LETNO POROCILO SID BANKE 2020 Firma: SID Skrajšana firma: SID banka, d.d., Ljubljana Sedež: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Maticna številka: 5665493 Davcna številka: 82155135 Identifikacijska št. za DDV: SI82155135 Poravnalni racun: 0100 0000 3800 058 IBAN: SI056 0100 0000 3800 058 SWIFT: SIDRSI22 LEI: 549300BZ3GKOJ13V6F87 Spletna stran: www.sid.si E-pošta: info@sid.si Telefon: +386 (1) 200 75 00 Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja Pomembnejši podatki1 1 Predpisani podatki in kazalniki so izracunani v skladu z Navodilom za izdelavo izkaza financnega položaja, izkaza poslovnega izida in izkaza vseobsegajocega donosa ter izracun kazalnikov poslovanja bank in hranilnic, ki ga je predpisala Banka Slovenije na podlagi Sklepa o poslovnih knjigah in letnih porocilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 69/17, 73/19 in 164/20). SID banka zneski v tisoc EUR 2020 2019 2018 Izkaz financnega položaja Bilancna vsota 2.907.358 2.406.164 2.318.834 Skupni znesek vlog nebancnega sektorja, merjenih po odplacni vrednosti 832.377 827.545 548.452 Skupni znesek kreditov nebancnemu sektorju 1.091.560 816.550 706.787 Celotni kapital 476.107 463.860 422.051 Popravki oziroma prilagoditve vrednosti in rezervacije za kreditne izgube 91.950 66.472 80.917 Obseg zunajbilancnega poslovanja 460.640 274.689 360.760 Izkaz poslovnega izida Ciste obresti 23.193 23.932 22.986 Cisti neobrestni prihodki 35.702 41.793 7.969 Stroški dela, splošni in administrativni stroški (17.342) (15.831) (13.270) Amortizacija (970) (914) (881) Oslabitve in rezervacije (kreditne izgube) (29.498) (11.603) 853 Poslovni izid pred obdavcitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanja 10.462 37.238 17.519 Davek iz dohodka pravnih oseb od poslovnega izida iz rednega in ustavljenega poslovanja (1.972) (5.198) (3.205) Cisti dobicek poslovnega leta 8.490 32.040 14.314 Izkaz drugega vseobsegajocega donosa Drugi vseobsegajoci donos pred obdavcitvijo 4.639 11.829 (12.735) Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajocega donosa (882) (2.061) 2.418 Število zaposlenih 31. 12. 223 201 185 Delnice Število delnicarjev 1 1 1 Število delnic 3.121.741 3.121.741 3.121.741 Nominalna vrednost delnice oziroma pripadajoci znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu 96,10 96,10 96,10 Knjigovodska vrednost delnice 153,42 149,47 136,00 Dolgorocna bonitetna ocena 31. 12. Standard & Poor's AA– AA– A+ Izbor kazalnikov SID banka v odstotkih 2020 2019 2018 Kapital Kolicnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 29,1 34,0 34,2 Kolicnik temeljnega kapitala 29,1 34,0 34,2 Kolicnik skupnega kapitala 29,1 34,0 34,2 Financni vzvod 14,7 16,5 16,3 Kvaliteta aktive izkaza financnega položaja in prevzetih obveznosti Nedonosne (bilancne in zunajbilancne) izpostavljenosti / razvršcene bilancne in zunajbilancne izpostavljenosti 2,2 2,5 3,7 Nedonosni krediti in druga financna sredstva / razvršceni krediti in druga financna sredstva (brez stanj na racunih pri centralni banki in vpoglednih vlog pri bankah) 3,6 4,0 6,1 Nedonosni krediti in druga financna sredstva / razvršceni krediti in druga financna sredstva (vkljucno s stanji na racunih pri centralni banki in vpoglednimi vlogami pri bankah) 3,4 3,8 5,6 Popravki oziroma prilagoditve vrednosti za kreditne izgube / nedonosni krediti in druga financna sredstva (brez stanj na racunih pri centralni banki in vpoglednih vlog pri bankah) 53,8 60,3 66,5 Popravki oziroma prilagoditve vrednosti za kreditne izgube / nedonosni krediti in druga financna sredstva (vkljucno s stanji na racunih pri centralni banki in vpoglednimi vlogami pri bankah) 53,8 60,3 66,5 Prejeta zavarovanja / nedonosni krediti in druga financna sredstva (brez stanj na racunih pri centralni banki in vpoglednih vlog pri bankah) 15,5 33,3 28,8 Profitabilnost Obrestna marža 0,9 1,0 1,0 Marža financnega posredništva 2,2 2,8 1,3 Donos na aktivo po obdavcitvi 0,3 1,4 0,6 Donos na kapital pred obdavcitvijo 2,2 8,3 4,2 Donos na kapital po obdavcitvi 1,8 7,2 3,4 Stroški poslovanja Operativni stroški/povprecna aktiva 0,7 0,7 0,6 Operativni stroški/cisti prihodki 31,1 25,2 45,7 januar– marec april– junij julij– september oktober– december Likvidnost 2020 Kolicnik likvidnostnega kritja v % 1502 1735 1933 2706 Likvidnostni blažilnik v tisoc EUR 260.403 277.670 345.642 396.703 Neto likvidnostni odlivi v tisoc EUR 25.111 19.994 19.616 17.020 Seznam uporabljenih kratic in izrazov AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve BDP Bruto domaci proizvod BGN Bloomberg Generic Price BS Banka Slovenije CET1 Navadni lastniški temeljni kapital CMSR Center za mednarodno sodelovanje in razvoj CRR oz. Uredba CRR Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 CVA Prilagoditev kreditnega vrednotenja (Credit Valuation Adjustment) DSPB Druge sistemsko pomembne banke DUTB Družba za upravljanje terjatev bank EAD Izpostavljenost v primeru neplacila (Exposure at Default) EBA Evropski bancni organ (European Banking Authority) ECB Evropska centralna banka ECL Pricakovane kreditne izgube (Expected Credit Loss) EIAH Evropsko svetovalno vozlišce za naložbe (European Investment Advisory Hub) EIF EK Evropski investicijski sklad (European Investment Fund) Evropska komisija EKP Evropska kohezijska politika ESMA Evropski organ za vrednostne papirje in trge (European Securities and Markets Authority) EU Evropska unija EWS Sistem zgodnjih opozoril (Early Warning System) FTE Ekvivalent za polni delovni cas (Full-time equivalent) FURS Financna uprava Republike Slovenije GBER Uredba o splošnih skupinskih izjemah (General Block Exemption Regulation) GURS Geodetska uprava Republike Slovenije ICAAP Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (Internal Capital Adequacy Assessment Process) ILAAP Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (Internal Liquidity Adequacy Assessment Process) IT Informacijska tehnologija LCR Kolicnik likvidnostnega kritja (Liquidity Coverage Ratio) LGD Izguba v primeru neplacila (Loss Given Default) LOP Letni operativni plan MDS Mednarodni denarni sklad MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MRS Mednarodni racunovodski standardi MSP Mala in srednje velika podjetja MSRP Mednarodni standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela EU n. r. Ni relevantno NSFR Kolicnik neto stabilnih virov financiranja (Net Stable Funding Ratio) OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development) OMRS Odbor za mednarodne racunovodske standarde POCI Kupljeno ali izdano financno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo (Purchased or Originated Credit-Impaired Assets) PD Verjetnost neplacila (Probability of Default) ROA ROE RRI Donos na aktivo Donos na kapital Raziskave, razvoj in inovacije RS Republika Slovenija SDH Slovenski državni holding SEGIP Slovenski naložbeni program kapitalske rasti SPPI Izkljucno placilo glavnice in obresti (Solely Payments of Principal and Interest) SREP Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (Supervisory Review and Evaluation Process) TLTRO Ciljno usmerjene operacije dolgorocnega financiranja (Targeted Longer-Term Refinancing Operations) UO Upravljalni organ ZBan-2 Zakon o bancništvu ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah ZDLGPE Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 ZIUOPDVE Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 ZIUOPOK Zakon o interventnem ukrepu odloga placila obveznosti kreditojemalcev ZIUZEOP Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ZPPOGD Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v vecinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ZSIRB Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki ZZFMGP Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov Poslovno porocilo Nagovor predsednika uprave__________9 Porocilo nadzornega sveta za leto 2020__________16 Predstavitev SID banke__________19 Predstavitev Skupine SID banka__________28 Izjava o upravljanju__________30 Družbena odgovornost__________44 Strategija SID banke__________51 Upravljanje tveganj__________54 Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj__________64 Poslovanje v letu 2020__________65 Makroekonomsko okolje v letu 2020__________65 Poslovanje SID banke__________69 Viri financiranja__________69 Likvidna sredstva__________70 Financiranje__________71 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije__________78 Financni položaj SID banke__________87 Financni rezultat SID banke__________91 Informacijska podpora poslovanju__________94 Poslovanje drugih družb v Skupini SID banka__________95 Skupina Prvi faktor__________95 Center za mednarodno sodelovanje in razvoj__________96 Pomembnejši dogodki v letu 2020__________96 Dogodki po koncu poslovnega leta__________98 Izjava uprave o racunovodskih izkazih SID banke__________100 Porocilo neodvisnega revizorja o racunovodskih izkazih SID banke__________101 1 Racunovodski izkazi SID banke__________106 1.1 Izkaz financnega položaja__________106 1.2 Izkaz poslovnega izida__________107 1.3 Izkaz vseobsegajocega donosa__________108 1.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala__________109 1.5 Izkaz denarnih tokov__________110 2 Pojasnila k racunovodskim izkazom__________112 2.1 Osnovni podatki__________112 2.2 Izjava o skladnosti__________112 2.3 Pomembnejše racunovodske usmeritve__________112 2.4 Pojasnila k izkazu financnega položaja__________135 2.5 Pojasnila k izkazu poslovnega izida__________147 2.6 Druga pojasnila k racunovodskim izkazom__________153 3 Upravljanje tveganj__________162 3.1 Kreditno tveganje__________167 3.2 Likvidnostno tveganje__________191 3.3 Obrestno tveganje__________196 3.4 Valutno tveganje__________199 3.5 Operativno tveganje__________200 3.6 Upravljanje kapitala__________203 3.7 Poštene vrednosti financnih sredstev in obveznosti__________207 4 Strnjena izjava upravljalnega organa o pristopu banke k uresnicevanju nagnjenosti k tveganjem__________211 5 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije__________215 6 Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR__________218 7 Razkritja nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti__________244 8 Razkritja izpostavljenosti, za katere veljajo ukrepi, uporabljeni kot odziv na pandemijo COVID-19__________250 Racunovodsko porocilo Background pattern Description automatically generated POSLOVNO POROCILO Nagovor predsednika uprave Porocilo nadzornega sveta za leto 2020 Predstavitev SID banke Predstavitev Skupine SID banka Izjava o upravljanju Družbena odgovornost Strategija SID banke Upravljanje tveganj Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj Poslovanje v letu 2020 Nagovor predsednika uprave Spoštovani, pomembno leto 2020 je bilo najtežje v zgodovini SID banke, saj je še trajajoca covidna kriza eden najvecjih izzivov za Slovenijo, Evropo in svet. To velja tako z vidika zdravja (100 milijonov okuženih) kot ekonomije (globalno BDP -3,3 odstotka) in tudi družbenih sprememb, ki so prinesle nova vprašanja in spoznanja, kako ranljivi in negotovi smo oziroma kaj delamo in kako živimo. SID banka je izvedla robustno intervencijo in proticiklicno delovanje ter s tem slovenskemu gospodarstvu in drugim pomagala pri blažitvi posledic covidne krize. S spremembo iz razvojnega v interventno in proticiklicno delovanje na nastalih tržnih in ciklicnih vrzelih smo bistveno povecali obseg poslovanja. Kreditni portfelj je dosegel 1,8 milijarde EUR. Število komitentov se je povecalo za 21 odstotkov, med komitenti je bilo 30 odstotkov novih. Za zavarovanje terjatev, kreditov in investicij smo odobrili 3979 kratkorocnih in srednjerocnih pozavarovalnih limitov v skupni vrednosti 1,8 milijarde EUR. Dodatno smo vzpostavili in izvajali dve jamstveni shemi v imenu in za racun Republike Slovenije s potencialnim obsegom 2,2 milijarde EUR. Marca smo se najprej lotili likvidnostnih prilagoditev obstojecih programov financiranja in zavarovanja, nato pa izvajali hitre interventne programe financiranja v obliki financnega inženiringa v najbolj kriticnih sektorjih (turizem, logistika) skupaj z ministrstvi ter novimi kriznimi produkti zavarovanj. Dnevno smo se odzivali na povpraševanje podjetij in drugih subjektov ter opravili vec kot 3500 razgovorov glede financiranja in zavarovanja. Med temi podjetji je bilo vec kot 60 odstotkov mikro in malih podjetij z nizkimi zneski, ki niso imela likvidnostnih rezerv in so zato intenzivno povpraševala po tovrstnem financiranju, sledila so srednje velika podjetja in samostojni podjetniki ter zadruge, pa tudi velika podjetja, saj so se tržne vrzeli izredno povecale. Glede na naravo krize smo vzpostavili tudi posebne financne linije za financiranje nabave zašcitne opreme in financiranje zdravstvenih ustanov ter v najbolj kriticnem obdobju pomanjkanja opreme zagotovili financne storitve za nujne nabave. Covidna kriza je pokazala, kakor že pretekla, da je SID banka kot državna razvojna in spodbujevalna institucija za vlado Republike Slovenije, zlasti pa za slovensko gospodarstvo, eden najpomembnejših vzvodov za proticiklicno delovanje v ekonomski in tudi pandemski krizi. Makroekonomsko okolje je bilo zelo zaostreno, gospodarstvo v delu nedelujoce, ceprav so vse to uspešno blažili številni ukrepi države. Slovensko gospodarstvo je doživelo razmeroma nizek padec BDP-ja v primerjavi z drugimi evropskimi državami, le 5,5 odstotka. To velja tudi za stopnjo anketne brezposelnosti, 5,1 odstotka, medtem ko je bil mnogo vecji padec izvoza, 8,7 odstotka, in domace potrošnje, 6,5 odstotka, bruto investicije pa so po pospešku v zadnjem cetrtletju na letni ravni upadle za 5,8 odstotka. Državna potrošnja se je pricakovano povecala za 1,8 odstotka; primanjkljaj države pa je znašal 8,4 odstotka BDP. V majhnem gospodarstvu je bilo ob zaprtju mogoce hitro cutiti zelo velik pritisk v storitvenih dejavnostih (npr. okrog 75-odstoten padec prihodov tujih turistov), zlasti v malih in srednje velikih podjetjih oziroma obrtništvu, ter nekatere druge specifike. Pojavili so se deflacija v višini 1,1 odstotka in izjemna presežna likvidnost ter veliko povecanje varcevanja oziroma vlog nebancnega sektorja v bankah. Delež teh se je v povprecju povecal na 76,8 odstotka bancne pasive, razmerje med posojili in vlogami v bankah pa je padlo pod 70 odstotkov, zato je bila stopnja kreditiranja gospodarstva minimalna. Navedeno je vplivalo na naše poslovanje in delovanje, zato smo takoj v zacetku leta prvotni nacrt za leto 2020 spremenili, saj smo glede na nastala tveganja in zacetno popolno zaprtje gospodarskih dejavnosti pricakovali vecjo realizacijo tveganj že v tem letu. Ta se glede na uspešne fiskalne in monetarne ukrepe niso uresnicila ali pa so se zamaknila, zato spremenjenih nacrtov nismo dosegli v celoti. SID banka je kljub vsem tem dogodkom zaradi covidne krize in stanju gospodarstva poslovala dobro, zlasti zato, ker nam je uspelo odobriti financiranje in zavarovanje veliki vecini podjetij, ki so po tem povpraševala oziroma so izpolnjevala pogoje novih produktov in programov financiranja in zavarovanja, ki smo jih za te namene zelo hitro oblikovali in izvajali. Tudi zunanje okolje je naše delovanje ocenjevalo pozitivno. To velja tako za gospodarstvo, ki je povpraševalo po naših produktih, kot za trg kapitala, kjer smo najemali vire, pa tudi za bonitetne agencije, saj je dolgorocna bonitetna ocena SID banke ostala dobra (AA–) in stabilna. Zaradi kriznega interveniranja so krediti nebancnemu sektorju, vecinoma neposredno podjetjem, prvic v zgodovini presegli 1 milijardo EUR, kar pomeni povecanje za 33,7 odstotka. Delež teh kreditov v celotnem kreditnem portfelju, ki je zrastel za 14,5 odstotka, je 62-odstoten. S komitenti nebancnega sektorja je bilo skupaj sklenjeno za 387 milijonov EUR novih kreditov. Ob izrednem povpraševanju po kriznem likvidnostnem financiranju smo zlasti v drugi polovici leta ostali osredotoceni tudi na razvojno financiranje naložb. V okviru financnega inženiringa oziroma skladov je bilo na razpolago osem programov za neposredno financiranje podjetij, ki so bili pripravljeni tudi skladno z zacasnim okvirom EU za državne pomoci gospodarstvu in namenjeni financiranju naložb ter tekocega poslovanja, raziskav, razvoja in inovacij, pa tudi izvoznih poslov, obcin oziroma regijskih projektov (infrastruktura, urbani razvoj) ter naložb za energetsko ucinkovitost. Poseben poudarek je bil dan tudi razvoju programov in produktov ter projektnemu financiranju in infrastrukturi zlasti za zagotavljanje financiranja krožnega, zelenega in digitalnega prehoda, kar je usmeritev EU. Pri tem bi posebej omenil našo izdano zeleno obveznico, s katero se je SID banka zavezala k javni objavi okoljskih ucinkov. Iz porocila o okoljskih ucinkih je razvidno, da je SID banka z enim milijonom evrov vloženih sredstev zelene obveznice na letni ravni dosegla zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 615 ton CO2, poleg še drugih pozitivnih okoljskih ucinkov. Tako spodbujamo podjetja, da svoje poslovanje, zlasti pa investicije, oblikujejo po teh nacelih, kar je prvi pogoj za uspešno okrevanje gospodarstva po epidemiji. Zato smo v drugi polovici leta zaceli priprave za sodelovanje pri nacionalnem nacrtu za okrevanje in odpornost (RRF), kjer želimo biti pomemben nosilec povratnih financnih instrumentov tega programa. V bancnem sektorju, ki tokrat ni bil direktno na udaru kot med prejšnjo krizo, saj so banke v to krizo vstopile z visoko likvidnostjo in kapitalsko ustreznostjo, pa so se hitro zaostrili kreditni standardi, tako da se je zmanjšalo financiranje gospodarstva, zlasti v nekaterih storitvenih sektorjih. To je povzrocilo, da se je posojilna dejavnost do podjetij znižala za 1,4 odstotka, porasla pa so posojila gospodinjstev, vendar pretežno stanovanjska, saj so potrošniška posojila upadla za 7,8 odstotka. Tako je skupna rast posojil nebancnemu sektorju znašala skromnih 0,2 odstotka. Pri tem pa je pomembno omeniti, da bi bil padec kreditov gospodarstvu bistveno vecji brez pozitivne vloge SID banke, ki je ta padec blažila za približno 3 odstotne tocke. Naša visoka kreditna aktivnost se je namrec kazala v velikem obsegu novosklenjenih pogodb, zlasti s podjetji, pa tudi s financnimi institucijami, v skupnem znesku 501 milijon EUR. Ob tem smo imeli veliko odobrenih in necrpanih kreditov, ki so si jih podjetja pripravila za primer še vecje krize. Tako stanje je bilo v poslovnih bankah še izrazitejše in zato njihova likvidnost toliko vecja. Skladno s tem je bilo naše posredno financiranje prek bank v tem kriznem letu, drugace od pretekle krize, manjše kakor leta 2019. Krediti bankam (brez vlog) so znašali 680 milijonov EUR in so bili za 7 odstotkov nižji kot preteklo leto, njihov delež v celotnem portfelju banke pa je znašal 38 odstotkov. Kljub temu padcu smo oblikovali nekatere nove programe za hitrejše krizno plasiranje kreditov. Prek slovenskih bank je bilo tako v letu 2020 iz sredstev SID banke financiranih 156 koncnih upravicencev v skupnem znesku 61 milijonov EUR, dodatnih 960 koncnih upravicencev v skupnem znesku 52 milijonov EUR pa od financnih posrednikov, ki sodelujejo pri izvajanju obeh skladov skladov. Lani smo kljub kriznim razmeram nadaljevali in na novo oblikovali posredno krizno financiranje tudi iz vira evropskih sredstev v obliki financnih instrumentov dveh skladov evropskih kohezijskih sredstev (Sklad skladov FI 2014-2020 in Sklad skladov COVID-19), ki ju upravlja SID banka. To podjetjem (zagonskim, samostojnim podjetnikom, socialnim podjetjem, malim in velikim podjetjem), obcinam ter zadrugam prek sodelujocih poslovnih bank (NLB, Gorenjska banka, Delavska hranilnica, Primorska hranilnica Vipava in Sberbank ter Slovenski podjetniški sklad) omogoca posojila za financiranje naložb v RRI, projektov celovite energetske prenove javnih stavb in projektov urbanega razvoja. Poleg tega je bilo prek Slovenskega podjetniškega sklada podjetjem omogoceno kvazilastniško financiranje, zlasti posojila nižjih zneskov (t. i. mikroposojila), bankam pa tudi portfeljske garancije s prvovrstnim, brezplacnim in brezpogojnim jamstvom SID banke. Z evropskimi kohezijskimi sredstvi prek dveh skladov skladov je SID banka naredila pomemben korak prehoda uporabe financnih instrumentov z nepovratnih na povratna sredstva. Financni instrumenti v okviru obeh skladov skladov so bili lani zelo pomembni pri blažitvi krize v mikro in malih podjetjih. Tako je bilo z obema skladoma prek vseh financnih posrednikov, vkljucno s SID banko, do konca leta 2020 zagotovljeno 3774 kreditov podjetjem in obcinam v skupnem znesku 162 milijonov EUR. SID banka skupaj z Evropskim investicijskim skladom v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP) ponuja tudi lastniško financiranje v višini 100 milijonov EUR. Polovico teh sredstev upravljata na javnem razpisu izbrana slovenska upravljavca ALFI PE d.o.o. (sklad ALFI PE SIS) in Generali Investments d.o.o. (sklad Generali Growth SIS), vsak po 25 milijonov EUR. Poleg tega je sklad ALFI PE SIS angažiral dodatnih 45 milijonov EUR sredstev zasebnih vlagateljev, sklad Generali Growth SIS pa 40 milijonov EUR, kar je nad pricakovanji SID banke ob vzpostavitvi SEGIP. Za zagotovitev zadostnih virov za izvajanje omenjenega financiranja gospodarstva je banka povecala likvidna sredstva za 31,7 odstotka, saj je na mednarodnem kapitalskem trgu izdala obveznico COVID-19 v višini 350 milijonov EUR ter uporabila ECB TLTRO in namenske vire Evropske investicijske banke, Razvojne banke Sveta Evrope in banke Kreditanstalt für Wiederaufbau ter vire že prej izdane zelene obveznice. Bilancna vsota SID banke se je tako lani povecala za 20,8 odstotka in je znašala 2,9 milijarde EUR, kar je 6,5 odstotka bilance slovenskega bancnega sistema, katerega rast je bila 8,3-odstotna. SID banka vse od zacetka covidne krize aktivno sodeluje tudi pri snovanju najprimernejših ukrepov ekonomskih politik v odziv na krizo. Država je v zvezi s tem sprejela dva kljucna ukrepa, ki se nanašata na banke: (i) odlog placil obveznosti kreditojemalcem, ki zaradi epidemije ne morejo odplacevati kreditov, ter poroštvo države za to odloženo placilo bankam in (ii) likvidnostno jamstveno shemo. Po prvem ukrepu je Republika Slovenija SID banko pooblastila, da v njenem imenu in za njen racun v okviru poroštvene sheme ZIUZEOP v višini 200 milijonov EUR, na podlagi katere lahko banke in hranilnice prejmejo državno poroštvo za odobritev odlogov placil kreditov, opravlja vse posle v zvezi z izvajanjem in unovcevanjem poroštev Republike Slovenije. To je zelo olajšalo pritisk na likvidnost oziroma omogocilo prestrukturiranje odplacila dolgov za eno leto in tudi zamik ucinka krize na poznejše obdobje, saj je bilo v tej shemi do konca leta 2020 prijavljenih približno 10 tisoc odlogov (za fizicne in pravne osebe skupaj) v skupni višini 172 milijonov EUR (od tega 147 milijonov EUR odlogov za pravne osebe in 25 milijonov odlogov za fizicne osebe). V primeru likvidnostne jamstvene sheme pa je SID banka skupaj z Ministrstvom za finance oziroma Republiko Slovenijo vzpostavila in izvajala tudi shemo po ZDLGPE, ki bankam omogoca kreditiranje podjetij z jamstvom države, v višini 2 milijardi EUR potenciala. Ta shema je bila zaradi omenjenega zamika ucinka krize manj izkorišcena (do konca leta le 73 poslov v višini 62 milijonov EUR), je pa izredno pomembna z vidika ustvarjanja varnostne mreže za gospodarstvo, ce in ko bi to potrebovalo dodatno likvidnost. S pojavom covidne krize so se razmere na podrocju naših poslov zavarovanja, ki jih izvajamo v imenu in za racun države, bistveno spremenile. Evropska komisija je v Zacasnem okviru za ukrepe državne pomoci v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 prepoznala za zacasno nemarketabilne tudi terjatve krajših rocnosti do dolžnikov iz držav EU in OECD. Posledicno so postale nemarketabilne vse terjatve do tujih dolžnikov, ne glede na njihovo rocnost, kar je bistveno vplivalo na višino, strukturo in rocnost (po)zavarovanih poslov. Na podlagi tega smo oblikovali tudi nekaj novih kriznih produktov zavarovanja in pozavarovanja (top-up shemo). Zato je obseg poslov v letu 2020 znašal 1,8 milijarde EUR, kar je 41,2-odstotno povecanje. Vecji zavarovalni obsegi so bili realizirani predvsem pri kratkorocnih poslih, še posebej pri pozavarovanju kratkorocnih terjatev, medtem ko so bili posli srednjerocnega zavarovanja in zavarovanja investicij le nekoliko povecani. Struktura zavarovanj po državah se ni spremenila in je vecina še vedno v Vzhodni Evropi (Rusija 30 odstotkov, Srbija 11 odstotkov, Ukrajina 8 odstotkov itd.). Zavarovalno-tehnicni rezultat je bil pozitiven (5,1 milijona EUR), saj so bile placane škode zelo nizke (104 tisoc EUR), zato so varnostne rezerve zrasle na 166 milijonov EUR. Te zagotavljajo relativno ugodno pozicijo pri morebitnem nadaljevanju krize, saj omogocajo zmanjšanje poslovnih tveganj in stabilno ter varno poslovanje slovenskih izvoznikov, investitorjev in drugih udeležencev v mednarodnem poslovanju. Tako kot vsi subjekti je bila SID banka izpostavljena povecanim tveganjem zaradi covidne krize, ki pa se še niso v celoti realizirala. Zato smo v preteklem letu posebno pozornost namenili upravljanju teh tveganj in prihodnjih mogocih tveganj, ki jih bo zaznamovala covidna kriza. Skladno s tem smo prilagodili svoje dosedanje politike in strategije na podrocju upravljanja vseh vrst tveganj, ceprav so za banko poglavitna kreditno, obrestno in operativno tveganje ter tveganje dobickonosnosti. Tu ima banka jasno doloceno politiko in nagnjenost k prevzemanju posameznih vrst tveganj ter krovno strategijo, ki opredeljujejo vse potrebne postopke ugotavljanja, merjenja, ocenjevanja in obvladovanja oziroma sam organizacijski ustroj ter kulturo tveganj v SID banki. Na teh podrocjih smo naredili tudi dodatne spremembe oziroma prilagoditve glede na krizne razmere. Ne glede na to se okvir oziroma indikatorji nagnjenosti k prevzemanju tveganj zaradi epidemije COVID-19 niso materialno spreminjali, saj je bila banka sposobna prevzemati povecana tveganja in delovati tudi interventno oziroma proticiklicno brez tovrstnih posegov, kar je konec leta rezultiralo v bistveno povecani tvegani aktivi. Banka kreditnih standardov zaradi epidemije COVID-19 ni prilagajala, prav tako ne strateške usmeritve na tem podrocju, vendar pri presojanju kreditne kvalitete kreditojemalcev, ki jim je bil odobren odlog odplacila obveznosti, razlikuje med tistimi, pri katerih trenutne razmere dolgorocno ne bodo pustile vecjih negativnih posledic na njihovi kreditni kvaliteti, in med tistimi, ki jim verjetno ne bo uspelo doseci kreditne kvalitete, kakršno so imeli pred krizo. Posebno pozornost smo namenili obrestnemu tveganju in nadgrajevanju metodologij merjenja ter tudi operativnim tveganjem, kjer smo zlasti okrepili kontrolno okolje in kulturo. V procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja kreditnih institucij (SREP) smo uspešno izvedli proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in tudi ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) ter zadovoljili vsa nadzorniška pricakovanja, tudi z vidika covidne krize in negativnih posledic za gospodarstvo in banke. V okviru tega so nam kot drugi sistemsko pomembni banki za naprej znižali kapitalski blažilnik za 0,25 odstotka in za toliko je manjša skupna kapitalska zahteva SREP za leto 2021. Regulatorni kapital banke se je povecal za 32,7 milijona EUR oziroma za 8 odstotkov in je znašal 457 milijonov EUR. Toda kapitalska ustreznost se je zmanjšala na 29,1 odstotka, kar je posledica interventnega kreditiranja oziroma povecanja tveganju prilagojene aktive banke, vendar je še vedno visoka. Poleg tega banka ohranja dobro kvaliteto aktive, saj je delež nedonosnih terjatev znašal 3,6 odstotka, sama pokritost teh terjatev z oslabitvami pa 53,8 odstotka. Banka je imela neto odhodke iz naslova oblikovanja oslabitev in rezervacij v višini 30,1 milijona EUR, kar je posledica kombinacije slabših razmer v gospodarstvu oziroma makroekonomskih napovedi in zavestne odlocitve o vecjem kreditiranju med krizo, zlasti podjetij, ki so bolj tvegana. Banka je tudi na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev regulatorja izvedla potrebne teste izjemnih situacij ter tako ugotovila ranljivost svojega poslovanja v teh kriznih razmerah. Financni vzvod se je znižal in znaša 14,7 odstotka, vendar je še precej oddaljen od regulatorno dolocenega limita. Likvidnost banke je bila zelo visoka, saj sta bila kolicnika likvidnosti (LCR, NSFR) bistveno višja od regulatorno dolocenih. Navedeno upravljanje tveganj in kapitalska ter likvidnostna ustreznost omogocajo stabilno in robustno poslovanje banke tudi v prihodnje. SID banka je s svojim poslovanjem v letu 2020 ustvarila cisti dobicek v višini 8,5 milijona EUR, kar je bistveno manj kot v rekordnem letu 2019, ko je imela izredne neobrestne prihodke. Lanski dobicek je sicer nekoliko manjši od povprecja preteklih let, kar je posledica že omenjenega kriznega oblikovanja oslabitev in nižjih kriznih obrestnih mer ter naše obrestne marže, ki je znašala 0,9 odstotka, pa tudi novih pravil knjiženja obresti in s tem nižjih obrestnih prihodkov. Ti so znašali 28,6 milijona EUR oziroma so bili za 7,6 odstotka nižji. Cisti neobrestni prihodki so bili nižji za 14,6 odstotka in so znašali 35,7 milijona EUR, kar pa je posledica lanskih visokih izrednih neobrestnih prihodkov zaradi prodaje tedanje odvisne družbe SID-PKZ (zdaj Coface PKZ). Med krizo je profitabilnost banke podrejena ucinkovitosti delovanja v korist gospodarstva. Podobni so razlogi, da so operativni stroški v primerjavi s cistimi prihodki (CIR) višji in so znašali 31,1 odstotka. Stroški poslovanja so bili višji za 9,4 odstotka in so znašali 18,3 milijona EUR, predvsem zaradi interventnih aktivnosti banke in za to potrebnega prenovljenega informacijskega sistema banke oziroma potrebnega zaposlovanja. Izdatno okrepljeno izvajanje neposrednega interventnega financiranja, zavarovanja in jamstvenih shem je narekovalo dodatne procesne, postopkovne in organizacijske prilagoditve, saj je SID banka doslej, tudi med prejšnjo krizo, gospodarstvo financirala pretežno prek poslovnih bank. To je zahtevalo dobro vodenje in koordinacijo ter veliko truda naših zaposlenih, saj smo zaradi pandemije vecino leta 80-odstotno delali na daljavo oziroma od doma. Zato bi se tokrat posebej zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem za odlicno izpeljano delo v posebnih razmerah in epidemiji, ki smo jo z le devetimi obolelimi do zdaj dobro obvladovali. V SID banki krizo vidimo tudi kot izziv in priložnost. Izziv, da instrumentarij banke prilagodimo potrebam gospodarstva v razlicnih fazah krize, in priložnost, da identificiramo morebitne interne pomanjkljivosti, da smo lahko še boljši. S tem namenom smo tudi prenovili strategijo v smeri prilagoditve novim razmeram in zlasti bistveno povecanemu neposrednemu povpraševanju podjetij ter digitalni preobrazbi, ce želimo uspešno nadaljevati financiranje in zavarovanje slovenskega gospodarstva. Zato smo nadaljevali prenovo procesov in informacijskega sistema banke. Pri tem smo zaradi intenzivnega interventnega delovanja banke imeli vecmesecni odlog in nekatere procesne zamude pri izvajanju javnih narocil, tako da vse naloge niso bile izvedene po nacrtih. Zato smo IT strategijo prenovili, oblikovali nove projekte in nadaljevali implementacijo podpore procesu financiranja, novega ožjega jedrnega sistema in nadgrajenega podatkovnega skladišca ter tako pospešili prenovo informacijskega sistema, tudi v skladu z usmeritvami nadzornega sveta banke, ki je tej tematiki posvecal posebno pozornost. Banka je za potrebe izboljševanja informacijske varnosti in narašcanja kibernetskih napadov izvedla nekaj posebnih pregledov informacijske varnosti ter veliko pozornost namenila izobraževanju in ozavešcanju na tem podrocju, vkljucno z varovanjem osebnih podatkov, ter digitalizaciji oziroma internetnemu delovanju v casu dela od doma. V Skupini Prvi faktor smo v preteklem letu nadaljevali nadzorovano likvidacijo ob znižanju stroškov in optimizaciji ter unovcevanju portfelja, saj je skupina leto znova zakljucila z izgubo zaradi visokih stroškov likvidacije in nizkih unovcevanj terjatev zaradi covidne krize. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj je zaradi nesklenitve pogodbe o financiranju projektov mednarodnega razvojnega sodelo-vanja z državo in posledic covidne krize, ki so te projekte zaustavile, posloval slabše kot v preteklosti in imel manjšo izgubo (19 tisoc EUR). Zaradi teh dogodkov se ustanovitelja dogovarjata o nadaljnjih usmeritvah za delovanje centra. SID banka je, sicer glede na razmere v zmanjšanem obsegu, nadaljevala tudi svojo mednarodno dejavnost. Tako smo kot clani mednarodnih združenj razvojnih institucij Evropskega združenja javnih bank (EAPB), Mreže evropskih financnih institucij za financiranje malih in srednjih podjetij (NEFI), Evropskega združenja dolgorocnih investitorjev (ELTI) in Bernske unije tudi v tem kriznem letu nadaljevali prenos najboljših praks v slovensko financno in razvojno okolje ter izmenjavo kriznih izkušenj in storitev. Omejitve življenja in delovanja med covidno krizo so prav tako vplivale na izvajanje družbene odgovornosti v SID banki v letu 2020. Zaprtje gospodarstva je povzrocilo marsikatere prihranke in zmanjšanje izpustov CO2 zaradi zmanjšanja potovanj in zlasti prehoda poslovanja na delo od doma. Zadnje je bilo zelo zahtevno opravilo, ki smo ga v banki uspešno izvedli. Nacela odgovornega posojanja in izposojanja smo izvajali tudi v krizni intervenciji, hkrati pa je bilo izvajanje posebnih vrednotenj za krožno gospodarstvo in druge okoljske ucinke (naš sistem petih bilanc) zaradi covidne krize nekoliko okrnjeno. Kljub temu smo v skladu z zelenim dogovorom in smernicami EBA o trajnostnem financiranju izvedli vrsto novih procesnih in vsebinskih sprememb ter nacrt izvedbe tega v letu 2021. Vsekakor pa smo letos pri ponudbi produktov in programov povecali upoštevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih vsebin (ESG) ter dostopnost za vse stranke, zlasti pa za mala in srednje velika podjetja, ter intenzivno komunicirali z zunanjo javnostjo in vsemi deležniki za boljše razumevanje protikriznega in interventnega delovanja SID banke v tem težkem obdobju delovanja slovenskega gospodarstva ter družbe v celoti. Glede na to se posebej zahvaljujem vsem deležnikom, s katerimi smo v preteklem letu posebej intenzivno sodelovali, ministrstvom, Banki Slovenije, Združenju bank Slovenije in bankam ter vsem podjetjem in Gospodarski zbornici Slovenije, zlasti pa našim regulatorjem in nadzornikom, nadzornemu svetu in komisiji za pospeševanje mednarodne menjave, ki so s svojimi odlocitvami podprli naša krizna prizadevanja in delovanje. Hkrati letošnji dosežki vsebujejo tudi skrbi v prihodnje, predvsem z vidika tveganj, ki jih pomeni nov velik portfelj zavarovalnih poslov in kriznih kreditov podjetjem, zlasti glede na mogoc razvoj dogodkov v poslovnem okolju. Predvsem nas skrbi efekt previsa, ko zapadejo odlogi kreditov in ne bo vec državnih pomoci ter drugih kriznih prednosti. Zavedamo se, da so se razmere zelo spremenile in da je treba temu prilagoditi strategijo, naš poslovni model, informacijski sistem pa tudi nacine delovanja in pridobivanja virov ter uporabe našega kapitala. Z novim informacijskim sistemom in drugacnimi novimi viri želimo v bodoce ponuditi tudi dodatno izboljšano uporabniško izkušnjo in zato nadaljujemo digitalizacijo postopkov, ki bodo prilagojeni novim razmeram in potrebam podjetij ter nacinom delovanja in mandatom SID banke. Covidna kriza v vseh svojih razsežnostih je vsekakor odkrila marsikatere slabosti in približala pogled na to, kako živimo in delujemo, ter spodbudila nekatere procese. Tako je pospešila okoljske, zelene in druge socialne procese, zlasti pa paradigme trajnostnega razvoja in krožnega gospodarjenja. SID banka ti pomembni razvojni paradigmi promovira že vec kot deset let in je zelo vesela, da so v tej krizi tudi drugi subjekti in financne institucije prepoznali pomen teh razvojnih usmeritev. Namrec samo vsi skupaj lahko dosežemo ustrezen prehod v zeleno, inkluzivno in enakopravno prihodnost tako tehnološkega kot cloveškega napredka. In to bo pomemben zalogaj za trajnostno financiranje v prihajajocem desetletju, po covidni krizi, zlasti za spodbujevalne in razvojne banke, kot je SID banka. Teh nalog in izzivov se veselimo in smo jih skupaj z drugimi deležniki v okviru slovenskega gospodarstva pripravljeni prevzeti in izvesti. mag. Sibil Svilan Porocilo nadzornega sveta za leto 2020 Nadzorni svet je pri spremljavi in nadzoru poslovanja SID banke in dela uprave deloval skladno s pooblastili in pristojnostmi, dolocenimi z zakonskimi predpisi, statutom, kodeksi in poslovnikom o delu nadzornega sveta, ter v tem okviru in upoštevajoc strateške usmeritve banke in tveganja, ki jim je banka izpostavljena, presojal ustreznost vodenja in poslovanja banke. V letu 2020 je bilo v clanstvu nadzornega sveta vec sprememb: v zacetku leta se je nadzornemu svetu kot clan pridružil mag. Anton Rop, ki je nato z mesta nadzornega sveta odstopil 16. 6. 2020. V septembru 2020 je Vlada RS razrešila clanico nadzornega sveta Moniko Pintar Mesaric in imenovala tri nove clane. Ob koncu leta 2020 je tako nadzorni svet deloval v sestavi: mag. Marjan Divjak, predsednik nadzornega sveta, Janez Tomšic, namestnik predsednika, Zlatko Vili Hohnjec, mag. Leo Knez, dr. Igor Masten, dr. Sašo Polanec in Marko Tišma. V letu 2020 je imel nadzorni svet petnajst rednih in osem korespondencnih sej, na katerih je obravnaval splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na delovanje in poslovanje banke, ter odlocal o poslih v svoji pristojnosti. Clani nadzornega sveta so se sej udeleževali v polnem številu, redki izostanki, ki so jih clani skladno s poslovnikom pravocasno sporocali, pa niso ovirali delovanja nadzornega sveta. Clani nadzornega sveta so aktivno sodelovali v razpravah s komentarji in usmeritvami ter z razlicnimi vprašanji in zahtevami po pojasnilih. Odlocitve so bile sprejete soglasno. Clani nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti, s katero so potrdili, da ni okolišcin, ki bi vplivale na njihovo nepristransko, strokovno in celovito presojo pri izvajanju nalog ali pri odlocanju nadzornega sveta. Izjave clanov nadzornega sveta o neodvisnosti so javno objavljene na spletni strani SID banke. Pri izvajanju nalog in odlocanju clanov nadzornega sveta ni bilo okolišcin in ravnanj, ki bi pomenile nasprotje interesov ali bi lahko vodile v njihov nastanek. Potencialna nasprotja interesov so bila upravljana tako, da clan nadzornega sveta ni prejel gradiva in informacij ter ni bil navzoc na seji pri obravnavi in odlocanju o zadevi, v kateri bi imel nasprotje interesov. Nadzornemu svetu je pri delu zagotavljalo strokovno podporo vec komisij: - revizijska komisija, ki je imela sedem rednih in eno korespondencno sejo, na katerih je obravnavala in pripravljala stališca predvsem glede medletnih porocil o poslovanju in racunovodskih izkazov banke, sestave nerevidiranega letnega porocila banke za leto 2019, koncnega porocila revizorja o reviziji racunovodskih izkazov leta 2019, financnega nacrta banke in njegovega rebalansa za leto 2020, rednih cetrtletnih porocil notranje revizije, letnega porocila notranje revizije in nacrtov dela notranje revizije, zakljucke zunanje presoje kakovosti notranje revizije, spremljala potek zakljucne revizije leta 2019 in predrevizije leta 2020; - komisija za tveganja, ki je imela devet rednih in eno korespondencno sejo, je nadzornemu svetu dajala strokovno podporo na podrocju nagnjenosti k prevzemanju in upravljanju tveganj ter pripravljala stališca zlasti glede strategije in politik upravljanja tveganj, metodologije in ocene profila tveganosti banke, metodologije in izvajanja procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala in procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti, ugotovitev Banke Slovenije v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj, upravljanja in obvladovanja tveganj v banki v okviru obravnave rednih kvartalnih porocil o tveganjih in letnega porocila za leto 2019, politike tveganj in izbora indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj v letnem operativnem planu banke za leto 2021, politike upravljanja obrestnega tveganja, strategije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti, porocila o letnem pregledu upravljanja zunanjih izvajalcev, sprememb pravilnika o dolocanju bonitetnih ocen, analize tveganj ob zacetku trženja novih produktov ter v zvezi z zahtevo po uskladitvi SID banke s prenovljenimi smernicami EBA za upravljanje obrestnega tveganja v bancni knjigi spremljala implementacijo akcijskega nacrta; - komisija za imenovanja in prejemke, ki je imela deset rednih in dve korespondencni seji, je nadzornemu svetu dajala strokovno podporo zlasti pri ocenjevanju ustreznosti politik in praks prejemkov ter spremembah politike prejemkov, predlogu plana zaposlitev in stroškov dela v okviru financnega plana banke za leto 2021, obravnavala in potrdila je oceno upravljalnega organa glede znanja, vešcin in izkušenj posameznih clanov uprave in nadzornega sveta ter organa kot celote ter oceno strukture, velikosti, sestave in uspešnosti delovanja uprave in nadzornega sveta, glede na spremembe v clanstvu nadzornega oziroma imenovanje novih clanov nadzornega sveta je obravnavala in potrdila ocene primernosti, ki jih je izdelala komisija za ocenjevanje primernosti, ter vodila postopek izbora dodatnega (tretjega) clana uprave banke, ki je bil zakljucen v zacetku leta 2021 brez izbora kandidata. Nadzorni svet je v letu 2020 obravnaval oziroma odlocal zlasti o naslednjih pomembnejših zadevah: - letno porocilo za leto 2019 z revizorjevim porocilom ter predlog razporeditve bilancnega dobicka leta 2019; - strategija banke za obdobje 2021–2023 in doseganje strateških kazalnikov; - letni operativni plan z elementi poslovne politike in politike tveganj, financni nacrt za leto 2020 ter rebalans financnega nacrta za 2020 v odziv na covidno krizo; - strategija in politike upravljanja tveganj ter opredelitev nagnjenosti k prevzemanju tveganj; - redna porocila o poslovanju banke in porocila o tveganjih, v tem okviru je nadzorni svet vseskozi podrobno spremljal ucinek covidne krize na poslovanje banke in materializacijo tveganj; - ocena profila tveganosti banke za leto 2020; - porocilo Banki Slovenije o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in procesu ocenjevanja ustrezne likvidnosti ter ugotovitve Banke Slovenije v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj; - podrobno spremljal izvajanje IT strategije in ukrepov za prenovo informacijskega sistema banke; - nacrt dela oddelka za notranjo revizijo za leto 2021 ter strateški nacrt dela oddelka za notranjo revizijo za leti 2021 in 2022, redna cetrtletna porocila oddelka za notranjo revizijo; - program dela oddelka za skladnost, porocilo o izvajanju programa ter letno porocilo o implementaciji in izvajanju Kodeksa eticnih vrednot in strokovnih standardov; - odlocanje o posameznih poslih financiranja in zadolževanja iz svoje pristojnosti v skladu s statutom banke; - uvedba novih produktov in programov banke, predvsem v okviru posojilnih skladov financnega inženiringa, financnih instrumentov v okviru upravljanja skladov skladov ter posrednega financiranja; - strategija upravljanja in nacrt zniževanja nedonosnih izpostavljenosti; - redna porocila o stanju reprogramov danih kreditov in prestrukturiranje družb; - pravilnik o dolocanju bonitetnih ocen; - porocilo o letnem pregledu zunanjih izvajalcev; - politika prejemkov; - postopek nadzorovane likvidacije družb skupine Prvi faktor. Pri spremljavi in nadzoru vodenja in poslovanja banke je nadzorni svet od uprave dobival redne in celovite informacije ter pridobil vse zahtevane dodatne informacije, na podlagi katerih je lahko sproti ocenjeval dosežene rezultate in delo uprave ter sprejemal odlocitve v okviru svojih pristojnosti. Nadzorni svet je glede na trend rasti poslovanja in raznolikosti mandatov, ki jih SID banka izpolnjuje, ter ob potrebi po obravnavanju kljucnih prioritet notranjega razvoja banke ocenil, da bi bilo skladno s statutarno možnostjo primerno upravo banke razširiti na tri clane. Na podlagi tega je bil oktobra 2020 zacet postopek izbora dodatnega (tretjega) clana uprave, ki je bil februarja 2021 zakljucen brez izbora kandidata. Nadzorni svet triclanski sestavi uprave sledi pri postopku izbora uprave za mandatno obdobje 2022 do 2026, ki se je pricel februarja 2021. Nadzorni svet je samoocenjevanje dela nadzornega sveta v letu 2020 izvedel marca 2021 na podlagi priporocil iz Prirocnika za vrednotenje ucinkovitosti nadzornih svetov Združenja nadzornikov Slovenije. Pred zacetkom postopka samoocenjevanja so clani nadzornega sveta pridobili tudi porocila o delu vseh treh komisij nadzornega sveta. Rezultati samoocenjevanja potrjujejo, da je nadzorni svet svoje delo opravljal strokovno, skrbno in odgovorno ter v skladu z interesi banke ter da imajo clani nadzornega sveta kot posamezniki in nadzorni svet kot celota ustrezna znanja in izkušnje, ki omogocajo kvalitetno in ucinkovito izvajanje nalog v pristojnosti nadzornega sveta. Ob razpravi o rezultatih samoocenjevanja se je nadzorni svet opredelil tudi glede potrebnih aktivnosti za nadaljnje izboljšave dela. Potrditev letnega porocila za leto 2020 Nerevidirano letno porocilo SID banke za leto 2020 sta obravnavali revizijska komisija in komisija za tveganja na sejah 17. 3. 2021 oziroma 18. 3. 2021, nadzorni svet pa na seji 18. 3. 2021. Revidirano letno porocilo s koncnim porocilom revizijski komisiji o reviziji racunovodskih izkazov za leto 2020 in s porocilom revizorja o dejanskih ugotovitvah glede izpolnjevanja pravil o upravljanju tveganj v bankah in hranilnicah za SID banko sta obravnavali revizijska komisija oziroma komisija za tveganja 8. 4. 2021. Na sejah obeh komisij je porocal tudi pooblašceni zunanji revizor. Obe komisiji sta letno porocilo ocenili za ustrezno in nadzornemu svetu predlagali, da ga potrdi. Nadzorni svet je letno porocilo SID banke za leto 2020 obravnaval in preveril na seji 8. 4. 2021, skupaj s predlogom za uporabo bilancnega dobicka leta 2020, ki ga je predložila uprava SID banke skladno s 4. clenom ZSIRB. Hkrati je nadzorni svet obravnaval porocilo neodvisnega revizorja delnicarjem družbe SID banka, d.d., Ljubljana o reviziji racunovodskih izkazov, v katerem je družba Deloitte Revizija d.o.o., Ljubljana izrazila mnenje brez pridržka k racunovodskim izkazom SID banke, d.d., Ljubljana za leto 2020. Po mnenju revizorja racunovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo financni položaj družbe na dan 31. 12. 2020 ter njen poslovni izid in denarne tokove za tedaj koncano leto v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Nadzorni svet na porocilo revizorja Deloitte Revizija d.o.o., Ljubljana ni imel pripomb. Po preveritvi je nadzorni svet soglasno potrdil letno porocilo SID banke, d.d., Ljubljana za leto 2020. Predstavitev SID banke SID banka je specializirana spodbujevalna, izvozna in razvojna banka s pooblastilom za izvajanje k trgu dopolnilnih dolgorocnih financnih storitev na razlicnih, po ZSIRB dolocenih podrocjih, pomembnih za spodbujanje konkurencnosti slovenskega gospodarstva in trajnostni razvoj Republike Slovenije. Med dejavnostmi, ki jih izvaja SID banka, je temeljna dopolnjevanje ponudbe poslovnih bank in odpravljanje pomanjkljivosti na podrocju tržnih vrzeli, ki nastanejo, kadar na trgu ni ustrezne ponudbe financnih in zavarovalnih storitev, ki bi ustrezala povpraševanju, predvsem na podrocju malih in srednje velikih podjetij, razvojnih, okoljevarstvenih, krožnih, infrastrukturnih in energetskih projektov ter spodbujanja internacionalizacije podjetij, po spremembah ZSIRB pa tudi ciklicnih vrzeli. Delovanje SID banke temelji na strategiji in poslovnem modelu, ki izhaja iz dolgorocnih razvojnih dokumentov Evropske unije in Republike Slovenije. Za izvajanje poslov in vseh dejavnosti, s katerimi SID banka sledi dolgorocnim razvojnim usmeritvam Republike Slovenije in Evropske unije, Republika Slovenija zagotavlja dolgorocno stabilno poslovanje SID banke. Kot edina delnicarka namrec nepreklicno in neomejeno odgovarja za obveznosti SID banke iz poslov, sklenjenih pri izvajanju dejavnosti iz 11. in 12. clena ZSIRB. Ce SID banka na upnikovo pisno zahtevo ne bi izpolnila dospele obveznosti do tega upnika, bi morala to obveznost na zahtevo upnika nemudoma izpolniti Republika Slovenija. S tem je SID banki omogoceno, da se na slovenskem in mednarodnih financnih trgih zadolžuje, ne da bi morala za vsak posel zadolžitve posebej pridobiti poroštvo Republike Slovenije. Pri izvajanju storitev lahko SID banka uporablja financne instrumente, kot so krediti, garancije, obveznice ter druge oblike jamstev in prevzemanja tveganj, odkupi terjatev, financni zakup, financni inženiring, koncesijski krediti in drugi instrumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja, kapitalske naložbe in druge oblike financiranja, ter jih vkljucuje v razvojno-spodbujevalne programe financiranja, ki jih sama razvija. Razvoj in status Ustanovitev Slovenske izvozne družbe Zacetek veljavnosti ZZFMGP 2 ZZFMGP ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije. Zacetek delovanja SID – Prve kreditne zavarovalnice, d.d., Ljubljana. 2005 2006 Konec leta se je SID s pridobitvijo dovoljenja Banke Slovenije za oprav-ljanje bancnih in drugih financnih storitev preoblikovala v banko in spremenila naziv v SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana.3 Zacetek delovanja SID banke kot specializirane spodbujevalne, izvozne in razvojne banke. 2007 2008 Zacetek veljavnosti ZSIRB, ki banki podeljuje dve pooblastili: - SID banka je pooblašcena speciali-zirana slovenska spodbujevalna, izvozna in razvojna banka za opravljanje dejavnosti po ZSIRB; - SID banka je pooblašcena institucija za opravljanje vseh poslov po ZZFMGP. SID banka je v casu gospodarske krize z visoko kreditno in zavarovalno aktivnostjo okrepila svoje proticiklicno delovanje. 