Filharmonična družba je najstarejše glasbeno združenje nekdanje Avstrijske monarhije in naslednica Academie Philharmonicorum Labacensis. Ustanovljena je bila leta 1794. Nastala je iz godalnega kvarteta, ki so ga sestavljali štirje ljubljanski meščani (Karel Moos, Karl Kogl, Jožef Jellemitzky in Jožef Flikschuh).

Namen družbe je bil plemenitenje čustev z izbiro dobrih skladb in oblikovanje glasbenega okusa meščanov z dobro izvedbo. Družbina dejavnost se je sprva omejila na tedenske interne nastope za zaključen krog članov ter četrtletne »akademije«, odprte za javnost. 

Ugled Filharmonične družbe je v Ljubljani stalno rasel, z njim pa je raslo tudi število članstva. Kdor je v Ljubljani kaj veljal, je bil član Filharmonične družbe. Francoska zasedba in ustanovitev Ilirskih provinc sta za nekaj časa zaustavila delo Filharmonične družbe, a leta 1816 je družba štela že 200 članov. Zapisi omenjajo, da je bilo v orkestru do sto instrumentalistov in v zboru do štirideset pevcev ter 60 rednih poslušalcev.

Zadnji koncert je priredila jeseni 1918, potem pa je postala podružnica Glasbene matice.