URN_NBN_SI_doc-XDB5U7BW

158 Šolska kronika • 1–2 • 2014 Druga knjiga je bila Gozdarski pouk v Hrvaški od 1860 do 1960. Uredila sta jo Nikola Neidhardt in Milan Androić, založila pa Gozdarska fakulteta v Zagrebu. Poročevalec je posebej pohvalil to, da knjiga ne obravnava samo pouka na fakulteti, temveč tudi srednje in nižje gozdarske šole in institute. Izdana je bila ob stoletnici gospodarsko-gozdarske šole v Križevcih leta 1860, ki se je leta 1898 preselila v Zagreb. Knjiga vsebuje poleg zgodovinskega opisa tudi uredbe, statute, učne načrte, popise absolventov in doktoratov. V zadnji rubriki Bibliografija je Bibliografija za slovensko zgodovino šolstva. (Pregled tiska 1945–1960). Sestavil jo je France Ostanek, direktor Slovenskega šol- skega muzeja. Urejena je kronološko in v sklopu vsakega leta po abecedi avtorjev. Zanimiv je porast knjig in člankov s področja zgodovine šolstva, saj jih je v letih med 1945 in 1948 izšlo zelo malo, nato pa jih je vedno več. O prvi številki Zbornika so pisali vsi večji pedagoški časopisi. V Sloveniji so o njej poročali v Sodobni pedagogiki, Prosvetnem delavcu in v Naših razgledih, na Hrvaškem v Školskih novinah in Pedagoškem radu, v Srbiji v Nastavi i vaspitanju. Vsi poročevalci so se strinjali v tem, da je izid takega zbornika zelo pomemben in so več ali manj tudi pohvalili njegovo vsebino in tehnično ureditev. Ivan Bizjak v Naših razgledih je napisal, da bi bilo v naših šolah in odnosu do njih marsikaj bolje, če bi bolj poznali pedagoško tradicijo, zgodovino šolstva in pedagogike naših narodov. Zelo podrobno je o Zborniku poročal Ivan Andoljšek v Sodobni pedagogiki. Posebej je pohvalil tehnično ureditev in članka dr. Vlada Schmidta in dr. Aleksandra Banovića ter bibliografijo za zgodovino šolstva, ki je prva te vrste pri nas. Oba poročevalca v Sodobni pedagogiki in Naših razgledih pa sta opozorila na številne tiskovne napake, ki jih je bilo pri slovenskih člankih kar precej. Dr. Ivo Perić je Zbornik v Pedagoškem radu zelo pohvalil, medtem ko je bil dr. Vladeta Tesić v Nastavi i vaspitanju bolj kritičen. Menil je, da so prispevki v Zborniku zelo neizenačeni, tako po velikosti kot po kvaliteti, saj je poleg pravih razprav še nekaj fragmentarnih člankov z nepopolnimi podatki, ki za prvimi zelo zaostajajo. Pogrešal je tudi več ilustracij in pa poročila o novosti pri nas in v svetu na področju zgodovine pedagogike. Poudaril pa je, da so te njegove pripombe spodbuda za delo pri Zborniku v prihodnje. Viri in literatura Nastava i vaspitanje, 1965. Naši razgledi, 1965. Pedagoški rad, 1965. Prosvetni delavec, 1965. Sodobna pedagogika, 1966. Školske novine, 1965. Zbornik za historiju školstva i prosvjete, 1964.