2009 2010 Z dopolnitvami Zakona o bancništvu je bilo izrecno doloceno, da je SID banka pooblašcena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka, ki ne sme sprejemati depozitov od javnosti. S sprejetjem Direktive Komisije 2010/16/EU o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta je tudi Evropska komisija v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bancništvo potrdila, da je SID banka institucija, ki je vkljucena v posebne dejavnosti javnega interesa in je zato upravicena do vkljucitve na seznam institucij, izvzetih s podrocja uporabe Direktive 2006/48/ES v skladu z 2. clenom te direktive. 3 V nadaljevanju letnega porocila se ne glede na cas poslovanja in spremembo firme za SID banko, d.d., Ljubljana uporablja poimenovanje SID banka ali banka, za Skupino SID banka pa Skupina SID banka ali skupina. SID banka je bila v oktobru na podlagi odlocbe Banke Slovenije potrjena kot banka, pomembna za bancni sistem Republike Slovenije. SID banka in MGRT sta sklenila pogodbo o financiranju in izvajanju prvega ukrepa financnega inženiringa v Sloveniji. 2011 2013 Vlada Republike Slovenije je dala soglasje h kljucnim elementom ukrepa financnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, na podlagi katerega je bil pri SID banki vzpostavljen nov posojilni sklad v višini 500 milijonov EUR. Mala in srednje velika podjetja so s tem dobila možnost pridobitve kreditov za financiranje obratnega kapitala in novih naložb (investicij) ter z njimi povezanega zaposlovanja. SID banka je bila ena od treh slovenskih bank, v katerih je ECB izvedla celovit pregled poslovanja, ki je obsegal pregled kakovosti sredstev in obremenitvene teste. Celovit pregled je SID banka uspešno zakljucila, morebitni kapitalski primanjkljaj ni bil ugotovljen. 2014 2015 Banka Slovenije je na podlagi ZBan-2 izdala odlocbo o dolocitvi SID banke kot druge sistemsko pomembne banke. SID banka je v svoje delovanje kot spodbujevalna in razvojna banka zacela uvajati okvir in koncept krožnega gospodarstva v Sloveniji. SID banka je po pogodbi o financiranju in izvajanju ukrepa financnega inženiringa za spodbujanje naložb, poslovanja in kapitalskega utrjevanja malih in srednje velikih podjetij z MGRT vzpostavila nov posojilni sklad, v okviru katerega sta bili uvedeni dve kreditni liniji, in sicer razvojno-spodbujevalni program za financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP ter razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja MSP, vsaka v obsegu 100 milijonov EUR. 2016 2017 MGRT in SID banka sta podpisala sporazum o financiranju, s katerim je Republika Slovenije pooblastila SID banko za upravljanje sklada skladov. SID banka je skupaj z EIF vzpostavila investicijski program Slovenski naložbeni program kapitalske rasti v višini 100 milijonov EUR. V okviru sklada skladov so bili iz sredstev evropske kohezijske politike razviti prvi financni instrumenti ter izbrani financni posredniki za posojila v naložbe, povezane z raziskavami, razvojem in inovacijami ter mikroposojila. SID banka je kot prvi slovenski izdajatelj na mednarodnih kapitalskih trgih izdala zeleno obveznico. 2018 2019 V okviru sklada skladov so bili iz sredstev evropske kohezijske politike razviti financni instrumenti EKP Posojila za urbani razvoj, EKP Posojila za prenovo stavb javnega sektorja in EKP Posojila za lastniško in kvazilastniško financiranje malih in mikro podjetij. Zakljucena je bila prodaja in izveden prenos celotnega deleža v hcerinski družbi SID – Prva kreditna zavarovalnica na Coface ter sklenjen dogovor o pozavarovanju nemarketabilnih terjatev s Coface PKZ. SID banka je v sodelovanju z MGRT razvila Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje po Zakonu o spodbujanju investicij (program Naložbe 2). SID banka je za leto 2019 prejela prestižno nagrado Best Regional Development Bank – Southeast Europe 2019, ki jo podeljuje Capital Finance International. SID banka je v casu epidemije COVID-19 delovala proticiklicno. Da bi se podjetja lažje spoprijela z gospodarsko krizo, ki je sledila epidemiji, je razširila svoje programe financiranja in uvedla nove produkte. 2020 Proticiklicno delovanje SID banke se je v letu 2020 odrazilo tudi v pridobitvi novih pooblastil Republike Slovenije za izvajanje poroštvenih shem države. Poroštvo države za odloženo placilo obveznosti kreditojemalcev in za likvidnostne kredite gospodarstvu je eden mnogih instrumentov države za preprecevanje posledic epidemije, katerega izvajanje, skladno s pravili ZIUZEOP in ZDLGPE, je bilo zaupano SID banki. V sodelovanju z MGRT je SID banka ustanovila Sklad skladov COVID-19 v višini 65 milijonov EUR za ublažitev posledic epidemije za gospodarstvo. Za zagotovitev zadostnih virov financiranja je banka izdala obveznico COVID-19 v višini 350 milijonov EUR. SID banka je vstopila v Investicijski sklad Pobude treh morij zaradi možnosti financiranja kljucnih infrastrukturnih projektov v t. i. regiji treh morij, ki zajema dvanajst držav clanic Evropske unije med Baltskim, Crnim in Jadranskim morjem. SID banki je bilo zaupano predsedovanje Delovni skupini za izvozne kredite pri Svetu Evropske unije v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU 2021. Storitve SID banke Skladno z vlogo, nameni in nalogami SID banka opravlja predvsem financne storitve v okviru izdanih dovoljenj Banke Slovenije. To so zlasti dajanje kreditov, ki poteka prek poslovnih bank in hranilnic, v posameznih primerih s sodelovanjem z drugimi poslovnimi bankami v bancnih sindikatih, ali pa banka koncne upravicence kreditira neposredno. Financne storitve SID banke podpirajo štiri glavne namene razvoja: - razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva; - razvoj do okolja prijazne družbe in proizvodnje; - razvoj konkurencnega gospodarstva ter - regionalni in družbeni razvoj. Banka financne storitve opravlja glede na ugotovljene tržne vrzeli, pri cemer izvaja razvojno-spodbujevalne naloge in s financnimi storitvami dosega cilje dolgorocnih razvojnih usmeritev predvsem na naslednjih podrocjih (po ZSIRB): - razvoj malih in srednje velikih podjetij ter podjetništva; - raziskave in razvoj ter inovacije; - varovanje okolja, energetska ucinkovitost in podnebne spremembe; - mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje; - regionalni razvoj; - gospodarska in javna infrastruktura. SID banka ima na dan 31. 12. 2020 dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje naslednjih vzajemno priznanih financnih storitev po 5. clenu ZBan-2:4 4 Pooblastilo za opravljanje bancnih storitev je objavljeno na uradni strani BS: https://www.bsi.si/financna-stabilnost/subjekti-nadzora/banke-v-sloveniji/11/sid-slovenska-izvozna-in-razvojna-banka-dd-ljubljana. - sprejemanje depozitov od poucenih oseb; - dajanje kreditov, ki vkljucuje tudi: - hipotekarne kredite; - odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring); - financiranje komercialnih poslov, vkljucno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgorocnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s financnim instrumentom (forfeiting); - izdajanje garancij in drugih jamstev; - trgovanje za svoj racun ali za racun strank: - s tujimi placilnimi sredstvi, vkljucno z menjalniškimi posli; - s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami; - z valutnimi in obrestnimi financnimi instrumenti; - trgovanje za svoj racun: - z instrumenti denarnega trga; - kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti. Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki SID banka na podlagi ZZFMGP izvaja zavarovanje mednarodnih gospodarskih poslov pred nemarketabilnimi riziki v imenu Republike Slovenije in za njen racun kot njen agent. Potrebna sredstva za ucinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po ZZFMGP je SID banki zagotovila Republika Slovenija v obliki varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev (izplacilo zavarovalnin) in za kritje izgub iz teh poslov. Varnostne rezerve se oblikujejo tudi iz premij, opravnin, regresiranih placanih škod in drugih prihodkov, ki jih SID banka ustvari s poslovanjem na podrocju zavarovanja in pozavarovanja pred nemarketabilnimi riziki. Ce nastalih škod ne bi bilo mogoce poravnati iz navedenih rezerv, bi sredstva za izplacilo zavarovalnin zagotovila Republika Slovenija. Sklad skladov za izvajanje financnih instrumentov v okviru evropske kohezijske politike 2014–2020 in Sklad skladov COVID-19 MGRT je SID banko v novembru 2017 imenovalo za upravljavko sklada skladov za izvajanje financnih instrumentov v okviru evropske kohezijske politike, v katerega bo do leta 2023 vplacanih 253 milijonov EUR iz evropskih kohezijskih sredstev, ki so bila Sloveniji na voljo v financni perspektivi 2014–2020. Namen tako oblikovanega sklada je spodbujanje oziroma financiranje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekocega poslovanja z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja na štirih podrocjih, kjer so bile na podlagi predhodne ocene vrzeli financiranja, ki jo je izvedla slovenska družba PwC (PricewaterhouseCoo-pers) ter dopolnila analiza Evropske investicijske banke, ugotovljene tržne vrzeli: raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednje velika podjetja, energetska ucinkovitost in urbani razvoj. Oktobra 2020 je SID banka v sodelovanju z MGRT oblikovala Sklad skladov COVID-19, ki je namenjen financiranju investicij, raziskav, razvoja in inovacij ter obratnih sredstev za izboljšanje likvidnosti in lažje okrevanje gospodarstva, prizadetega zaradi epidemije COVID-19. V tem skladu je dodatnih 65 milijonov EUR sredstev evropske kohezijske politike, tako da je prek financnih instrumentov mikroposojil ter posojil za raziskave, razvoj in inovacije koncnim prejemnikom na voljo 95,1 milijona EUR. Financiranje koncnih prejemnikov z mikroposojili poteka prek izbranih financnih posrednikov, posojila za RRI pa izvaja SID banka sama. Izvajanje funkcije uradne dražiteljice na dražbah pravic do emisije toplogrednih plinov Z dopolnitvami Zakona o varstvu okolja v letu 2010 je SID banka dobila pooblastilo za opravljanje vloge uradne dražiteljice na dražbah pravic do emisije toplogrednih plinov v imenu in za racun Republike Slovenije. Poroštvene sheme na podlagi interventnih ukrepov v letu 2020, jamstvene sheme in poroštva za investicije SID banka je v letu 2020 na podlagi dveh interventnih zakonov, in sicer 65. clena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) prejela pooblastila, da v imenu Republike Slovenije in za njen racun opravlja vse posle v zvezi z unovcevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev ter da po placilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je odobrila odlog placila obveznosti iz kreditne pogodbe po Zakonu o interventnem ukrepu odloga placila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) v povezavi s 65. clenom ZIUZEOP oziroma kredit s poroštvom po ZDLGPE. Po obeh novih poroštvenih shemah ZIUZEOP in ZDLGPE so se aktivnosti v letu 2020 izvajale na podrocju vzpostavitve organizacijskih in kadrovskih pogojev ter informacijske podpore v banki za izvajanje poslov po pooblastilu, sodelovanja z ministrstvom, pristojnim za finance, pri oblikovanju zakonskih in uredbenih dolocil ter vzpostavitve podlag za porocanje bank SID banki in porocanje SID banke ministrstvu, pristojnemu za finance. Aktivnosti po poroštveni shemi ZDLGPE so se v letu 2020 izvajale na podrocju pregleda seznama dokumentacije bank za sklenjene kreditne pogodbe in posledicne izdaje izjav o potrditvi podelitve poroštva Republike Slovenije bankam ter spremljave porocanja podatkov bank v shemo. Aktivnosti po poroštveni shemi ZIUZEOP so se v letu 2020 izvajale na podrocju spremljave porocanja podatkov bank o odlogih placil kreditnih obveznosti v shemo in obravnave zahtevkov za izplacilo poroštva RS. Poleg tega je SID banka v letu 2020 na podlagi treh zakonov, Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije, Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizicne osebe in Zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb, izvajala pooblastila v imenu Republike Slovenije in za njen racun v obliki izdajanja poroštev. Pri prvih dveh zakonih se je zakonski rok za izdajanje državnih poroštev iztekel konec leta 2010, pri cemer so se kreditne pogodbe z najdaljšo rocnostjo 10 let iztekle konec leta 2020 (vodijo se samo še krediti, za katere je dogovorjeno prestrukturiranje dolga), pri zadnjem pa konec leta 2015. Aktivnosti po teh treh shemah so se v letu 2020 izvajale na podrocju obravnave vlog za soglasja k spremembam sklenjenih pogodb, zahtevkov za izplacilo jamstev in uveljavljanja regresnih zahtevkov. Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije v letu 2020 so podrobneje predstavljene v poglavju Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije. Organizacijska shema SID banke na dan 31. 12. 2020 Zaradi izvedbe projekta prenove jedrnega IT sistema je bil oddelek za spremljavo poslov financiranja med izvedbo projekta zacasno premaknjen v IV. steber, oddelek za kreditne analize pa v V. steber. V letu 2020 se je za optimalnejšo organizacijo splošnega in kadrovskega oddelka ter ucinkovitejšo komunikacijo in koordinacijo med upravo in oddelki banke splošni in kadrovski oddelek preoblikoval v generalni sekretariat, v katerega so umešcene štiri funkcije delovanja: kadri, poslovni procesi, mednarodne zadeve in oskrba. Med pomembnejšimi spremembami v notranji organizaciji so tudi tiste v organizaciji dela na podrocju oddelka za zavarovanje kreditov in investicij, kjer se je zaradi novih pooblastil Republike Slovenije (poroštvene sheme) in organizacije izvajanja agentskega posla izkazala potreba po razširitvi sistemizacije znotraj te organizacijske enote. V okviru oddelka za porocanje je bila vzpostavljena posebna funkcija upravljanja podatkov, s katero se centralizira nadzor nad upravljanjem in kvaliteto podatkov v banki. Delniški kapital Osnovni kapital banke je razdeljen na 3.121.741 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime; izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic in vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. Delnicarji na dan 31. 12. 2020 Število delnic Delež v Republika Slovenija 3.103.296 99,4 SID banka – lastne 18.445 0,6 Skupaj 3.121.741 100,0 V letu 2020 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu. Po stanju na dan 31. 12. 2020 je osnovni kapital znašal 300 milijonov EUR. Glasovalne pravice delnicarjev SID banke niso omejene; vsaka kosovna delnica daje en glas. Financne pravice, ki izhajajo iz delnic, niso locene od imetništva delnic. Skladno z dolocbami 4. clena ZSIRB je edina delnicarka SID banke Republika Slovenija, bilancnega dobicka pa ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delnicarjem, temvec se odvede v druge rezerve iz dobicka. Na skupšcini SID banke 2. 7. 2020 je bil sprejet sklep, da se bilancni dobicek za leto 2019 v skupni višini 17.061.948,97 EUR razporedi v druge rezerve iz dobicka. Po stanju na dan 31. 12. 2020 je celotni kapital banke skupaj znašal 476.107 tisoc EUR, revidirana knjigovodska vrednost delnice pa 153,42 EUR (31. 12. 2019: 149,47 EUR). Predstavitev Skupine SID banka Skupina SID banka Na dan 31. 12. 2020 Skupino SID banka poleg SID banke sestavljata še: - Skupina Prvi faktor, ki jo na podlagi pogod-benega dogovora skupno obvladuje SID banka (skupni podvig); - Center za mednarodno sodelovanje in razvoj – zavod s pravico javnosti, v katerem je SID banka soustanoviteljica, nima financne naložbe, ima pa 33 odstotkov glasovalnih pravic (pridružena družba). V konsolidiranih racunovodskih izkazih se naložba v pridruženo družbo in skupni podvig obracuna po kapitalski metodi. Na podlagi nacela nepomembnosti (nematerialnosti), ki kot nepomembne opredeljuje tiste informacije, katerih opustitev oziroma nerazkritje ne vpliva na odlocanje uporabnikov racunovodskih izkazov, SID banka nobene od družb iz prejšnjega odstavka ni konsolidirala, saj bilancna vsota obeh družb skupaj znaša manj kot 1 odstotek bilancne vsote SID banke. Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31. 12. 2020 SID banka, d.d., Ljubljana Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Prvi faktor, faktoring družba, d.o.o., v likvidaciji • 50 % 5 % 90 % 100 % 100 % Prvi faktor, d.o.o. – u likvidaciji, Sarajevo Prvi faktor – faktoring d.o.o., Beograd – u likvidaciji Prvi faktor, faktoring društvo, d.o.o. u likvidaciji, Zagreb • Predstavitev družb Prvi faktor, faktoring družba, d.o.o., v likvidaciji SID banka je 50-odstotni delež v osnovnem kapitalu in tudi polovico glasovalnih pravic v družbi pridobila leta 2002. Druga družbenica je Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana (NLB). Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke na dan 31. 12. 2020 znaša 1.584.209,65 EUR. Dejavnost družbe Prvi faktor, faktoring družba, d.o.o., v likvidaciji, Ljubljana (v nadaljevanju: Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji) je bilo opravljanje storitev faktoringa. Skupšcina družbe je 28. 12. 2016 sprejela odlocitev o zacetku postopka prostovoljne likvidacije in za likvidacijska upravitelja imenovala dotedanji poslovodji. V letu 2020 je bil likvidacijski upravitelj družbe Klemen Hauko. SID banko sta leta 2020 na skupšcini zastopala pooblašcenca Saša Keleman in Branko Jerak. Družba Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji je ustanoviteljica in: - 100-odstotna lastnica družbe Prvi faktor, faktoring društvo, d.o.o. u likvidaciji, Zagreb (Prvi faktor, Zagreb – v likvidaciji). Družba je bila ustanovljena 17. 12. 2003. Osnovni kapital znaša 19.466.600 HRK (kar je 2.582.839,78 EUR po srednjem tecaju Hrvatske narodne banke na dan 31. 12. 2020). Z 31. 12. 2016 je družba v likvidacijskem postopku. V letu 2020 je bil likvidacijski upravitelj družbe Jure Hartman. Predsednik nadzornega odbora družbe je bil Klemen Hauko, clana pa mag. Igor Jarc in Matjaž Jevnišek; - 100-odstotna lastnica družbe Prvi faktor, d.o.o. – u likvidaciji, Sarajevo (Prvi faktor, Sarajevo – v likvidaciji). Družba je bila ustanovljena 27. 2. 2006. Osnovni kapital znaša 2.838.162 KM (kar je 1.451.129,19 EUR po srednjem tecaju Centralne banke Bosne i Hercegovine na dan 31. 12. 2020). Z 29. 12. 2016 je družba v likvidacijskem postopku. Dosedanji direktor in trenutni likvidacijski upravitelj družbe je Đenan Bogdanic; - 90-odstotna lastnica družbe Prvi faktor – faktoring d.o.o., Beograd – u likvidaciji (Prvi faktor, Beograd – v likvidaciji). Družba je bila ustanovljena 24. 2. 2005. S 3. 8. 2017 je družba v likvidacijskem postopku. Osnovni kapital družbe znaša 299.196.366 RSD (kar je 2.544.615,22 EUR po srednjem tecaju Narodne banke Srbije na dan 31. 12. 2020). S konverzijo denarnih sredstev in terjatev v kapital družbe od NLB in SID banke je konec julija 2017 prišlo do spremembe v lastniški sestavi, s cimer sta lastnika pridobila po 5-odstotni neposredni delež. V letu 2020 je družbo vodil likvidacijski upravitelj Željko Atanaskovic. SID banko sta v letu 2020 na skupšcini zastopala pooblašcenca Saša Keleman in Branko Jerak. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj SID banka je skupaj z Republiko Slovenije soustanoviteljica Centra za mednarodno sodelo-vanje in razvoj (CMSR). Ta na podlagi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoci Republike Slovenije izvaja tehnicno-operativna dela na podrocju mednarodnega razvojnega sodelovanja, dejav-nosti zavoda pa so še makroekonomske, politicne in druge analize držav, ocene tveganosti držav in publicisticna dejavnost. Organa upravljanja zavoda sta direktor in svet centra. Zavod zastopa direktor mag. Klemen Potisek. Svet centra je imel na dan 31. 12. 2020 šest clanov. Predstavnika SID banke v svetu centra sta Bojan Pecher, ki je tudi namestnik predsednika sveta, in mag. Igor Jarc. Izjava o upravljanju Skladno z dolocbo petega odstavka 70. clena ZGD-1 SID banka daje izjavo o upravljanju. Sklicevanje na kodekse, priporocila in druge notranje predpise o korporativnem upravljanju ter odstopanja od kodeksov in priporocil SID banka je družba s kapitalsko naložbo države in je javna družba v smislu dolocb Zakona o trgu financnih instrumentov. V letu 2020 je SID banka pri svojem poslovanju upoštevala naslednje priporocene kodekse in priporocila: – Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga 27. 10. 2016 izdala Ljubljanska borza, d.d., in Združenje nadzornikov Slovenije za ucinkovito korporativno upravljanje. Kodeks je javno dostopen na spletni strani Ljubljanske borze (http://www.ljse.si/); – Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je maja 2017 izdal Slovenski državni holding, d.d. (nazadnje posodobljen novembra 2019), ter Priporocila in pricakovanja Slovenskega državnega holdinga, ki jih je marca 2018 izdal Slovenski državni holding, d.d. (nazadnje posodobljena avgusta 2020). Oba dokumenta sta objavljena na spletni strani Slovenskega državnega holdinga, d.d. (www.sdh.si). Odstopanja od omenjenih kodeksov in priporocil ter njihove utemeljitve so navedeni v nadaljevanju in so predvsem posledica posebne zakonske ureditve delovanja SID banke v ZSIRB in ZBan-2. Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb Okvir upravljanja družb Priporocilo 1 SID banka deluje v skladu s temeljnimi naceli delovanja, primarno dolocenimi z ZSIRB. Vlogo, namen in delovanje SID banke doloca tudi statut banke. Eno od petih temeljnih nacel delovanja SID banke je nacelo financne vrednosti storitev banke za uporabnike teh storitev, ki doloca, da SID banka vse storitve izvaja z namenom ustvarjati neposredno ali posredno dodano vrednost za uporabnike financnih storitev SID banke in prvenstveno ohranjanje ali povecanje kapitala banke brez zasledovanja cilja doseganja maksimalnega dobicka (9. clen ZSIRB). Razmerje med družbo in delnicarji Priporocilo 6 Lastništvo SID banke je zakonsko doloceno. Edini delnicar SID banke je lahko le Republika Slovenija, zato se priporocilo upošteva smiselno (4. clen ZSIRB). Priporocila 8.1, 8.2, 8.4 in 8.10 Republika Slovenija je edina delnicarka SID banke (4. clen ZSIRB). Priporocilo 8.9 Predstavnik revizorja ni vabljen na skupšcino. Edini delnicar oziroma SDH je redno seznanjen z rezultati poslovanja SID banke. Nadzorni svet Priporocila 9, 10 in 12 Nacin imenovanja clanov nadzornega sveta SID banke je dolocen z ZSIRB in ZBan-2. ZSIRB kot specialni zakon doloca, da clane nadzornega sveta banke imenuje Vlada Republike Slovenije, šest na predlog ministra, pristojnega za finance, in enega na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo. Glede preostalih pogojev veljajo dolocbe ZBan-2, podrejenih predpisov, med drugim Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala za banke in hranilnice ter Sklepa o uporabi Smernic o ocenjevanju primernosti clanov upravljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij. SID banka ima sprejete tudi ustrezne interne akte s podrocja imenovanja clanov nadzornega sveta banke (politiko upravljanja, politiko izbora clanov nadzornega sveta, politiko za izdelavo ocene clanov upravljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij itd.). SID banka uresnicuje ureditev korporativnega upravljanja banke skladno z zakonodajo, veljavno v Republiki Sloveniji, ob hkratnem upoštevanju internih aktov (npr. statut SID banke, politika upravljanja, kodeks eticnih vrednot in strokovnih standardov). SID banka upošteva tudi regulativo Evropskega bancnega organa (EBA) in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), pravne akte Evropske centralne banke ter predpise in druge akte Banke Slovenije. Komisije nadzornega sveta Priporocilo 18.1 SID banka ima skladno z ZBan- 2 oblikovane tri komisije: revizijsko komisijo, komisijo za tveganja ter komisijo za imenovanja in prejemke. Priporocili 18.2 in 18.3 Skladno z ZBan-2 so clani komisij nadzornega sveta lahko le clani nadzornega sveta banke. Transparentnost poslovanja Priporocili 27.3 in 29.3 ZSIRB predpisuje lastništvo SID banke, ki je omejeno izkljucno na Republiko Slovenijo (4. clen ZSIRB). Priporocilo 28.2 Uporablja se smiselno. Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države 3. Okvir upravljanja družb s kapitalsko naložbo države Priporocilo 3.6 Sestavo upravljalnega organa SID banke ureja ZBan-2, ki med drugim doloca ustrezno zastopanost obeh spolov v upravljalnem organu (34. clen ZBan-2). To zakonsko obveznost je SID banka v svoje interne akte (politika izbora clanov nadzornega sveta, politika izbora clanov uprave) sprejela tako, da je v primerih, ko za funkcijo kandidirata osebi razlicnega spola in obe izpolnjujeta vse pogoje za zasedbo funkcije ter sta enako ocenjeni, izbrana tista, ki prispeva k raznoliki sestavi in ustrezni zastopanosti obeh spolov. 4. Razmerje med delnicarji oziroma družbeniki, SDH, državo in družbo s kapitalsko naložbo države Priporocilo 4.2 Lastništvo SID banke je zakonsko doloceno, in sicer je edina delnicarka SID banke Republika Slovenija (4. clen ZSIRB). 6. Nadzorni svet Priporocili 6.5 in 6.7 Sestavo nadzornega sveta SID banke urejata ZSIRB in ZBan-2. Priporocilo se uporablja smiselno. Clane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnih ministrov (18. clen ZSIRB). Postopek ocenjevanja kandidatov poteka skladno z ZBan-2, smernicami EBA in internimi akti banke na nacin, ki je podrobneje opisan pri predstavitvi delovanja komisije za oceno primernosti clanov upravljalnega organa. Priporocilo 6.6 Skladno z 49. clenom ZBan-2 so lahko clani komisij nadzornega sveta banke le clani nadzornega sveta. Priporocili 6.8 in 6.9 Postopke predlaganja in imenovanja clanov nadzornega sveta poleg ZBan-2 in ZGD-1 ureja tudi ZSIRB. Predlagatelja kandidatov za clane nadzornega sveta sta minister, pristojen za finance, in minister, pristojen za gospodarstvo. V postopku za ocenjevanje primernosti in sposobnosti kandidatov za nadzorni svet banke, ki jih imenuje Vlada RS, sodelujeta komisija za ocenjevanje primernosti clanov upravljalnega organa ter komisija za imenovanja in prejemke nadzornega sveta banke. Priporocilo se uporablja smiselno. Priporocili 6.11 in 6.14 SID banka je dolžna spoštovati in spoštuje dolocbo 49. clena ZBan-2, da so, ne glede na dolocbe ZGD-1, clani komisij nadzornega sveta le clani nadzornega sveta banke. 7. Poslovodstvo Priporocilo 7.3 Nacin delovanja uprave banke opredeljujejo zakoni, kot so ZSIRB, ZGD-1 in ZBan-2, interni akti banke, npr. statut, politika upravljanja, kodeks eticnih vrednot in strokovnih standardov, ter Smernice ESMA in EBA o ocenjevanju primernosti upravljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij ter Smernice EBA o notranjem upravljanju. Priporocilo se uporablja smiselno. 8. Preglednost poslovanja in porocanje Priporocilo 8.1.1 SID banka je dolžna spoštovati in spoštuje dolocbe ZBan-2 glede razkritij. Natancneje, pri sestavi poslovnega porocila banke upošteva zahteve iz 4. poglavja ZBan-2 (86. do 93. clen), poglavja 3.2 Sklepa o poslovnih knjigah in 70. clena ZGD-1. V racunovodsko porocilo vkljuci razkritja iz dela 8 Uredbe CRR (431. do 451. clen in 492. clen) v obliki in vsebini, kot ju dolocajo smernice o zahtevah po razkritju informacij iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013. 9. Revizija in sistem notranjih kontrol Priporocilo 9.2 SID banka ima notranje upravljanje urejeno skladno z ZBan-2 in Sklepom o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, vkljucno z vzpostavljenimi mehanizmi notranjih kontrol (oddelek za upravljanje tveganj, oddelek za notranjo revizijo in oddelek za skladnost, v okviru katerega deluje tudi specialist za informacijsko varnost). Priporocilo se uporablja smiselno. Priporocila in pricakovanja SDH 3. Sponzorstvo in donatorstvo Priporocilo 3.8 SID banka ima sprejeto strategijo komuniciranja, ki je ni potrjevala na nadzornem svetu niti je ni objavila na spletni strani. Politiko upravljanja, ki med drugim ureja vprašanja sponzorstva in donatorstva, sta sprejela uprava in nadzorni svet banke. Podatki o sklenjenih sponzorskih/donatorskih pogodbah so objavljeni na spletnem mestu SID banke (https://www.sid.si/o-banki/informacije-javnega-znacaja). Priporocilo 3.11 SID banka se ne financira iz javnih sredstev, zato omejitve iz tocke 3.11 za SID banko niso zavezujoce. 4. Optimizacija stroškov Priporocilo 4.4 SID banka je v letu 2020 ob upoštevanju sprememb davcnih predpisov izplacala regres za letni dopust v višini zneska povprecne mesecne place zaposlenih v Republiki Sloveniji in placilo za poslovno uspešnost, skladno z dolocbami kolektivne pogodbe SID banke, ki doloca postopke in kriterije za opredelitev višine izplacil. Ker so podatki o izplacilih poslovna skrivnost, jih SID banka ni javno objavila. Ob upoštevanju Sklepa o makrobonitetni omejitvi razdelitve dobickov bank in poznejših pojasnil Banke Slovenije do izplacil za poslovno uspešnost niso bile upravicene osebe s t. i. individualnimi pogodbami. Priporocilo 4.5 SID banka ima na spletni strani objavljeno kolektivno pogodbo dejavnosti bancništva, nima pa objavljene podjetniške kolektivne pogodbe, ki podrobneje ureja pogoje in merila za napredovanje na delovnem mestu in za ocenjevanje delovne in poslovne uspešnosti ter višino drugih osebnih prejemkov zaposlenih, ki jih SID banka izplacuje na podlagi kolektivne pogodbe dejavnosti bancništva. Sistem prejemkov SID banke je podrobneje predstavljen v razkritjih v letnih porocilih. 7. Trajnostno poslovanje družbe Priporocilo je bilo sprejeto julija 2020, zato bo SID banka o implementaciji prvic porocala za leto 2021. Vecino priporocil sicer SID banka že upošteva v okviru rednega poslovanja. Sprejetje pravil o drugih pravicah clanov organov vodenja Priporocila 9.5, 9.7 in 9.10 SID banka ima interna pravila v vseh bistvenih elementih usklajena s priporocili SDH. Posamicna odstopanja, ki niso materialna, bodo uvedena v interne akte SID banke v letu 2021. Glavne znacilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom racunovodskega porocanja Mehanizmi notranjih kontrol, katerih delovanje se vzpostavlja za vse poslovne procese SID banke sorazmerno s pomembnostjo in tveganostjo posameznega procesa, vkljucujejo: – notranje kontrole nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke; – funkcije in službe notranjih kontrol, ki so organizacijsko neposredno podrejene in odgovorne upravi banke. Uresnicevanje notranjih kontrol poteka predvsem na podlagi: - dokumentiranih pravil in postopkov zagotavljanja skladnosti poslovanja banke s predpisi, standardi (vkljucno eticnimi), notranjimi akti ter zahtevami Banke Slovenije in drugih pristojnih nadzornih organov ter dobro prakso; - spremljanja skladnosti poslovnih transakcij oziroma naložb s sprejetimi limiti tveganj; - nadzora nad ustreznim uresnicevanjem predpisanih delovnih postopkov v zvezi s poslovno-operativnimi in organizacijskimi dejavnostmi s strani zaposlenih; - preverjanja pravilnosti notranjih in zunanjih porocil; - varovanja premoženja banke; - razvoja ter zagotavljanja varnosti informacijskih sistemov in informacij banke; - ustreznega odziva pri zaznanih odstopanjih od dokumentiranih pravil in dobre prakse, vkljucno s krepitvijo kontrolnega okolja, kjer je to primerno. Na podrocju postopkov racunovodskega porocanja so z internimi akti vzpostavljene notranje kontrole, ki se izvajajo predvsem v organizacijskih enotah, pristojnih za upravljanje tveganj, racunovodstvo, kontroling in porocanje. Delovanje notranjih kontrol in upravljanje tveganj v banki je tudi predmet notranjega revidiranja, ki ga izvaja posebna organizacijska enota. Funkcije notranjih kontrol v SID banki vkljucujejo oddelek za notranjo revizijo, funkcijo upravljanja tveganj, organizirano v oddelku za upravljanje tveganj (vec v poglavju poslovnega porocila Upravljanje tveganj in poglavju 3 racunovodskega porocila), in funkcijo skladnosti poslovanja, vkljucno s funkcijo upravljanja informacijske varnosti, organizirano v oddelku za skladnost. Nadzorni svet je ustanovil revizijsko komisijo, katere delo je zlasti osredotoceno na podrocje racunovodskega porocanja, ter komisijo za tveganje, katere pristojnosti so vezane predvsem na nadzor in svetovanje pri upravljanju tveganj. Skladnost poslovanja Tveganje skladnosti je tveganje nastanka pomembne financne izgube ali izgube ugleda banke zaradi zakonskih sankcij in ukrepov nadzornih organov, ki jih banka lahko utrpi zaradi namernega ali nenamernega neskladja poslovanja z veljavno zakonodajo in standardi dobre prakse. Za zagotavljanje skladnosti poslovanja so odgovorni vsi zaposleni v banki glede na svojo vlogo in raven odgovornosti, skladno s kodeksom eticnih vrednot in strokovnih standardov. Njihova pravica in dolžnost je, da se izobražujejo o obvladovanju tveganja skladnosti. SID banka ima že od leta 2009 vzpostavljen oddelek za skladnost, ki ima za podrocje skladnosti pristojni dve osebi in za podrocje informacijske varnosti eno osebo. Oddelek je samostojna, neodvisna organizacijska enota, funkcionalno in organizacijsko locena od drugih organizacijskih enot banke in neposredno odgovorna upravi banke. Primarna naloga oddelka je ugotavljanje tveganj skladnosti poslovanja banke, ki jim je ali bi jim lahko bila banka izpostavljena pri svojem poslovanju zaradi kršitev veljavnih predpisov, sklenjenih pogodb, predpisanih oziroma dobrih praks in eticnih standardov na eni strani ter krepitev korporativne etike in integritete na drugi strani. V letu 2021 se na podrocju skladnosti pricakuje vsaj ena nova zaposlitev, spremembe pa bodo sledile tudi na podrocju informacijske varnosti. Uprava podpira predlog o uvedbi t. i. SOC funkcije oziroma vzpostavitvi varnostno operativnega centra, kar bi pomenilo korak naprej na podrocju informacijske varnosti. Oddelek deluje skladno z letnim programom dela, ki poleg rednih pregledov skladnosti vkljucuje še izvajanje svetovalne funkcije, zlasti na podrocju uvajanja novih produktov banke, preprecevanja pranja denarja in financiranja terorizma, upravljanja s tveganji prevar, presoje zakonitosti in eticnosti delovanja deležnikov banke, sodelovanje v kazenskih in civilnih postopkih banke ter izvajanje izobraževanj zaposlenih in upravljalnega organa banke. V letu 2020 se je oddelek sreceval z izzivi poslovanja v spremenjenih razmerah. Ker oddelek pokriva tudi izvajanje funkcije pooblašcenca za preprecevanje pranja denarja in financiranja terorizma, je v sodelovanju s preostalimi oddelki banke za zagotavljanje nemotenega poteka kreditnega procesa uvedel digitalno podpisovanje in elektronsko identifikacijo komitentov, kar je v epidemiji omogocilo in tudi pohitrilo postopke sklepanja naložbenih poslov s komitenti banke. Tudi sicer je oddelek veliko pozornost namenil možnosti uporabe umetne inteligence v organizaciji dela. Na podrocju spremljanja in implementacije zakonodaje poteka intenziven proces implementacije orodja za spremljanje sprememb zakonodaje. Navedeno orodje vkljucuje tudi modul za upravljanje operativnih tveganj v banki in modul za interne akte, oddelku za skladnost pa bo omogocalo aplikativno podprt nadzor pravocasnega prenosa sprememb zakonodaje in dobrih praks v interne akte SID banke. K informatizaciji dela bo prispevala tudi vpeljava platforme za izobraževanje v SID banki (e-ucenje), za uvedbo katere je sicer pristojen generalni sekretariat banke, oddelek za skladnost pa je intenzivno vkljucen v razvoj in tudi v poznejšo uporabo. Nacrtuje se tudi nadaljnja digitalizacija in informatizacija procesa preprecevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Posebno pozornost oddelek za skladnost namenja tudi realizaciji danih priporocil. O realizaciji letnega programa dela upravljalnemu organu poroca polletno, o statusu realizacije danih priporocil pa upravi tudi cetrtletno. Oddelek upravljalnemu organu poroca tudi o upoštevanju dolocb kodeksa eticnih vrednot in strokovnih standardov, kar vkljucuje porocanje o številu prejetih in utemeljenih pritožb oziroma naznanitev suma kršitev internih aktov in dobrih praks. Sistem prijav/naznanitev suma kršitev/pritožb v banki omogoca tudi anonimno naznanitev suma kršitve/pritožbo; podrobni postopki so opisani na spletni strani https://www.sid.si/o-banki/druzbena-odgovornost-etika. Oddelek veliko pozornost namenja krepitvi korporativne etike in integritete zaposlenih v SID banki, kar se kaže v izobraževanju zaposlenih in tudi obdobnih preverjanjih skladnosti ravnanja zaposlenih s kodeksom eticnih vrednot in strokovnih standardov ter presoji znakov/elementov kazenske in civilne odgovornosti zaposlenih in drugih deležnikov banke oziroma suma prevar. Tudi v letu 2020 je oddelek za skladnost sodeloval na podrocju zaznavanja in ustreznega ukrepanja iz naslova škodnih dogodkov, na podrocju politike prejemkov in uvajanja novih produktov ter z oddelkom za notranjo revizijo pri izvajanju pregledov, in sicer z izmenjavo informacij oziroma ugotovitev. Notranja revizija Oddelek za notranjo revizijo je organiziran kot samostojna, neodvisna organizacijska enota, ki je funkcionalno in organizacijsko locena od drugih organizacijskih enot banke in neposredno odgovorna upravi banke. Oddelek za notranjo revizijo deluje skladno z ZBan-2, mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in kodeksom nacel pri notranjem revidiranju. Delovanje oddelka za notranjo revizijo in postopki izvajanja notranje revizijske dejavnosti so opredeljeni v pravilniku o delu notranje revizije ter v prirocniku notranjega revidiranja. Namen delovanja oddelka za notranjo revizijo je dajati neodvisne in nepristranske ocene o ucinkovitosti in kakovosti upravljanja tveganj in notranjih kontrol ter ureditvi notranjega upravljanja, s tem pa prispevati k izboljšanju delovanja in doseganju ciljev banke. Oddelek svoje poslanstvo uresnicuje z izvajanjem notranjih revizij in svetovalne dejavnosti, pri cemer se osredotoca na najbolj tvegana podrocja, ki jih doloci v okviru nacrtovanja svojega dela. Letni in strateški nacrt temeljita na profilu tveganosti banke, interni metodologiji nacrtovanja revizijskih pregledov in zahtevah regulatorja za obvezno revidiranje posameznih podrocij poslovanja banke s ciljem revizijskega pokritja najbolj tveganih podrocij delovanja banke in obdobnega pokritja tudi manj tveganih oziroma še nepregledanih podrocij. Oba nacrta sprejme uprava banke v soglasju z nadzornim svetom banke. V letnem nacrtu dela za leto 2020 je bilo predvidenih enajst vecinoma obsežnih in kompleksnih revizijskih pregledov, od katerih jih je bilo skupaj z dvema izrednima pregledoma zakljucenih deset v letu 2020 oziroma v zacetku leta 2021, en revizijski pregled se zakljucuje, dva pa sta bila prenesena v letni nacrt dela za poslovno leto 2021. Pomembno pozornost je oddelek za notranjo revizijo namenjal tudi poteku realizacije priporocil. Poleg rednih revizijskih pregledov in spremljave realizacije priporocil je oddelek v letu 2020 opravljal še svetovalno dejavnost na podrocju razvoja bancnih produktov v okviru skladov skladov in financnega inženiringa, neformalnega svetovanja širokega spektra vsebin ter koordinacije z zunanjimi institucijami. V prvem cetrtletju 2020 je potekala tudi zunanja presoja kakovosti delovanja oddelka za notranjo revizijo. V okviru presoje je bilo potrjeno, da oddelek deluje skladno z mednarodnimi standardi ravnanja pri notranjem revidiranju in drugimi predpisi. Oddelek za notranjo revizijo o svojem delovanju, ugotovitvah in poteku realizacije priporocil poroca letno in cetrtletno upravi banke, revizijski komisiji in nadzornemu svetu banke. Uprava banke obravnava tudi vsa porocila o posameznih izvedenih notranjih revizijah. V letu 2020 so bile v oddelku za notranjo revizijo zaposlene tri osebe, od teh ena oseba za polovicni delovni cas. Vsi zaposleni imajo ustrezne licence oziroma strokovne nazive za opravljanje nalog notranjega revidiranja. Informacije o 4. tocki petega odstavka 70. clena ZGD-1 glede podatkov iz 3., 4., 6., 8. in 9. tocke šestega odstavka tega clena Edina delnicarka SID banke je na podlagi prvega odstavka 4. clena ZSIRB Republika Slovenija. Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi clanov organov vodenja ali nadzora ter spremembah statuta Clani upravljalnega organa banke so lahko imenovani/razrešeni skladno z dolocbami ZSIRB, ZBan-2, ZGD-1 in statutom SID banke. Postopek izbora clanov upravljalnega organa podrobneje dolocata politika izbora clanov uprave in politika izbora clanov nadzornega sveta. V letu 2020 je bila s spremembami ZSIRB v 18. clenu crtana dolocba, ki je dolocala dodatne pogoje za clana uprave banke. V upravi v letu 2020 ni bilo sprememb, spremembe v nadzornem svetu pa so navedene v okviru informacije o sestavi organa nadzora. V letu 2020 ni bilo sprememb veljavnega statuta SID banke. Še vedno velja statut, potrjen na skupšcini SID banke 6. 7. 2016, ko ga je sprejela edina delnicarka SID banke Republika Slovenija. Informacije o delovanju in kljucnih pristojnostih skupšcine delnicarjev ter opis pravic delnicarjev in nacina njihovega uveljavljanja Skupšcino SID banke sklice uprava, lahko pa jo sklice tudi nadzorni svet. Skupšcina se sklice v skladu z zakonom in statutom banke s priporocenim pismom edinemu delnicarju. Hkrati s sklicem skupšcine se delnicarju pošlje gradivo za skupšcino. Na dan odpošiljanja priporocenega pisma SID banka na svoji spletni strani objavi vsa obvestila in podatke, ki jih zahteva ZGD-1. Glasovalne in druge pravice edinega delnicarja v skladu s 4. clenom ZSIRB uresnicuje Republika Slovenija, ki v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu pooblašca Slovenski državni holding, d.d., da po zakonu nastopa v imenu in za racun edinega delnicarja. Kadar ZGD-1 edinemu delnicarju daje pravico uporabe elektronskih sredstev, lahko ta predloge, pooblastila in druge listine pošlje SID banki po elektronski pošti na naslov, naveden v sklicu skupšcine. Skupšcina zaseda najmanj enkrat na leto, in sicer po preteku poslovnega leta, na sedežu SID banke ali na sedežu edinega delnicarja ali na kraju oziroma v prostorih, ki jih doloci edini delnicar. Tocen cas in kraj zasedanja skupšcine se dolocita v sklicu skupšcine. V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) lahko v casu epidemije COVID-19 uprava s soglasjem nadzornega sveta odloci, da se skupšcina izvede elektronsko (72. clen ZIUOPDVE) ali virtualno (73. clen ZIUOPDVE). Skupšcina SID banke ima pristojnosti, dolocene z ZGD-1 in ZBan-2. Informacije o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij SID banka ima vzpostavljen dvotirni sistem upravljanja – banko vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Nadzorni svet SID banke Nadzorni svet nadzoruje in spremlja vodenje in poslovanje banke. Deluje na podlagi sprejetega poslovnika o delu nadzornega sveta, ki podrobneje ureja nacela, postopke in nacin dela, glavne pristojnosti in odgovornosti pa so dolocene s statutom banke in zakoni, ki urejajo poslovanje banke, predvsem z ZGD-1, ZBan-2 in ZSIRB. Nadzorni svet med drugim sprejema strateške usmeritve banke, preverja letna in druga financna porocila banke ter o tem izdela mnenje, skupšcini delnicarjev banke pojasni svoje mnenje k letnemu porocilu oddelka za notranjo revizijo in mnenje k letnemu porocilu uprave, potrjuje letno porocilo banke in predlog uprave za uporabo bilancnega dobicka ter obravnava morebitne ugotovitve Banke Slovenije, davcne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Poleg tega daje nadzorni svet upravi soglasje k poslovni politiki banke, financnemu nacrtu banke, politiki prejemkov, organizaciji sistema notranjih kontrol in letnega programa dela oddelka za notranjo revizijo ter k letnemu programu dela oddelka za skladnost. Nadzorni svet je pristojen tudi za izdajo predhodnih soglasij za sklenitev poslov financiranja, zadolževanja in kapitalskih naložb. Kot posvetovalna telesa je nadzorni svet imenoval revizijsko komisijo, komisijo za tveganja ter komisijo za imenovanja in prejemke. Naloge in pristojnosti komisij so dolocene s poslovnikom o delu posamezne komisije. Skladno z dolocbami ZSIRB ima nadzorni svet sedem clanov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije. Clani nadzornega sveta so imenovani za obdobje petih let. Postopek in pogoje izbora primernih clanov dolocajo ZSIRB in ZBan-2 ter politika izbora clanov nadzornega sveta. Politika doloca, kako se omogoci izbor kandidatov, ki imajo znanje, vešcine, izkušnje za nadzor in spremljanje vodenja poslov banke in potreben ugled, ter zagotovi, da ima nadzorni svet kot celota ustrezno znanje, vešcine in izkušnje, ki so potrebni za poglobljeno razumevanje dejavnosti SID banke in tveganj, ki jim je izpostavljena. Spodbuja se cim vecja raznolikost glede znanja, vešcin in izkušenj ter tudi glede drugih okolišcin, zlasti spola, starosti, izobrazbe, družbenega položaja in drugih lastnosti kandidatov. Politika doloca, da nadzorni svet sestavljajo najmanj po en clan z znanjem in izkušnjami s podrocja (i) upravljanja financnih tveganj, (ii) nadzora in revidiranja s podrocja dejavnosti SID banke, (iii) gospodarskega prava in korporativnega upravljanja, (iv) menedžmenta in prejemkov ter najmanj dva clana s specificnimi bancnimi znanji in vecletnimi izkušnjami s podrocja bancništva. SID banka ima vzpostavljen postopek ocenjevanja primernosti clanov upravljalnega organa. V okviru redne letne ocene upravljalnega organa je bilo delovanje nadzornega sveta ocenjeno za ustrezno, tako posameznih clanov nadzornega sveta kakor organa kot celote, kljub številcno nepopolni sestavi glede na dolocbo ZSIRB. V postopku ocenjevanja je bilo ugotovljeno, da sestava nadzornega sveta zagotavlja raznolikost po vecini kriterijev iz politike izbora clanov nadzornega sveta, je pa bila takratna sestava manj uravnotežena po spolu ter deloma z vidika raznolikosti znanj in izkušenj s podrocja pravnih ved ter nadzora in revidiranja. Zato je bil tem kriterijem dan vecji poudarek pri vsakokratnem dolocanju profilov manjkajocih clanov nadzornega sveta, ki jih doloca komisija za imenovanja in prejemke v postopkih imenovanja novih clanov nadzornega sveta. Vse tri komisije nadzornega sveta (revizijska komisija, komisija za tveganja ter komisija za imenovanja in prejemke) imajo ustrezno velikost in sestavo, clani komisij pa ustrezno znanje in izkušnje za opravljanje zakonsko opredeljenih nalog posameznih komisij, tako da komisije v letu 2020 niso uporabile storitev zunanjih svetovalcev oziroma strokovnjakov. V sestavi nadzornega sveta SID banke je bilo v letu 2020 vec sprememb. V januarju 2020 je bil za novega clana imenovan mag. Anton Rop, ki mu je 16. 6. 2020 na podlagi odstopne izjave clanstvo v nadzornem svetu prenehalo. Vlada Republike Slovenije je 10. 9. 2020 razrešila clanico nadzornega sveta Moniko Pintar Mesaric ter imenovala tri nove clane, dr. Igorja Mastena, dr. Sašo Polanca in Janeza Tomšica. Na dan 31. 12. 2020 so nadzorni svet sestavljali mag. Marjan Divjak, predsednik, Janez Tomšic, namestnik predsednika, ter mag. Leo Knez, Zlatko Vili Hohnjec, dr. Igor Masten, dr. Sašo Polanec in Marko Tišma. Sestava nadzornega sveta na dan 31. 12. 2020: Ime in priimek Imenovanje Trajanje Sprememba Funkcija mag. Marjan Divjak 18. 5. 2017 5 let 2022 predsednik Janez Tomšic 11. 9. 2020 5 let 2025 namestnik predsednika Zlatko Vili Hohnjec 18. 5. 2017 5 let 2022 clan mag. Leo Knez 22. 2. 2018 5 let 2023 clan dr. Igor Masten 11. 9. 2020 5 let 2025 clan dr. Sašo Polanec 11. 9. 2020 5 let 2025 clan Marko Tišma 28. 7. 2016 5 let 2021 clan V letu 2020 se je nadzorni svet sestal na petnajstih rednih sejah in imel osem korespondencnih sej. Komisija nadzornega sveta za imenovanja in prejemke Komisija je pristojna in odgovorna za opravljanje nalog, povezanih z imenovanjem clanov uprave in nadzornega sveta ter s sistemom prejemkov. Njene naloge so predvsem opredelitev in priporocilo kandidatov za clane uprave nadzornemu svetu z opredelitvijo nalog in pogojev za imenovanje, ocenjevanje sestave in uspešnosti delovanja uprave, znanj, vešcin in izkušenj posameznih clanov uprave in nadzornega sveta oziroma obeh organov kot celote ter ocenjevanje ustreznosti politik in praks prejemkov in priprava predlogov odlocitev upravljalnega organa v zvezi s prejemki, vkljucno s tistimi, ki vplivajo na tveganja in upravljanje tveganj banke. V letu 2020 se je komisija sestala na desetih rednih sejah, imela pa je tudi dve korespondencni seji. Na dan 31. 12. 2020 so komisijo sestavljali dr. Sašo Polanec, predsednik, Janez Tomšic, namestnik predsednika, ter mag. Marjan Divjak in Zlatko Vili Hohnjec. Revizijska komisija nadzornega sveta Komisija v zvezi s svojimi pristojnostmi spremljanja in nadzora obravnava predvsem letne in medletne racunovodske izkaze banke, delovanje oddelka za notranjo revizijo, organizacijo sistema notranjih kontrol, upravljanje tveganj in morebitne ugotovitve nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Komisija sodeluje tudi pri postopkih izbire zunanjega revizorja ter pregleduje in spremlja njegovo delo in neodvisnost. Komisija je imela v letu 2020 sedem rednih sej in eno korespondencno sejo. Na dan 31. 12. 2020 so revizijsko komisijo sestavljali mag. Leo Knez, predsednik, Zlatko Vili Hohnjec, namestnik predsednika, in Marko Tišma. Komisija nadzornega sveta za tveganja Komisija za tveganja v okviru svojih pristojnosti predvsem svetuje glede splošne nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj ter nadzira izvajanje strategij, pregleduje stresne in druge scenarije ter vpliv na profil tveganja, pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede strategije upravljanja tveganj, preverja, ali so v spodbudah v okviru sistema prejemkov upoštevana tveganja ter ali so cene produktov banke združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj. V letu 2020 se je komisija za tveganja sestala na devetih rednih sejah in eni korespondencni seji. Na dan 31. 12. 2020 so komisijo sestavljali dr. Igor Masten, predsednik, mag. Leo Knez, namestnik predsednika, ter mag. Marjan Divjak in Marko Tišma. Uprava Poslovanje SID banke vodi uprava, ki predstavlja in zastopa banko. Upravo banke imenuje nadzorni svet za dobo petih let in je lahko ponovno imenovana. Skladno s statutom ima uprava SID banke najvec tri clane, od katerih je eden imenovan za predsednika uprave, število clanov uprave pa doloci nadzorni svet. Uprava vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Njeno delovanje ureja poslovnik o delu uprave. Praviloma se sestaja tedensko na svojih sejah, kjer obravnava zadeve z vseh podrocij poslovanja SID banke. Uprava redno obvešca nadzorni svet o najpomembnejših vprašanjih poslovanja banke, o njeni poslovni politiki, o financnem stanju banke in drugih pomembnih vprašanjih s podrocja njenega delovanja. V letu 2020 je uprava delovala v sestavi mag. Sibil Svilan kot predsednik in Goran Katušin kot clan. Oba izpolnjujeta zahtevane pogoje glede znanj, vešcin in izkušenj ter druge kriterije, hkrati pa uprava kot celota izpolnjuje pogoj kolektivne primernosti, kar pomeni, da sta clana uprave osebi, ki skupaj in brez potrebe po dodatnem usposabljanju izpolnjujeta vse kriterije in merila za pozitivno oceno primernosti za opravljanje funkcije clana uprave. V letu 2020 ni bilo treba izdelati nove ocene primernosti uprave, saj pri clanih uprave niso nastopile okolišcine, zaradi katerih bi bila potrebna nova individualna ocena primernosti posameznega clana uprave. Sestava uprave se v letu 2020 ni spremenila, prav tako se niso spreminjale pristojnosti clanov uprave niti se ni pri posameznem clanu uprave pojavila nova okolišcina. V okviru letne ocene upravljalnega organa je bilo ugotovljeno, da sta clana uprave individualno in kolektivno primerna za opravljanje funkcije. Nekatere pravice odlocanja je uprava prenesla na kolektivne organe odlocanja, in sicer kreditni odbor, odbor za posle za državni racun, odbor za slabe naložbe ter odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Glavne pristojnosti in nacin delovanja odborov doloca pravilnik o delu odborov. Poleg tega je uprava na podlagi pravilnika o pooblastilih nekatera pooblastila za odlocanje o poslih prenesla na posamezne zaposlene v SID banki. Kreditni odbor Kreditni odbor odloca o odobritvah in spremembah pogojev naložbenih poslov, ki ne pomenijo refinanciranja ali prestrukturiranja zaradi financnih težav kreditojemalca, o razvrstitvah posameznih naložb, limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta ter dokumentaciji ob uvedbi novih in spremembi obstojecih programov financiranja ali posameznih produktov. Pri financiranju iz skladov skladov kreditni odbor potrjuje pogoje in postopke izbora financnih posrednikov in s tem povezanih poslovnih nacrtov ter odloci o financnih poslih in pogodbah o udeležbi. Kreditni odbor je pristojen tudi za naložbene programe kapitalske rasti za lastniško financiranje podjetij. Spremlja posamezne izpostavljenosti in kakovost kreditnega portfelja na podlagi porocil posameznih organizacijskih enot ter med drugim odloca o prenosu naložb s povecanim kreditnim tveganjem med slabe naložbe ter o odpovedi in odpoklicu naložbenega posla. Odbor je sestavljen iz petih clanov, ki se redno sestajajo na tedenskih sejah. Odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo Odbor v okviru pristojnosti za uravnavanje likvidnosti banke uravnava likvidnostno tveganje in strukturno likvidnost. Pri tem odloca o najemanju in plasiranju sredstev na denarnih in kapitalskih trgih doma in v tujini, o uporabi instrumentov Banke Slovenije in Evropske centralne banke ter potrjuje in nadzira tecajno in obrestno politiko. Odbor je pristojen tudi za upravljanje prostih sredstev financnih instrumentov iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter upravljanje sredstev, namenjenih lastniškemu financiranju podjetij. Na podrocju upravljanja bilance odbor doloca, spreminja in spremlja izvajanje strategije in politike strukture bilanc, doloca in spremlja izvajanje cenovne, likvidnostne, obrestne in tecajne politike, odloca o predlogih glede tveganja upravljanja bilance, potrjuje programe financiranja in produkte na podrocju zakladništva in njihove spremembe, spremlja kapitalsko ustreznost banke, potrjuje politiko zakladniških naložb ter spremlja in obravnava rezultate stresnih testov. Poleg tega uravnava likvidnost in upravlja bilanco v zvezi s poslovanjem SID banke za državni racun, pri cemer zlasti uravnava likvidnostno tveganje in strukturno likvidnost, na podrocju upravljanja bilance pa sprejema politiko naložb varnostnih rezerv in presoja vpliv novih programov zavarovanja na višino varnostnih rezerv. To je najštevilcnejši odbor banke in ima devet clanov. Redne seje za naloge uravnavanja likvidnosti potekajo tedensko, za upravljanje bilance pa mesecno. Odbor za posle za državni racun Namen posebnega odbora za posle za državni racun je dosledno locevanje poslovanja SID banke od poslovanja za racun Republike Slovenije. Odbor odloca o uvedbi novih in spremembah obstojecih programov, o odobritvah in spremembah poslov, ki jih SID banka sklepa za državni racun, med drugim o financiranju mednarodnih gospodarskih poslov iz vira varnostnih rezerv, (po)zavarovanju, jamstvenih shemah, financnih instrumentih s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter o zadevah, ki so s temi posli povezane. Odbor za posle za državni racun ima šest clanov in se sestaja na rednih sejah najmanj enkrat na teden. Odbor za slabe naložbe Odbor za slabe naložbe, ki ima pet clanov, upravlja problematicne terjatve s statusom slabih naložb, pri cemer odloca o odobritvah in spremembah pogojev naložbenega posla in financnih nacrtih prestrukturiranja ter o vseh s slabimi naložbami povezanih zadevah (tudi glede uveljavljanja pravic v postopkih zaradi insolventnosti). Sestaja se praviloma enkrat na teden. Komisije Komisija za oceno primernosti clanov upravljalnega organa Komisija za ocenjevanje primernosti clanov upravljalnega organa ima tri clane, ki jih je imenovala uprava po predhodnem soglasju nadzornega sveta. Pri delu je komisija samostojna in neodvisna od uprave in nadzornega sveta. Komisija deluje z dvema zunanjima sodelavcema z znanji in izkušnjami s podrocja opravljanja bancnih oziroma financnih storitev ter s podrocja kadrovanja, psihologije in sorodnih ved, tretja clanica je zaposlena, in sicer direktorica oddelka za skladnost, ki ji uprava zagotavlja ustrezno zašcito pred morebitnimi povracilnimi ukrepi. Komisija za ocenjevanje primernosti clanov upravljalnega organa ter komisija za imenovanja in prejemke nadzornega sveta banke skupaj izvajata proces ocenjevanja sposobnosti in primernosti (fit and proper) clanov upravljalnega organa. Clane upravljalnega organa obe komisiji ocenita pred imenovanjem/nastopom funkcije ter ob morebitnem pojavu novih okolišcin pri posameznem clanu upravljalnega organa med trajanjem mandata. Direktorica oddelka za skladnost je pooblašcena tudi za izdelavo letnih ocen upravljalnega organa. Izdelano oceno obravnava ter se do nje opredeli še komisija za imenovanja in prejemke nadzornega sveta banke. Postopek ocenjevanja sposobnosti in primernosti clanov upravljalnega organa SID banke poteka skladno z veljavno bancno zakonodajo.5 Poleg politike izbora clanov upravljalnega organa SID banke se v postopku upoštevajo še posebnosti, ki izhajajo iz ZSIRB, dolocbe slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter politika izbora clanov nadzornega sveta oziroma uprave. 5 Upoštevane so predvsem dolocbe ZBan-2, Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala za banke in hranilnice, drugi predpisi Banke Slovenije, regulativa evropskih bancnih organov EBA in ESMA, predvsem smernice EBA in ESMA za ocenjevanje primernosti clanov upravljalnega organa in nosilcev kljucnih funkcij EBA/GL/2017/12 ter smernice EBA o notranjem upravljanju EBA/GL/2017/11. V letu 2020 je komisija za ocenjevanje primernosti izdelala pet celovitih ocen primernosti in sposobnosti kandidatov za clane nadzornega sveta SID banke ter dve delni oceni primernosti in sposobnosti clanov nadzornega sveta SID banke. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave Za koordinacijo delovanja pristojnih državnih in drugih organov ter institucij pri izvajanju ZZFMGP ter za ucinkovito izvajanje zavarovanja in financiranja poslov mednarodne trgovine in investicij je Vlada Republike Slovenije imenovala komisijo za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija odloca o vseh zavarovalnih poslih, ki presegajo 5 milijonov EUR oziroma v katere je udeležena SID banka. Odlocilne pristojnosti ima tudi na drugih podrocjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja k: - politikam zavarovanja v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoci obseg nastalih škod; - sklepanju in oblikovanju pogojev zavarovanja posameznih zavarovalnih in drugih poslov; - upravljanju sredstev varnostnih rezerv in rizikov, prevzetih v zavarovanje; - sklepanju sporazumov in odnosov s financnimi in drugimi institucijami; - reprogramom, izterjavam in likvidacijam škod; - drugim poslom v zvezi z zavarovanjem po pooblastilu države. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave redno spremlja poslovanje banke na podrocjih, ki jih ureja ZZFMGP, kar vkljucuje obravnavo porocil o poslovanju, Ministrstvu za finance Republike Slovenije pa daje mnenje k porocilu banke o izvajanju pooblastil po ZZFMGP. Komisija se je v letu 2020 sestala na sedmih rednih sejah; vecina teh je potekala virtualno. Odlocala je tudi na 32 korespondencnih sejah. V letu 2020 je komisija na svojih sejah najveckrat obravnavala posle (po)zavarovanja. Najvec je bilo predlogov za pozavarovanje kratkorocnih terjatev, ki so se številcno bistveno povecali. Vzrok za povecanje so spremenjene pozavarovalne pogodbe, sklenjene s Coface PKZ in Zavarovalnico Triglav, kot posledica ukrepov zoper pandemijo COVID-19. Na sejah komisije so se prav tako obravnavali posli srednjerocnega zavarovanja financiranja projektov na Hrvaškem, v Ukrajini, Belorusiji in Afriki. Komisija je odlocala tudi o drugih poslih, ki so bili povezani z internacionalizacijo slovenskih izvoznikov, in sicer o projektih na podrocju Jugovzhodne Evrope, Rusije, Belorusije in v drugih državah Vzhodne Evrope. V povezavi z dolgorocnimi izvoznimi posli slovenskih podjetij na trgih EU je komisija odlocala še o zavarovanju garancij, ki so jih zahtevali narocniki. Poleg poslov je komisija obravnavala tudi prenovo politike slovenske komponente in jo bistveno spremenila v smislu znižanja pogojev, ki jih pri presoji sprejemljivosti zavarovanca za zavarovanje zahtevajo kvantitativni elementi, in vecje pomembnosti kvalitativnih elementov. S tem je postala politika bistveno privlacnejša za izvoznike in primerljiva drugim izvoznim agencijam. Tako je komisija pokazala svojo fleksibilnost pri iskanju rešitev, ki v razmerah globalizacije prispevajo k pospeševanju slovenskega izvoza. Za doseganje globalne konkurencnosti morajo imeti slovenska podjetja primerljive pogoje poslovanja kot njihovi tuji konkurenti. Na svojih sejah je komisija obravnavala in sprejela tudi prenovljene pogoje zavarovanja ter nove produktne programe, namenjene slovenskim izvoznikom, ki so v razmerah COVID-19 utrpeli izgube v poslu. Ti so se na podrocju zavarovanja srednjerocnih izvoznih poslov nanašali na zavarovanje garancij in kreditov za pripravo na izvoz, na podrocju zavarovanja kratkorocnih poslov pa na prevzem zavarovalnega portfelja domacih terjatev na trgu zasebnih zavarovateljev. V tem kontekstu je komisija obravnavala in se strinjala s sklenitvijo dodatkov k pozavarovalnim pogodbam za pozavarovanje kratkorocnih terjatev med SID banko in komercialnimi zavarovalnicami. Komisija ima šest clanov, in sicer jo sestavljajo predstavnik Ministrstva za finance, ki ima odlocilno vlogo (pravico veta), dva predstavnika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije in predstavnica Združenja bank Slovenije. Na dan 31. 12. 2020 je komisija delovala v sestavi Franc Stanonik, predsednik, Matej Cepeljnik, namestnik predsednika, ter mag. Iztok Pustaticnik, Iztok Grmek, mag. Stanislava Zadravec Caprirolo in Jernej Salecl, clani. Iztok Pustaticnik in Jernej Salecl sta v letu 2020 nadomestila Jožeta Renarja in Jerneja Tovšaka. Opis politike raznolikosti SID banka je zahteve o sestavi upravljalnega organa glede znanja, vešcin in izkušenj ter tudi uravnotežene zastopanosti po spolu prenesla v svoje interne akte, med drugim v politiko izbora clanov nadzornega sveta in politiko izbora clanov uprave. Obe politiki vsebujeta dolocbo, da kadar je vec kandidatov, ki so raznoliki in vsi izpolnjujejo pogoje za imenovanje ter katerih ocena individualne primernosti je enako dobra in bi z vsakim od njih zadostili tudi kolektivni ustreznosti sestave upravljalnega organa SID banke, ima prednost tisti kandidat, ki bi prispeval k raznolikosti clanstva upravljalnega organa. Kriterij raznolikosti po spolu, ne glede na opredelitev kriterijev v profilu clanov upravljalnega organa, v letu 2020 ni bil izpolnjen v celoti, izpolnjeni pa so preostali kriteriji, ki se nanašajo na poklicne izkušnje, vešcine in kompetence ter starost. Ljubljana, 18. 3. 2021 Uprava SID banke, d.d., Ljubljana Goran Katušin mag. Sibil Svilan clan predsednik Družbena odgovornost Delovanje SID banke SID banka kot razvojna banka že v svojem osnovnem poslanstvu sledi ciljem širše družbene odgovornosti ter je usmerjena v dolgorocne koristi slovenskega gospodarstva in družbe ter lokalnega okolja. Razvija in izvaja spodbujevalne in razvojne programe ter financne storitve na podrocjih, na katerih so ugotovljene tržne vrzeli, torej tam, kjer komercialne financne ustanove ne delujejo v zadostnem obsegu ali sploh ne, pa naj bodo to dolgorocni razvojni projekti ali množica malih in srednje velikih podjetij. Poleg tega ima SID banka s svojim delovanjem izjemno pomembno proticiklicno vlogo, kar je vidno tudi iz njenega poslovanja v letu 2020. Makroekonomske razmere, kjer gospodarstvo deluje pod ravnijo polnega potenciala in zaposlenosti, so namrec ena od oblik tržnih vrzeli in v letu 2020 je bila v nekaterih segmentih ta vrzel financiranja zelo velika. Aktivnosti SID banke so zasnovane v smeri preprecevanja izkrivljanja trga in konkuriranja drugim financnim institucijam. SID banka lahko deluje po treh distribucijskih kanalih: prek financnih institucij zasebnega trga, prek javno-spodbujevalnih institucij ali pa neposredno dostopa do koncnih uporabnikov. S tržno dopolnilnimi financnimi storitvami SID banka tako prispeva h gospodarski rasti in blaginji prebivalstva ter deluje v smeri trajnostnega razvoja Slovenije. Banka se zaveda svojega posebnega položaja tudi z vidika potencialnega izkrivljanja proste konkurence, zato pri svojih dejavnostih izvaja ukrepe, ki preprecujejo konkuriranje poslovnim financnim institucijam na trgu. Vloga SID banke Glede na velikost in obseg aktivnosti SID banka nastopa v vlogi osrednje slovenske ustanove za financno spodbujanje ucinkovitega doseganja temeljnih razvojnih ciljev. Njeno delovanje temelji na dolgorocnih razvojnih politikah Republike Slovenije in Evropske unije. Vloga SID banke je posredovanje na podrocjih tržnih vrzeli in s tem ustvarjanje širših družbenih koristi, kot so: - trajnosten in uravnotežen gospodarski razvoj Republike Slovenije; - raziskave in inovacije ter druge oblike gospodarskorazvojnega delovanja, ki povecujejo konkurencnost in odlicnost gospodarskih subjektov na obmocju Republike Slovenije; - sonaraven razvoj z visoko stopnjo zašcite okolja in bivanja ter energetska in snovna ucinkovitost; - razvita javna in gospodarska infrastruktura; - socialni napredek, zagotavljanje enakih možnosti, izobraževanje in zaposlovanje; - druge ekonomske aktivnosti, ki prispevajo k rasti, razvoju in blaginji. Družbene koristi S svojim delovanjem v okviru poslanstva in danih pooblastil SID banka prispeva k uresnicevanju širših družbenih ciljev, skladnih s kljucnimi elementi trajnostnega razvoja Slovenije: uspešno gospodarstvo, socialna varnost in skrb za okolje. S spremljanjem podjetij skozi razlicne razvojne faze poslovanja in ponujanjem prilagojenih financnih storitev SID banka omogoca ustrezne pogoje financiranja, kjer tržna ponudba ni zadostna. S tem spodbuja uresnicevanje priložnosti slovenskega gospodarstva tako doma kot v tujini. Posebna pozornost se namenja zlasti malim in srednje velikim podjetjem z visokim razvojnim potencialom. SID banka poleg nacrtovanega prilagajanja svoje kreditne aktivnosti vzporedno razvija in uvaja sistemske rešitve, svojo ponudbo pa vsebinsko in tehnicno prilagaja spreminjajocim se potrebam koncnih upravicencev in poslovnih bank, ko te nastopajo kot posredniki namenskih virov SID banke. Ucinki aktivnosti SID banke Financiranje družbeno koristnih infrastrukturnih projektov in ciljnih skupin v gospodarstvu je osnovni nacin, na katerega lahko SID banka zagotavlja podporo politikam trajnostnega razvoja Slovenije. Spremenjene okolišcine, povzrocene z izbruhom pandemije COVID-19, so v ospredje postavile interventno in proticiklicno vlogo banke. Proticiklicno delovanje banke se kaže v bistveno vecjem obsegu novih posojil v letu 2020 glede na obseg posojil, ki ga SID banka praviloma dosega v ravnovesnih pogojih gospodarskega cikla. Ob tem je treba poudariti, da namen poslovanja SID banke ni samo doseganje navedenih ekonomskih ucinkov, temvec tudi drugih, socialnih in okoljskih ucinkov, ki nastajajo kot rezultat podprtih projektov oziroma izvedenih razvojno-spodbujevalnih in interventnih programov. Odgovornost do strank Odgovorno posojanje in izposojanje SID banka je bila kot clanica Združenja bank Slovenije med pobudniki oblikovanja nacel odgovornega kreditiranja za banke, ki delujejo v Sloveniji. Ta nacela so smernice in priporocila za doseganje cilja odgovornosti do strank, lastnikov in drugih deležnikov. SID banka je koncept odgovornega posojanja in izposojanja v praksi vgradila v notranje postopke odlocanja. Nacela odgovornega posojanja, kot jih je oblikovalo Združenje bank Slovenije, so: - eticni standardi in odgovornost do strank; - poznavanje strank; - politika financiranja; - financiranje na podlagi pricakovanih denarnih tokov; - primerni nameni in pogoji financiranja. Kot razvojna banka mora SID banka zagotavljati dolgorocno financno vzdržnost svojega poslovnega modela. Ker ne deluje s ciljem maksimiranja dobickonosnosti, lahko zagotavlja ugodne financne pogoje svojih spodbujevalnih programov. Morebitni dobicek se skladno z ZSIRB v celoti reinvestira kot kapital banke in tako namenja dodatnemu financiranju gospodarstva. Vloga SID banke zato ni podpiranje vseh podjetij, ki povprašujejo po kreditiranju, temvec le tistih, ki izkazujejo ekonomsko in financno upravicenost, hkrati pa imajo vkljuceno komponento trajnostnega razvoja. Pri poslovanju s strankami oziroma pri konkretnih projektih je posebna pozornost namenjena preprecevanju korupcije in preprecevanju pranja denarja. Dostopnost storitev SID banka je pri ponudbi svojih produktov oziroma programov tudi v letu 2020 sledila konceptu pokritja kljucnih faz proizvodne verige, kjer nastajajo tržne vrzeli. K dostopnosti financnih storitev prispeva tudi z razvojem novih produktov in prilagajanjem obstojece ponudbe. Zaradi svojih javnih funkcij SID banka uresnicuje nacelo enakega dostopa oziroma enake obravnave vseh uporabnikov njenih storitev. Pri tem sledi nacelu nediskri-minatornosti, kar pomeni enake storitve pod enakimi pogoji vsem enako upravicenim subjektom, vkljucno z ustrezno regionalno razpršenostjo razvojnih sredstev, s katerimi spodbuja gospodarski in trajnostni razvoj. Odgovornost do družbe in okolja Spodbujanje krožnega in zelenega gospodarstva SID banka je med prvimi pobudniki uveljavljanja koncepta krožnega gospodarstva v Sloveniji, v letu 2020 pa je z uvedbo celovite Zelene strategije naredila še odlocnejši korak k spodbujanju slovenskega gospodarstva k zeleni transformaciji in vecji vlogi družbene odgovornosti v poslovanju. Skladno z Zeleno strategijo SID banka deluje proaktivno in se sistematicno pripravlja na novosti, povezane z integracijo podnebnih, okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov (ESG factors) v poslovne procese, pri cemer želi ohraniti vodilno vlogo na tem podrocju v slovenskem bancnem okolju, zato mocno povecuje kapital znanja na podrocju trajnostnega financiranja. Spodbude krožnemu in zelenemu gospodarstvu SID banka že sicer izvaja neposredno z obstojecimi financnimi programi in vrednotenjem poslovnih modelov svojih komitentov. Poleg financne trdnosti podjetij SID banka v okviru kreditne ocene presoja tudi elemente dolgorocne vzdržnosti in trajnosti poslovnih modelov podjetij ter njihove skladnosti z nameni, ki jih SID banka mora uresnicevati v okviru svojih mandatov. Razvojno-spodbujevalni programi SID banke so namenjeni razvoju konkurencnega gospodar-stva s poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih, razvoju družbe znanja in inovativnega podjetništva, razvoju okolju prijazne družbe ter regionalnem in družbenem razvoju. Programi SID banke omogocajo neposredno financiranje podjetij in njihovih naložb v projekte ucinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, prenove stavb, trajnostnega prometa, trajnostnega/krožnega ravnanja z vodami, odpadki in drugimi naravnimi viri. Trajnost poslovnega modela podjetja SID banka presoja z vidika petih bilanc: - odpornost poslovnega modela na dolgi rok; - snovna ucinkovitost; - skrb za naravno okolje; - energetska ucinkovitost podjetja ter - inovacijska/tehnološka prebojnost. SID banka znotraj omenjene Zelene strategije razvija nov koncept nefinancnega vrednotenja podjetij. Gre za panožno prilagojeno presojo podjetij z vidika okoljskih, družbenih in upravljavskih vplivov. Vrednotenje okoljskih dejavnikov in presoja prilagoditvenih strategij podjetij je osnova za prepoznavanje in vrednotenje fizicnih podnebnih tveganj ter tveganj, povezanih s preoblikovanjem poslovnih modelov v smeri brezogljicnega delovanja. Medinstitucionalno sodelovanje SID banka ima intenzivne stike in dobre odnose s številnimi razlicnimi mednarodnimi financnimi institucijami, razvojnimi in komercialnimi ban-kami, zavarovalnicami in pozavarovalnicami. Z izmenjavo informacij in drugimi oblikami sodelovanja financne institucije zmanjšujejo tveganja, ki so jim vsakodnevno izpostavljene. Poleg tega medbancni dogovori in priporocila, ki krepijo dobre prakse, pravila in nacela bancne stroke prispevajo k dolgorocno vzdržnemu poslovanju, odgovornemu posojanju, varnosti in likvidnosti v bancnem sektorju ter tudi širše. Za SID banko so zlasti pomembni dogovori Združenja bank Slovenije ter drugih domacih in tujih bancnih združenj, katerih clanica je. Banka je clanica vec mednarodnih združenj financnih ustanov, na primer Evropskega združenja javnih bank (EAPB), Evropskega združenja dolgorocnih investitorjev (ELTI), Mreže evropskih financnih institucij za financiranje malih in srednje velikih podjetij (NEFI) in Bernske unije. Skupaj z vec kot 50 drugimi clanicami Bernske unije se je s posebno izjavo zavezala, da si bo prizadevala za visoke eticne standarde in vrednote združenja ter svoje aktivnosti izvajala strokovno, financno odgovorno in spoštljivo do okolja. Zaradi krepitve sodelovanja z evropskimi institucijami je SID banka tudi delnicarka Evropskega investi-cijskega sklada (EIF). V okviru Evropskega svetovalnega vozlišca za naložbe (EIAH) pa deluje kot nacionalna vstopna tocka za podporo investicijskim projektom, zlasti iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). SID banka je tudi podpisnica Slovenskih smernic korporativne integritete in ustanovna clanica Slovenskega inovacijskega sticišca, evropskega gospodarskega interesnega združenja, kjer sodeluje s clanicami iz gospodarstva, bancni-štva, akademske sfere ter regionalnimi in lokalnimi organizacijami. Banka organizira že tradicionalna srecanja Sticišce znanja, ki so namenjena izpopolnjevanju strokovnega znanja na gospodarskem oziroma financnem podrocju. SID banka v prizadevanjih za boljši jutri Pod okriljem Združenih narodov so bili v širokem soglasju 191 držav sprejeti skupni cilji trajnostnega razvoja. Med podpisnicami sta tudi Slovenija in SID banka kot razvojna institucija s pogledom, usmerjenim v cistejšo in bolj vkljucujoco prihodnost. S svojimi programi stremi k doseganju teh ciljev, ki so zašcita okolja, izkoreninjenje revšcine ter zagotovitev miru in napredka za vso družbo. Da je delovanje SID banke usklajeno s cilji trajnostnega razvoja, je ugotovila tudi priznana Morningstarjeva družba Sustainalytics, ki je ob izdaji zelene obveznice SID banke preucevala njene aktivnosti. Skupina mednarodnih strokovnjakov je takrat poudarila velik pomen SID banke pri doseganju napredka predvsem pri okoljskih ciljih, kot so cenovno dostopna in cista energija, trajnostna mesta in skupnosti, cista voda in sanitarna ureditev, odgovorna poraba in proizvodnja ter življenje na kopnem. Komuniciranje z zunanjimi javnostmi Komuniciranje SID banke s poslovnimi partnerji in javnostjo se izvaja skladno z njeno vlogo spodbujevalne, izvozne in razvojne banke, ki svoje aktivnosti izvaja posredno prek financnih institucij oziroma v sodelovanju z njimi in nepo-sredno. Zaradi specificne ponudbe, namenjene pravnim osebam, je v strategiji komuniciranja SID banke poudarjen neposreden stik z zunanjimi deležniki – podjetji, financnimi posredniki, strokovno in širšo javnostjo. Vzdrževanje tovrstnega neposrednega stika je zaradi epidemije COVID-19 v letu 2020 narekovalo dodatne prilagoditve komuniciranja novim razmeram, med drugim z okrepitvijo klicnega centra SID banke ter spletne strani kot osrednjega komunikacijskega kanala za obvešcanje javnosti o ponudbi in interventni vlogi SID banke med epidemijo. V klicnem centru so štirje zaposleni strankam dajali relevantne informacije o ponudbi in pogojih programov neposrednega in posrednega financiranja ter zavarovanja. Spletna stran je bila prilagojena za vecjo izpostavitev aktualne ponudbe, pri tem pa je bila komunikacija ob velikem povecanju povpraševanja po programih neposrednega financiranja nadgrajena še z digitalnim pomocnikom (Chatbot), kar je omogocilo hitrejšo izmenjavo informacij ter dopolnilo telefonsko komunikacijo klicnega centra in skrbnikov strank. Stik z zunanjimi javnostmi je SID banka tako kot v preteklosti krepila prek široke mreže interesnih združenj (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Klub slovenskih podjetnikov, idr.) ter dejavne udeležbe predstavnikov banke na številnih dogodkih doma in v tujini, ki so letos vecinoma potekali v digitalni obliki. V imenu banke so se tako sodelavke in sodelavci v letu 2020 udeležili 43 konferenc, omizij in podobnih dogodkov, ki so tematsko ustrezali poslanstvu, aktivnostim SID banke in priporocilom SDH. SID banka je ob vstopu v Investicijski sklad Pobude treh morij organizirala srecanje na visoki ravni izvršnih in upravljavskih organov sklada ter virtualno konferenco, namenjeno predstavitvi vloge, ciljev in predvidenih aktivnosti sklada. Konference so se udeležili predstavniki razvojnih bank držav Pobude treh morij, ministrstev in vecjih slovenskih podjetij. Glavne ugotovitve so bile širši javnosti posredovane tudi v obliki virtualne novinarske konference. V splošnem je SID banka javnost o svojih aktivnostih in ponudbi obvešcala s sporocili za medije, e-novicami, intervjuji, PR-clanki, oglasi in tudi sicer aktivnega sodelovanja z novinarji prek skoraj 60 sklopov prejetih novinarskih vprašanj. Navedene aktivnosti so pojavnost banke v medijih, merjeno s številcnostjo clankov o SID banki, povecale za 34 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Bolj neposreden stik s potencialnimi in obstojecimi strankami pa SID banka ohranja prek rednih ciljni skupini prilagojenih e-novic, s katerimi stranke obvešca o novostih in zanje primernih programih financiranja, ter komunikacije na družbenih omrežjih LinkedIn in Facebook. Odgovornost do zaposlenih Družbena odgovornost v SID banki temelji na veljavni politiki družbene odgovornosti, ki je sprejeta v njenem najširšem, celovitem pojmovanju in poleg osnovnega poslanstva SID banke – trajnostnega razvoja Republike Slovenije – upošteva še odgovornost do strank, odgovornost do zaposlenih ter odgovornost do družbe in okolja. Gre za obvezujoc dokument, v katerem je glavni poudarek na sodelovanju vseh zaposlenih pri uresnicevanju ciljev s tega podrocja. SID banka se zaveda, da družbeno odgovornega delovanja ni mogoce ustrezno razvijati brez uveljavljanja osebne odgovornosti vseh posameznikov v organizaciji, zato se v banki na vseh ravneh spodbuja zavedanje o osebni in družbeni odgovornosti kot življenj-skem slogu posameznika in tudi celotne organizacije v vseh vidikih njenega delovanja. SID banka je aktivna na podrocju izvajanja internih ukrepov s podrocja družbene odgovornosti. Sem spadajo tako ukrepi z neposrednim vplivom na SID banko kot ukrepi z vplivom na širšo družbo. Poleg primarnega delovanja SID banke se izvajajo ukrepi s podrocja družbene odgovornosti, ki so usmerjeni v notranje procese delovanja banke. V zacetku leta 2020 je bil zakljucen projekt podrobnega popisa in optimizacije vseh poslovnih procesov banke. V okviru sistema kakovosti je SID banka izvedla redno samoocenjevanje po preizkušenem evropskem modelu odlicnosti Evropske fundacije za upravljanje kakovosti (European Foundation for Quality Management). Banka stremi k ohranjanju visoke organizacijske kulture, še posebej vzgajanju participativne organizacije in medsebojnega spoštovanja, spodbujanja timskega dela in sodelovanja, ter pripadnosti in zavzetosti. Politika upravljanja banke med drugim upošteva vrednote družbe, referencni kodeks upravljanja, sodelovanje z vsemi deležniki, politiko transakcij med družbo in povezanimi osebami, zavezo o ugotavljanju nasprotja interesov in neodvisnosti upravnih in nadzornih organov, ocenjevanje ucinkovitosti ter varovanje interesov zaposlenih. Pomembno vlogo z vidika zagotavljanja poslovne etike ima sprejet kodeks eticnih vrednot in strokovnih standardov, ki ureja nacela in pravila, po katerih se ravnajo SID banka, njeni organi in bancni delavci pri opravljanju svoje dejavnosti in nalog v odnosu do komitentov, drugih bank in gospodarskega okolja ter znotraj SID banke. Poleg sprejetih strokovnih standardov ima banka urejen sistem zašcite prijaviteljev (whistle-blowing), sistem pa lahko uporabijo bancni delavci in tudi osebe, ki z banko sodelujejo. Notranje komuniciranje Za uspešno in usklajeno delovanje organizacije kot celote je izredno pomembno ucinkovito notranje komuniciranje. Pri tako specializirani dejavnosti, kot jo opravlja SID banka, sta notranja komunikacija in ucinkovit pretok informacij kljucna za ohranjanje visoke ravni strokovnosti in kakovosti storitev. V banki so tako uveljavljene razlicne oblike obvešcanja in komunikacije z zaposlenimi ter neposrednega komuniciranja med vodstvom in zaposlenimi. Interna komunikacija med zaposlenimi poteka dnevno na razlicnih ravneh s sodobnimi nacini komuniciranja, hkrati pa je vzpostavljen reden dialog vodstva banke s sindikatom. Vsi akti in pravilniki so dostopni prek interne aplikacije, mogoca je tudi izposoja strokovnih gradiv med oddelki. Na spletni oglasni deski se zaposlenim sporocajo novice ter možnosti internih in eksternih izobraževanj. Periodicno izhaja interno glasilo Cekin, ki povzema pomembnejše informacije, novice in dogodke za preteklo obdobje. Znotraj banke se spodbujajo sprošceni in inkluzivni odnosi, ki prispevajo k uresnicevanju vrednot SID banke. Dvakrat na leto je poskrbljeno za druženje vseh zaposlenih – spomladi je organizirano srecanje s pogostitvijo ob obletnici SID banke, decembra pa srecanje s pogostitvijo ob zakljucku poslovnega leta. Sooblikovanju pozitivne korporativne kulture so namenjeni oddelcni timbildingi. Zaposleni lahko k boljšemu delovnemu okolju prispevajo tudi prek aplikacije za predloge izboljšav, s katero lahko vsak zaposleni predlaga izboljšavo, o kateri nato odloca posebej za to izvoljena komisija, ki najboljše inovacije tudi nagradi. Skrb za zaposlene Banka zaposlenim ponuja gibljiv delovni cas, kar omogoca lažje usklajevanje službenega in zasebnega življenja, pri cemer predvsem staršem z mlajšimi otroki daje možnost ureditve drugacnega delovnega casa, kot velja za druge zaposlene. Uprava zaposlenim, kadar narava njihovega dela to dopušca in njihova odsotnost ne ovira organizacije dela, omogoca obcasno delo od doma. V letu 2020 je banka zaradi razmer v zvezi z epidemijo COVID-19 in za kar najvecje zmanjšanje izpostavljenosti zaposlenih okužbi v celoti sledila in dosledno izvajala vse ukrepe, ki so jih dolocale pristojne institucije in skladno z bancno zakonodajo tudi sprejeti interni akt Nacrt neprekinjenega poslovanja, ki predpisuje ravnanje in ukrepe v primerih epidemije. Posebna pozornost je namenjena tudi pravicam zaposlenih, njihovi varnosti in zdravju, pogojem dela, socialni varnosti, osebnemu in strokovnemu razvoju, socialnemu dialogu in medsebojnim odnosom. Banka je zaradi izrednih razmer odredila opravljanje dela na domu tistim zaposlenim, ki jim je glede na naravo njihovega dela to bilo mogoce odrediti oziroma ki so delo lahko opravljali od doma, tako da prenosi okužb med zaposlenimi niso bili evidentirani. Na podrocju varnosti in zdravja zaposlenih SID banka redno izvaja predhodno usmerjene in obdobne zdravniške preglede ter strokovno usposabljanje za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost, na izvedbo katerih so delno v letu 2020 vplivale razmere v povezavi s COVID-19. Banka z rednim spremljanjem potreb zaposlenih, izvajanjem priporocil medicine dela in ukrepov v okviru promocije zdravja na delovnem mestu izvaja aktivnosti, namenjene zagotovitvi cim bolj zdravih delovnih pogojev in ustreznega delovnega okolja. Pri dolocanju višine plac in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in bancna kolektivna pogodba. Nagrajevanje uspešnosti in napredovanja ureja podjetniška kolektivna pogodba, v kateri so opredeljeni tudi pogoji in merila za dodatno motiviranje kljucnih kadrov. V letu 2020 je banka nadaljevala prakso placila premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene. V SID banki je posebna pozornost namenjena podrocju razvoja zaposlenih. Z dopolnitvijo sistema razvoja zaposlenih banka ohranja izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo, primerno razvitosti in strateškim ciljem banke. S tem se zagotavlja, da ima vsak zaposleni v banki znanja, spretnosti in sposobnosti za ucinkovito opravljanje svojega dela, zato da bi se izboljšala kakovost dela posameznikov in timov. Stimulativni sistem nagrajevanja dodatno prispeva k ucinkovitemu prilagajanju zaposlenih spremembam in izzivom v organizaciji in okolju, ki jim bo tudi v prihodnje ponujalo dovolj strokovnih izzivov. Sistem kompetenc za posa-mezna delovna mesta zagotavlja kakovostno strukturo v okviru kompleksne funkcijske strukture SID banke kot razvojne banke. Z zaposlenimi nadrejeni opravljajo letne razvojne razgovore, ki so podlaga za oceno razvojnega potenciala posameznika, opredelitev kljucnih kadrov in izdelavo letnega nacrta izobraževanja. Banka lahko tako pravocasno zazna potrebe po novih znanjih ter lažje nacrtuje ciljno usposabljanje in izobraževanje za posameznike in tudi skupine zaposlenih. V letu 2020 je bila izvedba nekoliko omejena zaradi objektivnih okolišcin, vendar banka to razvojno aktivnost nadaljuje v letu 2021. Ena od usmeritev akcijske strategije SID banke je tudi spodbujanje pridobivanja potrebnih znanj in vešcin ter njihov prenos v prakso. V letu 2020 se je razlicnih oblik izobraževanja udeležilo 78 odstotkov zaposlenih. Glede na specificnost leta zaradi razmer v zvezi z epidemijo COVID-19 se je del izobraževanj realiziral po spletu. V kontekstu notranje družbene odgovornosti banka spodbuja razlicne aktivnosti, ki uresnicujejo vrednote banke v vsakdanjem življenju in delu zaposlenih. Hkrati se zaposleni udeležujejo razlicnih srecanj in okroglih miz, na katerih promovirajo vrednote trajnostnega razvoja in eticnega delovanja kot osnove za družbeno odgovorno in trajnostno bancništvo. Banka spodbuja zaposlene k dajanju predlogov za izboljšave postopkov in procesov prek sistema spodbujanja ustvarjalnosti in upravljanja predlogov izboljšav, ki zajema zlasti informiranje zaposlenih o pomenu ustvarjalnosti za obstoj in razvoj banke, redno spremljavo dosežkov na tem podrocju ter nagrajevanje predlogov in uvedbo izboljšav v prakso. V letu 2020 je zaposlovanje potekalo skladno z letnim nacrtom zaposlovanja in usmeritvami akcijske strategije, ki temeljijo na novem poslovnem modelu in prilagajanju zaposlovanja rasti poslovanja ter razvoju novih produktov, zaposlovanju strokovnjakov s specificnimi znanji in izkušnjami ter zadržanju sposobnih in perspektivnih kadrov v banki. V SID banki se je v letu 2020 na novo zaposlilo 29 sodelavcev, bodisi kot nadomestitev sodelavcev, ki so našli nove izzive zunaj banke, ali zaradi zacasnih izostankov bodisi kot odgovor na potrebe in izzive, ki jih narekujejo nove naloge in povecan obseg dela zaradi uvajanja novih produktov (tudi kot posledica epidemije COVID-19) in obsežnejših projektov. Konec leta je bilo v banki zaposlenih 223 oseb, od tega 146 žensk in 77 moških. Povprecno število zaposlenih v letu 2020 je bilo 214. 2020 2019 Stopnja izobrazbe število delež v % število delež v % 5 in manj 17 7,6 18 9,0 6/1 14 6,3 11 5,5 6/2 49 22,0 43 21,4 7 105 47,1 96 47,8 8/1 32 14,3 27 13,4 8/2 6 2,7 6 3,0 Skupaj 223 100,0 201 100,0 SID banka družbeno odgovornost podrobneje obravnava v Porocilu o družbeni odgovornosti, ki se pripravlja letno za preteklo koledarsko leto in je dostopno na spletu. Strategija SID banke Skladno z vzpostavljenim procesom strateško-operativnega planiranja, ki med drugim predvideva triletno drseco strategijo, so bili konec leta 2020 revidirani srednjerocni strateški nacrti SID banke. Na podlagi tega je bila sprejeta Strategija razvoja SID banke za obdobje 2021–2023. Z redno letno revizijo strategije SID banka zagotavlja aktualnost strateških vsebin, prilagajanje banke zunanjim okolišcinam in njen nadaljnji razvoj v okviru danih pooblastil. V okviru procesa priprave strategije so bile obravnavane kljucne teme, ki vplivajo na prihodnje poslovanje SID banke ter opredeljene priložnosti in izzivi delovanja, ki jih te prinašajo. Vsebinsko so na oblikovanje strategije vplivale predvsem spremenjene okolišcine, povzrocene z izbruhom pandemije COVID-19. Po eni strani je v ospredje postavljena interventna in proticiklicna vloga banke, po drugi pa na financne ucinke njenega delovanja vplivajo pricakovane poslabšane razmere v gospodarstvu. Programi SID banke so tako prilagojeni novonastalim potrebam gospodarstva, države in drugih deležnikov. Banka zaradi povecanega obsega novih kreditov prilagaja tudi pridobivanje virov financiranja, zasnovo in elemente produktov ter procese. Strategija razvoja SID banke 2021–2023 sledi dvema temeljnima ciljema: velikim multiplika-tivnim in trajnostnim ucinkom v gospodarstvu in družbi ter poslovni uspešnosti, ki zagotavlja dolgorocno financno vzdržnost poslovanja banke. Poslanstvo, vizija in vrednote SID banka kot osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna financna institucija razvija in izvaja k trgu dopolnilne dolgorocne financne storitve ter tako spodbuja konku-rencnost gospodarstva, odpiranje kakovostnih novih delovnih mest, družbeno inkluzivnost in trajnostni razvoj Slovenije. SID banka z delovanjem v okviru danih mandatov, izpolnjevanjem poslanstva in s povezovalno vlogo utrjuje svoj veliki vpliv na trajnostni razvoj Slovenije. Vizija strateškega uspeha SID banke do leta 2025 je zajeta v štirih vidikih. Z vidika pricakovanj kljucnih deležnikov bo SID banka v okviru svojih mandatov povecevala obseg storitev ob zagotavljanju nadaljnje financne vzdržnosti poslovanja. Proaktivno bo sodelovala pri oblikovanju in izvajanju dolgorocnih razvojnih strategij Republike Slovenije ter delovala kot osrednji kanal posredovanja sredstev države in EU v gospodarstvo. Z vidika zunanjih razmerij bo SID banka imela pomembno povezovalno vlogo v okviru slovenskega javnega spodbujevalnega sistema. Poleg tega bo v domacem okolju aktivno sodelovala z razvojnimi inkubatorji, zbornicami in izobraževalnimi ustanovami. Prav tako bo krepila sodelovanje z mednarodnimi razvojnimi financnimi institucijami in združenji, poslovanje pa bo še naprej primarno temeljilo na sodelovanju s poslovnimi bankami. Podjetjem z razvojnim potencialom bo SID banka ponujala dolžniško in lastniško financiranje v vseh fazah razvoja, prednostno na podlagi financnega inženiringa. Velik del aktivnosti bo usmerjen k izvajanju projektnega in izvoznega financiranja ter financiranja trajnostne infrastrukture. Vidika notranjih procesov in sposobnosti SID banko usmerjata k zagotavljanju visoke tehnološke podprtosti svojih poslovnih procesov, ki so hitro prilagodljivi tržnim in notranjim potrebam ter pomenijo kakovostno podporo strankam v vseh njihovih razvojnih fazah. Poseben pomen bo banka namenila spremljanju financnih in razvojnih ucinkov posameznih poslov, ki bodo vkljuceni v cenovno politiko banke. Z vidika organizacijske strukture, kulture in resursov si bo SID banka prizadevala za procesno vodenje in organiziranost, veliko fleksibilnost delovnih mest z visoko usposobljenimi kadri, avtomatizacijo postopkov ter hitro in ucinkovito sprejemanje odlocitev ob zagotovljeni visoki stopnji notranje in zunanje transparentnosti poslovanja. SID banka si prizadeva za pregledno, ucinkovito in družbeno odgovorno poslovanje s posluhom za zaposlene in notranjo rast družbe. Vrednote, kot so odgovornost, strokovnost, zavzetost, sodelovanje in ustvarjalnost so temeljna nacela delovanja SID banke, ki zaposlene vodijo pri vsakdanjem delu, v medsebojnih odnosih ter v stikih s strankami in drugimi interesnimi skupinami. Prilagoditve poslovnega modela Banka v okviru omejitev institucionalnega okvira prilagaja poslovni model in ukrepe v smeri pokrivanja potreb gospodarstva in potreb ekonomske ter razvojne politike v skladu s pricakovanji deležnikov. Velike in hitre spremembe v okolju zahtevajo izvajanje interventne vloge ob hkratni krepitvi razvojno-spodbujevalne vloge pri ponovnem zagonu gospodarstva. Spremenjene okolišcine, povzrocene z izbruhom pandemije COVID-19, zahtevajo dodatno prilagajanje aktivnosti. Po eni strani je v ospredje postavljena interventna in proticiklicna vloga banke, po drugi pa si SID banka pri vseh programih financiranja prizadeva za doseganje velikih razvojnih ucinkov in prispevanje k trajnostni transformaciji gospodarstva. Proticiklicno delovanje banke se izkazuje v bistveno vecjem obsegu novih posojil, hkrati pa so programi prilagojeni novonastalim potrebam gospodarstva, države in drugih deležnikov. Banka zaradi povecanega obsega novih kreditov zagotavlja tudi nove financne vire za njihovo financiranje, socasno pa pospešeno razvija prilagojene programe financiranja in optimizira interne procese. SID banka je za blažitev posledic COVID-19 v okviru interventnega delovanja v letu 2020 prilagodila pogoje in obsege obstojecih programov ter uvedla nove programe neposrednega financiranja tekocega poslovanja, naložb in RRI, ki se bodo nadaljevali tudi v letu 2021, kot ukrepi financnega inženiringa, financnih instrumentov Sklada skladov FI 2014–2020 oziroma programov iz splošnih virov. Poleg tega se bodo izvajale prilagojene linije posrednega financiranja SID banke, namenjene obravnavanju likvidnostnih potreb podjetij pri blažitvi posledic COVID-19 na slovensko gospodarstvo. V okviru novega Sklada skladov COVID-19 v višini 65 milijonov EUR, ki ga je ustanovila in ga upravlja SID banka, se izvajajo financni instrumenti, ki pomenijo ukrepe za ucinkovit odziv na posledice epidemije COVID-19. Tudi na podrocju izvoznih zavarovanj SID banka s svojo dopolnjeno programsko paleto deluje interventno. V letu 2020 so bili prenovljeni produkti za zavarovanje dobaviteljskega kredita in zavarovanje rizikov pred dobavo. SID banka je skladno s prejetim pooblastilom RS po 65. clenu ZIUZEOP v imenu in za racun države v letu 2020 pricela opravljati vse posle v zvezi s spremljanjem porocil bank in porabe poroštvene kvote, periodicnim porocanjem ministrstvu, pristojnim za finance, z unovcevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev. Prav tako je skladno s prejetim pooblastilom RS po ZDLGPE v imenu in za racun države v letu 2020 zacela opravljati vse posle v zvezi s formalnim pregledom dokumentacije vloge bank za podelitev poroštev RS, spremljanjem porocil bank in porabe poroštvene kvote, periodicnim porocanjem ministrstvu, pristojnim za finance, z unovcevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev. Usmeritve v letu 2021 SID banka bo v letu 2021 izvajala aktivnosti za uvedbo produktov vkljucevanja poslovnih bank na nacin soprevzemanja, delitve ali delnega kritja tveganj oziroma drugih oblik produktov. SID banka bo vezano na nov evropski sveženj za okrevanje in odpornost Next Generation EU (NGEU) ter prenovljen in okrepljen predlog vecletnega financnega okvira za obdobje 2021–2027 okrepila aktivnosti za vkljucitev v okvir naslednje financne perspektive kot enega od kljucnih stebrov svojega delovanja v naslednjem strateškem obdobju. SID banka bo še okrepila svoje delovanje na podrocju spremljanja in obvladovanja okoljskih tveganj. Še naprej bo delovala proaktivno in skladno z regulatornimi trendi ter se bo sistematicno pripravljala na novosti, povezane z integracijo podnebnih ter okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov (ESG factors) v poslovne procese in produkte. Upravljanje podnebnih in drugih okoljskih tveganj se premika v samo jedro delovanja in poslovnih procesov banke. SID banka bo vlagala v tehnologijo, podatke in kadre, ki povecujejo kapital znanja na podrocju trajnostnega financiranja. S tem bo še jasneje opredelila svojo vlogo vodilne banke pri spodbujanju in financiranju prehoda v trajnostno gospodarstvo. Usmeritve delovanja v letu 2021 zahtevajo ustrezno nadaljnje prilagajanje internih procesov, tako da bodo tržni oddelki bolj osredotoceni na neposredno komuniciranje s strankami in sklepanje (novih) poslov, hkrati pa na intenzivnejše komuniciranje s financnimi posredniki v smeri prepoznavanja in izpolnjevanja njihovih potreb in pricakovanj. SID banka bo nadaljevala postopno digitalizacijo poslovanja. Na podrocju prenove informacijske podpore strategija predvideva ucinkovito implementacijo novega jedrnega sistema ter razvoj dopolnilne IT podpore za procese. Rezultat bosta preprosta in digitalizirana kreditni in zavarovalni proces. Upravljanje tveganj Splošno Tveganja, ki jim je izpostavljena SID banka, so zlasti kreditno, obrestno, likvidnostno tveganje, tveganje dobickonosnosti, valutno, operativno, strateško, kapitalsko tveganje in tveganje ugleda. Pri upravljanju tveganj banka dodatno upošteva posebnosti z vidika izvajanja spodbujevalnih in razvojnih nalog in storitev, pomembnih za razvoj Republike Slovenije ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke in na poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen racun, vkljucno z upravljanjem sredstev varnostnih rezerv. Sistem notranjega upravljanja v SID banki temelji na: - jasni organizacijski strukturi z natancno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti, ki omogoca ucinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vkljucno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol; - ucinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vkljucuje postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj ter tudi notranje in zunanje porocanje o tveganjih; - ustreznih mehanizmih notranjih kontrol, ki vkljucujejo ustrezne administrativne in racunovodske postopke; - ustreznih politikah in praksah prejemkov za kategorije zaposlenih, ki imajo pomemben vpliv na profil tveganosti. Organizacijski vidiki procesa upravljanja tveganj Proces upravljanja tveganj je vzpostavljen znotraj celotne organizacijske strukture in procesov v SID banki, in sicer tako, da je omogoceno doseganje poslovnih ciljev ob hkratnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov obvladovanja tveganj je kljucni cilj dosegati ustrezno zavedanje o tveganjih na vseh ravneh delovanja banke, ki se prek njihovega delovanja ter odnosa do tveganj in predlogov funkcij notranjih kontrol odraža v odlocitvah glede prevzemanja in upravljanja tveganj na ravni dnevnih aktivnosti banke. Tako banka spodbuja in krepi kulturo upravljanja tveganj oziroma raven standardov in vrednot banke na podrocju zavedanja o tveganjih banke. Ugotavljanje tveganj se zacne v poslovnih organizacijskih enotah ter nadaljuje z merjenjem in ocenjevanjem tveganj ter oblikovanjem ukrepov za obvladovanje tveganj v organizacijskih enotah, locenih od poslovnih organizacijskih enot vse do ravni uprave, s cimer je zagotovljena neodvisnost funkcije upravljanja tveganj. Upravljalni organ (uprava in nadzorni svet) je ne glede na neodvisnost funkcije upravljanja tveganj pristojen in odgovoren za zagotavljanje usklajenosti poslovnih ciljev in poslovne strategije s strategijo in politikami prevzemanja in upravljanja tveganj ter za zagotavljanje sorazmerno ucinkovite ureditve notranjega upravljanja glede na naravo, obseg in zapletenost tveganj, ki izvirajo iz poslovnega modela banke. Upravljalni organ SID banke je redno seznanjen in obravnava vse zaznane vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena. Hkrati v skladu z dolgorocnimi cilji upravljanja in temeljnimi naceli delovanja SID banke vodi in nadzira uvajanje in izvajanje sistemov celovitega upravljanja tveganj pri poslovanju banke, vkljucno z upoštevanjem specificnih razvojnih tveganj. Uprava in nadzorni svet sta pristojna za ocenjevanje profila tveganosti, dolocanje nagnjenosti k prevzemanju tveganj, redno pregledovanje in potrjevanje strategije ter politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim bila lahko izpostavljena pri poslovanju, vkljucno s tveganji, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem banka posluje, ob upoštevanju vsakokratnega kreditnega in poslovnega cikla. Upravljalni organ enkrat na leto potrjuje proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP). Uprava SID banke nekatere pristojnosti upravljanja tveganj ustrezno prenaša na funkcijo upravljanja tveganj, druge organizacijske enote in organe odlocanja banke. Tako odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo usmerja, nadzira in spremlja upravljanje tveganj na agregatni ravni banke. Pristojen je za uravnavanje likvidnosti in upravljanje bilance z namenom uravnavanja obrestnega, tržnega, operativnega, kapi-talskega tveganja in tveganja dobickonosnosti ter morebitnih drugih tveganj, vkljucno z obravnavo kreditnega tveganja in razlicnih vidikov koncentracije celotnega kreditnega portfelja SID banke, ob upoštevanju poslovne strategije banke in gibanja posameznih kategorij bilance banke znotraj razmerij, kot so obicajna pri primerljivih razvojnih bankah. Poleg tega je pristojen za uravnavanje likvidnosti in upravljanje bilance v zvezi s poslovanjem SID banke za državni racun. Kreditni odbor je pristojen za upravljanje kreditnega tveganja za posle v imenu SID banke in za njen racun predvsem z odlocanjem o predlogih pri posameznih poslih, ki vplivajo na izpostavljenost kreditnemu tveganju. Odbor spremlja posamezne izpostavljenosti in kakovost kreditnega portfelja ter odloca o predlogih glede pridobitve statusa slabe naložbe ter razvrstitev posameznih naložbenih poslov in skupin povezanih oseb. Pristojen je tudi za odobritev in spremembo dokumentacije ob uvedbi novih ali spremembi obstojecih programov financiranja in/ali posameznih produktov. Odbor za slabe naložbe je pristojen za upravljanje problematicnih izpostavljenosti, ki jih je kreditni odbor razporedil med slabe naložbe, ukrepe restrukturiranja izpostavlje-nosti in odpovedi oziroma odpoklic naložbenega posla zaradi financnih težav ali drugih kršitev pogodbenih zavez dolžnika. Funkcija upravljanja tveganj kot obvezna funkcija notranjih kontrol banke je organizirana znotraj oddelka za upravljanje tveganj, neposredno podrejenega upravi banke in organizacijsko locenega od poslovnih enot, ki prevzemajo tveganja, in drugih organizacijskih enot, ki sodelujejo v procesu upravljanja tveganj. Oddelek za upravljanje tveganj je pristojen za pripravo strategije in politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki jim je SID banka izpostavljena pri svojem poslovanju. Prav tako je pristojen za pripravo metodologije ter izvedbo ocene profila tveganosti, izracunavanje interne ocene kapitalskih potreb in ustreznega notranjega kapitala, pripravo nacrta aktivnosti za upravljanje posameznih tveganj, presojo tveganj zunanjih izvajalcev in uvedbe novih produktov ter skupaj z oddelkom za zakladništvo za izvajanje procesa ocenje-vanja ustrezne notranje likvidnosti. Oddelek za upravljanje tveganj je pristojen tudi za pripravo zunanjih in notranjih porocil zaradi nadzora, spremljave in informiranja o vseh vrstah tveganj na agregatni ravni banke, pri cemer ni neposredno vkljucen v kreditni proces oziroma v presojanje posameznih kreditnih poslov. Direktor oddelka za upravljanje tveganj neposredno in neodvisno poroca upravi banke ter komisiji nadzornega sveta za tveganja o vseh pomembnih tveganjih in okolišcinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Direktor je tudi vodja funkcije upravljanja tveganj v smislu Zakona o bancništvu in ima pri specificnem razvoju tveganj neposredni dostop do nadzornega sveta, da lahko tako izrazi morebitne pomisleke ali opozorila. SID banka ima oblikovani tudi drugi obvezni funkciji notranjih kontrol. Oddelek za notranjo revizijo redno, neodvisno in celovito pregleduje delovanje vzpostavljenih notranjih kontrol in izvajanje sprejetih ukrepov za obvladovanje tveganj, daje priporocila za izboljšanje sistema notranjih kontrol in postopkov upravljanja tveganj ter cetrtletno poroca nadzornemu svetu. Oddelek za skladnost, ki vkljucuje funkcijo zagotavljanja informacijske varnosti, ugotavlja, ocenjuje in spremlja tveganja skladnosti, ki jim je SID banka izpostavljena pri poslovanju, ter o svojih ugotovitvah redno poroca upravi in nadzornemu svetu banke. Pomembno vlogo v procesu upravljanja tveganj ima tudi izvršni direktor za presojo in spremljanje kreditnih tveganj ter IT, vkljucen v kreditni proces v okviru presojanja in spremljanja kreditnih tveganj na ravni posamezne izpostavljenosti ter v proces upravljanja problematicnih naložb. Poleg tega usmerja, usklajuje in nadzira delo organizacijskih enot in direktorjev, ki so mu neposredno podrejeni in spadajo v okvir notranjih kontrol v procesu upravljanja tveganj. Oddelek za kreditne analize je v SID banki pristojen za merjenje in ocenjevanje kreditnih tveganj posameznih strank in skupine povezanih strank, ocenjevanje investicijskih projektov, ki niso v pristojnosti oddelka za projektno in izvozno financiranje, ter presojo njihove ekonomske upravicenosti, presojanje sprejemljivosti in opredelitev pogojev financiranja novih naložb, opredelitev financnih zavez ter sodelovanje pri spremljavi in izvajanju monitoringa skladno z internimi navodili v okviru kreditnega procesa. Oddelek je tudi pomemben element pri odkrivanju izpostavljenosti s povecanim kreditnim tveganjem (EWS), saj se t. i. dinamicne bonitetne ocene dnevno samodejno posodabljajo iz zunanjih podatkovnih virov (blokade racunov ali zamude pri drugih bankah, neizpolnjevanje davcnih obveznosti ipd.) in obvešcajo drugi pristojni oddelki. Oddelek za projektno in izvozno financiranje presoja projekte, v katerih je predvideno dolgorocno financiranje javne infrastrukture, projektov strateških družb, ki izvajajo za državo pomembne infrastrukturne naloge in ki razpolagajo z naravnimi monopoli, ter investicij pomembnih družb, ki so prav tako nosilke širšega gospodarskega razvoja in imajo pomembno vlogo pri povezovanju družb v dobaviteljske verige in internacionalizaciji gospodarstva, skladno s kriteriji za razvrstitev kapitalskih naložb države. Oddelek za spremljavo poslov financiranja izvaja kontrolne aktivnosti v kreditnem procesu, dokumentarno in podatkovno spremljavo poslov financiranja ter pregled zavarovanj, preverjanje pogojev za crpanje in spremljavo dolžnikov. Pristojen je tudi za pripravo opozorilnih seznamov za zgodnje odkrivanje izpo-stavljenosti s povecanim kreditnim tveganjem, za monitoring kreditnih zavarovanj in poglobljene monitoringe dolžnikov. Pri upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti je kljucen oddelek za upravljanje slabih naložb. Odgovoren je za upravljanje problematicnih izpostavljenosti, ki jih je kreditni odbor razporedil med slabe naložbe, ter predlaganje rešitev, da bi se preprecile ali minimizirale mogoce izgube. Oddelek za zaledje in placilni promet dnevno spremlja valutno in likvidnostno tveganje ter kreditno tveganje pri poslih zakladništva, skladno z interno postavljenimi limiti, ter izvaja placilni promet za potrebe SID banke in poslov po pooblastilu Republike Slovenije. Poleg tega sodeluje v skupinah za izvajanje monitoringa kreditov iz naslova jamstvenih shem ter vodi analiticne evidence poslov financiranja, zadolževanja in zakladniškega poslovanja. Bistvene znacilnosti prevzemanja in upravljanja tveganj SID banka prevzema tveganja v okviru sprejetega skupnega obsega nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki jih je banka še pripravljena prevzeti za uresnicevanje svojih poslovnih ciljev, strategij in nacrtov, ob upoštevanju sposobnosti za prevzemanje tveganj, strategije in politik prevzemanja in upravljanja tveganj ter politik kapitala, likvidnosti in prejemkov banke. Skladno z mandati razvojne banke je nagnjenost k prevzemanju tveganj vecja kakor pri drugih poslovnih bankah, saj SID banka deluje na podrocju tržnih vrzeli. Nagnjenost k prevzemanju tveganj letno odobrita uprava in nadzorni svet (skupaj upravljalni organ) pri sprejemanju poslovne strategije, poslovne politike in politike upravljanja tveganj v okviru letnega operativnega plana SID banke. Redna spremljava indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj je zagotovljena na upravljalnem organu SID banke. SID banka ima na podrocju upravljanja tveganj izdelano strategijo ter sedem politik prev-zemanja in upravljanja tveganj, ki opredeljujejo postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja vseh vrst tveganj, ki jim je banka pri poslovanju izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena. Dokumenti upoštevajo veljavno zakonodajo in predpise s podrocja upravljanja tveganj ter posebnosti SID banke, ki izvirajo iz statusa pooblašcene institucije po ZSIRB. Strategija upravljanja tveganj ter politike prevzemanja in upravljanja tveganj se posodabljajo najmanj enkrat na leto, pri cemer se upošteva ustrezna usklajenost poslovnih ciljev oziroma poslovne strategije banke s strategijo ter politikami prevzemanja in upravljanja tveganj. Banka letno ocenjuje profil tveganosti, ki pomeni zbirno oceno podrocij tveganj in poslovnih procesov ter kontrolnega okolja. Profil tveganosti je orodje za celovit proces uprav-ljanja tveganj, tako z vidika upravljanja banke in upravljanja financnih tveganj kot z vidika organizacije poslovnih procesov. Zaradi celovite in primerljive predstavitve tveganj in kontrolnega okolja po posameznih poslovnih procesih je profil tveganosti glavni temelj za nacrtovanje postopkov notranjega revidiranja in funkcije skladnosti poslovanja ter pomeni osnovo v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Poleg tega banka na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev, ki jih posreduje nadzornik, izvaja teste izjemnih situacij. Na podlagi rezultatov teh testov lahko pravocasno in vnaprej opredeli podrocja, na katerih je najbolj ranljiva, ter z ustreznimi ukrepi zmanjša tveganja in izboljša uspešnost svojega poslovanja. SID banka za izracun minimalne kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja standardizirani pristop in enostavni pristop za operativna tveganja. SID banka nima trgovalne knjige. Izpostavljenost SID banke valutnemu tveganju je nizka in praviloma ne presega regulatorno predpisane meje za izracun kapitalske zahteve za valutno tveganje. Prejemki zaposlenih, ki lahko v okviru svojih pristojnosti ali delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, so oblikovani tako, da zaposlenih ne spodbujajo k neodgovornemu prevzemanju nesorazmerno velikih tveganj oziroma tveganj, ki bi presegala sposobnost banke za prevzemanje tveganj. Upravljanje in izpostavljenost tveganjem v letu 2020 ter pogled v prihodnje Leto 2020 je SID banki prineslo veliko izzivov, saj je s pojavom epidemije COVID-19 morala izvesti hiter prehod iz razvojnega v interventno in proticiklicno delovanje ter se hitro odzvati na spremenjene potrebe gospodarstva. Tako je že v prvem cetrtletju leta 2020 gospodarstvu ponudila prilagojene obstojece programe za hitro likvidnostno in drugo financiranje. Dalje je banka oblikovala nove programe financiranja, vzpostavila dve novi jamstveni shemi in programe zavarovanj nemarketabilnih tveganj za cim hitrejšo pomoc gospodarstvu. Razmere so zahtevale veliko neposrednega intervencijskega financiranja, zato se je bilancna vsota glede na predhodno leto povecala za 20,8 odstotka in je konec leta 2020 znašala 2,9 milijarde EUR. Kreditni portfelj, merjen po odplacni vrednosti, je konec leta 2020 dosegel 1,9 milijarde EUR, zavarovalni portfelj v okviru poslovanja za racun države pa 1,8 milijarde EUR. Struktura posojil se je povecala v prid posojilom nebancnemu sektorju. SID banka tako s svojimi prilagojenimi programi prevzema vecja tveganja, ki pa bodo po predvidevanjih v letu 2021 še vedno v okviru najvišje sprejemljive ravni tveganj. Rezultati ocene profila tveganosti za leto 2020 kažejo na rahlo povišanje ocene tveganosti SID banke, ki je ostala na sprejemljivi višini. Na zvišanje ocene profila tveganosti je najbolj vplivala epidemija COVID-19 in s tem povezano splošno poslabšanje gospodarskih razmer ter interventna in proticiklicna vloga SID banke. Eden glavnih ciljev upravljanja tveganj banke je ohraniti ustrezen kapitalski položaj, ki ga banka upravlja v okviru vzpostavljenega internega procesa ocenjevanja notranjega kapitala, pri cemer upošteva normalne pogoje poslovanja in stresne razmere. Regulatorni kapital je v celoti sestavljen iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Po stanju na dan 31. 12. 2020 banka izkazuje visoko raven kapitalske ustreznosti v višini 29,1 odstotka, ki se je glede na predhodno leto znižala za 4,9 odstotne tocke, predvsem zaradi rasti kreditiranja podjetij in posledicnega povecanja tveganju prilagojene aktive. Poleg tega je dosegala precej višji kolicnik financnega vzvoda od regulativno predpisanega, ki je konec leta 2020 znašal 14,7 odstotka, kar banki omogoca stabilno poslovanje tudi v prihodnje. SID banka je morala v skladu z odlocbo Banke Slovenije izpolnjevati blažilnik za drugo sistemsko pomembno banko v letu 2020 v višini 0,5 odstotka skupne izpostavljenosti tveganjem, v letu 2021 pa bo zahtevano izpolnjevanje v višini 0,25 odstotka. Ohranjanje ustrezne likvidnosti in dober likvidnostni položaj sta naslednji kljucni cilj na podrocju upravljanja tveganj, ki se kaže v visokih kolicnikih likvidnosti, kolicniku likvid-nostnega kritja in kolicniku neto stabilnega financiranja. Povprecna vrednost kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) za leto 2020 znaša 2706 odstotkov, kolicnik neto stabilnega financiranja pa je konec leta 2020 znašal 132 odstotkov. Banka redno preverja svojo likvidnostno pozicijo in likvidnostno ustreznost v okviru rednega poslovanja in v povezavi s planiranim poslovanjem v prihodnjem obdobju. Poleg tega redno preverja ustreznost obsega in strukture likvidnih sredstev v okviru stresnega testiranja, tako za primer poslabšanja tržnih razmer kot za primer banki specificnega in kombiniranega stresnega scenarija, ter izvaja redne likvidnostne simulacije v povezavi s planiranim poslovanjem v prihodnjih obdobjih. Ob izbruhu epidemije COVID-19 v zacetku marca 2020 je na financnih trgih prišlo do mocno povecane nestanovitnosti. S sprejetjem obsežnih spodbujevalnih ukrepov na ravni države in EU ter ukrepov denarne politike so se razmere na financnih trgih normalizirale v drugi polovici leta 2020. Mocno zaostrene razmere na financnih trgih ter sprejetje obsežnih ukrepov za omilitev upada gospodarske aktivnosti in negativnih posledic epidemije COVID-19 so pomembno vplivali na upravljanje likvidnostnega tveganja v letu 2020. SID banka je od izbruha epidemije COVID-19 pogosteje spremljala morebitne negativne vplive na likvidnostni položaj in po potrebi pravocasno sprejemala ustrezne ukrepe. Redno je izvajala spremljavo indikatorjev za zgodnje opozarjanje in posebno pozornost namenjala preverjanju likvidnostne ustreznosti v okviru izvajanja likvidnostnih simulacij z upoštevanjem specificnih razmer. Scenariji so med drugim vkljucevali ucinke sprejetih ukrepov in izvajanje likvidnostnega financiranja tako v okviru rednega poslovanja kot za primer dodatno zaostrenih razmer. Banka je prilagodila aktivnosti glede na nove okolišcine, povezane z epidemijo COVID-19, tudi na podrocju zadolževanja in ob koncu polletja uspešno crpala posojilo iz naslova tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgorocnejšega refinanciranja Evropske centralne banke (TLTRO-III) ter zaradi povecanih potreb po proticiklicnem delovanju v zacetku julija 2020 izdala obveznico na mednarodnih financnih trgih v znesku 350 milijonov EUR zaradi financiranja slovenskega gospodarstva za blaženje posledic epidemije COVID-19. SID banka kljub povecani kreditni aktivnosti ohranja ustrezno višino, kakovost in strukturo likvidnih sredstev oziroma likvidnostnega blažilnika za pokrivanje pricakovanih in nepricakovanih likvidnostnih odlivov banke. Banka bo tudi v prihodnje izvajala politiko preudarnega upravljanja likvidnih sredstev z vidika ustrezne strukture in zadostne razpršenosti likvidnostnih rezerv ob upoštevanju morebitnih neugodnih gibanj na financnih trgih. Visoka kapitalska ustreznost in dober likvidnostni položaj tako omogocata sprejemanje povecanih tveganj v okviru obstojecih in novih interventnih programov financiranja, ki so namenjeni lajšanju posledic epidemije COVID-19 za slovensko gospodarstvo. SID banka bo v letu 2021 prevzemala tveganja skladno s postavljenimi omejitvami za posamezne vrste tveganj v okviru sprejete nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Planirano je financiranje poslovnih bank v obliki novega posojila s (so)prevzemanjem kreditnega tveganja koncnih upravicencev (podjetij), kreditov v okviru posojilnih skladov in projektnega financiranja z dodatnim programom za projekte širšega javnega sektorja. Banka nacrtuje prevzemanje tveganj tudi v okviru dveh novih programov lastniškega financiranja za podjetja v zgodnji fazi razvoja in za lastniška nasledstva oziroma nadaljevanje trženja produkta Slovenski naložbeni program kapitalske rasti ter novih programov financiranja v okviru produktov na podlagi financnega inženiringa iz nacionalnih sredstev. Poleg tega bo nadaljevala aktivnosti v okviru upravljanja skladov skladov. SID banka posebno pozornost namenja tveganjem, ki izvirajo iz posojilnih skladov oziroma produktov na podlagi financnega inženiringa iz nacionalnih sredstev, pri katerih država pokriva prve izgube (first loss) v dogovorjenem deležu, saj se povecano kreditno tveganje v okviru posameznih programov financiranja odraža prek financiranja komi-tentov s slabšimi trenutnimi bonitetnimi ocenami, financiranja bolj tveganih segmentov, prek daljših obdobij moratorijev ter slabšega doseženega razmerja med vrednostjo zavaro-vanja in naložbenega posla, kar je skladno z vlogo in usmeritvami razvojne banke. Pri upravljanju tveganj, ki izvirajo iz poslov posojilnih skladov, SID banka upošteva nacine in postopke za merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje poslov kot pri drugem poslovanju za lastni racun. S pojavom epidemije COVID-19 so se makroekonomske napovedi tako za Slovenijo kot za svetovno gospodarstvo bistveno poslabšale, kar je vplivalo tudi na povecano kreditno tveganje. S sprejemanjem ukrepov za omilitev negativnih posledic pandemije COVID-19 na nacionalni in evropski ravni ter širše, pa so se spremenila tudi pricakovanja glede prihodnjega gibanja kreditne kakovosti portfelja. SID banka je kmalu po izbruhu epidemije COVID-19 v Sloveniji opredelila nove scenarije makroekonomskih napovedi ter jih upoštevala pri izracunu kreditnih parametrov in pricakovanih kreditnih izgub po stanju na dan 30. 6. 2020. Ponovno oceno scenarijev makroekonomskih napovedi je izvedla po stanju na dan 31. 12. 2020. V okviru osnovnega scenarija rasti slovenskega bruto domacega proizvoda je SID banka za izhodišce upoštevala napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, pri napovedi rasti bruto domacega proizvoda evroobmocja pa makroekonomske napovedi Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Napovedi rasti bruto domacega proizvoda ter nacin upoštevanja makroekonomskih napovedi pri izracunu kreditnih parametrov in pricakovanih kreditnih izgub po stanju na dan 31. 12. 2020 so podrobneje opredeljeni v racunovodskem delu letnega porocila v tocki 2.3.8, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Kakovost kreditnega portfelja se je v letu 2020 izboljšala predvsem na racun vecjega deleža izpostavljenosti, razvršcenih v bonitetni razred A po klasifikaciji Banke Slovenije, ki je konec leta 2020 znašal 57,9 odstotka (konec leta 2019: 53,2 odstotka). Delež nedonosnih kreditov in drugih financnih sredstev v razvršcenih kreditih in drugih financnih sredstvih je konec leta 2020 znašal 3,6 odstotka (konec leta 2019: 4,0 odstotka). Stopnja pokritja nedonosnih izpostavljenosti ostaja razmeroma visoka in je konec leta 2020 znašala 53,8 odstotka (konec leta 2019: 60,3 odstotka). Znižanje stopnje pokritja je predvsem posledica zmanjšanja popravkov pri najvecji nedonosni izpostavljenosti, ki znaša kar 41 odstotkov celotne nedonosne izpostavljenosti. Struktura kreditnega portfelja se z interventno vlogo SID banke spreminja v prid posojilom nefinancnim družbam, doloceni programi financiranja pa so prilagojeni oziroma na novo oblikovani za pomoc trenutno najbolj prizadetim panogam, kar povecuje kreditno tveganje, ki ga SID banka pri posameznih programih financiranja uravnava s prednostno udeležbo države (first loss) in delitvijo tveganj. Zaradi slabih pricakovanj na podrocju gostinstva, turizma, avtomobilske industrije in avtoprevoznikov, ki jih konec leta 2020 še ni bilo mogoce zaznati v obliki kvantitativnih meril ocenjevanja pomembnega povecanja kredit-nega tveganja, so kreditni analitiki izvedli dodatne analize na ravni posameznega komitenta, na podlagi katerih je SID banka posamezne izpostavljenosti prerazvrstila iz skupine 1 v skupino 2 (povecano kreditno tveganje) po stanju na dan 31. 12. 2020. Pricakuje se poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja, saj gospodarske razmere še vedno ostajajo negotove, ukrepi za omilitev negativnih posledic pandemije COVID-19 pa zgolj zacasno odpravljajo težave, s katerimi se srecujejo podjetja. Na povecanje popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube lahko vplivajo dodatne prerazvrstitve izpostavljenosti iz skupine 1 v skupino 2, nastanek novih dogodkov neplacila dolžnika in posledicna prerazvrstitev donosnih izpostavljenosti med nedonosne izpostavljenosti ter poslabšanje makroekonomskih napovedi. Zaradi ukrepa odloga placila obveznosti obstaja tudi tveganje, da bo ob zapadlosti ukrepa prišlo do nenadnega poslabšanja kakovosti kreditnega portfelja iz naslova zamud kreditojemalcev. V preteklosti so bile namrec zamude kreditojemalcev pri bankah pomemben zgodnji znak likvidnostnih težav kreditojemalcev, ki so se odrazile v poslabšanju bonitetne ocene. Pri presojanju kreditne kvalitete SID banka kreditojemalce, ki jim je bil odobren odlog odplacila obveznosti, locuje na tiste, pri katerih trenutne razmere dolgorocno ne bodo pustile vecjih negativnih posledic na njihovi kreditni kvaliteti, ter tiste, ki jim verjetno ne bo uspelo doseci kreditne kvalitete, kakršno so imeli pred krizo. SID banka tudi sicer redno spremlja kreditno kvaliteto vseh svojih kreditojemalcev, preverja njeno morebitno poslabšanje in posledicno povecano verjetnost neplacila, ki vpliva na znižanje bonitetne ocene in na razvršcanje v skupine skladno z MSRP 9. SID banka pricakuje, da se bo delež nedonosnih izpostavljenosti povecal, vendar malo, saj bo nanj ugodno vplival velik obseg novih poslov. SID banka bo tudi v letu 2021 nadaljevala preudarno upravljanje kreditnega tveganja. Ohranjala bo ustrezno kulturo upravljanja tveganj in skrbnost pri izvajanju kreditnega procesa ter dodatno pozornost namenjala pravocasni zaznavi povecanja kreditnega tveganja komitentov in tudi posameznih segmentov portfelja ter oblikovanju zadostne višine popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube. Še naprej bo podrobno spremljala gibanje kreditnega portfelja, pripravljala dodatne analize ter poskušala pravocasno ukrepati v smeri zmanjšanja kreditnega tveganja z vzpostavitvijo dodatnih limitov, sprotnim reševanjem težav posameznih komitentov, še aktivnejšim upravljanjem nedonosnih izpostavljenosti ali dolocitvijo višjih razmerij med vrednostjo zavarovanja in naložbenega posla. SID banka namerava v letu 2021 implementirati Smernice EBA o odobravanju in spremljanju kreditov (EBA/GL/2020/06), vkljucno z nadgradnjo ocenjevanja okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj. Podnebne spremembe postajajo pomembna financna tveganja, ki jih bo banka vgradila v sistem celovitega upravljanja tveganj in temu primerno zacela vzpostavljati mehanizme za obvladovanje podnebnih tveganj in transformacijo gospodarstva v bolj trajnostne in krožne oblike poslovanja. Izpostavljenost iz obrestnega tveganja izvira iz obrestno obcutljivih pozicij bancne knjige. SID banka ima vzpostavljen proces upravljanja obrestnega tveganja v bancni knjigi zaradi ohranjanja ravni obrestnega tveganja v okviru sprejete nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki je dolocena strožje od regulativne omejitve. Merjenje obrestnega tveganja se izvaja na podlagi obrestnih vrzeli ter rednega merjenja vpliva sprememb tržnih obrestnih mer v predpisanih scenarijih na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala in na neto obrestne prihodke. Banka v obeh merah upošteva tudi opcijsko tveganje, ki izvira iz pogodbeno vgrajenih samodejnih obrestnih opcij. Z vidika ekonomske vrednosti lastniškega kapitala je po podatkih ob koncu leta 2020 najbolj neugoden rezultat 5,3 odstotka kapitala banke pri spremembi tržnih obrestnih mer za +200 bazicnih tock. Pomemben del pri upravljanju obrestnega tveganja je portfelj dolžniških vrednostnih papirjev, katerega namen je zagotavljanje sekundarne likvidnosti in stabilizacija obrestne marže. Banka za varovanje obrestnega tveganja uporablja izvedene financne instrumente, in sicer posle obrestnih zamenjav, s cimer se varuje poštena vrednost tako aktivnih kot pasivnih postavk. SID banka je v letu 2020 izvedla nadgradnjo merjenja vpliva sprememb tržnih obrestnih mer na neto obrestne prihodke in metodologije vkljucitve zunajbilancnih postavk v mere obrestnega tveganja. Nadgrajevanje metodologij merjenja obrestnega tveganja bo banka nadaljevala tudi v letu 2021. Vecino naložbenih poslov SID banka opravlja v domaci valuti, evru, zato je izpostavljenost valutnemu tveganju nizka in znotraj interno postavljenih limitov ter po podatkih za konec leta 2020 ne presega regulatorno predpisane meje za izracun kapitalske zahteve za valutno tveganje. SID banka ima na podrocju operativnega tveganja vzpostavljeno robustno kulturo upravljanja operativnega tveganja, ki jo izvaja z zgledom vodstva in spremlja prek zbiranja škodnih dogodkov ter identifikacijo, ocenje-vanjem in obvladovanjem operativnih tveganj. SID banka si prizadeva za nenehno izboljševanje kontrolnega okolja in uvajanje ukrepov, da se preprecijo ponovitve škodnih dogodkov. Zaradi cim boljšega zbiranja informacij evidentira tako škodne dogodke z dejansko izgubo kakor škodne dogodke s potencialno izgubo. V letu 2020 SID banka ni zabeležila škodnih dogodkov s pomembno izgubo. Leto 2020 je z vidika operativnega tveganja zaznamovala predvsem epidemija COVID-19, ki je SID banki povzrocila dejanske izgube v obliki stroška prilagoditve na novo okolje, pa tudi potencialna tveganja zaradi spremenjenih poslovnih procesov in produktov. Za zmanjšanje operativnega tveganja in vecjo preglednost je SID banka vse zacasne in specificne spremembe poslovnih procesov zaradi odziva na epidemijo vpisala v skupen interni akt. S prilagoditvijo dela in procesov razmeram v Sloveniji, upošteva-njem vladnih ukrepov in priporocil Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter s sprotnim poso-dabljanjem in izvajanjem nacrta neprekinjenega poslovanja je uspešno zagotavljala nemoteno podporo strankam in brezprekinitveno izvajanje nalog svojih zaposlenih. Poleg epidemiološke situacije se je SID banka posvecala aktualnim tveganjem, ki jih v bancno prakso prinaša digitalizacija. Ta sistemsko pove-cuje informacijsko-komunikacijska tveganja ter tveganje prevar, pranja denarja in financiranja terorizma ter skladnosti poslovanja. Na podrocju upravljanja tveganja prevar je SID banka okrepila kontrolno okolje z uvedbo poglobljene ocene izpostavljenosti tveganjem prevar ter uvedbo mehanizmov za cim zgodnejše odkrivanje indikatorjev prevar in odzivanje nanje. Podobno kot druge oblike prevar lahko kibernetski incidenti povzrocijo financne izgube, posredne negativne posledice in celo sistemske ucinke. SID banka jih bo, sicer glede na svojo manjšo izpostavljenost takim tveganjem v primerjavi s poslovnimi bankami, saj nima poslovanja s transakcijskimi racuni, elektronskega bancništva, karticnega poslovanja ipd., obvladovala s sistemoma ATP (Advanced Threat Protection, tj. napredni sistem za zašcito pred grožnjami) in SIEM (Security Information and Event Management, tj. sistem za upravljanje informacij in dogodkov s podrocja informacijske varnosti), ki sta v banki uspešno uvedena. Za leto 2021 je predvidena uvedba nadgrajene aplikativne podpore za upravljanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter avtomatizirana podpora za spremljavo in implementacijo zakonodaje. Posebno pozornost SID banka namenja tudi zunanjemu izvajanju, kjer s svojim upravljanjem zunanjih izvajalcev zagotavlja ustrezno izvajanje funkcij, ki so oddane v zunanje izvajanje. V prihodnje namerava zmanjšati odvisnost od zunanjih izvajalcev tudi z izpolnitvijo strateške aktivnosti, tj. z vzpostavitvijo novega jedrnega IT sistema, predvidoma v letu 2022. Ocena tveganja dobickonosnosti se je v zadnjih obdobjih povišala zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in povecanega kreditnega tveganja ter negotovosti makroekonomskih napovedi, ki prav tako vplivajo na višino popravkov vrednosti in rezervacij. Tveganje dobickonosnosti narašca tudi kot posledica prevzemanja vecjih tveganj zaradi ublažitve posledic epidemije COVID-19 na gospodarstvo. Podaljšanje obdobja nizkih in negativnih obrestnih mer ter zaostrene gospodarske razmere dodatno vplivajo na oteženo upravljanje likvidnih sredstev z vidika doseganja donosov. Kljub temu bo banka še naprej dajala prednost zagotavljanju likvidnosti in varnosti pri upravljanju svojih likvidnih sredstev. SID banka preudarno upravlja tudi strateško tveganje, ki se je v letu 2020 povecalo predvsem zaradi epidemije COVID-19, kar je vodilo v prilagoditev poslovnega modela in financnega nacrta banke novim razmeram. Spremembe in prilagoditve so vplivale tudi na drugacno dolocitev prioritet izvajanja strateških aktivnosti banke, zlasti pri oblikovanju programov in razvoju novih produktov, odlocitev o hitrosti in rasti obsega aktivnosti, odlocitev o strukturi virov, odlocitev o segmentiranju aktivnosti glede na tveganja ipd. Interventno in proticiklicno delovanje lahko pozitivno vpliva na ugled SID banke, po drugi strani pa lahko na tveganje ugleda banke vpliva potencialna nezmožnost realizacije vseh pricakovanj zunanjih deležnikov do SID banke ob hkratni zagotovitvi kvalitetnega upravljanja tveganj. Politika prejemkov, ki je podrobno predstavljena v poglavju 2.6.3 Sistem prejemkov, temelji na povezavi med prejemki zaposlenih in preudarnim prevzemanjem tveganj ter ureja razmerja med fiksnim in variabilnim delom prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela. Politika in pripadajoci interni akti s tega podrocja so usmerjeni k izpolnjevanju ciljev poslovne strategije ter prilagojeni profilu tveganosti banke in njeni sposobnosti prevzemanja tveganj. Vidik upravljanja variabilnih prejemkov je v profilu tveganosti umešcen v okviru operativnega tveganja in notranjih kontrol. Vse tri funkcije notranjih kontrol so vkljucene v proces oblikovanja, nadzorovanja in pregledovanja ustreznosti politik prejemkov. Naloga funkcije upravljanja tveganj je med drugim, da sodeluje pri opredeljevanju primernih meril delovne in poslovne uspešnosti, pri katerih se upoštevajo prevzeta tveganja, ter da ocenjuje, kako struktura variabilnih prejemkov vpliva na profil tveganosti in kulturo prevzemanja tveganj banke. Poleg tega daje mnenje o izpolnjevanju pogojev zaposlenega (cigar poklicna dejavnost pomembno vpliva na profil tveganosti banke) za izplacilo odloženega variabilnega dela place z vidika tveganj financne vzdržnosti banke. Funkcija skladnosti poslovanja analizira, kako politika prejemkov vpliva na skladnost banke z zakonodajo, predpisi, notranjimi politikami in kulturo prevzemanja tveganj. Služba notranje revizije pa mora izvesti neodvisen pregled zasnove, izvajanja in ucinkov politike prejemkov na profil tveganosti banke. V okviru nadgradnje obstojecih tehnik za upravljanje tveganj je predvidena tudi nadgradnja metodologij internih stresnih testov, umestitev modelskega tveganja in sistema validacij v proces upravljanja tveganj ter nadaljnja nadgradnja sistema upravljanja bilance banke. Upravljanje tveganj pri poslovanju za racun države V okviru ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19 za slovensko gospodarstvo je Republika Slovenija z ZDLGPE ter petim odstavkom 65. clena ZIUZEOP pooblastila SID banko, da v imenu in za racun Republike Slovenije opravlja vse posle v zvezi z unovcevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev ter da po izplacilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev za pridobitev poroštva. SID banka v imenu Republike Slovenije in za njen racun poleg poroštvene sheme izvaja posle zavarovanja kreditov in investicij pred nemarketabilnimi nekomercialnimi in/ali komercialnimi riziki. Poleg tega upravlja sredstva evropske kohezijske politike (sredstva skladov skladov). Posli zavarovanja kreditov in investicij se zaradi preprecevanja konflikta interesov in cim vecje ucinkovitosti izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do ravni izvršnega direktorja locen od bancnega poslovanja, o poslih pa odloca in jih obravnava poseben odbor za posle za državni racun. Ta odloca tudi o limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta in o izplacilih (po)zavarovalnine, obravnava zahtevke za unovcitev jamstva Republike Slovenije ter redno spremlja in nadzira izvajanje vseh poslov za državni racun. O vseh poslih v vrednosti nad 5 milijonov EUR odloca komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Odbor za posle za državni racun ima pomembno vlogo tudi pri sprejemanju poslovnih nacrtov in programsko strateških dokumentov, povezanih z vzpostavitvijo financnih instrumentov, financiranih s sredstvi evropske kohezijske politike. Tveganja pri poslovanju za racun države SID banka upravlja skladno z internimi akti smiselno podobno kot v bancnem delu. Na pristojnih odborih so obravnavana porocila s podrocja obrestnega tveganja, valutnega tveganja, likvidnostnega tveganja, operativnega tveganja (prek škodnih dogodkov) in kreditnega tveganja (spremljava limitov naložbenih poslov oddelka za zakladništvo, koncentracija izpostavljenosti po državah). Na podrocju poslov zavarovanja kreditov in in-vesticij pred nemarketabilnimi nekomercialnimi in/ali komercialnimi riziki SID banka z uporabo modela za upravljanje tveganj (tehniko tvegane vrednosti, VaR) na podlagi podatkov o sklenje-nih zavarovanjih v imenu Republike Slovenije in za njen racun izracunava višino potencialne škode ter preverja zadostnost višine sredstev varnostnih rezerv za pokrivanje teh škod, maksimalno potencialno škodo in vpliv novih zavarovanih transakcij na višino potencialnih škod. Za izracun ocene potencialnih škod iz portfelja zavarovanj se uporablja metodologija, ki temelji na koeficientih za verjetnost nastanka škodnega dogodka, tako za države kot za posa-mezne dolžnike. Izracun verjetnosti neplacila za posamezno državo oziroma komitenta temelji na priznanih mednarodnih bonitetnih ocenah in pripadajocih prilagojenih verjetnostih neplacila. Višina sredstev varnostnih rezerv je po stanju na dan 31. 12. 2020 znašala 166.257 tisoc EUR. Na podlagi uporabe tehnike tvegane vrednosti (VaR) in podatkov portfelja zavarovanj, vkljucno s posli, ki so še v fazi povpraševanja, po stanju na dan 31. 12. 2020 lahko s 94,92-odstotno verjetnostjo trdimo, da škode v obdobju enega leta ne bodo presegle varnostnih rezerv. Izbruh epidemije COVID-19 bo morda vplival tudi na poslovanje za racun države, kjer SID banka v imenu Republike Slovenije in za njen racun izvaja posle zavarovanja kreditov in inve-sticij pred nemarketabilnimi nekomercialnimi in/ali komercialnimi riziki. Zaradi izvajanja gospodarskih ukrepov za omilitev posledic izbruha epidemije COVID-19 sta se obseg in izpostavljenost iz zavarovanih poslov bistveno povecala. Ob nadaljnjem poslabšanju gospodarskih razmer, ki bi bile povezane s pojavom situacije, v kateri bi bile države omejene pri naboru ukrepov dovoljene pomoci gospodarskim subjektom, bi se portfelj tveganih poslov lahko bistveno povecal. Vec o upravljanju tveganj je v 3. poglavju racunovodskega porocila. Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj V skladu s 435. clenom (prvi odstavek, tocka e) Uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR) upravljalni organ, ki ga predstavljata: uprava: mag. Sibil Svilan, predsednik uprave, in Goran Katušin, clan uprave, ter nadzorni svet: mag. Marjan Divjak, predsednik nadzornega sveta, s podpisom te izjave potrjuje ustreznost ureditve upravljanja tveganj v SID banki, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu tveganosti in poslovni strategiji banke. Ureditev oziroma funkcija upravljanja tveganj je v organizacijski shemi banke organizacijsko locena od poslovnih enot, ki prevzemajo tveganja, in sicer v kreditnem procesu do ravni izvršnega direktorja, ki pokriva organizacijsko enoto, pristojno za presojo kreditnih tveganj posameznih poslovnih subjektov in skupine povezanih strank, funkcija upravljanja tveganj na agregatni ravni banke pa je neposredno podrejena upravi banke. Tako je zagotovljeno ustrezno uresnicevanje ureditve upravljanja tveganj na ravni dnevnih aktivnosti banke ter redno obvešcanje uprave in drugih organov odlocanja banke. Prav tako je zagotovljeno redno neodvisno seznanjanje komisije za tveganja in nadzornega sveta o tveganjih, ki jim je banka izpostavljena. Funkciji upravljanja tveganj je zagotovljen neposreden dostop do predsednika nadzornega sveta in predsednika komisije za tveganja za obvešcanje v primeru specificnega razvoja tveganj, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na profil tveganosti banke. Ureditev procesa upravljanja tveganj, vkljucno s procesom ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in ustrezne notranje likvidnosti, banki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje identificiranih tveganj ustrezajo profilu in poslovni strategiji banke. Ne glede na to je upravljalni organ banke (uprava in nadzorni svet) v celoti pristojen in odgovoren za opredelitev in sprejetje ureditve upravljanja tveganj ter redno pregledovanje njegove ustreznosti, vkljucno z zagotavljanjem posodabljanja v odvisnosti od vplivov dejavnikov notranjega in zunanjega okolja banke, ter za nadzor nad uresnicevanjem sprejete strategije in politik upravljanja tveganj. Ljubljana, 18. 3. 2021 Uprava SID banke, d.d., Ljubljana Nadzorni svet Goran Katušin mag. Sibil Svilan mag. Marjan Divjak clan predsednik predsednik Poslovanje v letu 2020 Makroekonomsko okolje v letu 20206 6 Podatki iz javno dostopnih publikacij SURS, BS, UMAR, EK, ECB, BIS in MDS, izdanih do objave letnega porocila. Mednarodno okolje Pandemija COVID-19 je v letu 2020 že prej upocasnjeno globalno gospodarsko rast preobrnila v padec globalnega BDP za -3,3 odstotka, kar je najobsežnejši upad po drugi svetovni vojni (oz. po letu 1946). Delež držav, ki so doživele gospodarski padec, je najvecji v zadnjih 150 letih. Opazno zacasno okrevanje med valoma epidemije v letu 2020 nakazuje zmožnost hitrega gospodarskega odboja po koncu pandemije. Letos je ob uspešnem doseganju precepljenosti v mnogih državah pricakovati globalno gospodarsko okrevanje – zadnja napoved Mednarodnega denarnega sklada kaže na globalno rast v višini 6,0 odstotka v letu 2021, pri cemer bo okrevanje bolj neenakomerno, kot je bil padec – na ravni držav in na ravni sektorjev, kar je odvisno tako od posameznih zdravstvenih sistemov kakor od ucinkovitosti (in zmožnosti) posamicnih interventnih in podpornih monetarnih in fiskalnih ukrepov ter strukture gospodarstev ob vstopu v krizo. Med državami v razvoju se je že v letu 2020 pokazala velika heterogenost. Kitajski, ki jo je pandemija prvo prizadela, je z ucinkovitim omejevanjem širjenja virusa, obsežnimi državnimi investicijskimi prizadevanji in ob mocni monetarni podpori centralne banke uspelo gospodarsko rast z 2,3 odstotka obdržati v pozitivnem obmocju. Letos in v prihodnjem letu je pricakovati opazno divergenco med Kitajsko in drugimi državami v razvoju. Prva naj bi po napovedi MDS že v letu 2021 dosegla rast v višini 8,4 odstotka, preostali del skupine pa naj bi zgolj približno nadomestil lanski padec gospodarske aktivnosti. Pri tem bodo imele še posebej težave tiste države, ki so mocno odvisne od turizma in izvoza nafte. Vrnitev mocne gospodarske rasti bo odvisna tudi od okrevanja globalnega povpraševanja in geopoliticnih razmer. Tudi po nastopu novega predsednika ZDA ni pricakovati zmanjševanja geopoliticnih in gospodarskih napetosti med supersilama. Vsa razvita gospodarstva so mocno prizadeta zaradi pandemije, gospodarski padec v tej skupini držav v letu 2020 znaša kar 4,7 odstotka (v letu 2019 je bila rast 1,6- odstotna). ZDA so doživele hitrejši in predvsem obsežnejši padec zaposlenosti kot evroobmocje, saj so ukrepe manj usmerjale v ohranjane delovnih mest, so pa za podporo gospodarstvu in gospodinjstvom namenile kar 3 bilijone USD. Razmere na denarnih trgih v razvitem svetu so v letu 2020 povecevala tveganja za nastanek premoženjskih balonov, predvsem na borznih, pa tudi nepremicninskih in drugih trgih. Tudi evroobmocje je v letu 2020 ob opaznem padcu zasebne potrošnje doživelo podoben padec BDP v višini -6,6 odstotka kljub vrsti ukrepov v podporo gospodarstvu. Že tako ohlapna monetarna politika je v letu 2020 po zacetnem skoku zahtevanih donosov na obveznice mnogih držav z obsežno likvidnostno podporo te znižala, da kljub kriznim razmeram ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh. Predvsem pa so se lani monetarnim prikljucili tudi obsežni fiskalni podporni ukrepi, vkljucno z dogovorom za zacasno dovoljeno odstopanje od maastrichtskih meril o dolgu in primanjkljaju v evroobmocju. Podaljševanje drugega vala epidemije in omejene kapacitete proizvodnje cepiv popolno okrevanje vse bolj potiskajo v prihodnost. Po napovedi Evropske komisije bo gospodarska rast letos 3,8-odstotna, BDP pa se bo na predpandemsko raven vrnil šele ob koncu leta 2022. V drugem valu podatki kažejo majhno prizadetost proizvodnih dejavnosti in obsežno prizadetost storitvenih dejavnosti, vendar ne izrazitejšo kot v prvem valu. Bruto investicije v osnovna sredstva v evroobmocju so lani strmo upadle (-8,4 odstotka), ponovna rast pa bo postopna, saj na trgih še vedno vlada izrazita negotovost. Inflacija v evroobmocju je bila v letu 2020 izjemno nizka, 0,3-odstotna, letos pa naj bi dosegla 1,5 odstotka. Zaradi obsežnih ukrepov, usmerjenih v ohranjanje zaposlenosti, opaznemu padcu gospodarske aktivnosti ni sle-dil enako strm padec zaposlenosti, kar pomeni, da v zacetku okrevanja ni pricakovati, da bi rasti produktivnosti v enaki meri sledilo izboljšanje na trgu dela. Evro je v letu 2020 koncal dvoletno drsenje v primerjavi z ameriškim dolarjem in je po prvem valu zacel pridobivati in leto koncal pri 1,22 dolarja za evro, kar je najvec po aprilu 2018. Rast evra v primerjavi z dolarjem in košarico drugih valut se je ob koncu leta ustavila. Proracunski saldo evroobmocja je bil tako zaradi padajocih prihodkov, še obcutneje pa zaradi odhodkov za ukrepe v podporo gospodarstvu mocno negativen, -7,2-odstoten, bruto zadolženost držav pa je narasla za 13 odstotnih tock na skoraj 97 odstotkov BDP. Kratko- in srednjerocno ostajajo najbolj poudarjena tveganja, povezana z epidemijo in dostopnostjo ter ucinkovitostjo cepiv. Slovensko gospodarstvo Slovensko gospodarstvo je v letu 2020 doživelo padec v višini -5,5 (-6,1 odstotka desezonirano) BDP, kar je podobno kot povprecje evroobmocja in EU. Pri tem je slovensko gospodarstvo utrpelo še obsežnejši, 9,7-odstotni padec zasebne potrošnje, ki se je zaradi prilagajanja na vecjo negotovost in onemogocenega trošenja za nekatere dejavnosti in izdelke delno preusmerila v visoko stopnjo varcevanja pri gospodinjstvih. Pricakovati je, da se bo stopnja varcevanja gospodinjstev letos in v prihodnjih letih postopoma zmanjšala. Na drugi strani je bila rast potrošnje države z 1,8 odstotka višja od povprecja evroobmocja. Vladni ukrepi v podporo trgu dela, pretežno vzpostavljeni na shemah pomoci EU, so vzrok, da je kljub padcu produktivnosti za 4,6 odstotka zaposlenost v letu 2020 padla zgolj za 1,0 odstotka, povprecna sredstva na zaposlenega pa so se zvišala za 1 odstotek. Stopnja anketne brezposelnosti je bila ob koncu leta za približno 1,1 odstotne tocke višja kot konec leta 2019, ko je bila izmerjena najnižja anketna brezposelnost v dveh desetletjih, odkar se ugotavlja v Sloveniji. Zaostrene razmere, padec povpraševanja in negotovi obeti so povzrocili padec bruto investicij v osnovna sredstva, ki pa je bil z -4,1 odstotka manjši, kot je kazala prva polovica leta. Zaradi zmanjšanja tujega povpraševanja, prekinjenih dobavnih verig in zajezitvenih ukrepov je bil padec izvoza v letu 2020 izjemen, 8,7-odstoten, še vecji pa je bil padec uvoza, in sicer 10,2-odstoten. Pri dinamiki med letom je bila izrazita mocna vpetost v mednarodne verige vrednosti. Te v drugi polovici leta niso bile mocno prizadete, kar je vplivalo tudi na opazno okrevanje izvoza v drugi polovici leta. Slovenski delež na svetovnem trgu se je tako v letu 2020 znižal za 1,7 odstotka, vendar je bil padec v zacetnem delu leta še izrazitejši, nato pa se je zacel zmanjševati. Vzrok za zmanjšanje deleža je delno tudi v mocni vpetosti slovenskega gospodarstva v avtomobilsko industrijo, ki je bila v minulem letu po vsem svetu mocno prizadeta. V obeh valih epidemije so bile predvsem zaradi zajezitvenih ukrepov mocno prizadete storitvene dejavnosti. V turizmu je bilo tako kar 42 odstotkov manj nocitev kot v letu prej, prihodov tujih turistov pa je bilo kar za 74 odstotkov manj kot v letu 2019. V oteženih razmerah bo slovensko gospodarstvo moralo najti tudi nacin, da krizo izkoristi za transformacijo v bolj zeleno in trajnostno obliko poslovanja, kar bo kljucna usmeritev Sklada za okrevanje in odpornost ter prihodnjega vecletnega financnega okvira EU. Rast cen stanovanjskih nepremicnin se je kljub pandemiji nadaljevala tudi v letu 2020, vendar z nižjo stopnjo rasti kot v preteklosti. Ob nekoliko manjšem obsegu transakcij so se cene na nepremicninskem trgu zvišale za 5,2 odstotka. Trend upada števila gradbenih dovoljenj se je nadaljeval (že cetrto leto zapored), vzrok pa je delno tudi v preusmerjanju v vecstanovanjske zgradbe. Kljub 6-odstotnemu upadu števila dovoljenj je bilo nacrtovanih za 8 odstotkov vec stanovanj, kot jih je bilo z gradbenimi dovoljenji, izdanimi v letu 2019. V letu 2020 je Slovenija ugotovila deflacijo, sprememba ravni cen je znašala -1,1 odstotka, tako zaradi padca cen energentov kot zaradi umiritve rasti drugih cen. Sektor država je lani predvsem zaradi obsežnih ukrepov v podporo gospodarstvu in gospodinjstvom ob epidemiji ugotovil primanjkljaj v višini 8,4 odstotka, dolg države pa se je povecal na 80,8 odstotkov BDP. Bancno okolje Drugace kakor v evroobmocju so posojila gospodarstvu v letu 2020 v Sloveniji upadla za 1,4 odstotka. Minimalno so porasla sicer posojila gospodinjstvom (za 0,1 odstotka), vendar le med stanovanjskimi posojili; potrošniška so v letu 2020 znatno upadla (-7,8 odstotka). Skupno je rast posojil nebancnemu sektorju v letu 2020 znašala komaj 0,2 odstotka. Bilancna vsota slovenskega bancnega sistema je kljub izjemno nizki rasti posojil nebancnemu sektorju nadaljevala relativno visoko rast. Ta je v letu 2020 znašala 8,3 odstotka. Evropska centralna banka je z ugodnimi dolgorocnimi kreditnimi operacijami (TLTRO-III) bancnemu sektorju zagotovila ugodne pogoje, kar se odraža tudi v ugodnih pogojih zadolževanja za nebancni sektor. Hkrati je bila v letu 2020 ugotovljena velika rast depozitov. Medletna rast vlog pri gospodinjstvih je znašala 10,2 odstotka, pri podjetjih pa celo 18,8 odstotka, kar je odraz nižje potrošnje in padca poslovnih investicij; tako podjetja kot gospodinjstva povecujejo previdnostne rezerve. Izrazito se je povecala likvidna aktiva bank (predvsem terjatve bank do centralne banke), in sicer za 52,6 odstotka. Že marca je bil sprejet ZIUOPOK, ki je sistemsko omogocil prestrukturiranje kreditov subjektom, ki zaradi epidemije ne bi zmogli servisiranja dolgov. Zakon je odlog placila kreditnih obveznosti omogocil podjetjem, samostojnim podjetnikom, zadrugam, nosilcem kmetijskega gospodarstva in tudi drugim fizicnim osebam. V aprilu je zaradi povecanih tveganj ob izbruhu pandemije Banka Slovenije sprejela makrobonitetni ukrep zacasne omejitve izplacila dobickov bank in hranilnic. V drugi polovici leta je bilo zaznati, da banke pocasi zaostrujejo kreditne standarde, kar je verjetno odraz njihove percepcije o povecanih tveganjih in znižanja njihove naklonjenosti do prevzemanja tveganj. Kljub omenjenemu upadu povpraševanja po novih posojilih na agregatu, je anketa SAFE pokazala opazno heterogenost med kreditojemalci; tržna vrzel pri financiranju se je na delu spektra kljub temu opazno povecala, posebej pri mikro in malih podjetjih, ki najveckrat nimajo velike likvidnostne rezerve. V tem segmentu se ocenjuje, da tržna vrzel presega obseg, kakršen se je pojavil v financni krizi po letu 2008. Kapitalska ustreznost slovenskih bank je sicer še solidna; tako kolicnik skupne kapitalske ustreznosti, ki znaša 18,3 odstotka, kot kolicnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) z 16,7 odstotka ostajata blizu povprecja evroobmocja (19,5 in 15,6 odstotka). Kljub zaostritvi gospodarskih razmer se je vecino leta nadaljevalo zmanjševanje obsega nedonosnih izpostavljenosti bank. Nekoliko je zacelo narašcati šele oktobra, predvsem zaradi porasta v sektorju turizma in gostinstva, vendar so bile ob koncu leta nedonosne izpostavljenosti nižje kot ob zacetku. Skupaj s prej omenjenim zacasnim moratorijem na odplacevanje dolgov to kaže na mogoce poslabšanje stanja v prihodnosti. V bancnem sistemu se povecuje dohodkovno tveganje. Ob izjemno nizkih obrestnih merah je bil opazen padec obrestnih prihodkov v bancnem sistemu za 6,4 odstotka, porasli pa so neobrestni prihodki. Dobicek slovenskega bancnega sistema je v letu 2020 upadel za 20 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom, padec pa bi bil opazno vecji, ce ne bi bilo enkratnega ucinka združitve NKBM in Abanke, s cimer je od takrat v domaci lasti ostala še manj kot cetrtina bancnega kapitala. Tako ROA (1,10 odstotka) kot ROE (9,57 odstotka) sta bila nižja kakor v predhodnih dveh letih. SID banka je ob koncu leta 2020 predstavljala 6,5 odstotka bilancne vsote celotnega slovenskega bancnega sistema (2019: 5,8 odstotka). Kot razvojna banka z nalogo delovanja v tržnih vrzelih, tudi ciklicnih, je tako lani opazno povecala svoj obseg poslovanja, najprej z ukrepi za likvidnost gospodarstva, nato pa z instrumenti za blažitev posledic covidne krize in ukrepi za ponoven gospodarski zagon. SID banka je tako lani povecala svoj obseg neto kreditov za 14,5 odstotka, z izrazitim povecanjem v segmentu neposrednega financiranja, s cimer je pretežno nadomestila izpad kreditiranja drugih bank; padec posojil gospodarstvu je s svojim delovanjem namrec blažila za približno 3 odstotne tocke. Vpliv zunanjega okolja na poslovanje Delovanje SID banke v letu 2020 je zaznamovala predvsem njena interventna in proticiklicna vloga v slovenskem gospodarstvu in bancnem sistemu. Podobno kot po prejšnji globalni financni krizi je SID banka tudi tokrat odreagirala hitro in dovolj obsežno, da je njeno delovanje makroekonomsko relevantno. V zacetnem delu leta 2020 je SID banka ob ne-nadnem izbruhu epidemije predvsem poskrbela za dodajanje likvidnosti v gospodarstvo, tako posredno prek bank (omogocila je, da se sredstva po prilagojenih pogojih uporabijo za financiranje odprave posledic epidemije pri podjetjih) kakor neposredno. Te aktivnosti je iz-vedla tudi s prilagoditvami obstojecih produktov za financiranje obratnih sredstev in s priglasi-tvijo sheme državne pomoci izkoristila ponujene možnosti, potem ko je Evropska komisija spre-jela nov zacasni okvir za ukrepe državne pomoci za podporo gospodarstvu. V prvi polovici leta 2020 je SID banka zaradi potrebnega odziva na novonastale razmere v gospodarstvu izvedla tudi vse potrebne aktivnosti za zacetek izvajanja poroštvenih shem po ZIUZEOP in ZDLGPE. Zaradi povecane tržne vrzeli pri financiranju MSP je SID banka z novim programom omogocila financiranje likvidnosti zlasti teh podjetij, da bi obstala v zaostrenih razmerah. Povecan obseg povpraševanja po kreditih je SID banka zaznala v februarju in v kljucnem segmentu kreditnega portfelja takoj prilagodila okvir izvajanja posojilnih aktivnosti, usmerjen v povecano dinamiko odobravanja in crpanja kreditov ter skrajšanje rokov obravnave. Produkti SID banke naj bi predvsem spodbujali prihodnjo konkurencnost slovenskega gospodarstva, od poudarka na segmentu RRI do priprave sklada, ki bo naravnan na podrocje zgodnjih naložb in prenosa tehnologij. To je zahtevalo tudi procesne, organizacijske in kadrovske prilagoditve. Vpliv COVID-19 na poslovanje banke Izbruh epidemije COVID-19 je pomembno vplival na vsa podrocja delovanja SID banke. Vpliv epidemije na mednarodno in slovensko gospodarstvo, podjetja in poslovne partnerje je SID banka z izvedbo ankete zacela spremljati že v zacetku leta ter je tudi na podlagi tega kmalu izvedla hiter prehod iz razvojnega v interventno in proticiklicno delovanje banke. Popolno zaprtje nekaterih sektorjev gospodar-stva je povzrocilo izredno povpraševanje po likvidnostnem financiranju podjetij in zavarova-nju izvoznih poslov, na katero je SID banka odgovorila z oblikovanjem novih in prilagoditvijo obstojecih programov neposrednega in posre-dnega financiranja, namenjenih potrebam gospodarstva. Posebej izdatno je bilo okre-pljeno izvajanje neposrednega interventnega financiranja, kar je narekovalo dodatne proce-sne, postopkovne in organizacijske prilagoditve, saj je SID banka doslej in tudi v casu prejšnje gospodarske oziroma financne krize gospodar-stvo financirala pretežno prek poslovnih bank. Tako je bilo z razlicnimi instrumenti med drugim dodatno omogoceno financiranje likvidnostnih potreb oziroma tekocega poslovanja v okviru programov za financiranje poslovanja MSP, podjetij v dejavnosti turizma in gostinstva, financiranje podjetij vseh velikosti po shemi neposrednega financiranja podjetij v casu izbruha COVID-19 (SDMKV) ter financiranje obratnih sredstev v okviru programa financiranja naložb v lesnopredelovalni panogi. SID banka se je v okviru interventnega delovanja glede na epidemijo COVID-19 vkljucila tudi v financiranje in izdajo garancij za nabavo nujne medicinske opreme in materiala. V okviru poslovanja za racun Republike Slovenije (zavarovanja/ pozavarovanja) je bilo omogoceno zavarovanje avansov za nakup nujne medicinske opreme. Prilagojeni so bili pogoji zavarovanja kreditov za pripravo na izvoz in pogoji zavarovanja bancnih garancij ter prenovljeni pogoji za zavarovanje dobavitelj-skega kredita in za zavarovanje rizikov pred dobavo in politike slovenske komponente. Za zagotovitev zadostnih virov za izvajanje financiranja gospodarstva je banka izdala obveznico COVID-19 v višini 350 milijonov EUR ter uporabila namenske vire Evropske investicijske banke, Razvojne banke Sveta Evrope in banke Kreditanstalt für Wiederaufbau. V okviru svojih skladov skladov je razvila in zacela izvajati razlicne financne instrumente, pri katerih koristi evropska kohezijska sredstva. Dodatno je Republika Slovenija SID banko pooblastila, da v njenem imenu in za njen racun v okviru poroštvene sheme ZDLGPE opravlja vse posle v zvezi z izvajanjem in unovcevanjem poroštev Republike Slovenije ter podobno za shemo ZIUZEOP, na podlagi katere lahko banke in hranilnice prejmejo državno poroštvo za odobritev odlogov placil kreditov po ZIUOPOK. Epidemija COVID-19 je vplivala tudi na interne in eksterne poslovne procese SID banke, ki jih je banka sproti prilagajala, ter predvsem pospešila digitalizacijo poslovanja. Tako kreditni proces ter siceršnja komunikacija s strankami in drugimi deležniki kakor interni delovni procesi z namenom upoštevanja ukrepov za zajezitev epidemije so vecji del leta 2020 v celoti potekali digitalno. Poslovanje SID banke Viri financiranja SID banka pridobiva vire financiranja na domacem in mednarodnih financnih trgih zaradi razpršitve virov financiranja, predvsem z vidika tipa vlagateljev, geografske razpršenosti vlagateljev in vrste financnega instrumenta, kar ji zagotavlja stabilen dostop do pretežno dolgorocnega financiranja. Skladno s tem je SID banka tudi v letu 2020 dejavno sodelovala z bankami in drugimi institucionalnimi vlagatelji v mednarodnem okolju. Za ustvarjanje nove vrednosti za ciljne skupine koncnih upravicencev in izboljšanje dostopa do ugodnih dolgorocnih sredstev banka v svoje kreditne linije in programe poleg drugih virov vkljucuje dolgorocne namenske vire Evropske investicijske banke, banke Kreditanstalt für Wiederaufbau, Razvojne banke Sveta Evrope in MGRT. V letu 2020 je crpala za 57,2 milijona EUR namenskih virov. Viri Evropske investicijske banke so bili skladno s potrebami dodatno modificirani za financiranje likvidnostnih potreb podjetij kot posledica pandemije COVID-19. SID banka je julija 2020 na mednarodnih kapitalskih trgih v javni izdaji izdala obveznico COVID-19 z rocnostjo pet let v nominalnem znesku 350 milijonov EUR. Obveznica je bila izdana po ugodnih cenovnih pogojih, pri cemer je donos do dospetja znašal 0,14 odstotka, kar je ob izdaji pomenilo pribitek 21 bazicnih tock nad obveznico Republike Slovenije primerljive rocnosti. Ugodni cenovni pogoji so pokazatelj zaupanja domacih in tudi mednarodnih vlagateljev v SID banko ter poroštvo Republike Slovenije. Sredstva od izdane obveznice so namenjena financiranju slovenskega gospodarstva za lajšanje posledic pandemije COVID-19 po programih, ki jih izvaja SID banka, in s tem premagovanju likvidnostnih težav podjetij ter hitrejšemu doseganju ustrezne tehnološke in trajnostne preobrazbe, kar bo omogocilo obnovitev gospodarske rasti in zagotovitev kakovostnih delovnih mest. SID banka je v letu 2020 povecala obseg najetih dolgorocnih posojil pri centralni banki, saj je skladno z novosprejetimi nestandardnimi ukrepi ECB dodatno izkoristila dodeljeno kvoto za ciljno usmerjene operacije dolgorocnejšega refinan-ciranja (TLTRO-III). Likvidna sredstva SID banka je kljub interventnemu delovanju in zaostrenim razmeram na financnih trgih v letu 2020 ohranjala ustrezno višino, kakovost in strukturo likvidnih sredstev za pokrivanje pricakovanih in nepricakovanih likvidnostnih odlivov banke ter za zagotavljanje nemotenega poslovanja banke v zahtevnih okolišcinah, zlasti ob povecani kreditni aktivnosti v okviru proti-kriznega delovanja. Konec leta 2020 so likvidna sredstva banke skupaj znašala 1.100.516 tisoc EUR, kar je 31,7 odstotka vec kot ob koncu leta 2019. Najvecji delež likvidnih sredstev so konec leta 2020 imele naložbe v dolžniške vrednostne papirje v znesku 876.566 tisoc EUR (2019: 658.019 tisoc EUR), sledijo medbancni depoziti v znesku 103.763 tisoc EUR (2019: 104.915 tisoc EUR) ter denarna sredstva na racunu pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah v znesku 120.187 tisoc EUR (2019: 72.729 tisoc EUR). Banka upravlja naložbe v dolžniške vrednostne papirje zaradi zagotavljanja likvidnosti in upravljanja bilance ter doseganja stabilizacije obrestne marže. Pri nalaganju likvidnih sredstev v dolžniške vrednostne papirje sledi nacelu konservativnosti in preudarnosti, saj vecino portfelja sestavljajo tržni in likvidni dolžniški vrednostni papirji z investicijsko bonitetno oceno izdajateljev iz EU, primerni za zastavo pri centralni banki, pri cemer se zagotavlja ustrezna razpršenost glede na vrsto in sedež izdajatelja. Okoli 70 odstotkov celotnega portfelja dolžni-ških vrednostnih papirjev sestavljajo državni dolžniški vrednostni papirji, sledijo dolžniški vrednostni papirji financnih izdajateljev in dolžniški vrednostni papirji nefinancnih izdajate-ljev. Pri zadnjih se prednostno izvajajo naložbe v zelene obveznice. Povprecna preostala rocnost portfelja dolžniških vrednostnih papirjev je ob koncu leta 2020 znašala 4,3 leta. Glavni izzivi pri upravljanju likvidnih sredstev so se nanašali na pandemijo novega koronavirusa. V zacetni fazi pandemije so zaostrene razmere na financnih trgih povzrocile rast kreditnih pribitkov in umik vlagateljev v varne naložbe. Gospodarsko ohlajanje je zahtevalo usklajeno posredovanje denarne in fiskalne politike, zaradi cesar so se tveganja pozneje normalizirala, hkrati pa so se prihodkovne možnosti glede na pretekla leta dodatno poslabšale, predvsem zaradi nizkih in negativnih obrestnih mer. Znižale so se obrestne mere denarnega trga in donosnosti obveznic, posledicno se je še podaljšalo obdobje, za katero tržni udeleženci pricakujejo negativne oziroma zgodovinsko nizke tržne obrestne mere. SID banka bo tudi v prihodnje izvajala strategijo konservativnega in preudarnega upravljanja likvidnih sredstev, pri cemer bo primarni namen zagotavljanje likvidnosti in varnosti. Financiranje Financiranje se izvaja z že uveljavljenimi, aktualnim potrebam prilagojenimi in novimi instrumenti. Temelji na namenskih kreditih poslovnim bankam (global loan), neposrednih kreditih podjetjem s statusom državne pomoci oziroma pomoci de minimis (predvsem v okviru instrumentov financnega inženiringa) ali brez tega, sindiciranih kreditih, na kreditih obcinam in širšemu javnemu sektorju, izvoznih kreditih, projektnem financiranju, odkupih terjatev, vstopih v dolg in drugih oblikah prevzema tveganj ter financnih instrumentih prek skladov skladov SID banke, ki se izvajajo posredno prek financnih posrednikov ali jih SID banka izvaja neposredno (Sklad skladov FI 2014–2020, Sklad skladov COVID-19). Obseg in nacin financiranja SID banka izvaja glede na prepoznane tržne vrzeli, potrebe trga in dejavnost preostalih financnih institucij. SID banka je v letu 2020 zaradi epidemije COVID-19 prevzela predvsem interventno vlogo in delovala na podrocju protikriznega financiranja in zavarovanja. Ponudbo obstojecih programov financiranja v okviru ukrepov financnega inženiringa je razširila ter prilagodila pogoje in namene financiranja potrebam podjetij, katerih poslovanje je prizadela epidemija COVID-19. Poleg tega je za ublažitev posledic COVID-19 na slovensko gospodarstvo okrepila neposredno in posredno financiranje iz lastnih virov sredstev. Okrepljeno interventno delovanje se je odrazilo v povecanju tako števila komitentov kot števila in zneska odobritev novih poslov financiranja glede na siceršnje razvojno delovanje, ki ga je banka ohranjala med letom. Za spodbujanje okrevanja gospodarstva je banka pripravila program za financiranje tehno-loškorazvojnih projektov, krepila sodelovanje pri pripravi in realizaciji naložbenih, infrastruk-turnih in izvoznih projektov, spodbujanju investicij ter se vkljucevala v pobude na podrocju krožnega gospodarstva, okoljevarstva in energetske ucinkovitosti. V segmentu posredovanja namenskih virov prek poslovnih bank in hranilnic je skladno s potre-bami gospodarstva v casu epidemije prilagodila pogoje programov posrednega financiranja, v sodelovanju z MGRT pa vzpostavila in zacela izvajati Sklad skladov COVID-19 (iz evropskih kohezijskih sredstev), namenjen financiranju naložb in predvsem likvidnostnemu financiranju podjetij med epidemijo. V okviru protikriznega in razvojnega delovanja v letu 2020 je SID banka sklenila 304 posle neposrednega financiranja in posrednega finan-ciranja financnih institucij v skupnem znesku 501 milijon EUR. Struktura kreditnega portfelja banke po rocnosti odraža usmerjenost SID banke v dejavnosti, skladne z ZSIRB in ZZFMGP, ter v programe interventne in proticiklicne vloge. Skoraj vsi krediti so dolgorocni s spremenljivo obrestno mero. Konec leta 2020 so neto krediti skupaj dosegli 1.771.522 tisoc EUR (2019: 1.547.405 tisoc EUR), kar je 14,5-odstotno povecanje v primerjavi s stanjem konec leta 2019. Ciljne skupine koncnih prejemnikov V letu 2020 je bilo s sredstvi SID banke neposredno in v sofinanciranju s poslovnimi bankami ter prek bank posrednic sklenjenih za 424,6 milijona EUR kreditov. Okrepljeno izvajanje financiranja v letu 2020 se je odrazilo tudi v povecanju števila komitentov SID banke za 21 odstotkov, od teh kar 30 odstotkov novih. Po stanju na dan 31. 12. 2020 je banka prek poslovnih bank in hranilnic posredno financirala 1357 koncnih upravicencev in neposredno 727 kreditojemalcev. Sredstva so bila namenjena predvsem ohranjanju in odpiranju delovnih mest, financiranju tekocega poslovanja zlasti malih in srednje velikih podjetij, internacionalizaciji poslovanja, spodbujanju naložb, raziskav, razvoja in inovacij, boljši (izobraževalni, komunalni itd.) infrastrukturi, energetski ucinkovitosti, obnovljivim virom energije, zmanjševanju onesnaževanja in vecji zašciti okolja. Glede na glavne namene je bilo 54 odstotkov vrednosti vseh novih kreditov danih za razvoj konkurencnega gospodarstva, 39 odstotkov za financiranje regionalnega razvoja, 5 odstotkov za razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva, 2 odstotka pa za razvoj do okolja prijazne družbe. Glede na velikost podjetij je bilo v letu 2020 skupaj financiranih 21 velikih podjetij v višini 168 milijonov EUR, 344 malih in srednje velikih podjetij v višini 195 milijonov EUR, 33 samostojnih podjetnikov v višini 6 milijonov EUR ter 24 drugih subjektov, od tega 15 obcin, v skupni višini 55 milijonov EUR. Z vidika regionalne razpršenosti kreditov, sklenjenih v letu 2020, odobrenih kreditojemalcem s sedežem v Republiki Sloveniji, je bilo najvec novih kreditov danih kreditojemalcem iz osrednjeslovenske regije (43 odstotkov), sledijo savinjska (16 odstotkov), gorenjska (8 odstotkov), obalno-kraška (6 odstotkov) in druge regije (27 odstotkov). Med kreditojemalci so po vrednosti vseh novih kreditov v letu 2020 prevladovala podjetja iz predelovalnih dejavnosti (32 odstotkov vrednosti vseh novih kreditov), sledijo gostinstvo (18 odstotkov), dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti (12 odstotkov), promet in skladišcenje (11 odstotkov), trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (10 odstotkov), oskrba z elektricno energijo, plinom in paro (7 odstotkov) ter druge dejavnosti. Posredno financiranje Pomemben del financiranja koncnih prejemnikov (samostojnih podjetnikov, zadrug, MSP, mid cap podjetij, velikih podjetij, obcin) poteka na podlagi dolgorocnega namenskega financiranja prek poslovnih bank in hranilnic, ki so kot posrednice najpomembnejše partnerice pri financiranju koncnih prejemnikov, v posredovanje pa se vkljucujejo tudi javni skladi. SID banka pri tem kombinira in zagotavlja prenos ugodnosti virov na podlagi dolgorocnih zadolžitev pri razvojnih bankah in drugih virov, s cimer, skupaj s ponujanjem dodatnih storitev financnim posrednikom – poslovnim bankam, hranilnicam in javnim skladom, utrjuje svojo vlogo osrednje javnofinancne institucije za spodbujanje gospodarskega razvoja in financiranje gospodarstva. Kreditne linije, ki se posredujejo prek poslovnih bank in hranilnic, so prilagojene nacinu finan-ciranja ter specificnim pogojem pridobljenih namenskih virov, skladno s tem pa so oblikovani tudi pogoji za koncne prejemnike. Konec leta 2020 so imeli krediti poslovnim bankam in hranilnicam 38-odstotni delež v kreditnem portfelju SID banke (2019: 47-odstotni delež). Njihovo stanje je znašalo 679.962 tisoc EUR oziroma 7,0 odstotka manj kot konec leta 2019, kar je predvsem odraz usmeritve v intenziviranje porabe razpoložljivih sredstev pri bankah in hranilnicah posrednicah, pa tudi razmer na financnih trgih in vzporednega korišcenja instrumentov v okviru financnih programov, ki so na voljo v okviru izvajanja Sklada skladov FI 2014–2020 in Sklada skladov COVID-19. SID banka je v letu 2020 nadaljevala nadgradnjo sodelovanja s poslovnimi bankami in hranilnicami, ki je ob upoštevanju regula-tornih okvirov vkljucevalo prilagajanje in optimiziranje obstojece ponudbe, poenostavitev izvajanja in krepitev administrativno-tehnicne podpore financnim posrednikom v smeri intenzivnejše digitalizacije, izvajanja posredne-ga financiranja, marketinških aktivnosti itd. Na podlagi strateških usmeritev in nabora ukrepov za prilagoditev poslovnega modela poslovanja prek poslovnih bank in hranilnic so bile v letu 2020 aktivnosti SID banke usmerjene v oblikovanje novih nacinov posredovanja sredstev koncnim prejemnikom prek poslovnih bank in hranilnic ter širšega nabora produktov, katerih namen je skladen z ZSIRB. SID banka je v letu 2020 oblikovala nov program financiranja za banke, ki temelji na možnosti izbire glede višine obrestne mere, skladno z dinamiko posredovanja financnih sredstev koncnim upravicencem. S tem je SID banka sledila potrebam in željam bancnega okolja po vecji fleksibilnosti in cenovni konkurencnosti produktov, hkrati pa cilju hitrejšega plasiranja sredstev gospodarstvu. Uvedla je tudi nov financni program iz vira Evropske investicijske banke v višini 50 milijonov EUR, namenjen likvidnostnim potre-bam podjetij po prilagojenih pogojih. Za ublažitev financnih posledic epidemije COVID-19 na gospodarstvo in financiranja v kombinaciji s korišcenjem poroštvene sheme Republike Slovenije po ZDLGPE so bile prilagojene obstojece linije posrednega financiranja, namenjene likvidnostnim potrebam podjetij. SID banka je omogocila do 100-odstotno financiranje stroškov projekta, ponudila možnost moratorija in razširila namenskost posojil tudi na refinanciranje. Poslovnim bankam in hranilnicam je omogocala tudi ureditev obstojecih in novih poslov posrednega financiranja z zagotovitvijo ustreznosti MREL (Minimum Requirement for Own Funds and Eligible Liabilities), kar prispeva k ohranitvi dolgorocnih virov in tako stabilnosti bancnega sistema. Prilagajanje financnih instrumentov bo tudi v prihodnje pomembno vplivalo na ohranjanje oziroma pospeševanje plasiranja sredstev SID banke prek poslovnih bank in hranilnic, zlasti z vidika njene vloge izvajalke skladov skladov, instrumentov znotraj skladov skladov ter izvajanja instrumentov financnega inženiringa; pri tem bo pomemben poudarek dan financiranju projektov s podrocja zelenega gospodarstva. V letu 2021 bo SID banka nadaljevala širitev ponudbe za poslovne banke in hranilnice s produkti, v okviru katerih bo zaradi visoke likvidnosti na bancnem trgu poudarek na prevzemu tveganj in garancijah. Neposredno financiranje Neposredno financiranje strank, ki niso banke, se izvaja samostojno prek namenskih posojilnih skladov financnega inženiringa in iz lastnih virov sredstev ter z razlicnimi oblikami sofinanciranja s poslovnimi bankami. Druge oblike neposred-nega financiranja so izvozni krediti, financiranje obcin, projektno financiranje, vstopi v dolg, odkupi terjatev ipd. Najvecja kategorija znotraj neposrednega kreditiranja podjetij in drugih strank v letu 2020 je bilo financiranje v okviru ukrepov financnega inženiringa, in sicer programi za financiranje poslovanja MSP, naložb in obratnega kapitala za trajnostno rast slovenskega turizma, naložb in zaposlovanja, razvoja in inovacij ter financiranje naložb in obratnega kapitala v gozdno-lesno predelovalno verigo. Poleg namenskih linij je pomemben delež neposrednega financiranja imelo sofinanciranje vecjih naložbenih in infrastrukturnih projektov ter projektov s podrocja zelenega gospodarstva. Nadaljnji razvoj in izvajanje programov neposrednega financiranja bosta temeljila na potrebah gospodarstva, vrzelih in dopolnjevanju ponudbe poslovnih bank in javnih skladov, tako z vidika interventnega oziroma proticiklicnega kot razvojnega delovanja za lažje, hitrejše, digitalno in zeleno okrevanje gospodarstva. V okviru tega so na vec podrocjih nacrtovani razlicni financni instrumenti na ravni EU, instrumenti financnega inženiringa za financiranje naložb, krožnega gospodarstva, krediti s soprevzemanjem tveganj idr. Krediti strankam, ki niso banke, so ob koncu leta 2020 znašali 1.091.560 tisoc EUR, kar je 33,7 odstotka vec kot ob koncu leta 2019. Njihov delež v kreditnem portfelju se je v letu 2020 povecal za 9 odstotnih tock na 62 odstotkov. Produkti na osnovi financnega inženiringa iz nacionalnih proracunskih sredstev SID banka za izvajanje financnih ukrepov nacionalnih in evropskih javnih politik izvaja sklop financnih instrumentov, ki temeljijo na povratnih oblikah spodbud s kombinacijo lastnih, proracunskih in drugih ugodnih virov financiranja, zanje pa so priglašene sheme državnih pomoci (Zacasni okvir EK, GBER) in pomoci de minimis. V okviru izvajanja ukrepov financnega inženiringa, pri katerih sodeluje z MGRT, SID banka zagotavlja dolgorocne vire za financiranje mikro, malih in srednje velikih podjetij, velikih podjetij ter zadrug in razvojnih projektov podjetij, kar je bil najpomembnejši instrument neposrednega financiranja v okviru interventnega delovanja v letu 2020. Banka je v letu 2020 ponujala osem programov, katerih sredstva so lahko podjetja pridobila neposredno pri SID banki: - MSP 8: program za financiranje malih in srednje velikih podjetij z rocnostjo od treh do desetih let, z moratorijem na odplacilo glav-nice, ki traja najvec polovico rocnosti kredita, in zneski kreditov od 100 tisoc do 5 milijonov EUR; sredstva so namenjena financiranju opredmetenih osnovnih sredstev, neopred-metenih sredstev, materiala, storitev, drob-nega inventarja, trgovskega blaga in stroškov dela. Neto dani krediti so ob koncu leta 2020 znašali 41,7 milijona EUR; - MSP 9: program za financiranje malih in srednje velikih podjetij z rocnostjo od dveh do dvanajstih let in zneski kreditov od 100 tisoc do 5 milijonov EUR za podjetja, ki se spoprijemajo z likvidnostnimi posledicami epidemije COVID-19, in tista, ki proizvajajo proizvode ali opravljajo storitve, ki prispe-vajo k zdravljenju in preprecevanju širjenja COVID-19 pri izvajanju javnih zdravstvenih storitev; program je omogocal pridobitev po-sojila za financiranje poslovanja po dveh shemah državnih pomoci (de minimis in Zacasni okvir EK). Neto dani krediti so ob koncu leta 2020 znašali 37,6 milijona EUR; - NALOŽBE 1: program za financiranje nalo-žbenih projektov v gospodarstvu, namenjen financiranju naložb v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva na obmocju Republike Slovenije; najvišji znesek kredita znaša 10 milijonov EUR z rocnostjo od šestih do dvajsetih let, z moratorijem na odplacilo glavnice do najvec polovice rocnosti kredita, vendar ne vec kot pet let; podjetja lahko s tovrstnimi krediti razširijo in tehnološko posodobijo svoje proizvodne in storitvene zmogljivosti ter tako povecajo svojo konkurencnost. Neto dani krediti so ob koncu leta 2020 znašali 81,1 milijona EUR; - LES 1: program za financiranje naložb v gozdno-lesni verigi, namenjen financiranju gradnje novih ali tehnološke posodobitve obstojecih obratov za predelavo lesa, nove tehnološke opreme za nov proizvodni postopek in razvoj ali proizvodnjo novih lesnih proizvodov ter financiranju stroškov poslovanja; zneski kreditov so v višini od 100 tisoc do 5 milijonov EUR, rocnost kreditov pa od dveh do dvajsetih let, z moratorijem na odplacilo glavnice, ki traja najvec polovico rocnosti kredita, vendar ne vec kot šest let. Neto dani krediti so ob koncu leta 2020 znašali 3,9 milijona EUR; - TURIZEM 1: program za financiranje naložb in obratnega kapitala za trajnostno rast slovenskega turizma je bil prilagojen potre-bam podjetij zaradi epidemije COVID-19 in namenjen financiranju naložb v opredme-tena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva na obmocju Republike Slovenije s podrocja nastanitvenih zmogljivosti, športne, zabavišcne ali kulturne infra-strukture, žicnic, marin ali turisticnih letovišc ter financiranju obratnega kapitala za podjetja, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dejavnost potovalnih agencij; najvišji znesek kredita znaša 20 milijonov EUR, rocnost kreditov je od dveh do tridesetih let z moratorijem na odplacilo kredita, ki je lahko najvec polovica rocnosti kredita, vendar ne vec kot pet let. Neto dani krediti so ob koncu leta 2020 znašali skupaj 58,8 milijona EUR; - RRI 3: program za financiranje tehnološko-razvojnih projektov z zneski od 100 tisoc do 15 milijonov EUR in rocnostjo od šestih do dvanajstih let ter moratorijem na odplacilo glavnice; SID banka je s tem programom financirala raziskovalno-razvojne ali naložbene projekte s ciljem tehnoloških, procesnih ali organizacijskih inovacij; sredstva so bila namenjena financiranju stroškov v povezavi z investicijo, kredit pa je mogoce pridobiti skladno s tremi tipi državnih pomoci (de minimis, GBER in Zacasni okvir EK). Realizacije (neto danih kreditov) iz naslova tega programa v letu 2020 še ni bilo; - MSP 6 in MSP 7: program za financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja malih in srednje velikih podjetij ter program za financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja malih in srednje velikih podjetij; programa, namenjena kapitalskemu utrjevanju malih in srednje velikih podjetij v skupnem znesku 200 milijonov EUR, temeljita na principu ugodnega šest- do dvanajstletnega dolgorocnega posojila z moratorijem na odplacilo glavnice v višini polovice rocnosti kredita; višina kredita lahko znaša od 100 tisoc do 5 milijonov EUR; poleg tipicnih razvojnih ucinkov glede na cilje vsebine (investicije, dolgorocni obratni kapital) je glavni namen produkta omogociti podjetjem z nizko kapitalsko ustreznostjo, da izboljšajo rocnostno strukturo dolgov, se postopno kapitalsko okrepijo in uvedejo (nov) perspektivni poslovni model. Neto dani krediti so ob koncu leta 2020 znašali skupaj 106,7 milijona EUR. Navedeni programi praviloma vsebujejo elemente državne pomoci, ki se odražajo v ugodnih obrestnih merah kreditov. Tehtana povprecna rocnost vseh kreditov je znašala 10,9 leta, tehtan povprecni pribitek nad referencno obrestno mero pa je 1,8 odstotka. Neto dani krediti iz naslova vseh programov financnega inženiringa so ob koncu leta 2020 znašali skupaj 405,7 milijona EUR. V letu 2020 je bilo podpisanih 181 pogodb v vrednosti 130,8 milijona EUR. S povratnimi oblikami financiranja in kombiniranjem virov sredstev SID banka zagotavlja ugodne pogoje kreditiranja za slovensko gospodarstvo (rocnost, obrestna mera, zavarovanja) ter multiplikacijski in revolving ucinek na sredstva državnega proracuna. Neposredno izvajanje Sklada skladov FI 2014–2020 in Sklada skladov COVID-19 SID banka je v letu 2020 pospešeno izvajala aktivnosti v okviru Sklada skladov FI 2014–2020 in zacela izvajati financni instrument RRI (razpoložljiva sredstva EKP v višini 5 milijonov EUR) iz novoustanovljenega Sklada skladov COVID-19, namenjenega ucinkovitemu odzivu na posledice epidemije COVID-19. V okviru Sklada skladov FI 2014–2020 je izvajala tri financne instrumente, in sicer EKP Posojila RRI (razpoložljivih sredstev EKP je 11 milijonov EUR), EKP Posojila za celovito energetsko prenovo stavb javnega sektorja (razpoložljivih sredstev EKP je 25 milijonov EUR) in EKP Posojila za urbani razvoj (razpoložljivih sredstev EKP je 5 milijonov EUR). Koncnim prejemnikom je bilo skupaj nakazanih 6,5 milijona EUR. Financiranje obcin SID banka je v letu 2020 nadaljevala spodbujanje naložb v lokalno javno infrastrukturo, lokalnih ukrepov ucinkovite rabe energije, komunalne opremljenosti in zagotavljanja stanovanjskega sklada v lasti javnega sektorja. S sredstvi kredita se lahko financira najvec 85 odstotkov celotnega projekta; vsaj 15 odstotkov mora obcina zagotoviti sama. Pogosto obcina vecino sredstev pridobi iz nepovratnih virov EU in od države, s kreditom SID banke pa si zagotovi preostala potrebna dolgorocna sredstva. V letu 2020 je bil obstojeci programski okvir za financiranje obcin dopolnjen z okvirom za financiranje širšega sektorja država in protokolom za financiranje v segmentu obcin. S tem je SID banka razširila nabor ciljnih skupin kreditojemalcev v tem segmentu in omogocila dodatne kapacitete za dolgorocno financiranje javne infrastrukture. SID banka izvaja tudi pilotne projekte na podrocju organiziranja tehnicne pomoci in drugih vrst svetovalnih storitev za obcinske projekte, trajnostni razvoj posameznih obcin in financni inženiring. Neto dani krediti neposrednega financiranja v tem segmentu so ob koncu leta 2020 znašali 108,3 milijona EUR. Financiranje infrastrukture SID banka je v letu 2020 nadaljevala prizadevanja za vzpostavitev mehanizma financiranja strateških investicij kot enega najpomembnejših ciljev Republike Slovenije in tudi Evropske unije, v okviru cesar spremlja potrebe in vrzeli na podrocju infrastrukture. Za izboljšanje logisticne, komunalne in druge gospodarske in javne infrastrukture na obmocju Republike Slovenije je SID banka v sodelovanju s poslovnimi bankami ali samostojno financirala investicije v tovrstno infrastrukturo ter tako pripomogla k skladnejšemu in hitrejšemu regionalnemu razvoju. Pri financiranju je poleg drugih virov uporabljala sredstva iz naslova zadolžitve pri mednarodnih razvojnih financnih institucijah in tako zagotavljala ugodna dolgorocna sredstva za razvoj infrastrukturnih projektov. Neto dani krediti neposrednega financiranja v tem segmentu so ob koncu leta 2020 znašali 275,4 milijona EUR. Izvozno financiranje Podpora SID banke mednarodnemu sodelovanju in izvoznemu gospodarstvu se je nadaljevala tudi v letu 2020, in sicer s poudarkom na dolgorocnem financiranju, ki je slovenskim podjetjem omogocilo tako vstop in poslovanje na tujih trgih kot naložbe, ki bodo omogocile dolgorocno rast izvoza in internacionalizacijo gospodarstva. Nadaljevale so se tudi aktivnosti za spodbujanje skupnega nastopa na tretjih trgih z domacimi, tujimi ali mednarodnimi subjekti. SID banka spodbuja financiranje izvoza tudi prek poslovnih bank, ki jim zagotavlja ustrezne vire za podporo slovenskih izvoznikov, in z neposrednim financiranjem podjetij v okviru drugih programov, katerih izvozne strategije na trgih zunaj EU in OECD so pomemben delež izvoznega financiranja. SID banka bo še naprej izvajala aktivnosti, ki bodo omogocale konkurencne pogoje in lažje vkljucevanje v mednarodne gospodarske tokove in vstopanje v verige vrednosti. Med kljucnimi sta razvoj koncesijskih kreditov glede na potrebe financiranja razvojnih projektov v državah v razvoju in povezovanje slovenskih deležnikov na tem podrocju. Neto dani krediti neposrednega financiranja v tem segmentu so ob koncu leta 2020 znašali 107,6 milijona EUR. Projektno financiranje in svetovanje SID banka je v letu 2020 okrepila aktivnosti projektnega financiranja in svetovanja. Prek oddelka za projektno in izvozno financiranje se s svetovalnimi storitvami usmerja k reševanju enega kljucnih izzivov na podrocju izvajanja infrastrukturnih projektov, tj. njihovi hitrejši in ucinkovitejši pripravi. Poleg tega je banka uspešno zakljucila projekt tehnicne pomoci v okviru Naložbenega nacrta za Evropo, na podlagi katerega je oddelek okrepil delovanje lokalnega vozlišca EIAH ter omogocil lažjo pripravo in realizacijo strateških investicij, pomembnih za razvoj Republike Slovenije. Z delovanjem vzpostavljene projektne pisarne se SID banka vkljucuje v razvoj naložb in projektov v zacetni fazi. To vkljucuje sistematicno pregledovanje trga, identifikacijo potencialnih investitorjev ter ustrezno svetovalno in tehnicno podporo. Hkrati je vzpostavljena enotna vstopna tocka za investitorje, saj jim glede na potrebe banka zagotavlja strokovno in tehnicno pomoc pri razvoju projektov. Banka projekte spremlja in omogoca njihov razvoj skozi celoten cikel, od identifikacije projekta do faze, ko ga je mogoce financno strukturirati in s tem pripraviti za financiranje. Program lastniškega financiranja Do konca leta 2020, tri leta po vzpostavitvi sicer 15-letnega programa SEGIP, sta bili v obliki trdnih zavez za investiranje dani dobri dve tretjini sredstev programa SEGIP (približno 68 od 100 milijonov EUR, ki so na razpolago; od tega EIF in SID banka zagotavljata vsak po 50 milijonov EUR). Zaveze so dane bodisi skladom zasebnega kapitala, ki v 4- do 5-letnem obdobju nato ta sredstva investirajo v podjetja, bodisi neposredno slovenskim podjetjem prek soinvestiranja. 50 milijonov EUR teh sredstev je namenjenih za slovenske sklade zasebnega kapitala, ki jih upravljata slovenska upravljavca ALFI PE d.o.o. Ljubljana in Generali Investments d.o.o. Ljubljana. EIF in SID banka sta se skupaj zavezala v sklad zasebnega kapitala ALFI PE SIS vplacati 25 milijonov EUR, kar je sprožilo interes zasebnih vlagateljev, ki so dali za 45 milijonov EUR dodatnih zavez za vplacilo v sklad, tako da se je obseg zavez za vplacilo v sklad novembra 2020 povecal na 70 milijonov EUR. V obliki lastniškega financiranja bo slovenskim podjetjem namenjenih vsaj 75 odstotkov sredstev sklada, kar je vec kot 4-kratnik sredstev SID banke. Tudi v drugi slovenski sklad – Generali Growth SIS (skupaj 25 milijonov EUR) – sta se EIF in SID banka zavezala placati vsak po 12,5 milijona EUR, zasebni vlagatelji pa so dali za 40 milijonov EUR dodatnih zavez za vplacilo v sklad. Tako je sklad poleti 2020 dosegel maksimalni predviden obseg 65 milijonov EUR. Od tega je za slovenska podjetja predvidenih najmanj 70 odstotkov sredstev, kar je skoraj 4-kratnik sredstev SID banke. Financni vzvod se zagotavlja tudi prek drugih naložb SEGIP. V okviru aktivnosti soinvestiranja je bilo v letu 2020 za približno 1,5 milijona EUR dodatnih vplacil v slovenska podjetja, kar pomeni, da sta bili do konca leta 2020 dokapitalizirani dve slovenski podjetji v višini okrog 12,5 milijona EUR (od tega SID banka in EIF skupaj približno 7,5 milijona EUR). V okviru aktivnosti investiranja v tuje sklade zasebnega kapitala pa je SID banka podpisala zavezo za vplacilo v sklad zasebnega kapitala s fokusom lastniških vlaganj v države Srednje in Vzhodne Evrope za namene lastniškega financiranja slovenskih podjetij najmanj v višini 10 milijonov EUR. Drugo financiranje Z dolgorocnimi viri v sodelovanju, predvsem sofinanciranju z drugimi bankami in tudi samostojno SID banka dopolnjuje ponudbo poslovnih bank na vseh podrocjih, ki jih skladno z ZSIRB lahko podpira, tj. predvsem na podrocju energetske ucinkovitosti, krožnega gospodarstva, okoljevarstva, spodbujanja internacionalizacije podjetij, konkurencnosti, zaposlovanja, tehnološkega razvoja, raziskav in inovacij ter stanovanjske oskrbe za ranljive skupine prebivalstva. Pri tem uporablja razlicne instrumente financiranja, kot so namenski krediti poslovnim bankam, sindicirana posojila, samostojno neposredno financiranje, odkupi terjatev, vstopi v dolg in druge oblike prevzema tveganj ter projektno financiranje. Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki Za SID banko kot pooblašceno institucijo v imenu Republike Slovenije in za njen racun velja, da (po)zavaruje tiste komercialne in ne-komercialne oziroma politicne (nemarketabilne) rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizicnosti zasebni sektor v splošnem ni pripravljen prevzeti ali ima za to omejene zmogljivosti. Pred pojavom COVID-19 je veljalo, da so to le tisti komercialni in politicni riziki v državah OECD ali EU z rocnostjo vec kot dve leti ter vsi riziki v državah, ki niso clanice OECD ali EU. S pojavom COVID-19 so se razmere na podrocju zavarovanja poslov bistveno spremenile. Evropska komisija je v sporocilu o Zacasnem okviru za ukrepe državne pomoci v pomoc gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 prepoznala za zacasno nemarketabilne tudi terjatve krajših rocnosti do dolžnikov iz držav EU in OECD. Posledicno so postale nemarketabilne vse terjatve do tujih dolžnikov, ne glede na njihovo rocnost, kar je bistveno vplivalo na višino, strukturo in rocnost (po)zavarovanih poslov, kot je predstavljeno v nadaljevanju. Obseg zavarovanih poslov Obseg poslov je v letu 2020 znašal 1.789.147 tisoc EUR, kar je 41,2-odstotno povecanje v primerjavi z letom prej. Vecji zavarovalni obsegi so bili realizirani predvsem pri kratkorocnih poslih, še posebej pri pozavarovanju kratkorocnih terjatev. Po številu izdanih zavarovalnih polic prednjaci zavarovanje bancnih garancij, kjer je bilo zavarovanih vecje število transakcij manjših vrednosti. Realiziran obseg v letu 2020 znaša 15,2 odstotka najvecjega mogocega zneska na novo prevzetih letnih obveznosti, opredeljenega v ZZFMGP. V strukturi realiziranega obsega (po)zavarovanih poslov ima najvecji, 85,3-odstotni delež pozavarovanje kratkorocnih izvoznih terjatev (obnovljiva zavarovanja kratkorocnih nemarketabilnih rizikov), sledi zavarovanje izhodnih investicij (10,6-odstotni delež), preostalo se nanaša na druga kratko-rocna in srednjerocna zavarovanja (zavarovanje kratkorocnih kreditov, srednjerocnih garancij, zavarovanje srednjerocnih kreditov za pripravo na izvoz, zavarovanje srednjerocnih kreditov in zavarovanje kratkorocnih garancij ter zavaro-vanje kratkorocnih kreditov za pripravo na izvoz). Struktura zavarovanj po državah se po letih bistveno ne razlikuje. V letu 2020 se najvecji delež nanaša na zavarovalne posle v Rusiji (29,7 odstotka), sledijo Srbija (10,9 odstotka), Ukrajina (8,0 odstotka), Bosna in Hercegovina (6,1 odstotka), Hrvaška (5,7 odstotka), ZDA (3,8 odstotka), Severna Makedonija (2,7 odstotka), Turcija (2,6 odstotka) in Italija (2,3 odstotka). Najvec zavarovanj izvoznega financiranja je bilo sklenjeno za posle v Vzhodni Evropi, kjer je glede na dosežene zavarovalne obsege izstopala Ukrajina, deloma tudi Belorusija. V Rusiji je bilo sklenjenih veliko pozavarovanj kratkorocnih poslov, pri cemer v izvoznih transakcijah prevladujejo farmacevtski proizvodi in proizvodi bele tehnike. Precejšnji (po)zavarovalni obsegi so nastali tudi za terjatve do dolžnikov iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer so prav tako prevladovale izvozne transakcije s kratko rocnostjo. V bližnji prihodnosti poleg omenjenih tradicionalnih trgov (Vzhodna Evropa in države nekdanje Jugoslavije) kažejo dobre možnosti za posle slovenskih izvoznikov trgi osrednje Azije in zahodne podsaharske Afrike. Vecinoma so predmet izvoza moderni tehnološko dovršeni izdelki, pri katerih ob kitajski cenovni konkurenci zmaguje slovenska kvaliteta. V Afriki imajo slovenska podjetja najboljšo pozicijo v Gani, še posebej zaradi dobrih odnosov med SID banko in Gansko izvozno banko (GEXIM). Ugodno se je razvijala tudi situacija v Ruandi in Ugandi, vendar se je zaradi razmer COVID-19 realizacija projektov zamaknila. Priložnosti se kažejo tudi v Nigeriji, kjer so v igri projekti, ki po velikosti presegajo kreditne potenciale slovenskega bancnega sistema. S pojavom COVID-19 se je pri bankah povecalo zanimanje za zavarovanje kreditov in investicij. Banke so se v vecji meri odlocale za zavarovanje izvoznih instrumentov, predvsem bancnih garancij in kreditov za pripravo na izvoz. Vecinoma je šlo za posle manjših vrednosti. Za vecje posle, predvsem pri strukturiranju projektov izvoznega financiranja, poslovne banke potrebujejo strokovno podporo SID banke ali drugih, tujih izvoznih bank. Ob upoštevanju povpraševanja podjetij bi bilo mogoce pricakovati, da so najvecje poslovne priložnosti na podrocju zavarovanja izvoznega financiranja, vendar se jih uspešno realizira le majhno število. Ti posli so zahtevni z vidika strukturiranja, riziki so kompleksni, vkljucujejo veliko deležnikov, zato zahtevajo veliko casa in znanja. Na tem podrocju je v prihodnje treba podpirati sodelovanje med poslovnimi bankami in v bancne konzorcije vkljucevati tudi tuje banke, zlasti ce gre za vrednostno velike posle. Tako bo prišlo med bankami do ustreznega prenosa znanj s tega podrocja, posledicno bo na trgu vec bank, ki bodo sposobne samostojno izvajati takšne posle. Izziv ostaja zagotavljanje zavarovalne podpore malim in srednje velikim izvoznikom, ki jih bo SID banka spodbujala, da se v izvoznih poslih med seboj povezujejo, da tako skupaj dosežejo zahtevano financno moc. SID banka je zaradi izbruha COVID-19 svoje aktivnosti prednostno usmerila v zagotavljanje interventnega in proticiklicnega delovanja banke. Prilagodila je nekatere obstojece programe zavarovanja ter oblikovala nekaj novih, kar se je odrazilo v povecanju obsega novih zavarovanj za cim hitrejšo pomoc gospodarstvu. V okviru realizacije poslov pri novih produktih, ki so bili v letu 2020 razviti za blažitev posledic pandemije COVID-19, je bil pomemben produkt zavarovanje avansov za dobavo blaga. Za ucinkovito izvajanje pozavarovalnih poslov v razmerah COVID-19 je bila podpisana nova pozavarovalna pogodba z Zavarovalnico Triglav in sklenjen dodatek h kvotni pogodbi o pozavarovanju s Coface PKZ. Zavarovalnici namrec za cas veljavnosti ukrepov EU o razvrstitvi držav EU in OECD med nemarketabilne države pozavarujeta pri SID banki tudi nekatere limite do dolžnikov iz držav EU in OECD. Zaradi razmer COVID-19 sta bila razvita še posebna programa, in sicer (i) zavarovanje bancnih garancij, ki je dodatno ponudilo možnost zavarovanja placilne garancije, in (ii) zavarovanje kredita za pripravo na izvoz, ki je omogocalo predvsem daljšo rocnost v primerjavi z obstojecim programom. SID banka bo nadaljevala razvoj na podrocju zavarovanja domacih rizikov (priprava na izvoz, bancne garancije). V razmerah COVID-19 in veljavnosti ukrepa nemarketabilnosti vseh tujih rizikov bo še posebna pozornost namenjena temu, da bodo na podrocju (po)zavarovanj slovenska podjetja deležna enakih državnih ukrepov kot konkurencna tuja podjetja. Hkrati bo SID banka pripravila vse mehanizme za uspešno implementacijo (po)zavarovanj domacih rizikov, ce bo sprejeta ocena, da je ukrep koristen za slovensko gospodarstvo. Dolgorocno ostaja SID banka osredotocena na srednjerocne posle, pri cemer poleg zavarovanja poslov na trgih Vzhodne Evrope in nekdanje Jugoslavije, nacrtuje še zavarovanje poslov v Aziji in Afriki. Zaveda pa se, da so postopki zavarovanja in financiranja poslov na omenjenih trgih zaradi epidemije COVID-19 še zahtevnejši. Izpostavljenost Izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovalnih polic je ob koncu 2020 znašala 898.778 tisoc EUR. Izpostavljenost iz naslova danih zavezujocih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, je znašala 27.297 tisoc EUR. Skupna izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni racun in izdanih zavezujocih obljub za zavarovanje je tako dosegla 926.075 tisoc EUR ter se je v primerjavi s stanjem konec leta 2019 povecala za 21,3 odstotka. Vzrok za višjo izpostavljenost je predvsem vecji obseg sklenjenih (po)zavarovalnih poslov. Znesek izpostavljenosti znaša 44,1 odstotka limita, opredeljenega v Zakonu o izvrševanju proracunov Republike Slovenije (ZIPRS) za leto 2020, in 2,6 odstotka limita, ki ga opredeljuje ZZFMGP. V zavarovalnem portfelju je bila v letu 2020 najvišja izpostavljenost izkazana do Rusije, Belorusije, Hrvaške, Srbije, Ukrajine, ZDA, Bosne in Hercegovine, Italije, Romunije in Nemcije. Druge zavarovalno-tehnicne postavke 31. 12. 2020 31. 12. 2019 zneski v tisoc EUR Indeks 2020/2019 Premije in provizije 5.434 5.744 94,6 Potencialne škode 107 293 36,5 Škode v obravnavi 1.737 1.544 112,5 Placane škode (104) (32) 325,6 Regresi 1.040 151 688,9 Zavarovalno-tehnicni rezultat 5.127 5.180 99,0 Prihodki od naložbenja 578 1.091 53,0 Presežek prihodkov nad odhodki 5.705 6.271 91,0 Zavarovalne premije in provizije iz zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki so v letu 2020 znašale 5.434 tisoc EUR in so se v primerjavi z letom 2019 znižale za 5,4 odstotka. Nižja zavarovalna premija je posledica spremenjene strukture realiziranih zavarovanj. V letu 2020 je bilo v primerjavi z letom prej realiziranih bistveno vec zavarovanj kratkorocnih poslov in manj srednjerocnih. Premijske stopnje iz naslova kratkorocnih zavarovanj so v primerjavi s srednjerocnimi nižje, zato so nižje tudi premije iz teh poslov. V strukturi placane premije pripada najvecji delež premije iz (po)zavarovanih kratkorocnih izvoznih terjatev, sledijo premije za zavarovanje investicij in premije iz zavarovanja srednje-rocnih kreditov. Prihodki iz obdelovalnih provizij so zanemarljivi, saj jih SID banka skladno s poslovno politiko in veljavnimi ceniki v primeru izvedbe posameznih izvoznih poslov oziroma investicij všteje v premijo. Placane škode so v letu 2020 znašale 104 tisoc EUR, kar je vec kot leto prej (2019: 32 tisoc EUR). Izplacanih je bilo pet manjših škod iz naslova pozavarovanja kratkorocnih terjatev, preostanek izhaja iz naslova stroškov izterjav že placanih škod iz preteklih let. Obseg škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki) po stanju na dan 31. 12. 2020 znaša 1.737 tisoc EUR oziroma 193 tisoc EUR vec kot konec leta 2019. Vrednost potencialnih škod (107 tisoc EUR) se je v letu 2020 glede na leto 2019 zmanjšala za 186 tisoc EUR in izhaja izkljucno iz pozavarovanih kratkorocnih terjatev. Zavarovalno-tehnicni rezultat za leto 2020 je dosegel 5.127 tisoc EUR (2019: 5.180 tisoc EUR). Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 5.705 tisoc EUR (v letu 2019: 6.271 tisoc EUR). Varnostne rezerve Varnostne rezerve za SID banko oziroma Republiko Slovenijo pomenijo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden placila zavaro-valnin bremenijo državni proracun. Varnostne rezerve so se v letu 2020 v primerjavi s predhodnim letom povecale za 5.704 tisoc EUR kot posledica pozitivnega rezultata poslovanja. Poslovanje iz zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki po vrstah zavarovanj Zavarovanje kratkorocnih izvoznih kreditov/terjatev in garancij Obseg kratkorocnih zavarovanj na podrocju (po)zavarovanja izvoznih terjatev, garancij in priprave na izvoz je leta 2020 znašal 1.563.070 tisoc EUR, kar je za 48,2 odstotka vec kot leto prej. Vecina kratkorocnih zavarovanj se nanaša na pozavarovanje kratkorocnih obnovljivih izvoznih terjatev na podlagi pozavarovalnih pogodb oziroma dodatkov k pogodbam v letu 2020, ki jih ima SID banka sklenjene s Coface PKZ in Zavarovalnico Triglav. Le manjši del se nanaša na zavarovanje individualnih izvoznih poslov. Realiziran obseg kratkorocnih zavarovanj v letu 2020 je vecinoma povezan z izvoznimi posli v Rusiji, Srbiji, Ukrajini, Bosni in Hercegovini, Turciji, Severni Makedoniji, Italiji in Romuniji. Promet zavarovanih izvoznih poslov do dolžnikov iz drugih držav je nižjih vrednosti. Izpostavljenost iz teh poslov, vkljucujoc obljube, je konec leta 2020 znašala 625.624 tisoc EUR, kar je 38,1-odstotno povecanje v primerjavi s stanjem konec leta 2019 (452.896 tisoc EUR). Vecjemu obsegu kratkorocnih zavarovanj v letu 2020 je le deloma sledila placana zavarovalna premija, ki se je povecala za 29,5 odstotka in je znašala 2.790 tisoc EUR. Vzrok je pripisati vecjemu deležu bonitetno dobrih dolžnikov iz držav EU in OECD v zavarovalnem portfelju, katerega cena je v primerjavi z zavarovanjem rizikov izven EU in OECD precej nižja. Kljub vecjemu obsegu zavarovanih terjatev se je število izvoznikov zmanjšalo, v zavarovanje pa je bilo prevzetih vec tujih dolžnikov, kar pomeni vecjo razpršitev prevzetih tveganj z vidika zavarovanja terjatev. Leto 2021 bo velik izziv za odprto, izvozno gospodarstvo, kakršno je slovensko. Poslovno dogajanje bo pretežno dolocalo stanje v zvezi s COVID-19 in veljavnostjo s tem povezanih ukrepov, po katerih kratkorocne terjatve do dolžnikov iz držav EU in OECD veljajo za nemarketabilne. Za leto 2021 SID banka nacrtuje podoben obseg poslov kot v letu 2020. Zavarovanje srednjerocnih izvoznih kreditov Najvecji delež zavarovanih srednjerocnih izvoznih kreditov, bancnih garancij in kreditov za pripravo na izvoz v letu 2020 se je nanašal na izvoz komunikacijskih in drugih elektricnih naprav, orodij in strojev, storitev iz naslova inženirskega in tehnicnega svetovanja ter gradbeništva. Najvec srednjerocnih poslov je bilo zavarovanih za terjatve do kupcev iz Združenih držav Amerike, Ukrajine, Nizo-zemske, Rusije, Švice, Ruande, Madžarske, Nemcije, Singapurja in Združenih arabskih emiratov. Obseg zavarovanih srednjerocnih izvoznih kreditov vsako leto precej niha zaradi majhnega števila letno izvedenih projektov in njihove velikosti. V letu 2020 se je obseg realiziranih zavarovanj na podrocju srednjerocnih izvoznih poslov (kreditov, bancnih garancij in kreditov za pripravo na izvoz) v primerjavi z letom prej povecal in je znašal 35.608 tisoc EUR (2019: 20.061 tisoc EUR). Izpostavljenost iz naslova zavarovanj srednje-rocnih izvoznih kreditov, bancnih garancij in kreditov za pripravo na izvoz (sklenjene zavarovalne police in obljube) je 31. 12. 2020 znašala 148.315 tisoc EUR, pri cemer med državami po izpostavljenosti s 56,3-odstotnim deležem prevladuje Belorusija. V letu 2020 so znašale premije iz naslova teh zavarovanj 1.451 tisoc EUR. Placane škode iz zavarovanja srednjerocnih izvoznih kreditov so v letu 2020 znašale 18 tisoc EUR. Do konca leta 2021 se bosta po pricakovanjih obseg in izpostavljenost iz zavarovanja srednje-rocnih poslov povecala. Ocena rasti temelji na vecjemu številu poslov v povpraševanju in njihovi boljši realizaciji. V razmerah COVID-19 je bilo izvoznikom izredno težko pridobivati nove kupce in nove trge. Zato je razveseljivo, da se poleg povpraševanja s tradicionalnih trgov (Vzhodna in Jugovzhodna Evropa) najdejo tudi posli iz držav, kot so Uzbekistan, Turkmenistan, Nigerija in Ruanda. Izvozniki pa bodo dejavni tudi na trgih v državah EU in OECD (Nizo-zemska, Nemcija, Italija in druge). Zavarovanje izhodnih investicij Obseg zavarovanih izhodnih investicij je v letu 2020 dosegel vrednost 190.469 tisoc EUR, kar v primerjavi s predhodnim letom pomeni 0,9-odstotno znižanje. V obseg zavarovanj so vkljucene na novo zavarovane izhodne investicije in tudi obnove obstojecih zavarovanj investicij iz prejšnjih let, ki vsebinsko pomenijo na novo zavarovane investicije. Izpostavljenost iz naslova zavarovanj investicij je konec leta 2020 znašala 152.136 tisoc EUR in je bila za 1,5 odstotka nižja kakor ob koncu predhodnega leta. Po strukturi najvecji del pripada izpostavljenosti zavarovanju nedelni-carskih posojil. Obstojeci zavarovalni aranžmaji zapadajo skladno s kreditnimi pogodbami in zavarovalnimi policami. V strukturi zavarovanih investicij imajo najvecji delež investicije na Hrvaškem, sledijo ZDA in Srbija. Premije iz naslova zavarovanja investicij so se v letu 2020 v primerjavi s predhodnim letom povecale za 14,8 odstotka in dosegle vrednost 1.165 tisoc EUR. Razmere COVID-19 za poslovne subjekte pomenijo veliko nejasnost, zato so previdni v poslovnih odlocitvah in investirajo le tisto, kar je nujno, kar še posebej velja za investicije v tujini. Zato je razumljivo, da se je obseg zavarovanja investicij v 2020 zmanjšal. V prihodnosti bo poslovno okolje še naprej zelo odvisno od dogajanja v zvezi s COVID-19, kar pa bo lahko poleg previdnosti v poslovnih odlocitvah vodilo do novih priložnosti v prevzemih trga oziroma konkurencnih podjetij. Pomembno bo, da bo SID banka oblikovala vse potrebne financne instrumente, ki bodo na voljo za slovenske investitorje, da bodo lahko ucinkovito izkoristili takšne priložnosti. SID banka v letu 2021 pricakuje realizacijo nekaj investicijskih poslov slovenskih podjetij na podrocju držav nekdanje Jugoslavije, predvsem na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, priložnosti pa so tudi v Rusiji in Mehiki. Sklad skladov FI 2014–2020 in Sklad skladov COVID-19 Skladno s cilji operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 SID banka v okviru sklada skladov, za katerega je bil sporazum med MGRT in SID banko o financiranju v višini 253 milijonov EUR sklenjen leta 2017, izvaja financne produkte, ki so prek financnih posrednikov (predvsem poslovnih bank, hranilnic in javnih skladov) na razpolago slovenskim podjetjem in obcinam. Poleg sredstev evropske kohezijske politike morajo financni posredniki zaradi zahteve po financnem vzvodu zagotoviti še dodatna sredstva iz drugih virov. Skupaj z zahtevo po ponovni uporabi vrnjenih sredstev evropske kohezijske politike bodo financni posredniki v vseh letih skupaj zagotovili še dodatna sredstva v okvirni višini 150 milijonov EUR, kar pomeni, da bo v tej perspektivi podjetjem in drugim koncnim prejemnikom skupaj na voljo vec kot 400 milijonov EUR. Z oblikovanjem sklada skladov je bil tudi v Slo-veniji po vzoru tujih praks narejen pomemben premik v smeri prehoda z nepovratnih na povratne oblike financiranja. Te imajo bistveno vecjo ucinkovitost kot nepovratna sredstva, predvsem zaradi vecjega financnega vzvoda, multiplikativnih ucinkov in revolving ucinka na sredstva državnega proracuna. Namen tako oblikovanega sklada skladov je spodbujanje oziroma financiranje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekocega poslovanja z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja. Financni instrumenti so oblikovani na štirih podrocjih, kjer obstaja tržna vrzel financiranja, in sicer: - raziskave, razvoj in inovacije; - konkurencnost malih in srednje velikih podjetij; - energetska ucinkovitost in - urbani razvoj. Glavne prednosti financnih instrumentov sklada skladov so predvsem: - oblikovanje instrumentov na podrocju ugotovljenih tržnih vrzeli; - pritegnitev zasebnega kapitala (zahtevan vzvod); - multiplikativni ucinki; - tržna presoja projektov, vgrajena v sam proces; - boljša financna disciplina in vecji ucinki podprtih projektov; - trajnostna oziroma revolving narava sredstev (ponovna uporaba sredstev); - ucinkovitejša razporeditev razvojnih sredstev države; - zmanjšana možnost zlorabe sredstev in vpliv na izkrivljanje konkurence. Financni instrumenti sklada skladov koncnim prejemnikom omogocajo vrsto prednosti z vidika kapitala in nižjih obrestnih mer ter tudi z vidika daljših rocnosti, manjših zahtev in/ali brez zahtev glede zavarovanj in daljših moratorijev. SID banka financnim posrednikom zagotavlja tudi ustrezno pravno in administrativno-tehnicno podporo. SID banka je aktivnosti v okviru skladov skladov v letu 2020 izvajala pospešeno. Med drugim je bil zakljucen razvoj in zaceto izvajanje financnega instrumenta EKP Portfeljske garancije, ki malim in srednje velikim podjetjem izboljšuje dostop do virov financiranja pri poslovnih bankah in hranilnicah. Na podlagi javnega poziva so bile izbrane tri financne institucije, ki malim in srednje velikim podjetjem zagotavljajo kredite z brezplacnim jamstvom SID banke v skupni višini skoraj 100 milijonov EUR. Od leta 2020 so za podrocje energetske prenove stavb javnega sektorja prek SID banke na voljo posojila v vrednosti od 100 tisoc EUR do 15 milijonov EUR, z rocnostjo od 5 do 25 let, z moratorijem na odplacilo glavnice do polovice rocnosti kredita in milejšimi pogoji zavarovanja ali brez zavarovanja. Do leta 2023 bo za izvajanje tega financnega instrumenta na voljo skupaj približno 25 milijonov EUR sredstev evropske kohezijske politike. Za podrocje urbanega razvoja so na voljo posojila v vrednosti od 500 tisoc EUR do 7 milijonov EUR, z rocnostjo od 3 do 25 let, z moratorijem na odplacilo glavnice do polovice rocnosti kredita in milejšimi pogoji zavarovanja ali brez zavarovanja. Do leta 2023 bo za izvajanje tega financnega instrumenta na voljo skupaj približno 5 milijonov EUR sredstev evropske kohezijske politike. Koncni upravicenci za financiranje so zlasti mestne obcine. Za podrocje lastniškega in kvazilastniškega financiranja so na voljo konvertibilna posojila in neposredne naložbe v lastniški kapital v obliki sofinanciranja z zasebnimi investitorji, ki se izvaja prek financnega posrednika, Slovenskega podjetniškega sklada. Konvertibilna posojila so na voljo v znesku do 75 tisoc EUR, z rocnostjo pet let, z možnostjo podaljšanja za najvec dve leti in moratorijem treh let. Višina naložb v lastniški kapital znaša od 100 tisoc EUR do 600 tisoc EUR, v primeru inovativnega podjetja pa do 1,2 milijona EUR. Naložba traja do deset let. Koncni upravicenci so mikro in mala podjetja. Do leta 2023 bo za izvajanje tega financnega instrumenta skupaj na voljo približno 10 milijonov EUR sredstev evropske kohezijske politike. SID banka je v sodelovanju z MGRT v letu 2020 ustanovila še Sklad skladov COVID-19 v višini 65 milijonov EUR sredstev evropske kohezijske politike, ki je namenjen financiranju obratnih sredstev za izboljšanje likvidnosti in lažje okrevanje gospodarstva, prizadetega zaradi epidemije COVID-19 ter investicij, raziskav, razvoja in inovacij. Na podlagi tega je banka razvila in tudi že uvedla dva produkta: (i) mikroposojila za financiranje potrebne likvidnosti in investicij malih in srednje velikih podjetij v višini 60 milijonov EUR sredstev evropske kohezijske politike, ki se izvaja prek dveh financnih posrednikov, ter (ii) posojila za raziskave, razvoj in inovacije za podjetja vseh velikosti v višini 5 milijonov EUR sredstev evropske kohezijske politike, ki jih izvaja neposredno SID banka. Podjetjem bo skupaj z dodatnimi sredstvi izvajalcev na razpolago 95,1 milijona EUR. Z ustanovitvijo in izvajanjem Sklada skladov COVID-19 SID banka pomembno dopolnjuje nabor ukrepov za ucinkovit odziv na posledice epidemije COVID-19 in hkrati prispeva k izkorišcanju sredstev EKP. V letu 2020 je SID banka kot upravljavka Sklada skladov COVID-19 uspešno crpala dve od štirih tranš sredstev evropske kohezijske politike, v okviru dosedanjega izvajanja financnih instrumentov obeh skladov skladov pa je bilo prek vseh financnih posrednikov, vkljucno s SID banko, do konca leta 2020 sklenjenih 3774 poslov v skupnem znesku 161,5 milijona EUR. Izvajanje funkcije uradne dražiteljice na dražbah pravic do emisije toplogrednih plinov SID banka je na podlagi Zakona o varstvu okolja tudi v letu 2020 izvajala funkcijo uradnega dražitelja v imenu in za racun Republike Slovenije na dražbah pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu z Uredbo Komisije EU št. 1031/2010 o casovnem nacrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 1210/2011. SID banka v imenu Republike Slovenije na dražbah, ki jih organizira skupni dražbeni sistem držav clanic EU (borza European Energy Exchange), prodaja kolicine emisijskih kuponov, dolocene z navedeno uredbo, relevantnimi sklepi Evropske komisije in koledarjem dražb, prejeto kupnino pa prenese na racun Republike Slovenije. Banka je v letu 2020 kot uradna dražiteljica emisijskih kuponov (European Emission Allowances) sodelovala na 139 dražbah, na katerih je bilo prodano skupaj 2.668 tisoc enot pravic. Znesek kupnine je znašal 64.876 tisoc EUR. V letu 2020 je bilo izvedenih šest dražb emisijskih kuponov za letalske prevoznike (European Aviation Allowances). Prodanih je bilo 6.500 enot pravic, znesek kupnine je znašal 154 tisoc EUR. SID banka je v letu 2020 prevzela nalogo uradnega dražitelja, ki je dolocena v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 2019/7 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010 glede dražbe 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga za sklad za inovacije. Poroštvene sheme na podlagi interventnih ukrepov v letu 2020, jamstvene sheme in poroštva za investicije SID banka je skladno z zakonskimi pooblastili po petem odstavku 65. clena ZIUZEOP in po cetrtem odstavku 7. clena ZDLGPE v letu 2020 zacela vodenje podatkov o poroštvih Republike Slovenije za odložena placila kreditnih obveznosti po ZIUOPOK s poroštvom države po 65. clenu ZIUZEOP ter za kredite s poroštvom države po ZDLGPE. Konec leta 2020 je bilo pri bankah aktivnih 73 kreditnih pogodb, zavarovanih s poroštvom Republike Slovenije po ZDLGPE, katerih skupni znesek pogodbenih glavnic kreditov je znašal 62 milijonov EUR (ker je vecina pogodb še v statusu crpanja, je naveden pogodbeni znesek glavnic, in ne stanje neodplacanih glavnic). Odlogov po neodplacanem stanju odloženih kreditnih obveznosti v poroštveni shemi po 65. clenu ZIUZEOP na dan 31. 12. 2020 je bilo 2092 za kreditojemalce, ki so pravne osebe, ter 7946 za fizicne osebe in nosilce kmetijske dejavnosti. Stanje neodplacanih odloženih placil kreditov je za pravne osebe konec leta 2020 znašalo 140 milijonov EUR (stanje poroštva 54 milijonov EUR), za fizicne osebe in nosilce kmetijske dejavnosti pa 23 milijonov EUR (stanje poroštva 11 milijonov EUR). Skupaj za vse skupine kreditojemalcev v shemi ZIUZEOP je stanje neodplacanih odlogov konec leta znašalo 163 milijonov EUR (stanje poroštva skupaj pa 65 milijonov EUR). Pri kreditih, odobrenih skladno z ZDLGPE, SID banka v letu 2020 ni prejela zahtevkov bank za izplacilo poroštva, medtem ko je za odloge placil kreditov po ZIUOPOK v povezavi s 65. clenom ZIUZEOP prejela en zahtevek za izplacilo poroštva. Tudi v letu 2020 je SID banka skladno z zakonskimi pooblastili v delu izterjav aktivno upravljala portfelj iz naslova zakonov o jamstvenih shemah (Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije, Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizicne osebe in Zakon o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb). Pri kreditih, odobrenih skladno z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije, je banka v letu 2020 obravnavala eno spremembo kreditnih pogojev. Obravnavani so bili štirje zahtevki za unovcenje jamstev. V letu 2020 je bilo iz tega naslova izplacano jamstvo v višini 0,1 milijona EUR. Konec leta 2020 je bila pri poslovni banki aktivna še ena kreditna pogodba (2019: štiri kreditne pogodbe), zavarovana z jamstvom Republike Slovenije, katere stanje glavnice je 31. 12. 2020 znašalo 5,4 milijona EUR (2019: 10,5 milijona EUR). Za kredite, odobrene po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizicne osebe, je SID banka v letu 2020 prejela v obravnavo en zahtevek za unovcenje. Izplacilo tega v višini 524,83 EUR bo izvedeno v letu 2021. Kreditov v stanju na dan 31. 12. 2020 je 65 (2019: 72), znesek stanja glavnic kreditov pa skupaj znaša 2,5 milijona EUR (2019: 2,8 milijona EUR). S poroštvom Republike Slovenije po Zakonu o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb ob koncu leta 2020 ni zavarovana vec nobena pogodba, kar pomeni, da ni niti poroštva Republike Slovenije iz tega naslova. Preglednost financnih odnosov med SID banko in Republiko Slovenijo Dejavnost (zneski v tisoc EUR) Prihodki Odhodki Zavarovanje v imenu in za racun RS 1.740 (1.851) Sklad skladov 778 (980) Poroštvene sheme (ZIUZEOP, ZDLGPE) 387 (708) Dražbe emisijskih kuponov 28 (28) Drugi posli po pooblastilu 9 (42) V preglednici so prikazani skupni (posredni in neposredni) prihodki in odhodki SID banke za posamezno dejavnost, doseženi v letu 2020, razen novih poroštvenih shem (ZIUZEOP, ZDLGPE), za katere pogodba še ni bila sklenjena, zato so med prihodki za leto 2020 prikazani samo prihodki v višini neposrednih stroškov, ki jih je SID banka imela v letu 2020 z izvajanjem te dejavnosti. Za dejavnost zavarovanj pred nemarketabilnimi riziki in dejavnost skladov skladov, kjer banka upravlja tudi sredstva, dodeljena v upravljanje, se izdelujejo loceni racunovodski izkazi. Prihodki za posamezno dejavnost po pooblastilu Republike Slovenije so nadomestila, ki jih SID banka prejme za opravljanje posamezne dejavnosti na podlagi pogodb z Republiko Slovenijo oziroma zakonskih pooblastil. Posredni odhodki za posamezno dejavnost so ugotovljeni na podlagi sodil, opredeljenih v internem aktu Sodila za razporejanje posrednih stroškov izvajanja dejavnosti po pooblastilu Republike Slovenije. Predsedovanje Delovni skupini za izvozne kredite pri Svetu Evropske unije Zaradi ekspertnega znanja, ki ga ima SID banka na podrocju javno financiranih izvoznih kreditov, izhodnih neposrednih investicij in vezane razvojne pomoci, je bil sprejet dogovor med SID banko in MGRT glede predsedovanja Delovni skupini za izvozne kredite pri Svetu Evropske unije v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU 2021. Med kljucnimi dosjeji, ki jih bo vodil predsedujoci tim iz SID banke, so predvsem: - modernizacija Sporazuma OECD o uradno podprtih izvoznih kreditih; - skupni evropski casovni nacrt za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19 v okviru instrumentov trgovinske politike; - evropski zeleni dogovor (EU Green Deal) in prilagoditev javnih izvoznih kreditov; - prilagoditev javnega financiranja izvoznih kreditov, izhodnih neposrednih investicij in vezane uradne razvojne pomoci na aktualne potrebe slovenskega gospodarstva; - povecanje konkurencnosti evropskih izvoz-nikov in ponovna vzpostavitev globalnih pravil na podrocju izvoznih kreditov (global level playing field) ob socasni ohranitvi multilateralizma. Financni položaj SID banke Bilancna vsota Konec leta 2020 je bilancna vsota SID banke znašala 2.907.358 tisoc EUR, kar glede na konec predhodnega leta pomeni 20,8-odstotno povecanje. Bilancna vsota je glede na leto 2019 višja za 501.194 tisoc EUR. Sredstva V letu 2020 so imeli najvecji, 37,5-odstotni delež med sredstvi banke krediti strankam, ki niso banke, katerih rast je bila 33,7-odstotna. Konec leta 2020 je njihovo stanje znašalo 1.091.560 tisoc EUR (2019: 816.550 tisoc EUR). Najvecji, 82-odstotni delež imajo krediti slovenskim nefinancnim družbam, sledijo krediti iz sektorja država (predvsem krediti obcinam in krediti za infrastrukturo) s 15-odstotnim deležem, ostalo so krediti drugim financnim organizacijam, tujim nefinancnim družbam in krediti samostojnim podjetnikom. Delež kreditov bankam v sredstvih banke se je v letu 2020 zmanjšal na 27,0 odstotka (2019: 34,7 odstotka). Krediti bankam, ki vkljucujejo kredite in vloge, so konec leta dosegli 783.725 tisoc EUR, kar je za 52.045 tisoc EUR oziroma 6,2 odstotka manj kakor konec leta 2019. Konec leta so 91 odstotkov kreditov bankam (brez vlog) sestavljali krediti slovenskim bankam, ki kot financne posrednice posredujejo razvojna sredstva koncnim prejemnikom, 9 odstotkov pa krediti tujim bankam za kreditiranje izvoznih poslov slovenskih podjetij. Krediti so podrobneje obravnavani v poglavju Financiranje. Naložbe v vrednostne papirje so konec leta 2020 znašale 900.538 tisoc EUR (2019: 669.324 tisoc EUR). 97 odstotkov naložb se nanaša na dolžniške vrednostne papirje, katerih stanje je konec leta znašalo 876.566 tisoc EUR (2019: 658.019 tisoc EUR). Dolžniški vrednostni papirji so podrobneje obravnavani v poglavju Likvidna sredstva ter v racunovodskem porocilu v poglavju 3 Upravljanje tveganj. Naložbe v lastniške vrednostne papirje se nanašajo na delež banke v Evropskem investicijskem skladu (6.540 tisoc EUR), na naložbe, ki jih banka izvaja v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (9.366 tisoc EUR), in na naložbe v Investicijski sklad Pobude treh morij (8.066 tisoc EUR). Program lastniškega financiranja je opisan v poglavju Financiranje. Delež naložb v vrednostne papirje v skupnih sredstvih banke se je v letu 2020 povecal na 31,0 odstotka (2019: 27,8 odstotka). Na racunih pri centralni banki in poslovnih bankah je imela SID banka konec leta 2020 120.187 tisoc EUR sredstev. Glede na predhodno leto so denarna sredstva višja za 47.458 tisoc EUR; njihov delež v skupnih sredstvih banke se je povecal s 3,0 odstotka konec leta 2019 na 4,1 odstotka ob koncu leta 2020. Ostala sredstva v višini 11.348 tisoc EUR sestavljajo: - opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva v višini 5.328 tisoc EUR, ki so glede na konec leta 2019 nižja za 270 tisoc EUR; - terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 2.423 tisoc EUR (2019: 468 tisoc EUR); - izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju, v višini 1.153 tisoc EUR (2019: 0 EUR); - druga financna sredstva v višini 1.230 tisoc EUR (2019: 5.261 tisoc EUR) in - druga sredstva v višini 1.214 tisoc EUR (2019: 464 tisoc EUR). zneski v tisoc EUR Realizacija Indeks Struktura 31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Krediti bankam 783.725 835.770 93,8 27,0 % 34,7 % Krediti strankam, ki niso banke 1.091.560 816.550 133,7 37,5 % 33,9 % Naložbe v vrednostne papirje 900.538 669.324 134,5 31,0 % 27,8 % Denarna sredstva 120.187 72.729 165,3 4,1 % 3,0 % Ostala sredstva 11.348 11.791 96,2 0,4 % 0,5 % Skupaj sredstva 2.907.358 2.406.164 120,8 Obveznosti in kapital Bilancno pasivo SID banke so ob koncu leta 2020 sestavljale obveznosti v višini 2.431.251 tisoc EUR in kapital v višini 476.107 tisoc EUR. Obveznosti znašajo 83,6 odstotka celotne pasive (2019: 80,7 odstotka), kapital pa 16,4 odstotka (2019: 19,3 odstotka). Z 31,3-odstotnim deležem v bilancni pasivi so konec leta 2020 najvecji delež imele vloge in krediti bank ter obveznosti do centralne banke, ki so dosegle 909.970 tisoc EUR, kar pomeni zvišanje glede na konec predhodnega leta za 132.058 tisoc EUR oziroma 17,0 odstotka. Najbolj so se povecale obveznosti do centralne banke, ki so konec leta znašale 342.846 tisoc EUR (2019: 171.201 tisoc EUR). Vecina obveznosti do bank se nanaša na dolgorocne kredite razvojnih bank. Obveznosti do strank, ki niso banke, so znašale 832.377 tisoc EUR (2019: 827.545 tisoc EUR). Med njimi so krediti razvojnih institucij in sredstva MGRT, ki se nanašajo na obveznosti iz naslova delovanja posojilnih skladov in skladov skladov. V letu 2020 so se izdani vrednostni papirji zaradi izdaje nove obveznice v juliju zvišali za 349.048 tisoc EUR ali 105,7 odstotka. Banka je izdala obveznico v nominalni višini 350 milijonov EUR. Posledicno se je strukturni delež povecal s 13,7 odstotka v 2019 na 23,4 odstotka v letu 2020. Stanje izdanih vrednostnih papirjev je konec leta znašalo 679.327 tisoc EUR. Poleg že omenjene obveznice so med izdanimi vrednostnimi papirji še v letu 2019 izdana obveznica v nominalni višini 200 milijonov EUR, v letu 2018 izdana obveznica v nominalni višini 75 milijonov EUR in registrirane obveznice v nominalni višini 48 milijonov EUR. Vec informacij o virih sredstev je v poglavju Viri financiranja. Rezervacije v višini 4.635 tisoc EUR se nanašajo na rezervacije za zunajbilancne obveznosti iz naslova garancij in odobrenih necrpanih kreditov v višini 3.191 tisoc EUR ter na rezervacije za obveznosti do zaposlencev v višini 1.444 tisoc EUR. Glede na konec predhodnega leta so se rezervacije v letu 2020 zvišale za 2.261 tisoc EUR. Ostale obveznosti v skupni višini 4.942 tisoc EUR sestavljajo: - druge financne obveznosti v višini 2.879 tisoc EUR (2019: 2.727 tisoc EUR); - izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju, v višini 1.087 tisoc EUR (2019: 841 tisoc EUR); - obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 702 tisoc EUR (2019: 451 tisoc EUR) in - druge obveznosti v višini 274 tisoc EUR (2019: 175 tisoc EUR). Kapital banke se je v letu 2020 povecal za 12.247 tisoc EUR oziroma 2,6 odstotka in je konec leta znašal 476.107 tisoc EUR. Glede na predhodno leto je akumulirani drugi vseobsegajoci donos višji za 3.757 tisoc EUR, rezerve iz dobicka so višje za 21.519 tisoc EUR, zadržani dobicek, vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta, pa je nižji za 13.029 tisoc EUR. zneski v tisoc EUR Realizacija Indeks Struktura 31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Financne obveznosti do bank in CB 909.970 777.912 117,0 31,3 % 32,3 % Financne obveznosti do strank, ki niso banke 832.377 827.545 100,6 28,6 % 34,4 % Dolžniški vrednostni papirji 679.327 330.279 205,7 23,4 % 13,7 % Kapital 476.107 463.860 102,6 16,4 % 19,3 % Rezervacije in ostale obveznosti 9.577 6.568 145,8 0,3 % 0,3 % Skupaj obveznosti in kapital 2.907.358 2.406.164 120,8 Financni rezultat SID banke V letu 2020 je SID banka ustvarila dobicek pred davki v višini 10.462 tisoc EUR, kar se je odrazilo v 2,2-odstotni donosnosti kapitala (2019: 8,3-odstotna). Bruto dobicek je za 26.776 tisoc EUR nižji kot leta 2019, cisti dobicek poslovnega leta pa je znašal 8.490 tisoc EUR, kar je za 23.550 tisoc EUR manj kot v predhodnem letu. Nižji dobicek glede na preteklo leto je predvsem posledica prihodkov, povezanih s prodajo tedanje odvisne družbe SID-PKZ (zdaj Coface PKZ) v letu 2019, in višjih odhodkov za oslabitve kreditov v letu 2020. Ce izvzamemo izredne prihodke, ki so bili v letu 2019 povezani s prodajo SID – Prve kreditne zavarovalnice in so znašali 15.481 tisoc EUR, je bruto dobicek v letu 2020 nižji od predhodnega leta za 11.295 tisoc EUR, cisti dobicek pa za 8.069 tisoc EUR. Ciste obresti Banka je v letu 2020 realizirala ciste obresti v višini 23.193 tisoc EUR, kar je za 3,1 odstotka manj kot v letu 2019 (2019: 23.932 tisoc EUR). Obrestni prihodki banke so dosegli 28.560 tisoc EUR (2019: 30.913 tisoc EUR), obrestni odhodki pa so znašali 5.367 tisoc EUR (2019: 6.981 tisoc EUR). Nižje ciste obresti so posledica izrednih prihodkov iz obresti za kredite v letu 2019 zaradi prodaje nedonosnih izpostavljenosti in dru-gacne racunovodske obravnave obresti od nedonosnih kreditov v letu 2020. Med prihodki iz obresti banka po novem izkazuje le tisti del placanih obresti, ki se nanašajo na neoslabljeni del, preostali del placanih obresti pa se pripozna kot prihodki od odprave oslabitev (za kredite, merjene po odplacni vrednosti) ali kot dobicki od financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (za kredite, merjene po pošteni vrednosti). Podrobnejša razlaga je v tocki 2.5.1 racuno-vodskega porocila. Banka je leta 2020 dosegla cisto obrestno maržo v višini 0,9 odstotka (2019: 1,0 odstotka). Ciste obresti znašajo 39,4 odstotka vseh cistih prihodkov (2019: 36,4 odstotka). Neobrestni prihodki Cisti neobrestni prihodki so v letu 2020 znašali 35.702 tisoc EUR, kar je 6.091 tisoc EUR manj, kot v letu 2019 (2019: 41.793 tisoc EUR). Nižji cisti neobrestni prihodki so predvsem posledica izrednih prihodkov v letu 2019, in sicer cistih dobickov iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanih obveznosti v višini 10.063 tisoc EUR, ki so se nanašali na ucinke prodaje odvisne družbe SID – Prve kreditne zavarovalnice, ter dividend v višini 5.453 tisoc EUR, ki so izvirale iz naložbe v to odvisno družbo in naložbe v Evropski investicijski sklad. Banka je v letu 2020 prejela dividende v višini 316 tisoc EUR. Ciste opravnine za leto 2020 so znašale 293 tisoc EUR (2019: 200 tisoc EUR). Ciste dobicke iz financnih sredstev in obvez-nosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v višini 22.962 tisoc EUR (2019: 12.775 tisoc EUR) sestavljajo: - cisti dobicki iz financnih obveznosti, merjenih po odplacni vrednosti v višini 20.900 tisoc EUR (2019: 10.043 tisoc EUR), od tega se 20.824 tisoc EUR nanaša na prevrednotovalne prihodke iz naslova negativnega poslovanja posojilnih skladov. Skladno s pogodbo se za vsakokratni pozitivni/negativni financni rezultat povecajo/zmanjšajo obveznosti SID banke do MGRT; - cisti dobicki iz financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobse-gajocega donosa v višini 2.060 tisoc EUR, ki se nanašajo na ucinke kupoprodaje vrednostnih papirjev; - cisti dobicki iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti v višini 2 tisoc EUR. Cisti dobicki iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, v višini 8.710 tisoc EUR (2019: 12.704 tisoc EUR) se nanašajo na ciste dobicke iz kreditov v višini 9.427 tisoc EUR (2019: 12.315 tisoc EUR) in na ciste izgube iz naložb v lastniško financiranje v višini 717 tisoc EUR (2019: cisti dobicki v višini 389 tisoc EUR). Banka je imela v letu 2020 prihodke iz naslova spremembe poštene vrednosti pri obracu-navanju varovanj pred tveganji v višini 126 tisoc EUR (2019: odhodki v višini 1.125 tisoc EUR). Najvecji del drugih cistih poslovnih dobickov v višini 3.851 tisoc EUR se nanaša na prihodke od dejavnosti po pooblastilu Republike Slovenije v višini 2.941 tisoc EUR (2019: 2.504 tisoc EUR), ki so se povecali predvsem zaradi novih jamstvenih shem v letu 2020. Iz nadomestila za izvajanje skladov skladov je imela banka kot financna posrednica prihodke v višini 454 tisoc EUR, ostali cisti poslovni dobicki pa so znašali 456 tisoc EUR. Marža financnega posredništva banke je v letu 2020 znašala 2,2 odstotka (2019: 2,8 odstotka). Operativni stroški Stroški poslovanja banke so v letu 2020 znašali 18.312 tisoc EUR, kar je 9,4 odstotka vec kot v letu 2019. Na višje stroške so vplivali predvsem stroški dela ter spremenjena obravnava davkov in clanarin, ki so po novem del administrativnih stroškov, v letu 2019 pa so bili del neobrestnih odhodkov. Rast stroškov dela je bila povezana z razvojnimi aktivnostmi banke in novimi zaposlitvami. Število zaposlenih se je v primerjavi s koncem leta 2019 povecalo za 22, kar je bila posledica povecanega obsega dela, saj se je proticiklicna vloga banke v casu epidemije odrazila v širitvi njenih programov financiranja in uvedbi novih produktov. Tako je med drugim banka v sodelovanju z MGRT ustanovila Sklad skladov COVID-19, v okviru Sklada skladov FI 2014-2020 je zakljucila razvoj in zacela izvajanje financnega instrumenta EKP Portfeljske garancije za MSP, uvedla je posebno top-up shemo pozavarovanja kratkorocnih trgovinskih terjatev do kupcev iz držav EU in OECD ter pripravila predlog sheme pozavarovanja domacih terjatev, nadgradila je tehnološko podporo za vodenje kreditov skladno z ZIUOPOK, za izvajanje poroštvenih shem države je v sodelovanju s poslovnimi bankami vzpostavila tehnološko podporo, hkrati pa je zaradi zagotavljanja informacijske varnosti veliko resursov namenila tudi nadgrajevanju zašcitnih sistemov. Administrativni stroški so znašali 17.342 tisoc EUR, od tega stroški dela 13.184 tisoc EUR (2019: 11.540 tisoc EUR), stroški storitev, ki so bili v primerjavi s predhodnim letom nižji, so znašali 3.665 tisoc EUR (2019: 3.869 tisoc EUR), stroški materiala pa so znašali 165 tisoc EUR (2019: 153 tisoc EUR). Davki in clanarine, ki se v letu 2020 vkljucujejo med stroške, so znašali 328 tisoc EUR (2019: 269 tisoc EUR). Stroški amortizacije v višini 970 tisoc EUR so bili za 6,1 odstotka višji kot v letu 2019. Oslabitve in rezervacije V letu 2020 je banka realizirala neto odhodke iz naslova oslabitev in rezervacij v višini 30.121 tisoc EUR. Neto odhodki za oslabitve so znašali 27.839 EUR (2019: 10.491 tisoc EUR), od tega odhodki za oslabitve kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti 27.252 tisoc EUR, odhodki za oslabitve vrednostnih papirjev pa 587 tisoc EUR. Višji odhodki za oslabitve kreditov so posledica poslabšanih razmer v gospodarstvu in slabših makroekonomskih napovedi. Odhodki za rezervacije so dosegli 2.282 tisoc EUR (2019: 1.251 tisoc EUR). zneski v tisoc EUR Realizacija Indeks jan.–dec. 2020 jan.–dec. 2019 Ciste obresti 23.193 23.932 96,9 Cisti neobrestni prihodki 35.702 41.793 85,4 Operativni stroški (18.312) (16.745) 109,4 Oslabitve in rezervacije (30.121) (11.742) 256,5 Dobicek iz rednega poslovanja 10.462 37.238 28,1 Davek iz dohodka pravnih oseb (1.972) (5.198) 37,9 Cisti dobicek poslovnega leta 8.490 32.040 26,5 Informacijska podpora poslovanju Banka je izvedla temeljito prenovo poslovnih procesov in nekatere dodatne ukrepe poenostavitve postopkov (med drugim kot odziv na COVID-19) ter s tem prvo strateško aktivnost optimizacije poslovnih procesov in organizacije SID banke, opredeljeno v strategiji razvoja SID banke za obdobje 2019–2023. Aktivnosti za uvedbo novega razširjenega informacijskega sistema banke v obdobju do leta 2022 so bile zaradi epidemije COVID-19 in potrebe po interventnem delovanju banke sicer zacasno ustavljene, vendar so se v drugi polovici leta 2020 nadaljevale. Prej enotni projekt je bil razdeljen na pet manjših projektov s faznim pristopom uvedbe, ker bo tako banka na najbolj kljucnih podrocjih dosegla sodobne tehnološke rešitve prej kot z enim velikim projektom. Kot posebna prednostna naloga se je dolocilo izvajanje treh kljucnih projektov (podpora procesu financiranja, oblikovanje novega ožjega jedrnega sistema in nadgradnja podatkovnega skladišca/jezera), za kar se bodo v naslednjih 18 mesecih namenili vsi potrebni kadrovski, organizacijski in financni resursi. Konec leta 2020 je tako banka zacela aktivnosti uvedbe (pisanje funkcionalnih in tehnicnih specifikacij) novega portala za stranke oziroma druge deležnike in aplikacije/platforme za podporo procesu financiranja, ki bosta med drugim bistveno pohitrila obravnavo kreditnih vlog, z letom 2021 pa sta zaceli intenzivno delati tudi projektni skupini za ožji jedrni sistem in podatkovno skladišce, pri cemer je nacrtovano, da bodo vsi potrebni zunanji izvajalci izbrani v prvi polovici tega leta. Ker je banka zavezanec po Zakonu o javnem narocanju, so postopki dolgotrajnejši, obstaja pa tudi tveganje neuspešnih razpisov zaradi napak na strani ponudnikov, ki ga banka ne more obvladovati. Tveganje zamud na strani banke (npr. zaradi zasedenosti zaposlenih z drugimi nujnimi nalogami) je bilo sicer zmanjšano s ciljnimi zaposlitvami za dolocen cas. Izvedene so bile tudi dolocene kadrovske spremembe na zadevnem podrocju, ki so predvidene tudi v letu 2021. Zaradi epidemije COVID-19 je banka doku-mentni sistem v delu podpore kreditnemu procesu nadgradila z digitalnim podpisovanjem tudi za stranke banke. Nadaljevala je nadgradnjo portala za kreditne vloge komitentov za nove/spremenjene posojilne sklade banke, tudi kot odziv na epidemijo COVID-19 v okviru Zacasnega okvira EK. Za te posojilne sklade (in za že obstojece posojilne sklade ter druge produkte banke) je banka posodobila tehnološko podporo za kalkulator obrestnih mer. Nadgrajena je bila tehnološka podpora za vodenje kreditov skladno z ZIUOPOK. V sodelovanju s poslovnimi bankami (prek Združenja bank Slovenije) je banka za izvajanje dveh poroštvenih shem (ZIUZEOP, ZDLGPE) vzpostavila tehnološko podporo, vkljucno z RPA (Robot Process Automatization), in poslovni proces ter se ustrezno interno organizirala, vkljucno z dodatnimi cloveškimi resursi. Glede skladov skladov je banka nadaljevala širitev tehnološke podpore za porocanje financnih posrednikov in podporo neposrednemu financiranju (skladno z dinamiko razvoja in zacetkov plasiranja produktov iz tega okvira, npr. portfeljske garancije). Med letom je banka implementirala vse nove regulativne zahteve, ki se nanašajo na porocanje regulatorju in zahteve porocanja s strani ministrstev. Banka sledi cedalje višjim zahtevam informacijske varnosti zaradi narašcajocih kibernetskih groženj v zunanjem okolju, zavedajoc se pomembnosti varovanja podatkov komitentov, vkljucno z osebnimi podatki. Na podlagi tega je med letom veliko resursov in sredstev namenila izobraževanju ter nadgrajevanju zašcitnih sistemov, kot so ATP (Advanced Threat Protection), SIEM (Security Information and Event Management) in zašcita pred DDOS (Distributed Denial of Service). Banka je nadaljevala izobraževanje s podrocja informacijske varnosti za vse zaposlene ter z zunanjimi varnostnimi pregledi (penetracijski testi, testi socialnega inženiringa ipd.) preverjala ranljivost IT sistemov SID banke iz zunanjega in notranjega okolja. Odkrite pomanjkljivosti v teh pregledih je banka nemudoma zacela odpravljati. Banka je avgusta 2020 na podlagi zahteve BS nadgradila porocanje SISBON (informacijski sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizicnih oseb), v septembru 2020 pa se je uspešno vkljucila v nadgrajeno (dnevno) porocanje SISBIZ (informacijski sistem izmenjave podatkov in informacij o zadolženosti poslovnih subjektov) pri BS. Zlasti v drugi polovici leta 2020 se je s podrocjem informacijske podpore intenzivno ukvarjal tudi nadzorni svet ter znova izrazil podporo in pricakovanje, da se banka v kar najkrajšem casu celovito tehnološko posodobi, da bo lahko ustrezno odgovorila na izzive spremenjenega zunanjega okolja. Objavljen je bil tudi razpis za dodatnega tretjega clana uprave, ki bi bil odgovoren predvsem za podrocje informacijske podpore in dal dodaten zagon IT transformaciji banke. Poslovanje drugih družb v Skupini SID banka Skupina Prvi faktor V Skupini Prvi faktor so se tudi v letu 2020 nadaljevale aktivnosti nadzorovane likvidacije s poudarkom na unovcevanju portfelja, nižanju stroškov in omejevanju poslovanja skladno s pripravljenimi nacrti. Vzporedno je potekala nadaljnja optimizacija in hkrati proucevanje možnosti za še hitrejši in ucinkovitejši zakljucek likvidacijskih postopkov. Na podlagi zakljucevanja odprtih razmerij in unovcenega portfelja ter ob upoštevanju planiranih stroškov za obdobje 2017–2021 in stanja na racunih je družba Prvi faktor, Zagreb – v likvidaciji v letu 2020 lastnikom vrnila za 0,5 milijona EUR kreditov. Bilancna vsota na konsolidirani ravni je 31. 12. 2020 znašala 7.175 tisoc EUR in je bila za 13 odstotkov nižja kot konec predhodnega leta. Po bilancni vsoti je najvecja družba skupine družba Prvi faktor, Zagreb – v likvidaciji s 3.662 tisoc EUR. Sledi ji Prvi faktor, Beograd – v likvidaciji z bilancno vsoto 3.163 tisoc EUR, Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji s 1.583 tisoc EUR in Prvi faktor, Sarajevo – v likvidaciji z bilancno vsoto 2 tisoc EUR. Skupina Prvi faktor je leto 2020 zakljucila z izgubo v višini 485 tisoc EUR, predvsem na racun nizkih prihodkov in ustvarjenih stroškov. Medtem ko je družba Prvi faktor, Beograd – v likvidaciji poslovala pozitivno s 135 tisoc EUR dobicka (zlasti na racun prejetih obresti za predhodno odpisane terjatve, vrnjenega sodnega depozita ter prejetih obresti na depozit), so preostale družbe skupine poslovale z izgubo, in sicer Prvi faktor, Ljubljana – v likvidaciji z 241 tisoc EUR, Prvi faktor, Zagreb – v likvidaciji s 338 tisoc EUR in Prvi faktor, Sarajevo – v likvidaciji z 42 tisoc EUR izgube. K izgubi so na strani stroškov najvec, sicer pa po posameznih družbah razlicno prispevali stroški dela, administrativni (odvetniški, IT, svetovalni, racunovodski) in ostali stroški, ki jih prihodki od zamudnih obresti in drugi izterjani prihodki ter sodni stroški od razlicnih dolžnikov, prihodki od odprave oslabitev in placane oziroma izterjane obresti od dolžnikov niso v celoti pokrili. Na ravni Skupine Prvi faktor je kapital pozitiven v višini 4.688 tisoc EUR. Razen družbe Prvi faktor, Sarajevo – v likvidaciji, ki je imela konec leta negativni kapital (-60 tisoc EUR), je kapital ostalih družb v skupini pozitiven. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj CMSR je v letu 2020 zaradi posledic pandemije COVID-19 in nesklenjene pogodbe o financiranju projektov iz sprejetega programa za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja za leti 2020 in 2021 ustvaril nižje prihodke od nacrtovanih, tako da so realizirani odhodki za 19 tisoc EUR presegli realizirane prihodke. CMSR je s SID banko sodeloval na podrocju priprave ocen državnih tveganj, izvajanja anket med podjetji, obdelave podatkov in priprave analiz tržnih vrzeli. Po sklenjenih pogodbah o sofinanciranju projektov mednarodnega razvojnega sodelo-vanja je CMSR realiziral vsa razpoložljiva sredstva odobrenih donacij Republike Slovenije. CMSR je sofinancerje projektov obvešcal o stroškovno ucinkoviti in kakovostni izvedbi projektov ter njihovih rezultatih. Glede na svoje zmožnosti je promoviral tudi širši pomen zagotavljanja bilateralne razvojne pomoci, ki dokazano spodbuja internacionalizacijo sloven-skih podjetij in prispeva k trajnostnemu razvoju partnerskih držav. CMSR se je v letu 2020 posvetil intenziviranju izvedbe in zakljucevanja obstojecih projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja ter za RS skladno s Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoci RS uspešno izvedel prvi projekt mednarodnega razvojnega sodelovanja v podsaharski Afriki (Kenija). V okviru publicisticne dejavnosti je CMSR tudi v letu 2020 izdajal delno prenovljeno revijo Mednarodno poslovno pravo. Poleg te je v letu 2020 izdal vsebinsko in oblikovno prenovljeno promocijsko poslovno publikacijo Doing Business in Slovenia 2020, katere elektronska razlicica se je redno posodabljala na Slovenskem poslovnem portalu (www.poslovni-portal.si), za potrebe Ministrstva za zunanje zadeve pa je bila ekskluzivno izdana na USB-nosilcih z aktivno vsebino. CMSR je v letu 2020 nadaljeval tudi sodelovanje z javno agencijo SPIRIT na podrocju priprave informacij o pravnem režimu v Sloveniji. V letu 2020 je v okviru sprejete Strategije CMSR za obdobje 2020–2024 veliko pozornost namenjal nadgradnji pravil v skladu z usmeritvami Ministrstva za zunanje zadeve ter prenovi notranjih procesov, povecanju ucinkovitosti in transparentnosti projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja ter hkratnem zago-tavljanju skladnosti s pravnim redom RS. V letu 2020 je CMSR za Ministrstvo za zunanje zadeve izdelal predlog izboljšanja metodologije obracunavanja plac javnih uslužbencev za delo v tujini ob upoštevanju življenjskih stroškov, vkljucno z metodologijo izracuna življenjskih stroškov za lokacije, za katere OZN ne objavlja indeksov. Uredba Vlade RS, ki je povzela predlagano spremembo metodologije, je bila uveljavljena s 1. oktobrom 2020. Pomembnejši dogodki v letu 2020 V letu 2020 je SID banka hitro in ucinkovito prilagodila ter razširila obstojece programe posrednega in neposrednega financiranja ter razvila in uvedla nove produkte za lažje spoprijemanje podjetij z gospodarsko krizo, ki je sledila epidemiji COVID-19. Hkrati je še naprej ponujala programe razvojnega financiranja, ki bodo skupaj s produkti in programi v razvoju osnova za zeleno in digitalno okrevanje gospodarstva. V letu 2020 je bil v okviru Sklada skladov FI 2014–2020 zakljucen razvoj in priceto izvajanje financnega instrumenta EKP Portfeljske garancije za MSP, v sodelovanju z MGRT pa je bil ustanovljen še Sklad skladov COVID-19 v višini 65 milijonov EUR sredstev evropske kohezijske politike, namenjen podjetjem za omilitev posledic epidemije COVID-19 za gospodarstvo s ciljem izboljšati likvidnost ter spodbujati naložbe podjetij v casu po epidemiji. SID banka je prek Ministrstva za finance v letu 2020 Evropski komisiji priglasila tudi novo shemo državnih pomoci po zacasnem okviru državnih pomoci za podporo gospodarstvu, ki ga je prizadela kriza COVID-19. Shema SID banki omogoca dodeljevanje državne pomoci podjetjem vseh velikosti za financiranje investicij in obratnega kapitala po višjih pragovih državne pomoci ter posledicno ugodnejših obrestnih merah. SID banka bo postopno vplacala 23 milijonov EUR v Investicijski sklad Pobude treh morij zaradi možnosti financiranja kljucnih infrastrukturnih projektov v t. i. regiji treh morij, ki zajema dvanajst držav clanic Evropske unije med Baltskim, Crnim in Jadranskim morjem. S tem se bodo zapolnjevale tržne vrzeli na podrocju financiranja evropske transportne, energetske in digitalne infrastrukture, tudi s povezovanjem regijskih cezmejnih projektov. Investicije v infrastrukturo bodo v trenutnih zaostrenih gospodarskih razmerah posebej pomembne tudi za nadaljnji trajnostni razvoj gospodarstev Jugovzhodne Evrope. Vlada Republike Slovenije sodelovanje v Pobudi treh morij vidi kot eno razvojnih možnosti, zato slovenska podjetja in investitorje spodbuja k sodelovanju v naložbenem delu Pobude treh morij in s tem vplacilo SID banke v naložbeni sklad. Republika Slovenija je za omilitev posledic epidemije COVID-19 v dveh zakonih (ZIUOPOK/ZIUZEOP in ZDLGPE) pooblastila SID banko, da v njenem imenu in za njen racun opravlja posamezne aktivnosti pri obeh poroštvenih shemah. SID banka je v letu 2020 prav tako med prvimi v EU uvedla posebno top-up shemo pozava-rovanja kratkorocnih trgovinskih terjatev do kupcev iz držav EU in OECD ter pripravila predlog sheme pozavarovanja domacih terjatev. V juniju 2020 je bonitetna agencija Standard & Poor`s potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije in SID banke pri AA–/A-1+. Prihodnji izgled bonitetne ocene Republike Slovenije in SID banke je stabilen. SID banka je v juliju 2020 na mednarodnih kapitalskih trgih v javni izdaji izdala obveznico z rocnostjo pet let in v nominalnem znesku 350 milijonov EUR. Obveznica je bila izdana po ugodnih cenovnih pogojih, kar je pokazatelj zaupanja domacih in tudi mednarodnih vlagateljev v SID banko in poroštvo Republike Slovenije. SID banka je v novembru 2020 prvic objavila Porocilo o okoljskih ucinkih zelene obveznice, ki je bila izdana v decembru 2018. Predmet prvega letnega porocanja so bili projekti, ki jih je SID banka financirala v letu 2019, in projekti, ki jih je financirala v treh letih pred izdajo zelene obveznice in jih refinancirala s sredstvi od izdane obveznice, ter ocena njihovih okoljskih ucinkov. Najvec, in sicer 67,4 odstotka vseh odobrenih sredstev je bilo namenjenih zelenim projektom iz kategorije cisti transport, 21,4 odstotka sredstev za projekte v kategoriji obnovljivi viri energije, 8,8 odstotka za trajnostno ravnanje z viri in odpadki ter 2,3 odstotka za energetsko ucinkovitost. Z enim milijonom EUR vloženih sredstev zelene obveznice v zelene projekte je SID banka pripomogla k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 615 ton CO2 ter dosegla še druge pozitivne okoljske ucinke. Decembra je SID banka podpisala pogodbo z MGRT o predsedovanju Delovni skupini za izvozne kredite pri Svetu Evropske unije v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU 2021. Med kljucnimi prednostnimi nalogami so prilagoditev javnega izvoznega sistema aktualnim globalnim trendom, prilagoditev podnebnim spremembam in prilagoditev javnega instrumentarija strukturi slovenskega izvoznega gospodarstva. Dogodki po koncu poslovnega leta Na dan odobritve racunovodskih izkazov še obstaja negotovost glede razvoja epidemije COVID-19, vkljucno z njenim trajanjem, obsegom posledic za poslovanje in hitrostjo okrevanja gospodarstva, zato razsežnosti vplivov na poslovanje SID banke ni mogoce oceniti z visoko stopnjo gotovosti. Banka po koncu poslovnega leta ni zaznala pomembnejših poslovnih dogodkov, povezanih z epidemijo COVID-19, ali drugih pomembnejših poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na racunovodske izkaze ali ki bi zahtevali dodatna razkritja v teh racunovodskih izkazih. Skupšcina lastnikov depozitarnih potrdil Fortenova Group TopCo B.V. je 12. 3. 2021 potrdila prenos 18,53-odstotnega deleža Sberbank of Russia v Poslovnem sistemu Mercator, d.d. na družbo Fortenova Group TopCo B.V. in dala soglasje za širitev obstojecega financnega aranžmaja s HPS Investment Partners LLC in VTB Bank za refinanciranje dolga Poslovnega sistema Mercator, d.d. do bank. Na podlagi razpoložljivih informacij naj bi bilo izvedeno refinanciranje celotnega dolga. Krediti Poslovnemu sistemu Mercator, d.d. v financnih izkazih SID banke predstavljajo nedonosna financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje. Ce bo poplacilo dolga realizirano, bo imelo pozitiven ucinek na izkaz poslovnega izida SID banke v letu 2021. V Državnem zboru je v obravnavi predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki je v drugem branju med drugim predvidel spremembo edinega delnicarja SID banke. Namesto Republike Slovenije naj bi edini delnicar SID banke postal Nacionalni demografski sklad. Navedena sprememba bi lahko vplivala na prihodnje poslovanje banke oziroma pogoje zadolževanja ter posledicno pogoje kreditov in drugih poslov banke. Background pattern Description automatically generated RACUNOVODSKO POROCILO Izjava uprave o racunovodskih izkazih SID banke Porocilo neodvisnega revizorja o racunovodskih izkazih SID banke Racunovodski izkazi SID banke Pojasnila k racunovodskim izkazom Upravljanje tveganj Strnjena izjava upravljalnega organa o pristopu banke k uresnicevanju nagnjenosti k tveganjem Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR Razkritja nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti Razkritja izpostavljenosti, za katere veljajo ukrepi, uporabljeni kot odziv na pandemijo COVID-19 Izjava uprave o racunovodskih izkazih SID banke Uprava potrjuje racunovodske izkaze SID banke in letno porocilo za leto, koncano 31. 12. 2020. Racunovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, uveljavljenimi v EU. Uprava utemeljeno meni, da ima SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti. Odgovornost poslovodstva je, da so: - uporabljene racunovodske politike ustrezne in se tudi konsistentno uporabljajo; - poslovne ocene in presoje razumne in preudarne; - racunovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju SID banke. Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natancnostjo kadar koli razkrivajo financno stanje SID banke. Uprava je tudi odgovorna, da so racunovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID banke, ter mora opraviti vse ustrezne postopke za preprecitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti. Davcni organi lahko kadar koli v roku petih let od datuma, ko je bilo treba davek obracunati, preverijo poslovanje banke, kar lahko vodi do dodatne davcne obveznosti, zamudnih obresti in kazni v zvezi z davkom od dohodka ali z drugimi davki ali dajatvami. Uprava banke ni seznanjena z okolišcinami, ki bi lahko povzrocile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Ljubljana, 18. 3. 2021 Uprava SID banke, d.d., Ljubljana Goran Katušin mag. Sibil Svilan clan predsednik Porocilo neodvisnega revizorja o racunovodskih izkazih SID banke 1 Racunovodski izkazi SID banke 1.1 Izkaz financnega položaja V tisoc EUR Pojasnilo 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 2.4.1 120.187 72.729 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 2.4.2 35.197 17.685 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 2.4.3 883.106 664.566 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 2.4.4 1.858.750 1.644.654 Krediti bankam 783.725 835.770 Krediti strankam, ki niso banke 1.073.795 803.623 Druga financna sredstva 1.230 5.261 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 2.4.5 1.153 0 Naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.4.6 0 0 Opredmetena sredstva 2.4.7 4.336 4.618 Opredmetena osnovna sredstva 4.336 4.618 Neopredmetena sredstva 2.4.7 992 980 Terjatve za davek iz dohodkov pravnih oseb 2.4.8 2.423 468 Terjatve za davek 2.423 18 Odložene terjatve za davek 0 450 Druga sredstva 2.4.9 1.214 464 SKUPAJ SREDSTVA 2.907.358 2.406.164 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 2.4.10 2.424.553 1.938.463 Vloge bank in centralnih bank 1.259 8.944 Krediti bank in centralnih bank 908.711 768.968 Krediti strank, ki niso banke 832.377 827.545 Dolžniški vrednostni papirji 679.327 330.279 Druge financne obveznosti 2.879 2.727 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 2.4.5 1.087 841 Rezervacije 2.4.11 4.635 2.374 Obveznosti za davek iz dohodkov pravnih oseb 2.4.8 702 451 Obveznosti za davek 453 451 Odložene obveznosti za davek 249 0 Druge obveznosti 2.4.12 274 175 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.431.251 1.942.304 Osnovni kapital 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos 15.413 11.656 Rezerve iz dobicka 156.846 135.327 Lastni deleži (1.324) (1.324) Zadržani dobicek (vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta) 4.033 17.062 SKUPAJ KAPITAL 2.4.13 476.107 463.860 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 2.907.358 2.406.164 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.2 Izkaz poslovnega izida V tisoc EUR Pojasnilo 2020 2019 Prihodki iz obresti 28.560 30.913 Odhodki za obresti (5.367) (6.981) Ciste obresti 2.5.1 23.193 23.932 Prihodki iz dividend 2.5.2 316 5.453 Prihodki iz opravnin (provizij) 742 733 Odhodki za opravnine (provizije) (449) (533) Ciste opravnine (provizije) 2.5.3 293 200 Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 2.5.4 22.962 12.775 Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 0 (969) Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 2.5.5 8.710 12.704 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji 2.5.6 126 (1.125) Cisti dobicki/(izgube) iz tecajnih razlik 2.5.7 17 (9) Cisti dobicki/(izgube) iz odprave pripoznanja nefinancnih sredstev 0 9 Drugi cisti poslovni dobicki/(izgube) 2.5.8 3.851 2.757 Administrativni stroški 2.5.9 (17.342) (15.831) Amortizacija 2.5.10 (970) (914) Cisti dobicki/(izgube) ob spremembi pogojev odplacevanja financnih sredstev 2.5.11 (573) (65) Rezervacije 2.5.12 (2.282) (1.251) Oslabitve 2.5.13 (27.839) (10.491) Cisti dobicki/(izgube) iz nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi povezanimi obveznostmi 0 10.063 Dobicek iz rednega poslovanja 10.462 37.238 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 2.5.14 (1.972) (5.198) Cisti dobicek iz rednega poslovanja 8.490 32.040 Cisti dobicek poslovnega leta 8.490 32.040 Lastnikov obvladujoce banke 8.490 32.040 Osnovni cisti dobicek/popravljeni cisti dobicek na delnico v EUR 2.5.15 2,74 10,32 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.3 Izkaz vseobsegajocega donosa V tisoc EUR Pojasnilo 2020 2019 Cisti dobicek poslovnega leta po obdavcitvi 8.490 32.040 Drugi vseobsegajoci donos po obdavcitvi 3.757 9.768 Postavke, ki ne bodo prerazvršcene v poslovni izid (6) 1.577 Dobicki/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 2.4.3 (7) 1.719 Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvršcene v poslovni izid 2.4.8 1 (142) Postavke, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid 3.763 8.191 Dobicki/(izgube) v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja) 0 2.151 Dobicki/(izgube) iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu 0 (4.728) Prenos (dobickov)/izgub v poslovni izid 0 1.116 Prenos (dobickov)/izgub h knjigovodski vrednosti varovanih postavk 0 5.763 Dobicki/(izgube) v zvezi z naložbami v dolžniške financne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 4.646 7.959 Dobicki/(izgube) iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu 2.4.3 6.705 10.561 Prenos (dobickov)/izgub v poslovni izid (2.059) (2.602) Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid 2.4.8 (883) (1.919) Vseobsegajoci donos poslovnega leta po obdavcitvi 12.247 41.808 Lastnikov obvladujoce banke 12.247 41.808 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala V tisoc EUR 2020 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoci donos Rezerve iz dobicka Zadržani dobicek (vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta) Lastni deleži Skupaj kapital ZACETNO STANJE 1. 1. 2020 300.000 1.139 11.656 135.327 17.062 (1.324) 463.860 Cisti dobicek obdobja 0 0 0 0 8.490 0 8.490 Drugi vseobsegajoci donos 0 0 3.757 0 0 0 3.757 Vseobsegajoci donos poslovnega leta po obdavcitvi 0 0 3.757 0 8.490 0 12.247 Razporeditev cistega dobicka v rezerve iz dobicka 0 0 0 21.519 (21.519) 0 0 KONCNO STANJE 31. 12. 2020 300.000 1.139 15.413 156.846 4.033 (1.324) 476.107 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. V tisoc EUR 2019 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoci donos Rezerve iz dobicka Zadržani dobicek (vkljucno s cistim dobickom poslovnega leta) Lastni deleži Skupaj kapital ZACETNO STANJE 1. 1. 2019 300.000 1.139 3.731 102.149 16.356 (1.324) 422.051 Cisti dobicek obdobja 0 0 0 0 32.040 0 32.040 Drugi vseobsegajoci donos 0 0 9.768 0 0 0 9.768 Vseobsegajoci donos poslovnega leta po obdavcitvi 0 0 9.768 0 32.040 0 41.808 Razporeditev cistega dobicka v rezerve iz dobicka 0 0 0 33.177 (33.177) 0 0 Drugi prenosi med sestavinami lastniškega kapitala 0 0 (1.843) 0 1.843 0 0 Prilagoditev zaradi zaokroževanja 0 0 0 1 0 0 1 KONCNO STANJE 31. 12. 2019 300.000 1.139 11.656 135.327 17.062 (1.324) 463.860 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. 1.5 Izkaz denarnih tokov V tisoc EUR Pojasnilo 2020 2019 DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Cisti poslovni izid pred obdavcitvijo 10.462 37.238 Amortizacija 970 914 Oslabitve/(odprava oslabitev) naložb v dolžniške financne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 588 54 Oslabitve/(odprava oslabitev) kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti 2.5.3 27.251 10.437 Cisti (dobicki)/izgube iz tecajnih razlik (17) 9 Cisti (dobicki)/izgube ob spremembi pogojev odplacevanja dolžniških financnih instrumentov 573 65 Cisti (dobicki)/izgube pri prodaji opredmetenih sredstev 0 (9) Drugi (dobicki)/izgube iz naložbenja 2.5.2 (316) (5.453) Druge prilagoditve cistega poslovnega izida pred obdavcitvijo 2.3.6, 2.5.4–2.5.6, 2.5.12 (27.453) (19.401) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 12.058 23.854 (Povecanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) (467.518) (121.868) Cisto (povecanje)/zmanjšanje financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje (8.802) 10.686 Cisto (povecanje)/zmanjšanje financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 2.4.3 (215.289) 8.240 Cisto (povecanje)/zmanjšanje kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti (242.692) (149.110) Cisto (povecanje)/zmanjšanje izvedenih financnih sredstev, namenjenih varovanju 15 0 Cisto (povecanje)/zmanjšanje nekratkorocnih sredstev v posesti za prodajo 0 8.413 Cisto (povecanje)/zmanjšanje drugih sredstev (750) (97) Povecanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti 507.829 56.356 Cisto povecanje/(zmanjšanje) financnih obveznosti v posesti za trgovanje 0 (7.972) Cisto povecanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplacni vrednosti 2.4.10 158.700 (133.093) Cisto povecanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplacani vrednosti 2.4.10 349.048 197.678 Cisto povecanje/(zmanjšanje) izvedenih financnih obveznosti, namenjenih varovanju 3 (285) Cisto povecanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 78 28 Denarni tokovi pri poslovanju 52.369 (41.658) (Placani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (4.558) (8.299) Neto denarni tokovi pri poslovanju 47.811 (49.957) DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prejemki pri naložbenju 316 5.462 Prejemki pri prodaji opredmetenih sredstev 0 9 Drugi prejemki iz naložbenja 2.5.2 316 5.453 Izdatki pri naložbenju (700) (591) (Izdatki pri nakupu opredmetenih sredstev) (346) (282) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev) (354) (309) Neto denarni tokovi pri naložbenju (384) 4.871 Ucinki spremembe deviznih tecajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 31 6 Cisto povecanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov 47.427 (45.086) Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na zacetku obdobja 82.729 127.809 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 130.187 82.729 Pojasnila so sestavni del racunovodskih izkazov. Denarni ustrezniki V tisoc EUR 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Vloge pri bankah 10.000 10.000 Denar v blagajni in stanje na poravnalnem racunu pri centralni banki 119.303 72.673 Vpogledne vloge pri bankah 884 56 Skupaj 130.187 82.729 Denarni tokovi iz obresti in dividend V tisoc EUR 2020 2019 Denarni tokovi od obresti in dividend Prejete obresti 37.928 38.570 Placane obresti (6.010) (8.621) Prejete dividende 316 5.453 Skupaj 32.234 35.402 2 Pojasnila k racunovodskim izkazom V tockah od 1.1 do 1.5 racunovodskega porocila so izkazani financni položaj na dan 31. 12. 2020, poslovni izid za poslovno leto 2020, drug vseobsegajoci donos za poslovno leto 2020, spremembe lastniškega kapitala za poslovno leto 2020 in denarni tokovi za poslovno leto 2020. Kot primerjalni podatki so v navedenih racunovodskih izkazih prikazani podatki za stanje na dan 31. 12. 2019 oziroma za poslovno leto 2019. 2.1 Osnovni podatki SID banka opravlja bancne posle skladno s pridobljenimi dovoljenji Banke Slovenije, posle po pooblastilu Republike Slovenije in zavarovanje terjatev. Med bancnimi posli je vecinski del dajanje kreditov za spodbujanje razvojnih, okoljevarstvenih in energetskih projektov. Podrobnejši opis poslov po pooblastilu je v tocki 2.3.30. SID banka ima sedež na naslovu Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija. Osnovni kapital banke znaša 300.000.090,70 EUR in je razdeljen na 3.121.741 navadnih imenskih kosovnih delnic, izdanih v vec izdajah. Republika Slovenija je edina delnicarka banke. 2.2 Izjava o skladnosti Racunovodski izkazi SID banke so sestavljeni skladno z Mednarodnimi standardi racuno-vodskega porocanja in njihovimi pojasnili, kot jih je sprejela EU, ter z upoštevanjem Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o bancništvu in predpisov Banke Slovenije. 2.3 Pomembnejše racunovodske usmeritve Pomembnejše racunovodske usmeritve, ki so podlaga za merjenje postavk v racunovodskih izkazih SID banke, in druge racunovodske usmeritve, pomembne za razumevanje racunovodskih izkazov, so podane v nadaljevanju. Zaradi nepomembnosti se podrobno ne razkrivajo racunovodske usmeritve, ki se nanašajo na zavarovalne pogodbe. Pri pripravi racunovodskih izkazov za leto 2020 je banka uporabila enake racunovodske usmeritve kot pri sestavi racunovodskih izkazov za leto 2019, razen racunovodskih standardov in drugih sprememb, ki veljajo od vkljucno 1. januarja 2020 in jih je potrdila EU. 2.3.1 Izhodišca za pripravo racunovodskih izkazov Racunovodski izkazi SID banke so pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju, na osnovi izvirnih nabavnih vrednosti, razen pri financnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, financnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, financnih sredstvih v posesti za trgovanje in izvedenih financnih instrumentih, namenjenih varovanju, ki se merijo po pošteni vrednosti. Racunovodske usmeritve se lahko spremenijo le: - ce je sprememba obvezna po standardu ali pojasnilu, ali - ce so posledice spremembe racunovodske usmeritve take, da racunovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije. 2.3.2 Uporaba ocen in presoj ter bistvene negotovosti Priprava racunovodskih izkazov v skladu z MSRP v SID banki zahteva uporabo ocen in presoj, ki vplivajo na knjigovodsko vrednost porocanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na datum porocanja ter na višino prihodkov in odhodkov v porocevalskem obdobju. Zaradi poslabšanja makroekonomskega okolja, ki ga je povzrocila epidemija COVID-19, je banka znova preverila pomembnejše racuno-vodske usmeritve in ocene na podrocjih, na katere bi lahko epidemija negativno vplivala. Najpomembnejše presoje pri uporabi racunovodskih usmeritev se nanašajo na razvrstitev financnih sredstev v ustrezen poslovni model ter presojo, ali pogodbeni denarni tokovi financnega sredstva predstavljajo izkljucno placilo glavnice in obresti. Razporejanje financnih sredstev se izvede pred prvim pripoznanjem financnega instrumenta glede na politiko SID banke. Ocene je banka uporabila za: - oslabitve financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, rezervacije za potencialne obveznosti in oslabitev financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa (pojasnila v tocki 2.3.8, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije); - oceno poštene vrednosti financnih sredstev in obveznosti (pojasnila v tocki 2.3.8, poglavje Nacela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti); - vrednotenje izvedenih financnih instru-mentov (pojasnila v tocki 2.3.9 Izvedeni financni instrumenti in racunovodsko obracunavanje varovanj pred tveganji); - amortizacijsko dobo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev (pojasnila v tocki 2.3.11 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva); - potencialne davcne postavke (pojasnila v tocki 2.3.27 Davki) in - rezervacije za obveznosti do zaposlencev (pojasnila v tocki 2.3.15 Ugodnosti zaposlencev). Ceprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekocih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. Negotovost pri uporabi ocen in predpostavk, uporabljenih pri pripravi racunovodskih izkazov, je dodatno povecala epidemija COVID-19. SID banka uporabljene ocene in predpostavke tekoce presoja in prilagaja ter njihove ucinke pripozna v obdobju spremembe. 2.3.3 Konsolidacija V Skupino SID banka sta poleg SID banke vkljucena Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (zavod s pravico javnosti), v katerem je SID banka soustanoviteljica, ki nima financne naložbe, ima pa 33 odstotkov glasovalnih pravic (pridružena družba), in Skupina Prvi faktor (skupni podvig). Pridružena družba je družba, v kateri ima SID banka neposredno ali posredno 20 odstotkov ali vec glasovalnih pravic ter ima v njej pomemben vpliv, vendar je ne obvladuje. Skupni podvig je družba, ki jo SID banka na podlagi pogodbenega dogovora skupno obvladuje. V konsolidiranih racunovodskih izkazih se naložba v pridruženo družbo in skupni podvig obracuna po kapitalski metodi. Na podlagi nacela nepomembnosti (nemate-rialnosti), ki za nepomembne opredeljuje tiste informacije, katerih opustitev oziroma nerazkritje ne vpliva na odlocanje uporabnikov racunovodskih izkazov, SID banka nobene od družb iz prejšnjega odstavka ni konsolidirala, saj bilancna vsota obeh družb skupaj znaša manj kot 1 odstotek bilancne vsote SID banke. SID banka je za leto 2020 pripravila le locene racunovodske izkaze. 2.3.4 Funkcijska in predstavitvena valuta Racunovodski izkazi SID banke so sestavljeni v evrih, ki je predstavitvena in funkcijska valuta SID banke. Vsi zneski v racunovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoc EUR, ce ni drugace navedeno. 2.3.5 Prevedba poslovnih dogodkov in postavk v tuji valuti Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto na dan posla. Tecajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot dobicki/izgube iz tecajnih razlik. Postavke sredstev in obveznosti, ki so nomini-rane v tujih valutah, so v racunovodskih izkazih banke preracunane z uporabo referencnega tecaja Evropske centralne banke, veljavnega na datum porocanja. Ucinki prevedbe so vkljuceni v izkaz poslovnega izida kot dobicki/izgube iz tecajnih razlik. Tecajne razlike, ki se pojavljajo pri poravna-vanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tecajih, drugacnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob zacetnem pripoznanju v obdobju ali v prejšnjih racunovodskih izkazih, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem se pojavijo. Izkazane so v postavki dobicki/izgube iz tecajnih razlik. Tecajne razlike od glavnice in obresti pri dolžniških instrumentih se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, tecajne razlike, ki nastanejo pri vrednotenju (ucinek spremembe tržne cene v tuji valuti) na pošteno vrednost, pa v drugem vseobsegajocem donosu. Tecajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvršceni v skupino financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se pripoznajo v akumuliranem drugem vseobsegajocem donosu skupaj z ucinkom vrednotenja po pošteni vrednosti. 2.3.6 Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi. Izhodišce za pripravo denarnega toka je cisti poslovni izid pred obdavcitvijo. Denarni tokovi pri poslovanju, ki se izracunajo po posredni metodi, se ugotovijo z dopolnitvijo cistega poslovnega izida pred obdavcitvijo z ucinki sprememb poslovnih terjatev in obveznosti, ucinki nedenarnih postavk (npr. amortizacije, oslabitev, tecajnih razlik) in drugih prilagoditev cistega poslovnega izida (sem spadajo rezervacije, spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji, spremembe poštene vrednosti izvedenih financnih instrumentov v posesti za trgovanje, spremembe poštene vrednosti financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, in dobicki/izgube iz naslova izvajanja posojilnih skladov, ki nastanejo zaradi pogodbene klavzule kritja prvih izgub). Med ciste denarne tokove iz poslovanja SID banka vkljucuje tudi ucinke sprememb iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. V skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih porocilih bank in hranilnic banka ne glede na to, da sestavi izkaz denarnih tokov po posredni metodi, za prikaz denarnih tokov pri naložbenju uporabi neposredno metodo. Denarni tokovi pri naložbenju vkljucujejo med prejemki pri naložbenju prejete dividende in prejemke pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev, med izdatki pri naložbenju pa izdatke za nakup opredmetenih osnovnih sredstev in izdatke za nakup neopredmetenih sredstev. 2.3.7 Denarni ustrezniki V izkazu denarnih tokov se med denarne ustreznike uvršcajo denar v blagajni, stanje na poravnalnem racunu in poslovnih racunih pri bankah ter vloge in krediti bankam ter vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, z originalno zapadlostjo do treh mesecev. Vse postavke denarnih ustreznikov predstavljajo kratkorocne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoce preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej znane zneske denarnih sredstev. 2.3.8 Financni instrumenti Razvršcanje in merjenje financnih instrumentov v skladu z MSRP 9 Poslovni model Razvršcanje in merjenje financnih sredstev je v racunovodskih izkazih doloceno z izbranim poslovnim modelom, v okviru katerega se financna sredstva upravljajo, in z znacilnostmi njihovih pogodbenih denarnih tokov. Ob zacetnem pripoznanju se financno sredstvo razvrsti v enega od teh poslovnih modelov: 1. model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov (merjenje po odplacni vrednosti); 2. model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje (merjenje po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa); 3. drugi modeli (merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in prek drugega vseobsegajocega donosa). SID banka presoja poslovni model na podlagi nacina, kako upravlja s portfeljem financnih sredstev z namenom doseganja poslovnih ciljev. Glede na svojo vlogo in okvir delovanja SID banka financna sredstva upravlja v okviru prvih dveh osnovnih poslovnih modelov, v tretji poslovni model pa se uvršcajo le tista financna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v enega od prvih dveh poslovnih modelov. Nakupi in prodaje financnih sredstev, razen posojil in terjatev, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave. SID banka svojo osnovno dejavnost izvaja s kreditnimi posli, bodisi prek poslovnih bank ali v sodelovanju z njimi bodisi z neposrednim kreditiranjem koncnih koristnikov. Cilj kreditne dejavnosti je pobirati pogodbene denarne tokove, zato se ti posli uvršcajo v poslovni model 1. Zakladniški posli so namenjeni uravnavanju likvidnostnega, obrestnega in valutnega tveganja ter zagotavljanju virov za potrebe financiranja. Cilj depozitnih in kreditnih poslov je pobiranje pogodbenih denarnih tokov, zato se uvršcajo v poslovni model 1. Posli z dolžniškimi vrednostni papirji se lahko sklepajo s ciljem pobirati pogodbene denarne tokove ali pa je njihov cilj tudi prodaja in se na podlagi tega lahko uvršcajo v poslovni model 1 ali 2. Vsi lastniški financni instrumenti se glede na zahteve standarda lahko uvršcajo le v poslovni model 3. Ker banka s temi financnimi instrumenti ne trguje, se ob zacetnem pripoznanju vsakega posameznega lastniškega instrumenta ali skupine lastniških instrumentov odloca, ali bo izkoristila alternativno možnost merjenja v drugem obsegajocem donosu. V ta model se uvršcajo tudi financna sredstva, ki ne prestanejo SPPI-testa. Ocena, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izkljucno placilo glavnice in obresti (SPPI-test) SID banka za dolžniške instrumente, razvršcene v model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov ter v model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov in prodaje, izvaja SSPI-test. Za to oceno je glavnica opredeljena kot poštena vrednost financnega sredstva ob zacetnem pripoznanju. Obresti so opredeljene kot nadomestilo za casovno vrednost denarja, kreditno tveganje, povezano z neodplacano glavnico, druga osnovna posojilna tveganja in stroške (likvidnostno tveganje in administrativni stroški) ter profitno maržo. Pri oceni pogoja, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izkljucno placilo glavnice in obresti, banka presoja pogodbene znacilnosti financnega instrumenta. Ta ocena vkljucuje presojo, ali financno sredstvo vsebuje pogodbena dolocila, ki lahko cas in znesek pogodbenih denarnih tokov spremenijo tako, da ta pogoj ne bi bil vec izpolnjen. Pri tem banka upošteva: - mogoce dogodke, ki bi lahko spremenili cas in znesek pogodbenih denarnih tokov; - možnost predcasnega odplacevanja oziroma podaljševanja casa odplacevanja; - pogoje, ki skupino omejujejo pri denarnih tokovih dolocenih sredstev (npr. podreje-nost izplacil); - znacilnosti, ki spremenijo pojmovanje casovne vrednosti denarja (npr. periodicno ponastavljanje obrestnih mer). Ce dolžniški instrument SPPI-testa ne prestane, ga je treba meriti po pošteni vrednosti oziroma v poslovnem modelu 3. Kategorije financnih sredstev Na podlagi poslovnega modela in izvedenega SPPI-testa za financna sredstva v okviru poslovnega modela 1 in 2 so financna sredstva razporejena v naslednje kategorije: Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti Financna sredstva se merijo po odplacni vrednosti, ce gre za sredstva v okviru poslovnega modela 1, katerega cilj je pridobivati pogodbene denarne tokove. Iz pogodbenih dolocil izhajajo izplacila datumsko dolocenih denarnih tokov, ki so zgolj placila glavnice in obresti na neodplacano glavnico. V to kategorijo banka uvršca kredite in druga financna sredstva, kot so terjatve do kupcev, ter tiste dolžniške vrednostne papirje, ki jih ne namerava prodati. Ucinki iz obresti, tecajnih razlik in oslabitev se pripoznajo v poslovnem izidu. Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa Financno sredstvo se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, ce gre za financno sredstvo v okviru poslovnega modela 2, katerega cilj je pridobivati denarne tokove in prodajati. Iz pogodbenih dolocil izhajajo izplacila datumsko dolocenih denarnih tokov, ki so zgolj placila glavnice in obresti na neodplacano glavnico. V to kategorijo banka vkljucuje dolžniške vrednostne papirje. V izkazu financnega položaja so sredstva pripoznana po pošteni vrednosti. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo ucinki obresti, tecajnih razlik in oslabitve. Ucinki so enaki, kot bi bili pri merjenju po odplacni vrednosti. Razlika med odplacno vrednostjo ob upoštevanju oblikovanih popravkov vrednosti za pricakovane kreditne izgube in pošteno vrednostjo se evidentira v drugem vseobsegajocem donosu. Ob odpravi pripoznanja se akumulirani ucinek iz merjenja prenese iz drugega vseobsegajocega donosa v izkaz poslovnega izida. Po pošteni vrednosti prek drugega vseobse-gajocega donosa banka v posamicnih primerih vrednoti tudi lastniške vrednostne papirje, kadar standardi dovoljujejo takšno merjenje. Pri merjenju po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa so v izkazu poslovnega izida pripoznani le prihodki iz dividend. Ucinki, nabrani v drugem vseobse-gajocem donosu, se nikdar ne prenesejo v izkaz poslovnega izida, niti ob odpravi pripoznanja. Financna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Ce financno sredstvo ni merjeno po odplacni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se meri po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. V okviru te kategorije razlikujemo predvsem financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in financna sredstva, oznacena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Med financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, banka razporeja tista dolžniška financna sredstva, ki jih sicer upravlja v okviru prvega in drugega poslovnega modela, vendar zaradi znacilnosti pogodbenih denarnih tokov SPPI-test ni bil prestan, ter izvedene financne instrumente, ki jih sicer uporablja za varovanje drugih bilancnih postavk, vendar ne izpolnjujejo vseh pogojev, da bi jih lahko uvrstila med izvedene financne instrumente, namenjene varovanju. V to kategorijo se uvršcajo tudi tisti lastniški instrumenti, za katere standardi ne dovoljujejo merjenja po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa. Med financna sredstva, oznacena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, bi banka uvrstila dolžniške financne instrumente, ki so sicer SPPI-test uspešno prestali, vendar so bili ob zacetnem pripoznanju opredeljeni kot instrumenti varovanja, ce taka razvrstitev pomembno zmanjša ali odpravi racunovodska neskladja, do katerih bi sicer prišlo zaradi razlicnega vrednotenja. Banka takih financnih sredstev trenutno nima. Racunovodska obravnava pripoznanja spremenjenih (modificiranih) financnih sredstev Pripoznanje financnih sredstev se odpravi, kadar potecejo pogodbene pravice do denarnih tokov ali pa je sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje kriterije za odpravo pripoznanja. SID banka ob spremembi pogodbenih denarnih tokov financnega sredstva oceni, ali so bili pogoji toliko spremenjeni, da se financno sredstvo bistveno spremeni, tj. postane novo. Pri tem banka upošteva naslednje kriterije: - razlog za spremembo denarnih tokov (komercialne ali strankine financne težave); - ali je posledica te spremembe prerazvrstitev bilancne izpostavljenosti in prehod na merjenje po pošteni vrednosti; - ali gre za novo pogodbo, na podlagi katere se odplaca dolg prvotnega dolžnika, ali aneks k pogodbi, s katerim v kreditno razmerje namesto prvotnega dolžnika vstopi nov dolžnik, ki ne spada v skupino povezanih oseb, v katero je vkljucen prvotni dolžnik; - ali gre za konsolidacijo vec financnih sredstev v eno samo oziroma v spremenjeno strukturo novih financnih sredstev z novo shemo denarnih tokov; - ali gre za spremembo pogodbene valute; - ali gre za delno konverzijo dolga v kapital. Ce sprememba povzroci odpravo pripoznanja financnega sredstva, se vsi stroški in nadomestila vkljucijo v dobicek ali izgubo ob odpravi pripoznanja prvotnega financnega sredstva, novo pa se pripozna v višini poštene vrednosti oziroma je ustrezno znižano za oblikovane pricakovane kreditne izgube. Ce pa sprememba ne povzroci bistveno drugacnih denarnih tokov, ne povzroci niti odprave pripoznanja. Odpisi naložbenih poslov Odpis terjatev iz naložbenih poslov banka izvede, kadar izterjava ni bila uspešna (praviloma po izcrpanju vseh pravnih sredstev in poteku zastaralnih rokov) ali kadar komitent nima vec premoženja, s katerim bi se lahko poplacal dolg iz naložbenega posla. Pri tem banka upošteva 32. clen Sklepa Banke Slovenije o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah, ki ureja odpisovanje problematicnih izpostavljenosti zaradi neuspešne izterjave. Ne glede na predhodni odstavek pride vselej do odpisa izpostavljenosti v celoti na podlagi pravnomocnega sklepa sodišca o koncanju stecajnega postopka, ki se je vodil zoper komitenta. Ce se v postopku izterjave oceni, da bilancna izpostavljenost ne bo poplacana, in so v skladu z MSRP izpolnjeni pogoji za odpravo pripoznanja te izpostavljenosti iz izkaza financnega položaja, se postopek odprave pripoznanja neplacanih izpostavljenosti iz izkaza financnega položaja in prenosa v zunajbilancno evidenco v celoti zacne že pred pridobitvijo pravnomocnega sklepa sodišca o koncanju stecajnega postopka, in sicer v naslednjih primerih: - za nezavarovane izpostavljenosti, ko se zoper komitenta zacne stecajni postopek in je sklep o zacetku stecajnega postopka pravnomocen; - za zavarovane izpostavljenosti, ko od datuma pravnomocnosti sklepa o zacetku stecajnega postopka pretece vec kot: - sedem let za izpostavljenosti, zavarovane z nepremicninami; - pet let za izpostavljenosti, zavarovane s premicninami ali drugimi vrstami kredit-nih zavarovanj (npr. poroštva, vrednostni papirji, denarne terjatve), in navedeno premoženje v tem casu še ni bilo unov-ceno. Ce je izpostavljenost zavarovana s premoženjem razlicnih vrst, se upošteva daljše od obdobij glede na preostalo premoženje. Do odpisa izpostavljenosti lahko pride tudi: - ce je med SID banko in komitentom sklenjen izvensodni dogovor o restrukturiranju oziroma izvensodna ali sodna poravnava; - na podlagi prodaje terjatve SID banke, in sicer v znesku razlike med izpostavljenostjo SID banke na presecni dan in doseženo prodajno ceno; - na podlagi pravnomocnega sklepa sodišca o potrditvi prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave ali sporazuma o financnem prestrukturiranju, in sicer v znesku, v katerem je prenehala pravica SID banke do uveljavljanja placila od komitenta v sodnem ali drugem postopku. Financne obveznosti Financne obveznosti se merijo bodisi po odplacni vrednosti bodisi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Ob zacetnem pripoznanju se financne obveznosti razvrstijo glede na namen prido-bitve, cas držanja v posesti in vrsto financnega instrumenta. Financne obveznosti, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so: financne obveznosti, namenjene trgovanju, kamor se uvršcajo izvedeni financni instrumenti, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem, in izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju, h katerim spadajo tisti izvedeni financni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za racunovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji. Cisti dobicki/izgube na podlagi sprememb v pošteni vrednosti financnih obveznosti so vkljuceni v izkaz poslovnega izida. Vse ostale financne obveznosti se razvršcajo v kategorijo obveznosti po odplacni vrednosti, kamor spadajo obveznosti iz naslova vlog in kreditov bank in centralnih bank ter strank, ki niso banke, izdani dolžniški vrednostni papirji in druge financne obveznosti. Nacela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali placala za prenos obvez-nosti v transakciji med nepovezanimi udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali je ceno mogoce neposredno opazovati ali oceniti z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti. Cena na najugodnejšem trgu se ne prilagodi zaradi transakcijskih stroškov. Poštena vrednost pri zacetnem pripoznanju je enaka transakcijski ceni. Ce je izpolnjen eden od naslednjih pogojev, poštena vrednost ni enaka transakcijski ceni: - transakcija je izvedena pod pritiskom ali je prodajalec prisiljen, da sprejme ceno pri transakciji (npr. v primeru financnih težav prodajalca); - transakcija je izvedena med povezanima strankama; - transakcija se izvede na drugem trgu, ki ni najugodnejši; - transakcijska cena vkljucuje transakcijske stroške. Metode vrednotenja in uporabljene predpos-tavke so razkrite v tocki 3.7. V navedenem pojasnilu je opisana in razkrita tudi hierarhija poštene vrednosti. Oslabitve financnih sredstev in rezervacije MSRP 9 temelji na modelu pricakovanih kreditnih izgub, kjer je poleg zgodovinskih podatkov o izterljivosti treba upoštevati tudi v prihodnost usmerjene informacije ter druge notranje in zunanje dejavnike, ki nakazujejo placilno sposobnost dolžnika v prihodnje. Pricakovane kreditne izgube je treba oceniti za naslednje financne instrumente: - financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti; - dolžniške vrednostne papirje, razvršcene v skupino financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobse-gajocega donosa; - terjatve iz najema; - zunajbilancne izpostavljenosti iz prevzetih kreditnih obveznosti in pogodb o financnem poroštvu. MSRP 9 v osnovi razlikuje med pripoznavanjem pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju in pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta. SID banka razvršca financne instrumente, za katere je treba oceniti pricakovane kreditne izgube v skladu z MSRP 9, v naslednje skupine: - skupina 1, v katero se razvrsti financni instrument, pri katerem še ni nastalo pomembno povecanje kreditnega tveganja in za katerega se popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju. Prihodki od obresti za te financne instrumente se izracunajo na podlagi bruto knjigovodske vrednosti; - skupina 2, v katero se razvrsti financni instrument, pri katerem se je kreditno tve-ganje v obdobju od zacetnega pripoznanja do datuma, za katerega banka ocenjuje pricakovane kreditne izgube, pomembno povecalo. Popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube se izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta. Prihodki od obresti za te financne instrumente se izracunajo na podlagi bruto knjigovodske vrednosti; - skupina 3, v katero se razvrsti financni instrument, pri katerem je nastal dogodek neplacilo dolžnika. Popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube se izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta. Prihodke od obresti za te financne instrumente SID banka ob obracunu izkljucuje v celoti in obravnava kot oblikovane popravke vrednosti, v izkazu poslovnega izida pa jih pripozna ob placilu. Ob placilu se med obrestnimi prihodki v izkazu poslovnega izida pripoznajo le obresti, ki se nanašajo na neoslabljeni del glavnice. Obresti, ki se nanašajo na oslabljeni del glavnice, se ob morebitnem placilu pripoznajo med prihodki iz odprave oslabitev. Banka financni instrument ob zacetnem pripoznanju razvrsti v skupino 1, razen kupljenega ali izdanega financnega sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo (postavka POCI). Ob poznejšem merjenju banka oceni, ali se je kreditno tveganje financnega instrumenta v obdobju od zacetnega pripoznanja do datuma, za katerega banka ocenjuje pricakovane kreditne izgube, pomembno povecalo. Ce se ni, financni instrument ostane v skupini 1. Ce se je kreditno tveganje pomembno povecalo in financni instrument še ni opredeljen kot nedonosna izpostavljenost, ga banka razvrsti v skupino 2. Pri razvrstitvi financnega instrumenta v skupino 1, 2 ali 3 banka ne upošteva kreditnih zavarovanj. Pri kupljenem ali izdanem financnem sredstvu s poslabšano kreditno kakovostjo (postavka POCI) SID banka izracunava vseživljenjske pricakovane kreditne izgube do odprave pripoznanja. Zahteve MSRP 9 glede ocenjevanja pricakovanih kreditnih izgub so kompleksne in zahtevajo pomembne presoje poslovodstva ter ocene in predpostavke zlasti na naslednjih podrocjih, podrobneje predstavljenih v nadaljevanju: - ocenjevanje pomembnega povecanja kreditnega tveganja v obdobju od zacetnega pripoznanja; - vkljucevanje v prihodnost usmerjenih informacij v ocenjevanje pricakovanih kreditnih izgub. Merjenje pricakovanih kreditnih izgub Banka mora izmeriti pricakovane kreditne izgube financnega instrumenta na nacin, ki upošteva: - nepristranski in z verjetnostjo tehtan znesek, ki se doloci z ovrednotenjem vrste mogocih izidov; - casovno vrednost denarja in - primerne in dokazljive informacije o preteklih dogodkih, trenutnih pogojih ter napovedih glede prihodnjih ekonomskih okolišcin, ki so brez pretiranih stroškov in prizadevanj na voljo na datum porocanja. Opredelitev neplacila SID banka pri opredelitvi neplacila dolžnika sledi definiciji neplacila dolžnika iz 178. clena Uredbe CRR, in sicer: - dolžnik vec kot 90 dni zamuja s placilom katerekoli pomembne kreditne obveznosti v zamudi v razmerju do SID banke; - obstaja majhna verjetnost, da bo dolžnik svoje kreditne obveznosti do SID banke v celoti poravnal, ne da bi se za poplacilo uporabili ukrepi, kot je unovcenje zavarovanj, ali drugi postopki. Pomembno povecanje kreditnega tveganja SID banka na vsak datum porocanja oceni, ali se je kreditno tveganje financnega instrumenta v obdobju od zacetnega pripoznanja pomembno povecalo. Pomembno povecanje kreditnega tveganja ocenjuje z uporabo primernih in dokazljivih informacij na ravni posameznega financnega instrumenta, pri cemer upošteva naslednja merila: - sprememba bonitetne ocene glede na zacetno pripoznanje; - sprememba tehtane vseživljenjske ver-jetnosti neplacila glede na zacetno pripoznanje; - število dni zamud na ravni financnega instrumenta je vecje od 30 dni; - financni instrument postane donosna restrukturirana izpostavljenost; - poštena vrednost je nižja (v dolocenem odstotku) od odplacne vrednosti tržnega dolžniškega vrednostnega papirja nepre-kinjeno v dolocenem obdobju. SID banka ne upošteva izjeme iz clena 5.5.10 MSRP 9 glede upoštevanja izpostavljenosti z nizkim kreditnim tveganjem. Vhodni podatki za izracun pricakovane izgube iz kreditnega tveganja SID banka izracunava pricakovane kreditne izgube na podlagi naslednjih metodologij: - metodologije za skupini 1 in 2; - metodologije za skupino 3 – ocena denarnih tokov; - metodologije za skupino 3 – ocena zavaro-vanj. Vhodni podatki za izracun pricakovanih kreditnih izgub na podlagi metodologije za skupini 1 in 2 so: - verjetnost neplacila (PD); - izguba ob neplacilu (LGD); - izpostavljenost ob neplacilu (EAD); - diskontni faktor. SID banka na podlagi interno razvitih metodologij doloca krivulje verjetnosti neplacila (PD-krivulje) in krivulje izgub ob neplacilu (LGD-krivulje) za posamezne homogene skupine, ki jih je interno dolocila. Verjetnosti neplacila za krovni homogeni PD-skupini: izpostavljenosti do velikih podjetij v Sloveniji in izpostavljenosti do MSP v Sloveniji SID banka doloca na podlagi modeliranih prehodnih matrik. Vhodni podatki v modelu so mikropodatki iz podatkovne baze AJPES za obdobje 2006–2017. Za dolocitev verjetnosti neplacila za druge krovne homogene PD-skupine SID banka uporablja podatke bonitetne agencije FitchRatings v obliki mikropodatkov, pri cemer za modeliranje uporablja regresijske metode iz analize preživetja. SID banka pri dolocitvi izgube ob neplacilu uporablja prilagojene parametre iz Smernic za izracun stopnje neplacila in stopnje izgube, ki jih je izdala Banka Slovenije, pri cemer upošteva tudi v prihodnost usmerjene informacije. Izpostavljenost ob neplacilu SID banka doloca glede na izpostavljenost financnega instrumenta na datum izracuna pricakovanih kreditnih izgub in pogodbene prihodnje denarne tokove iz naslova financnega instrumenta. Pri izracunu izpostavljenosti ob neplacilu za zunajbilancne izpostavljenosti SID banka upošteva regulativno dolocene konverzijske faktorje iz Uredbe CRR. SID banka za diskontni faktor uporablja efektivno obrestno mero, doloceno ob zacetnem pripoznanju, ali njen približek. Pri kupljenem ali izdanem financnem sredstvu s poslabšano kreditno kakovostjo (postavka POCI) za diskontiranje uporablja kreditnemu tveganju prilagojeno efektivno obrestno mero, doloceno ob zacetnem pripoznanju. Pri pogodbah o financnem poroštvu in financnih instrumentih, za katere ni mogoce dolociti efektivne obrestne mere, SID banka uporablja uteženo obrestno mero donosnih izpostav-ljenosti kreditnega portfelja SID banke. SID banka pricakovane kreditne izgube za financne instrumente, ki so razvršceni v skupino 3, izracunava na podlagi metodologije ocene denarnih tokov (delujoce podjetje) ali ocene zavarovanj (nedelujoce podjetje), pri cemer upošteva tudi v prihodnost usmerjene informacije. Pri kupljenem ali izdanem financnem sredstvu s poslabšano kreditno kakovostjo (postavka POCI), ki je opredeljeno kot nedonosna izpostavljenost, SID banka izracuna pricakovane kreditne izgube na podlagi metodologij za skupino 3. Ce kupljeno ali izdano financno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo (postavka POCI) postane donosna izpostavljenost, SID banka pricakovane kreditne izgube izracuna na podlagi metodologije za skupino 2. V prihodnost usmerjene informacije SID banka pri dolocitvi verjetnosti neplacila upošteva v prihodnost usmerjene informacije na podlagi povezave med stopnjo neplacila in makroekonomskega kazalnika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda. Pri dolocitvi izgube ob neplacilu SID banka upošteva v prihodnost usmerjene informacije pri parametru stopnja poplacila za nezavarovano izpostavljenost in pri parametru stopnja prilagoditve vrednosti zavarovanja (HC) v obliki faktorjev makroekonomskih napovedi. Za ugotavljanje odvisnosti parametra stopnja poplacila za nezavarovano izpostavljenost od stanja gospodarstva je SID banka proucila razliko stopnje poplacila za nezavarovano izpostavljenost v odvisnosti od vrednosti makroekonomskega kazalnika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda. SID banka je za izracun faktorjev makroeko-nomskih napovedi za parameter stopnja prilagoditve vrednosti zavarovanja (HC) zavarovanja razdelila v dve skupini, in sicer: - zavarovanja z nepremicninami (poslovne in stanovanjske nepremicnine); - druge vrste zavarovanj (zavarovanja z vrednostnimi papirji, premicninami in terjatvami). Za ugotavljanje odvisnosti vrednosti nepremic-nin od stanja v gospodarstvu je SID banka upoštevala povezavo indeksa Geodetske uprave Republike Slovenije in makroekonomskega kazalnika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda, za druge vrste zavarovanj pa povezavo med vrednostmi zavarovanj iz portfelja banke in makroekonomskega kazal-nika, izpeljanega iz rasti bruto domacega proizvoda. SID banka za izracun pricakovanih kreditih izgub upošteva enotne faktorje makro-ekonomskih napovedi za celoten portfelj. Pri financnih instrumentih, razvršcenih v skupini 1 in 2, faktorje makroekonomskih napovedi upošteva pri izracunu posameznih tock na krivuljah izgub ob neplacilu (LGD-krivulje), pri financnih instrumentih, razvršcenih v skupino 3, pa pri izracunu ocenjenih poplacil. SID banka pri izracunu pricakovanih kreditnih izgub upošteva tri scenarije makroekonomskih napovedi, lahko tudi vec, ce se pricakujejo vecji šoki. Scenariji praviloma predstavljajo osnovno, ugodno in neugodno projekcijo glavnih makroekonomskih dejavnikov. Razpon med ugodnim in neugodnim scenarijem odraža interno ovrednoteno tveganje v domacem in tujem makrofinancnem okolju. Letne stopnje rasti BDP Slovenija Evroobmocje 2020 2021 2022 2023 2020 2021 2022 2023 Osnovni scenarij -8,0 3,5 3,7 2,8 -8,0 5,0 3,0 2,8 Ugodni scenarij -6,0 4,0 3,5 2,6 -7,0 8,0 3,5 2,8 Neugodni scenarij -9,3 -1,2 3,1 3,4 -10,3 -1,6 2,7 3,0 Pandemija COVID-19 je povzrocila nenaden in izrazit padec gospodarske aktivnosti, zato so nadzorni organi, Evropska komisija in Upravni odbor za mednarodne racunovodske standarde (IASB) podali usmeritve, da naj banke v razmerah, ko primerne in dokazljive informacije o preteklih dogodkih, trenutnih pogojih ter napovedih glede prihodnjih ekonomskih okolišcin niso zanesljive, pri oceni kreditnih parametrov za ocenjevanje pricakovanih kreditnih izgub upoštevajo dovoljeno prožnost in presojo v okviru MSRP 9 ter ne uporabijo samodejno svojih obstojecih pristopov glede ocenjevanja pricakovanih kreditnih izgub, da bi ublažile kakršen koli neupravicen ucinek krize COVID-19 na višino pricakovanih kreditnih izgub ter tako na dobickonosnost in kapitalsko ustreznost bank. V tabeli so prikazane letne stopnje rasti BDP, ki jih je SID banka upoštevala pri izracunu pricakovanih kreditnih izgub po stanju na dan 31. 12. 2020. V okviru osnovnega scenarija rasti slovenskega bruto domacega proizvoda je SID banka za izhodišce upoštevala napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, pri napovedi rasti BDP evroobmocja pa makroekonomske napovedi Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Ne glede na izrazit upad gospodarske aktivnosti v letu 2020 se kakovost kreditnega portfelja SID banke ni poslabšala. Zaradi sprejetih obsežnih paketov ukrepov za omilitev negativnih posledic pandemije COVID-19 na ravni posameznih držav, Evropske centralne banke, pristojnih nadzornih organov posameznih držav in Evropske komisije se pricakuje poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja z zamikom. Gospodarske razmere so namrec še vedno negotove, ukrepi za omilitev negativnih posledic pandemije COVID-19 pa zacasno prikrivajo resnost težav, s katerimi se srecujejo podjetja. Pricakuje se tudi, da bo ob zapadlosti ukrepa odloga placila obveznosti prišlo do nenadnega poslabšanja kakovosti kreditnega portfelja iz naslova zamud kreditojemalcev. V preteklosti so bile namrec zamude kreditojemalcev pri bankah pomemben zgodnji znak likvidnostnih težav kreditojemalcev, ki so se odrazile v poslabšanju bonitetne ocene. Navedena pricakovanja je SID banka upoštevala pri izracunu kreditnih parametrov in pricakovanih kreditnih izgub po stanju na dan 31. 12. 2020, kjer je upoštevala zamik realizacije makroekonomskih napovedi. Za leto 2021 je upoštevala 75 odstotkov makroeko-nomske napovedi za leto 2020. Preostalih 25 odstotkov makroekonomske napovedi za leto 2020 ter 75 odstotkov makroekonomske napovedi za leto 2021 je SID banka upoštevala za leto 2022. Makroekonomski napovedi za leti 2022 in 2023 sta upoštevani v celoti ter z enoletnim zamikom. Analiza obcutljivosti makroekonomskih spremenljivk Sprememba rasti BDP Vpliv na PD Vpliv na LGD Vpliv na ECL +100 bazicnih tock -13,71 -129,67 -3.865 -100 bazicnih tock 15,57 260,27 4.393 V tabeli je prikazana analiza obcutljivosti vpliva spremembe rasti bruto domacega proizvoda (BDP) za +/- 100 bazicnih tock na višino verjetnosti neplacila, izgube ob neplacilu ter pricakovanih kreditnih izgub (ECL) po stanju na dan 31. 12. 2020. Upoštevana je sprememba rasti bruto domacega proizvoda osnovnega scenarija za obdobje od leta 2020 do leta 2023. Zamik realizacije makroekonomskih napovedih, ki ga je SID banka upoštevala pri izracunu kreditnih parametrov in pricakovanih kreditnih izgub po stanju na dan 31. 12. 2020, v analizi obcutljivosti ni upoštevan. Restrukturirana posojila Restrukturirana posojila so tista posojila, pri katerih so bili uporabljeni ukrepi restrukturi-ranja, ki so sestavljeni iz koncesij (odpustkov) komitentu, ki ima ali bo zelo kmalu imel težave pri izpolnjevanju financnih obveznosti. Financne težave oziroma zmožnost odplace-vanja dolga banka pri restrukturiranju posojil ocenjuje na ravni komitenta. Pri tem se upoštevajo vse pravne osebe v komitentovi sku-pini, ki so predmet racunovodske konsolidacije, in fizicne osebe, ki obvladujejo to skupino. Koncesija se nanaša na eno od naslednjih dejanj: - spremembo pogojev odplacevanja nalož-benega posla, kadar takšna sprememba ne bi bila odobrena, ce komitent ne bi imel težav pri izpolnjevanju svojih financnih obveznosti, - delno ali celotno refinanciranje naložbenega posla, kadar takšno refinanciranje ne bi bilo odobreno, ce komitent ne bi imel težav pri izpolnjevanju financnih obveznosti. Vse razlike, ki nastanejo pri restrukturiranju, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Za odlocitev o sprejetju ukrepa restrukturiranja banka pridobi informacije o ucinkih restruktu-riranja na financna sredstva banke, praviloma pa tudi podatke o ekonomskih ucinkih restruk-turiranja glede na druge alternativne rešitve (npr. unovcenje zavarovanj, prodaja financnega sredstva, prekinitev pogodbe ipd.). Banka za restrukturirana posojila v poslovnih knjigah zagotavlja analiticno evidenco, ki vkljucuje podatke o nacinu restrukturiranja (z aneksom ali novo pogodbo) in vrstah restrukturiranja, z datumi restrukturiranja ter ucinki na spremembo vrednosti posojil, vkljucno z ucinki iz odpisov oziroma odprave pripoznanja iz izkaza financnega položaja, spremembo verjetnosti izgube, spremembo bonitetne ocene komitenta in morebitno spremembo statusa restrukturiranih posojil. Obracunavanje varovanja pred tveganjem Z uvedbo MSRP 9 v letu 2018 so bile uvedene novosti v obracunavanju varovanja pred tveganji: ukinitev merjenja uspešnosti varovanja, casovna vrednost opcij in terminskih tock, dolocitev skupne izpostavljenosti varovanih postavk, možnost varovanja locenih sestavin tveganja in prepoved prostovoljne prekinitve varovalnih razmerij. Ustrezni instrumenti za varovanje pred tveganjem so: - izvedeni financni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida; - neizvedeno financno sredstvo ali financna obveznost, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in - pogodbe s stranko zunaj skupine oziroma banke. Dokler OMRS ne objavi novega standarda za tako imenovano makrovarovanje, družbe lahko uporabljajo obracunavanje varovanja pred tveganji v skladu z MRS 39, kar je izkoristila tudi SID banka. 2.3.9 Izvedeni financni instrumenti in racunovodsko obracunavanje varovanj pred tveganji Banka izvedene financne instrumente razvršca med financne instrumente, namenjene trgo-vanju, in financne instrumente, namenjene varovanju. Izvedeni financni instrumenti se v izkazu financnega položaja pripoznajo po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti so dolocene na podlagi objavljenih cen na delu-jocem trgu, z uporabo modelov diskontiranih denarnih tokov ali uporabo cenovnih modelov, odvisno od posameznega izvedenega financ-nega instrumenta. Izvedeni financni instrumenti se v izkazu financnega položaja pripoznajo kot sredstvo, ce je njihova poštena vrednost pozitivna, oziroma kot obveznost, ce je njihova poštena vrednost negativna. Spremembe poštene vrednosti izvedenih financnih instrumentov, ki niso instrumenti za varovanje pred tveganjem, se v izkazu poslov-nega izida izkazujejo v postavki cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje. Med financne instrumente, namenjene varova-nju, spadajo tisti izvedeni financni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za racunovodsko obracunavanje varovanja pred tveganji. Obracunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting) pomeni obracunavanje razmerja varovanja med instrumentom za varovanje (vecinoma je to izvedeni financni instrument) in varovano postavko (sredstvo oziroma obveznost ali skupina sredstev oziroma skupina obveznosti s podobnimi znacilnostmi tveganja), zato da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtralizirajo ucinki merjenja obeh instrumentov, ki se sicer ne bi pripoznali v poslovnem izidu socasno. Pri tem je treba razmerje varovanja tudi formalno oznaciti in ustrezno dokumentirati. Ob uvedbi razmerja varovanja pred tveganjem mora banka izdelati formalni dokument, v katerem so opisani razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, meto-dologija vrednotenja in strategija varovanja. Prav tako mora banka dokumentirati oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem, ko so ti izpostavljeni spremembam poštene vrednosti varovane postavke ali varovanih denarnih tokov posla, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. To so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da so razmerja varovanja primerna. Banka oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato med trajanjem razmerja varovanja, pri cemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu 80–125 odstotkov. Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem Po MRS 39 varovanje poštene vrednosti pred tveganjem pomeni varovanje pred izpostav-ljenostjo spremembam, in sicer poštene vrednosti pripoznanega sredstva ali obveznosti, ali nepripoznane trdne obveze, ali dolocenega dela takega sredstva, obveznosti ali trdne obveze, ki jo je mogoce pripisati posameznemu tveganju in lahko vpliva na poslovni izid. Kot instrumente za varovanje banka uporablja obrestne zamenjave. Ob uspešnem varovanju se spremembe poštene vrednosti instrumentov za varovanje pred tveganjem (izvedenih financnih instrumentov) takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida v postavki spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji. Ce se varovana postavka meri po nabavni vrednosti, se za dobicek ali izgubo pri varovani postavki, ki ga/jo je mogoce pripisati varovanemu tveganju, prilagodi knjigovodska vrednost varovane postavke, hkrati pa se dobicek ali izguba pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji. Ce je pred tveganjem varovana postavka financno sredstvo, merjeno po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se dobicek ali izguba, pripisljiva varovanemu tveganju, pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji, in ne v izkazu drugega vseobsegajocega donosa. Obracunavanje varovanja pred tveganjem preneha, ce instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi, kadar varovanje pred tveganjem ne zadošca vec sodilom za obracunavanje varovanja pred tveganjem ali ce banka odlocitev preklice. Ce razmerje varovanja ne izpolnjuje vec pogojev za racunovodsko obracunavanje varovanja pred tveganjem, se neuspešno varovanje iz naslova izvedenih financnih instrumentov izkaže v izkazu poslovnega izida v postavki cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega financnega instrumenta, za katerega se uporablja metoda efektivne obrestne mere, se prenese v poslovni izid v preostalem obdobju do zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega lastniškega vrednostnega papirja se vkljuci v izkaz poslovnega izida ob prodaji. Varovanje denarnih tokov pred tveganjem Po MRS 39 varovanje denarnih tokov služi varovanju pred izpostavljenostjo spremen-ljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoce pripisati posameznemu tveganju. Varovanje se nanaša na izpostavljenost spremenljivosti denarnih tokov, ki so povezani s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali pa zelo verjetnimi nacrtovanimi oziroma predvidenimi transak-cijami (ali posameznimi deli teh treh), kar bo vplivalo na poslovni izid. Instrumenti za varovanje so kateri koli izvedeni financni instrumenti, ki lahko varujejo pred izpostavljenostjo spremenljivosti relevantnih denarnih tokov. Instrumenti za varovanje se v izkazu financnega položaja pripoznajo po pošteni vrednosti. Kot instrumente za varovanje banka uporablja obrestne zamenjave. Spremembe poštene vrednosti instrumenta za varovanje so razdeljene na del, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, in del, ki je opredeljen kot neuspešno varovanje pred tveganjem. Del, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, se pripozna nepo-sredno v kapitalu (v drugem vseobsegajocem donosu), del, ki je opredeljen kot neuspešno varovanje pred tveganjem, pa se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji. Zneski, pripoznani neposredno v kapitalu, se iz drugega vseobsegajocega donosa prerazvrstijo v poslovni izid v istem obdobju, v katerem varovana postavka vpliva na poslovni izid. Banka preneha obracunavati varovanje pred tveganjem, kadar instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati, se proda, odpove ali izkoristi ali ko varovanje pred tveganjem ne zadošca vec sodilom za obracunavanje varo-vanja pred tveganjem, ko se ne pricakuje vec, da bo prišlo do napovedane transakcije ali ce banka preklice oznacitev. Kumulativni dobicek ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je pripoznan/a neposredno v kapitalu (v drugem vseobsega-jocem donosu) iz obdobja, ko je bilo varovanje pred tveganjem uspešno, se prerazvrsti v poslovni izid v istem obdobju, v katerem napovedani denarni tokovi, varovani pred tveganjem, vplivajo na poslovni izid. Ce se ne pricakuje vec, da se bo predvideni posel uresnicil, se z njim povezani nabrani dobicek ali izguba, ki je bil/a pripoznan/a neposredno v kapitalu (v drugem vseobsegajocem donosu), takoj prenese v izkaz poslovnega izida. 2.3.10 Naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb se v locenih racunovodskih izkazih pripoznajo po nabavni vrednosti (naložbeni metodi), dividende pa se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica do prejetja dividende. Ce se pojavijo dokazi, ki nakazujejo potrebo po oslabitvi naložbe v odvisno ali skupaj obvladovano družbo, banka nadomestljivo vrednost oceni za vsako naložbo posebej. Pri naložbah v odvisne družbe, kjer ob pridobitvi ni bilo dobrega imena, se na datum porocanja presojajo znamenja oslabitve, in ce ta znamenja obstajajo, se izvede test oslabitve. Pri naložbi v skupaj obvladovano družbo se test oslabitve izvaja na podlagi testa oslabitve dobrega imena za denar ustvarjajoce enote, ki vkljucuje dobro ime. Pri konsolidiranih racunovodskih izkazih se test oslabitve dobrega imena izvaja na vsak datum porocanja za denar ustvarjajoce enote. Testi oslabitve naložb se opravljajo skladno s poslovnimi pricakovanji posamezne naložbe. Podlaga za test je vrednotenje naložbe. Vhodni podatki za vrednotenje so poslovna pricakova-nja, utemeljena s poslovnim planom posamezne družbe, in vpliv, ki ga ima SID banka na poslovanje posamezne družbe. Model vredno-tenja temelji na merjenju diskontiranih denarnih tokov. Diskontni faktor je izracunan skladno s tveganji, ki jim je posamezna naložba izpo-stavljena. 2.3.11 Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vkljucujejo nepremicnine, opremo in drobni inventar. Ob zacetnem pripoznanju se opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevracljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoce pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Pozneje nastali stroški vzdrževanj in popravil v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se izkazujejo kot stroški v izkazu poslovnega izida. Vlaganja v obstojeca opredmetena osnovna sredstva, ki povecujejo prihodnje ekonomske koristi, povecujejo vrednost teh sredstev. Po zacetnem pripoznanju se uporabi model nabavne vrednosti, po katerem se osnovna sredstva evidentirajo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišca in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi ce so pridobljena skupaj. Opredmeteno osnovno sredstvo se zacne amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obracunava po metodi enakomernega casovnega amortiziranja. Uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2020 in 2019: v odstotkih Zgradbe in deli zgradb 5 Racunalniška oprema 50 Osebni avtomobili 12,5 Pohištvo 11 Ostala oprema 25 Drobni inventar 25 Opredmetena osnovna sredstva se oslabijo, ce njihova knjigovodska vrednost presega nado-mestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta se na bilancni presecni dan oceni, ali obstajajo znaki oslabitve sredstva. Ce obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera od teh je vecja. Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamez-nega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in ce od njegove uporabe ali odtujitve ni vec mogoce pricakovati bodocih gospodarskih koristi. Neopredmetena sredstva z dolocljivo dobo koristnosti Postavka vkljucuje naložbe v racunalniške programe in licence. V letih 2020 in 2019 je upo-rabljena amortizacijska stopnja za racunalniške programe in licence 20 odstotkov. Amortizacija se obracunava po metodi enakomernega casov-nega amortiziranja. Neopredmetena sredstva z dolocljivo dobo koristnosti se oslabijo, ce njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta se na bilancni presecni dan oceni, ali obstajajo znaki oslabitve neopredmetenega sredstva. Ce obsta-jajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera od vrednosti je vecja. Neopredmeteno sredstvo z dolocljivo dobo kori-stnosti se izkazuje po zacetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvršceno med sredstva za prodajo, bodisi na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum. 2.3.12 Racunovodsko obracunavanje najemov Banka identificira pogodbe, ki ustrezajo opredelitvi najema, skladno z zahtevami MSRP 16. Najem je opredeljen kot pogodba ali del pogodbe, ki podeljuje pravico do nadzora uporabe opredeljenega sredstva za doloceno obdobje v zameno za placilo. Banka (v vlogi najemnika) na datum zacetka najema pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Na datum zacetka najema banka meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, po nabavni vrednosti. Sredstva v najemu, pripoznana kot pravica do uporabe, banka vodi analiticno na ustreznih kontih nepremicnin, opreme ali naložbenih nepremicnin. Vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema znesek zacetnega merjenja obveznosti iz najema, prilagojen za vsa placila najemnin, izvedena na datum zacetka najema ali pred njim, morebitne najemne spodbude, zacetne neposredne stroške, nastale najem-niku, in oceno stroškov, ki jih bo imel najemnik ob koncu trajanja najema. Pravica do uporabe sredstva je obravnavana podobno kot ostala nefinancna sredstva in se v skladu s tem tudi amortizira. Pravica do uporabe sredstev v najemu se amortizira linearno od datuma zacetka najema do konca njegove dobe koristnosti oziroma do konca trajanja najema, ce je krajše od dobe koristnosti sredstva. Obveznost iz najema se izracuna kot sedanja vrednost bodocih najemnin, diskontirana z najemom povezano obrestno mero, ce jo je mogoce dolociti, sicer pa s predpostavljeno obrestno mero za izposojanje, ki jo mora placati banka za izposojanje. Obveznosti iz najema banka prenaša v druge obrestne odhodke hkrati s placili najemnine najemodajalcu. Kot predpostavko za izracun neto sedanje vre-dnosti pri pogodbah, sklenjenih za nedolocen cas, banka predpostavlja petletno najemno obdobje. Banka je izkoristila naslednje prakticne rešitve, ki jih omogoca standard, in sicer: - nenajemne sestavine, ki so del najemnine, se ne locijo od najemnih sestavin, temvec se vsaka najemna sestavina in povezane nenajemne sestavine obracunajo kot ena sama najemna sestavina; - standarda MSRP 16 ne uporablja za najeme neopredmetenih sredstev. Banka pri pripoznanju uporablja izjeme, ki so po standardu dovoljene: - izvzeti so kratkorocni najemi (najemi do 12 mesecev) in - najemi majhne vrednosti (nabavna vrednost novega sredstva, ki se najema, ne glede na starost sredstva ne presega evrske protivrednosti 5.000 USD). Najemnine, povezane s temi najemi, banka pripozna kot stroške najema. 2.3.13 Druga sredstva Med druga sredstva so vkljuceni vnaprej placani in neobracunani stroški, nezaracunani prihodki, terjatve za davke in dani predujmi. Druga sredstva se pripoznajo v zneskih, ki izha-jajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplacana. Na bilancni datum se na razlicne nacine preverja poštena, to je nadomestljiva vrednost za druga sredstva. Ce obstajajo nepristranski dokazi, da je pri drugih sredstvih, izkazanih po odplacni vrednosti, prišlo do izgube zaradi oslabitve, se ta izkaže med oslabitvami v zvezi z drugimi sredstvi, knjigovodska vrednost drugih sredstev pa se zmanjša s preracunom na kontu popravka vrednosti. 2.3.14 Rezervacije za obveznosti in stroške Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilancnih obveznosti (odobreni neizkorišceni krediti in kreditne linije, garancije), za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo zaradi sedanje obveze (pravne ali posredne), ki izhaja iz preteklega dogodka, in kadar je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogocajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoce zanesljivo izmeriti. Ukinjanje rezervacij nastopi, ko se ugotovijo prevelike rezervacije ali ko se potencialne izgube v zvezi s tveganji zmanjšajo. SID banka pripozna rezervacije za zunajbi-lancne obveznosti na podlagi postopkov, navedenih v tocki 2.3.8, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. 2.3.15 Ugodnosti zaposlencev Ugodnosti zaposlencev vkljucujejo kratkorocne in nekratkorocne zaslužke zaposlencev. Obveznosti za kratkorocne zaslužke zaposlen-cev se pripoznajo v nediskontiranem znesku in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlencev v zvezi s kratkorocnimi zaslužki opravljeno. Nekratkorocni zaslužki zaposlencev vkljucujejo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. V skladu z zakonodajo se zaposlenci upokojijo praviloma po 40 letih službovanja in so takrat ob izpolnitvi dolocenih pogojev upraviceni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposlenci so skladno s kolektivno pogodbo upraviceni tudi do jubilejne nagrade. Obveze iz navedenih naslovov in vsi pripadajoci dobicki/ izgube so vkljuceni v izkaz poslovnega izida. Potreben obseg rezervacij iz tega naslova je izracunan v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov ob upoštevanju nekaterih predpostavk. Pomembnejše predpostavke so: diskontni faktor v višini 40 odstotkov tehtane povprecne obrestne mere za državne vrednostne papirje, ki jo za namene pokojninskih zavarovanj obja-vlja Ministrstvo za finance, število zaposlencev na zadnji dan leta in povprecne place zaposlen-cev v zadnjem cetrtletju. Tovrstne rezervacije se izracunavajo vsako leto. 2.3.16 Druge obveznosti Med druge obveznosti so vkljucene obveznosti iz naslova vnaprej placanih in odloženih prihodkov, obveznosti za davke in prejeti predujmi. 2.3.17 Kapital Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobicka, akumulirani drugi vseobsegajoci donos, popravek kapitala – lastni deleži in cisti dobicek poslovnega leta. Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplacali lastniki. Kapitalske rezerve se smejo uporabiti skladno z zakonom za pokrivanje izgube in za povecanje kapitala. Rezerve iz dobicka se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno porocilo, oziroma s sklepom pristojnega organa ter se uporabijo skladno s statutom in z zakonom. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za kritje ciste izgube poslovnega leta, za kritje prenesene izgube, za povecanje osnovnega kapitala, za oblikovanje rezerv za lastne deleže in sanacijo vecjih škod, nastalih iz poslovanja oziroma zaradi izrednih poslovnih dogodkov. Druge rezerve iz dobicka so namenjene krepitvi kapitalske ustreznosti. V akumuliranem drugem vseobsegajocem do-nosu se evidentirajo akumulirani dobicki/izgube iz spremembe poštene vrednosti lastniških in dolžniških financnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajo-cega donosa, dobicki/izgube v zvezi z varova-njem denarnih tokov, zmanjšani/povecani za morebitne odložene davke. Pridobljeni lastni deleži so v višini placanega nadomestila zanje prikazani kot zmanjšanje lastniškega kapitala. 2.3.18 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vklju-cujejo prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma prejetih kreditov, obresti od izvedenih financnih instrumentov, obresti od financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, in druge obresti. V izkazu poslovnega izida se prihodki iz obresti, odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po metodi veljavnih obresti. Banka pri izkazovanju obresti od financnih sredstev skupine 3 in posledicno tudi obresti od nedonosnih financnih sredstev, ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zaradi tehnicnih omejitev uporablja konservativnejši pristop, po katerem v dobro popravkov vrednosti za kreditne izgube izkaže višji znesek obresti (tj. tudi obresti, ki se nanašajo na neoslabljeni del glavnice) in te pripozna v izkazu poslovnega izida šele ob placilu. Ob placilu med obrestnimi prihodki v izkazu poslovnega izida pripozna le obresti od neoslabljenega dela glavnice kredita, ce je kredit merjen po odplacni vrednosti oziroma od poštene vrednosti kredita, ce je ta merjen po pošteni vrednosti. Obresti, ki se nanašajo na preostali del glavnice, banka ob morebitnem placilu pripozna med prihodki iz odprave oslabitev, ce je kredit merjen po odplacni vrednosti in med cistimi dobicki iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, ce je kredit merjen po pošteni vrednosti. Pri financnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se na podlagi izracuna odplacne vrednosti po metodi efektivne obrestne mere prihodki iz obresti izracunajo na podlagi donosnosti do dospetja. 2.3.19 Prihodki iz dividend Prihodki iz dividend se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko nastane pravica do prejetja placila in obstaja verjetnost, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane s transakcijo. 2.3.20 Prejete in dane opravnine Opravnine, vkljucene v izracun efektivne obrestne mere financnega sredstva ali financne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki. Postavka prihodki iz opravnin (provizij) tako vkljucuje opravnine od danih jamstev in odobrenih kreditnih poslov, ki niso vkljucene v efektivno obrestno mero, postavka odhodki za opravnine (provizije) pa vkljucuje opravnine za najete kredite, opra-vljene borzne posle ter opravnine za opravljene druge storitve (storitve v zvezi s placevanjem in upravljanjem sredstev banke v drugi instituciji). Prihodki iz opravnin, razen tistih, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, se obracunavajo v skladu z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci. V skladu z MSRP 15 se prihodki pripoznajo, ko banka izpolni (ali izpolnjuje) izvršitveno obvezo s prenosom obljubljene storitve (tj. sredstva) kupcu. Sredstvo je preneseno, ko kupec pridobi (ali pridobiva) obvladovanje tega sredstva. Ce je izvršitvena obveza izpolnjena v dolocenem trenutku, se z njo povezani prihodki pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko je storitev opra-vljena. Ce je izvršitvena obveza izpolnjena skozi doloceno obdobje, se z njo povezani prihodki pripoznajo v izkazu poslovnega izida skladno z napredkom pri izpolnjevanju obveznosti. Zaradi navedenih pravil banka opravnine iz odobrenih kreditnih poslov pripozna v trenutku, ko je storitev opravljena, medtem ko opravnine za dana jamstva pripozna v casu trajanja pogodbe. Znesek prihodkov, povezanih z opravninami, se izmeri na podlagi pogodbenih dolocil. Ce je znesek, ki je predviden s pogodbo, v celoti ali delno odvisen od variabilnosti, se prihodki knjižijo v višini najverjetnejšega zneska, ki ga banka pricakuje. Opravnine se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. 2.3.21 Cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, vkljucujejo realizirane dobicke in izgube iz nakupov in odtujitev financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, tj. financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa in financnih sredstev in obveznosti, merjenih po odplacni vrednosti. Tu banka izkazuje tudi dobicke/izgube iz poslovanja štirih posojilnih skladov, ki jih je oblikovala skupaj z MGRT. Pripozna jih na osnovi pogodbeno dogovorjene klavzule kritja prvih izgub (first loss): negativni rezultat skladov se primarno pokriva iz prednostne udeležbe MGRT v tveganjih posojilnih skladov z zmanjševanjem obveznosti do MGRT, ki jo izkazuje med financnimi obveznostmi, merje-nimi po odplacni vrednosti. 2.3.22 Cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje Cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje vkljucujejo realizirane in nerealizirane dobicke/izgube iz financnih sredstev v posesti za trgovanje, vkljucno z izvedenimi financnimi instrumenti, ki niso bili sklenjeni za varovanje pred tveganjem ter tudi ciste dobicke/izgube iz nakupa in prodaje tujih valut. 2.3.23 Cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje Cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, vkljucujejo realizirane in nerealizirane dobicke/izgube v zvezi z lastniški-mi vrednostnimi papirji, pa tudi ucinke merjenja in realizirane ucinke, povezane z dolžniškimi vrednostnimi papirji in krediti ter drugimi financnimi sredstvi, ki ne izpolnjujejo pogojev za merjenje po odplacni vrednosti. 2.3.24 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji V povezavi z varovanjem poštene vrednosti pred tveganjem, ki izpolnjuje pogoje za racuno-vodsko obracunavanje varovanja pred tveganji, se dobicek ali izguba instrumenta za varovanje pred tveganjem pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji. Prav tako se v postavki spremembe poštene vredno-sti pri obracunavanju varovanj pred tveganji pripozna dobicek ali izguba varovane postavke. V povezavi z varovanjem denarnih tokov pred tveganjem, ki izpolnjuje pogoje za racuno-vodsko obracunavanje varovanja pred tveganji, se delež dobicka ali izgube instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje, pripozna neposredno v kapitalu (v drugem vseobsegajocem donosu), del, ki je opredeljen kot neuspešno varovanje, pa se pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji. Dobicki ali izgube, ki so pripoznani v kapitalu, se prenesejo v izkaz poslovnega izida v istem obdobju, v katerem varovana postavka vpliva na neto dobicek ali izgubo. 2.3.25 Drugi cisti poslovni dobicki/izgube Med drugimi cistimi poslovnimi dobicki/izgu-bami se v izkazu poslovnega izida vkljucujejo dobicki in izgube iz nebancnih storitev. Prihodki za nebancne storitve vkljucujejo zaracunana nadomestila za opravljene storitve poslov po pooblastilu in druge storitve. Prihodki se pripoznajo, ko je izpolnjena pogod-bena obveznost, tj. ko je nadzor blaga in storitev prenesen na kupca. Pripoznajo se v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pricakuje, da je do njega upravicena. 2.3.26 Državne podpore Banka pripozna državno podporo, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo izpolnila pogoje v zvezi z njo in da bo podpora prejeta. Državna podpora, ki jo banka dobi kot nadomestilo za že nastale odhodke ali izgube ali pa kot takojšnjo pomoc, s katero niso povezani nobeni dodatni stroški, se pripozna v poslovnem izidu tistega obdobja, v katerem jo banka dobi. Podpore, ki so povezane s prihodki, banka odšteje od izkazanih odhodkov, ki so povezani z njimi. V letu 2020 in 2019 banka ni prejela državne podpore. 2.3.27 Davki Davek od dohodka pravnih oseb je obracunan v skladu z lokalno zakonodajo. Odloženi davki so obracunani z uporabo metode obveznosti po izkazu financnega položaja za vse zacasne razlike, ki nastanejo med davcnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi. Odloženi davki so izracunani z uporabo davcnih stopenj, ki so bile veljavne na dan izkaza financnega položaja oziroma za katere se pricakuje, da bodo uporabljene, ko se odložena terjatev za davek realizira ali se odložena obveznost za davek poravna. Odloženi davek, ki je povezan z vrednotenjem financnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajocem donosu. Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne zacasne razlike, ce je verjetno, da se bo pojavil razpoložljiv obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce uporabiti odbitne zacasne razlike. Kljub negotovosti, povezani z vplivom epidemije COVID-19 na zunanje dejavnike, je banka pripoznala odložene terjatve za davke za vse odbitne zacasne razlike. 2.3.28 Izracun cistega dobicka na delnico Izracuna se kot kolicnik med cistim dobickom, ki ga je banka ugotovila v izkazu poslovnega izida, in številom delnic, ki sestavljajo osnovni kapital banke. Lastne delnice se v izracunu ne upoštevajo. 2.3.29 Pogojne obveznosti in prevzete financne obveznosti V prevzetih financnih obveznostih so izkazane financne in storitvene garancije, neizkorišceni odobreni krediti in kreditne linije ter nevplacani kapital. Prevzete financne obveznosti za jamstva pomenijo nepreklicne obveze za placila, ce komitent ne izpolni svojih obveznosti do tretjih oseb. Tveganja, povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi financnimi obveznostmi, se ocenju-jejo na podlagi veljavnih racunovodskih politik in internih predpisov o obvladovanju tveganj, opisanih v tocki 2.3.8, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Povecanje obveznosti v odvisnosti od tveganj se odrazi v postavki rezervacije. 2.3.30 Poslovanje za racun Republike Slovenije Poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen racun Dejavnost zavarovanja, ki ga SID banka izvaja v imenu Republike Slovenije in za njen racun, se evidentira v posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije dolocila za vodenje poslov po pooblastilu. Sredstva in obveznosti teh poslov niso vkljuceni v izkaz financnega položaja banke. Poslovanje v svojem imenu in za racun Republike Slovenije Upravljanje Sklada skladov FI 2014-2020 in Sklada skladov COVID-19, ki ju SID banka upravlja v svojem imenu in za racun Republike Slovenije, se evidentira v locenih postavkah. Sredstva in obveznosti skladov niso vkljucena v izkaz financnega položaja banke. Pojasnila o poslovanju po pooblastilu Republike Slovenije so v poglavju Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije poslovnega dela letnega porocila. 2.3.31 Porocanje po poslovnih segmentih Po MSRP 8 ima SID banka en sam poslovni segment porocanja – bancništvo. Bancništvo je enoten poslovni segment, saj se poslovanje znotraj banke po tveganjih in donosih bistveno ne razlikuje. Pretežni del poslovanja SID banke je na domacem trgu, zato banka ne razkriva dodatnih clenitev po geografskih obmocjih. 2.3.32 Novouveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroca, ter še neuveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila Racunovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstojecim standardom, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU ter veljajo od 1. 1. 2020 - Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP, ki jih je EU sprejela 29. 11. 2019 in veljajo za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. - Sprememba MRS 1 Predstavljanje racuno-vodskih izkazov ter MRS 8 Racunovodske usmeritve – Opredelitev materialnosti, ki jo je EU sprejela 29. 11. 2019 in velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. Sprememba naj bi podjetjem olajšala ocenjevanje pomembnosti in s tem odlocanje o vkljucenju informacij v racunovodske izkaze. - Sprememba MSRP 9 Financni instrumenti, MRS 39 Financni instrumenti: pripoznavanje in merjenje in MSRP 7 Financni instrumenti: razkritja – Reforma referencnih obrestnih mer, ki jo je EU sprejela 15. 1. 2020 in velja za letna obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. - Sprememba MSRP 3 Poslovne združitve – Opredelitev poslovnega subjekta, ki jo je EU sprejela 21. 4. 2020 in velja za letna obdo-bja, ki se zacnejo 1. 1. 2020 ali pozneje. Namen dopolnitve je izboljšanje opredelitve podjetja. Dopolnitev naj bi podjetjem olajšala ugotovitev, ali je opravljen prevzem podjetja ali skupine sredstev. Razlikovanje je pomembno, ker prevzemnik pripozna dobro ime samo pri nakupu podjetja. - Sprememba MSRP 16 Najemi – Koncesije za najemnine, povezane s COVID-19, ki jo je EU sprejela 9. 10. 2020 in velja od 1. 6. 2020. Sprememba uvaja možnost poenostavitve koncesije za najemnine, ki so neposredna posledica COVID-19. Sprejetje teh sprememb obstojecih standardov ni pripeljalo do pomembnih sprememb racunovodskih izkazov banke. Racunovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstojecim standardom, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, vendar ne veljajo za poslovno leto, ki se je zacelo 1. 1. 2020 - Sprememba MSRP 4 Zavarovalne pogodbe – Zacasna izjema uporabe MSRP 9, ki jo je EU sprejela 15. 12. 2020 in velja od 1. 1. 2021. Spremembe so namenjene obravnavanju zacasnih racunovodskih posledic razlicnih datumov zacetka veljavnosti MSRP 9 in prihodnjega MSRP 17. - Sprememba MSRP 9 Financni instrumenti, MRS 39 Financni instrumenti: pripoznavanje in merjenje, MSRP 7 Financni instrumenti: razkritja, MSRP 4 Zavarovalne pogodbe in MSRP 16 Najemi – Reforma referencnih obrestnih mer – faza 2, ki jo je EU sprejela 13. 1. 2021 in velja od 1. 1. 2021. S temi spremembami se zagotovi posebna racuno-vodska obravnava, da se spremembe vrednosti financnih instrumentov ali najemnih pogodb, do katerih pride zaradi zamenjave referencne obrestne mere, razporedijo skozi cas, kar preprecuje nenaden vpliv na dobicek ali izgubo, in se prepreci nepotrebna prekinitev razmerij varovanja pred tveganjem zaradi zamenjave referencne obrestne mere. Banka sprememb standardov, ki še niso stopile v veljavo, ni predcasno uporabila in ocenjuje, da v obdobju zacetne uporabe ne bodo pomembneje vplivale na racunovodske izkaze. Racunovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstojecim standardom, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela - MSRP 17 Zavarovalne pogodbe. Standard velja za obdobja, ki se zacnejo 1. 1. 2023 ali pozneje. Zagotavlja celovit okvir za merjenje in predstavitev vseh zavarovalnih pogodb. - Sprememba in odlog datuma uveljavitve MRS 1 Predstavljanje racunovodskih izkazov – Razvršcanje obveznosti med kratkorocne ali nekratkorocne, velja od 1. 1. 2023. - Sprememba MSRP 3 Poslovne združitve, velja od 1. 1. 2022. - Sprememba MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva – Iztržki pred nameravano uporabo, velja od 1. 1. 2022. - Sprememba MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva – Kocljive pogodbe – stroški izpolnjevanja pogodb, velja od 1. 1. 2022. - Letne dopolnitve MSRP 2018–2020, velja od 1. 1. 2022. - Sprememba MRS 1 Predstavljanje racuno-vodskih izkazov – Razkritje racunovodskih usmeritev, velja od 1. 1. 2023. - Sprememba MRS 8 Racunovodske usme-ritve, spremembe racunovodskih ocen in napake – Opredelitev racunovodskih ocen, velja od 1. 1. 2023. Banka predvideva, da uvedba novih standardov in sprememb obstojecih v obdobju zacetne uporabe ne bo pomembneje vplivala na njene racunovodske izkaze. Novih standardov in sprememb obstojecih banka ne bo uporabila pred datumom njihove obvezne uporabe. 2.3.33 Reforma obrestnih mer V povezavi z reformo referencnih obrestnih mer je bila v SID banki oblikovana interna delovna skupina, ki redno spremlja aktualne dogodke v zvezi s spremembami na podrocju reforme referencnih obrestnih mer in po potrebi obvešca pristojne odbore. V letu 2020 je bila v poslih financiranja izvedena prilagoditev pogodbenih dolocil, ki dolocajo referencno obrestno mero Euribor. Uporabljena je bila genericna definicija nadomestne referencne obrestne mere Euribor v skladu s takrat obstojecimi priporocili delovne skupine zasebnega sektorja o netveganih obrestnih merah pod okriljem ECB. Prilagoditev pogodbenih dolocil se nanaša na primer zacasne in trajne prekinitve ali spremembe referencne obrestne mere Euribor. Ta prilagojena pogodbena dolocila se uporabljajo v novo sklenjenih pogodbah, spremembe v obstojecih pogodbah pa se izvajajo postopoma. V prihodnje bo interna delovna skupina sprem-ljala priporocila delovne skupine zasebnega sektorja o netveganih obrestnih merah pod okriljem ECB ter dobre prakse domacih in tujih bank. Dodatno se predvideva pristop k razlicnim protokolom ISDA, ki standardizirano urejajo prehod na nadomestne referencne obrestne mere pri poslih z izvedenimi financnimi instrumenti. 2.3.34 Primerjalni podatki Skladno s predpisi Banke Slovenije se je v letu 2020 spremenila shema Izkaza poslovnega izida. SID banka je zato ustrezno prilagodila predstavitev primerjalnih racunovodskih izkazov za leto, ki se je koncalo 31. 12. 2019. Sprememba je vplivala na izkazovanje odhod-kov, povezanih s placili davkov, drugih dajatev in clanarin, ter podobnih odhodkov, ki se po novem vkljucujejo v postavko administrativni stroški, pred spremembo so bili vkljuceni v postavko drugi cisti poslovni dobicki/izgube. 2019 stara predstavitev sprememba nova predstavitev Drugi cisti poslovni dobicki/(izgube) 2.488 269 2.757 Administrativni stroški (15.562) (269) (15.831) 2.4 Pojasnila k izkazu financnega položaja 2.4.1 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Stanje na racunih in obvezne rezerve pri centralnih bankah 119.303 72.673 Vpogledne vloge pri bankah 884 56 Skupaj 120.187 72.729 2.4.2 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje Razclenitev po vrstah financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Lastniški instrumenti 17.432 4.758 Delnice neodvisnih družb 2.500 2.500 Investicijski kuponi 13.666 2.258 Lastniški deleži 1.266 0 Krediti in druga financna sredstva 17.765 12.927 Krediti strankam, ki niso banke 17.765 12.927 Skupaj 35.197 17.685 Zvišanje lastniških instrumentov je posledica izvajanja naložbenega programa za lastniško fi-nanciranje slovenskih podjetij (SEGIP – Slovene Equity Growth Investment Programme), ki je nastal leta 2017 na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF), ter vplacil v Investicijski sklad Pobude treh morij. Gibanje financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 2020 2019 Lastniški instrumenti Stanje 1. 1. 4.758 0 Povecanje 16.953 4.791 Pridobitev 14.927 4.369 Spremembe poštene vrednosti (okrepitve) 2.026 422 Zmanjšanje (4.279) (33) Prodaja in vnovcenje (1.536) 0 Spremembe poštene vrednosti (odprava okrepitev) (2.743) (33) Stanje 31. 12. 17.432 4.758 Krediti in druga financna sredstva Stanje 1. 1. 12.927 15.667 Povecanje 14.362 15.142 Obracunane obresti in opravnine 1.334 1.843 Spremembe poštene vrednosti (okrepitve) 13.028 13.299 Zmanjšanje (9.524) (17.882) Prodaja 0 (3.799) Odplacila (5.063) (13.099) Spremembe poštene vrednosti (odprava okrepitev) (4.461) (984) Stanje 31. 12. 17.765 12.927 2.4.3 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa Razclenitev po vrstah financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Dolžniški vrednostni papirji 876.566 658.019 Obveznice 840.119 651.226 Držav 587.091 470.255 Republika Slovenija 336.020 327.571 Druge države 251.071 142.684 Bank 134.024 126.243 Nefinancnih družb 100.764 42.767 Financnih organizacij 18.240 11.961 Zakladne menice in komercialni zapisi 36.447 6.793 Lastniški vrednostni papirji 6.540 6.547 Delnice in deleži 6.540 6.547 Skupaj 883.106 664.566 Kotirajo na borzi 863.912 643.540 Ne kotirajo na borzi 19.194 21.026 Skupaj 883.106 664.566 Oslabitve za kreditne izgube (897) (309) Pri prikazu strukture portfelja obveznic glede na vrsto izdajatelja je v preglednici upoštevana razclenitev glede na Standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev (SKIS) izdajatelja obveznice. SID banka si je pri upravljanju portfelja vre-dnostnih papirjev prizadevala za kombinacijo varnosti, likvidnostni in donosnosti z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja bilance, zato je bil v portfelju vrednostnih papirjev velik delež tržnih državnih in drugih visoko likvidnih dolžniških vrednostnih papirjev. Skupna vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se je v letu 2020 povišala za 33 odstotkov. Povišanje je posledica pridobivanja novih dolgorocnih virov financiranja na mednarodnih kapitalskih trgih z izdajo obveznice COVID-19 in dodatnega dolgorocnega zadolževanja pri centralni banki. Povecanje obsega dolžniških vrednostnih papirjev je predvidoma le prehodno, saj se bodo novi viri financiranja v prihodnje namenili za nove posle financiranja skladno z dovoljenimi mandati. Skupna knjigovodska vrednost zastavljenih financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, je konec leta 2020 znašala 461.810 tisoc EUR (31. 12. 2019: 273.310 tisoc EUR). Vrednostni papirji so bili zastavljeni kot zavarovanje za prejeto posojilo iz crpanja ciljno usmerjenih operacij dolgorocnega financiranja BS oziroma ECB. Gibanje financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa – dolžniški vrednostni papirji 2020 2019 Skupina 1 Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Stanje 1. 1. 658.019 658.019 650.871 0 650.871 Pripoznanje novih financnih sredstev 434.386 434.386 220.360 0 220.360 Prenos iz skupine 1 v skupino 2 0 0 (209) 209 0 Natecene obresti 3.478 3.478 4.525 2 4.527 Izplacane obresti (13.415) (13.415) (14.827) (8) (14.835) Neto spremembe poštene vrednosti 4.057 4.057 7.908 (3) 7.905 Ucinek zaradi spremembe poštene vrednosti varovanih financnih instrumentov 238 238 493 0 493 Odprava pripoznanja financnih sredstev (210.197) (210.197) (211.102) (200) (211.302) Stanje 31. 12. 876.566 876.566 658.019 0 658.019 Gibanje financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa – lastniški vrednostni papirji 2020 2019 Stanje 1. 1. 6.547 11.817 Neto spremembe poštene vrednosti (7) (328) Odprava pripoznanja financnih sredstev 0 (4.942) Stanje 31. 12. 6.540 6.547 2.4.4 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti Razclenitev po vrstah financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Krediti bankam 783.725 835.770 Krediti strankam, ki niso banke 1.073.795 803.623 Druga financna sredstva 1.230 5.261 Skupaj 1.858.750 1.644.654 Krediti bankam 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Krediti 682.666 732.222 Vloge 103.804 104.953 Bruto izpostavljenost 786.470 837.175 Popravki vrednosti za izgube (2.745) (1.405) Neto izpostavljenost 783.725 835.770 Gibanje kreditov bankam (bruto izpostavljenost) Bruto izpostavljenost 2020 Skupina 1 Skupaj Stanje 1. 1. 837.175 837.175 Povecanje zaradi novih crpanj 252.271 252.271 Zmanjšanje zaradi odplacil (303.293) (303.293) Druge neto spremembe 331 331 Tecajne razlike (14) (14) Stanje 31. 12. 786.470 786.470 Bruto izpostavljenost 2019 Skupina 1 Skupaj Stanje 1. 1. 810.041 810.041 Povecanje zaradi novih crpanj 310.379 310.379 Zmanjšanje zaradi odplacil (283.905) (283.905) Druge neto spremembe 575 575 Tecajne razlike 85 85 Stanje 31. 12. 837.175 837.175 Gibanje kreditov bankam (popravki vrednosti za izgube) Popravki vrednost 2020 Skupina 1 Skupaj Stanje 1. 1. (1.405) (1.405) Povecanje zaradi novih crpanj (482) (482) Zmanjšanje zaradi odplacil 332 332 Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (1.190) (1.190) Neto gibanja z ucinki v izkazu poslovnega izida (1.340) (1.340) Stanje 31. 12. (2.745) (2.745) Popravki vrednosti 2019 Skupina 1 Skupaj Stanje 1. 1. (691) (691) Povecanje zaradi novih crpanj (300) (300) Zmanjšanje zaradi odplacil 214 214 Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (628) (628) Neto gibanja z ucinki v izkazu poslovnega izida (714) (714) Stanje 31. 12. (1.405) (1.405) Krediti strankam, ki niso banke 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Krediti 1.099.676 802.633 Država 126.235 80.700 Gospodarstvo 972.956 721.440 Financne organizacije 485 483 Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 0 10 Terjatve iz faktoring poslov 43.780 43.237 Bruto izpostavljenost 1.143.456 845.870 Popravki vrednosti za izgube (69.661) (42.247) Neto izpostavljenost 1.073.795 803.623 Zaradi spremembe podzakonskih aktov BS, ki opredeljujejo obravnavo in porocanje obresti od financnih sredstev skupine 3, je banka v letu 2020 prešla na nov nacin izkazovanja obresti. Navedena sprememba je vplivala na povecanje bruto knjigovodske vrednosti kreditov stran-kam, ki niso banke, in v istem znesku povecanje popravkov vrednosti za izgube, v izkazu poslovnega izida pa na znižanje obrestnih prihodkov in v enakem znesku na zvišanje prihodkov od odprave oslabitev. Na dan 31. 12. 2020 je banka popravke vred-nosti za izgube zvišala za 5.542 tisoc EUR nepripoznanih obresti od kreditov strankam, ki niso banke iz skupine 3. V predhodnem letu je nepripoznane obresti od kreditov strankam, ki niso banke iz skupine 3, izkazovala v bruto izpostavljenosti. Bruto izpostavljenost je bila na dan 31. 12. 2019 zaradi nepripoznanih obresti od kreditov strankam, ki niso banke iz skupine 3 nižja za 5.013 tisoc EUR. Prehod na nov nacin izkazovanja je v letu 2020 povzrocil znižanje obrestnih prihodkov iz naslova kreditov, merjenih po odplacni vre-dnosti, v višini 152 tisoc EUR in hkrati zvišanje prihodkov od odprave oslabitev v enakem znesku. Skupna knjigovodska vrednost zastavljenih kreditov na dan 31. 12. 2020 je znašala 95.404 tisoc EUR (31. 12. 2019: 63.208 tisoc EUR). Banka je kredite zastavila kot zavarovanje za prejeto posojilo iz naslova crpanja ciljno usmerjenih operacij dolgorocnega refinan-ciranja BS oziroma ECB (TLTRO). Gibanje kreditov strankam, ki niso banke (bruto izpostavljenost) Bruto izpostavljenost 2020 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Stanje 1. 1. 714.272 93.627 24.654 13.317 845.870 Prenos iz skupine 1 v skupino 2 (130.511) 130.511 0 0 0 Prenos iz skupine 1 v skupino 3 (44) 0 44 0 0 Prenos iz skupine 2 v skupino 3 0 (2.124) 2.124 0 0 Prenos iz skupine 2 v skupino 1 19.798 (19.798) 0 0 0 Prenos iz skupine 3 v skupino 2 0 3 (3) 0 0 Povecanje zaradi novih crpanj/pripoznanj 448.842 5.627 0 22.700 477.169 Zmanjšanje zaradi odplacil/odprave pripoznanj (142.300) (11.659) (1.193) (25.911) (181.063) Druge neto spremembe 952 235 6.284 1.330 8.801 Neto spremembe zaradi sprememb pogodbenih denarnih tokov (brez odprave pripoznanja) (250) (3) (60) (211) (524) Odpisi 0 0 (6.012) 0 (6.012) Tecajne razlike (785) 0 0 0 (785) Stanje 31. 12. 909.974 196.419 25.838 11.225 1.143.456 Bruto izpostavljenost 2019 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Stanje 1. 1. 639.821 45.995 20.383 21.340 727.539 Prenos iz skupine 1 v skupino 2 (73.522) 73.522 0 0 0 Prenos iz skupine 1 v skupino 3 (703) 0 703 0 0 Prenos iz skupine 2 v skupino 3 0 (4.907) 4.907 0 0 Prenos iz skupine 2 v skupino 1 3.691 (3.691) 0 0 0 Prenos iz skupine 3 v skupino 2 0 139 (139) 0 0 Povecanje zaradi novih crpanj/pripoznanj 314.211 0 0 200 314.411 Zmanjšanje zaradi odplacil/odprave pripoznanj (167.636) (17.481) (869) (4.697) (190.683) Druge neto spremembe (1.829) 21 56 393 (1.359) Odpisi 0 0 (387) (3.919) (4.306) Tecajne razlike 239 29 0 0 268 Stanje 31. 12. 714.272 93.627 24.654 13.317 845.870 Gibanje kreditov strankam, ki niso banke (popravki vrednosti za izgube) Popravki vrednosti 2020 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Stanje 1. 1. (6.741) (15.227) (20.479) 200 (42.247) Prenos iz skupine 1 v skupino 2 2.607 (2.607) 0 0 0 Prenos iz skupine 1 v skupino 3 1 0 (1) 0 0 Prenos iz skupine 2 v skupino 3 0 507 (507) 0 0 Prenos iz skupine 2 v skupino 1 (2.645) 2.645 0 0 0 Prenos iz skupine 3 v skupino 2 0 (3) 3 0 0 Povecanje zaradi novih crpanj/pripoznanj (4.513) (518) 0 0 (5.031) Zmanjšanje zaradi odplacil/odprave pripoznanj 513 1.226 604 (235) 2.108 Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (2.763) (19.833) (191) (226) (23.013) Tecajne razlike 28 0 0 0 28 Neto gibanja z ucinki v izkazu poslovnega izida (6.772) (18.583) (92) (461) (25.908) Spremembe zaradi odprave in ponovnega pripoznanja financnih sredstev 0 0 347 (545) (198) Druga gibanja brez ucinkov v izkazu poslovnega izida 0 (2) (6.475) (843) (7.320) Odpisi 0 0 6.012 0 6.012 Neto gibanja brez ucinkov v izkazu poslovnega izida 0 (2) (116) (1.388) (1.506) Stanje 31. 12. (13.513) (33.812) (20.687) (1.649) (69.661) Popravki vrednosti 2019 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Stanje 1. 1. (8.438) (6.847) (16.172) (4.962) (36.419) Prenos iz skupine 1 v skupino 2 1.194 (1.194) 0 0 0 Prenos iz skupine 1 v skupino 3 65 0 (65) 0 0 Prenos iz skupine 2 v skupino 3 0 890 (890) 0 0 Prenos iz skupine 2 v skupino 1 (587) 587 0 0 0 Prenos iz skupine 3 v skupino 2 0 (594) 594 0 0 Povecanje zaradi novih crpanj/pripoznanj (1.438) 0 0 0 (1.438) Zmanjšanje zaradi odplacil/odprave pripoznanj 1.587 1.696 656 1.701 5.640 Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja 881 (9.765) (4.989) (458) (14.331) Tecajne razlike (5) 0 0 0 (5) Neto gibanja z ucinki v izkazu poslovnega izida 1.697 (8.380) (4.694) 1.243 (10.134) Odpisi 0 0 387 3.919 4.306 Neto gibanja brez ucinkov v izkazu poslovnega izida 0 0 387 3.919 4.306 Stanje 31. 12. (6.741) (15.227) (20.479) 200 (42.247) Druga financna sredstva 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Terjatve za opravnine 47 45 Terjatve do kupcev 660 672 Terjatve po drugih osnovah 532 4.544 Bruto izpostavljenost 1.239 5.261 Popravki vrednosti za izgube (9) 0 Neto izpostavljenost 1.230 5.261 2.4.5 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju – sredstva 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Instrumenti za varovanje posameznih financnih postavk Varovanje poštene vrednosti izdanih obveznic, merjenih po odplacni vrednosti Poštena vrednost 1.168 0 Neto terjatve za obresti (15) 0 Skupaj 1.153 0 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju – obveznosti 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Instrumenti za varovanje posameznih financnih postavk Varovanje poštene vrednosti obveznic, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa Poštena vrednost 992 749 Neto obveznosti za obresti 95 92 Skupaj 1.087 841 Banka z uporabo obrestnih zamenjav varuje obrestno tveganje aktivnih in pasivnih bilancnih postavk skladno z interno odobrenimi limiti obrestnega tveganja. Pri sklepanju obrestnih zamenjav uporablja pravila racunovodskega obracunavanja varovanj pred tveganjem za varovanje poštene vrednosti. Na dan 31. 12. 2020 je imela banka sklenjene štiri dolgorocne obrestne zamenjave, namen-jene varovanju poštene vrednosti, od tega dve, namenjeni varovanju poštene vrednosti aktivnih postavk, katerih skupna pogodbena vrednost je 15.000 tisoc EUR, ter dve, namenjeni varovanju poštene vrednosti v letu 2020 izdanih obveznic, katerih skupna pogodbena vrednost je 175.000 tisoc EUR. Na dan 31. 12. 2020 banka ni imela sklenjenih instrumentov za varovanje denarnih tokov. V letu 2020 so bila vsa varovana razmerja med instrumenti varovanja (obrestne zamenjave) in varovanimi postavkami (kupljene ali izdane dol-gorocne obveznice) v skladu z mednarodnimi racunovodskimi standardi visoko ucinkovita. To pomeni, da so se lahko dobicki oziroma izgube iz vrednotenja obrestnih zamenjav, ki so pripo-znani v izkazu poslovnega izida, nevtralizirali zaradi nasprotnosmernega vrednotenja varovanih postavk. Dobicek iz tega naslova je znašal 126 tisoc EUR. 2.4.6 Naložbe v kapital skupaj obvladovanih družb 2020 Prvi faktor Prvi faktor Skupaj Kapitalske naložbe 15.337 279 15.616 Popravki vrednosti kapitalskih naložb (15.337) (279) (15.616) Skupaj 0 0 0 2019 Prvi Prvi faktor, Skupaj Kapitalske naložbe 15.337 279 15.616 Popravki vrednosti kapitalskih naložb (15.337) (279) (15.616) Skupaj 0 0 0 Podatki skupaj obvladovanih družb Delež Kratkorocna Kratkorocne Kapital Poslovni Celotni 31. 12. 2020 Skupina Prvi faktor 50 7.175 2.487 4.688 (485) 587 31. 12. 2019 Skupina Prvi faktor 50 8.226 2.978 5.248 (365) 1.709 2.4.7 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev 2020 Zemljišce Racunalniki Druga Skupaj Neopredme Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 10.095 1.173 948 12.216 3.545 Povecanje 0 615 73 688 708 Zmanjšanje (103) (412) (65) (580) (354) Stanje 31. 12. 9.992 1.376 956 12.324 3.899 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1. 1. (6.013) (1.009) (576) (7.598) (2.565) Amortizacija (340) (222) (66) (628) (342) Zmanjšanje 103 106 29 238 0 Stanje 31. 12. (6.250) (1.125) (613) (7.988) (2.907) Knjigovodska vrednost 31. 12. 3.742 251 343 4.336 992 2019 Zemljišce Racunalniki Druga Skupaj Neopredme Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 10.095 1.103 852 12.050 3.251 Povecanje 0 208 357 565 311 Zmanjšanje 0 (138) (261) (399) (17) Stanje 31. 12. 10.095 1.173 948 12.216 3.545 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1. 1. (5.672) (845) (611) (7.128) (2.252) Amortizacija (341) (198) (47) (586) (328) Zmanjšanje 0 34 82 116 15 Stanje 31. 12. (6.013) (1.009) (576) (7.598) (2.565) Knjigovodska vrednost 31. 12. 4.082 164 372 4.618 980 SID banka na dan 31. 12. 2020 nima zastavlje-nih osnovnih sredstev in sredstev, pridobljenih na podlagi najema. 2.4.8 Terjatve in obveznosti za davek iz dohodkov pravnih oseb 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Terjatve za davek iz dohodkov pravnih oseb 2.423 18 Odložene terjatve za davek 0 450 Skupaj terjatve 2.423 468 Obveznosti za davek iz dohodkov pravnih oseb 453 451 Odložene obveznosti za davek 249 0 Skupaj obveznosti 702 451 Znesek v postavki terjatve za davek iz dohodkov pravnih oseb v višini 2.423 tisoc EUR (31. 12. 2019: 18 tisoc EUR) pomeni terjatev banke do FURS-a iz naslova vec placanih akontacij davka iz dohodka pravnih oseb za leto 2020 v primerjavi z obracunano obveznostjo. Razclenitev po vrstah odloženih davkov 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Odložene terjatve za davek Oslabitev kapitalskih naložb 2.967 2.967 Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 148 91 Vrednotenje financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 18.076 5.688 Amortizacija 81 67 Skupaj odložene terjatve za davek 21.272 8.813 Odložene obveznosti za davek Vrednotenje financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 21.521 8.363 Skupaj odložene obveznosti za davek 21.521 8.363 Neto odložene terjatve/(obveznosti) za davek (249) 450 2020 2019 Vkljuceno v izkaz poslovnega izida 183 36 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 112 10 Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 57 13 Amortizacija 14 13 Vkljuceno v izkaz vseobsegajocega donosa (882) (2.061) Varovanje denarnih tokov 0 (407) Prevrednotenje financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa (882) (1.654) SID banka na dan 31. 12. 2020 nima nepripo-znanih odloženih davkov. 2.4.9 Druga sredstva 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Terjatve za davke 4 23 Terjatve za dane predujme 9 9 Nevracunani stroški 344 279 Nezaracunani prihodki 856 153 Druge aktivne casovne razmejitve 1 0 Bruto izpostavljenost 1.214 464 Neto izpostavljenost 1.214 464 2.4.10 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Vloge in krediti bank in centralnih bank 909.970 777.912 Krediti 908.711 768.968 Vloge 1.259 8.944 Vloge in krediti strank, ki niso banke 832.377 827.545 Krediti 832.377 827.545 Dolžniški vrednostni papirji 679.327 330.279 Druge financne obveznosti 2.879 2.727 Skupaj 2.424.553 1.938.463 Vloge in krediti bank in centralnih bank so višji predvsem zaradi najetega dolgorocnega kredita iz primarne emisije pri centralni banki. Povecanje financnih obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev v letu 2020 je posledica izdaje obveznice SEDABI 0.125 07/08/25 v višini 350.000 tisoc EUR. 2.4.11 Rezervacije Razclenitev po vrstah rezervacij 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Rezervacije za prevzete obveznosti 3.191 1.532 Garancije 255 364 Necrpani krediti 2.936 1.168 Rezervacije za ugodnosti zaposlenih 1.444 842 Skupaj 4.635 2.374 Rezervacije za ugodnosti zaposlenih vkljucujejo rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Gibanje rezervacij za prevzete obveznosti 2020 Garancije Necrpani krediti Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Stanje 1. 1. 364 0 364 548 620 1.168 Prenos iz skupine 1 v skupino 2 0 0 0 (429) 429 0 Prenos iz skupine 2 v skupino 1 0 0 0 637 (637) 0 Povecanje zaradi povecanja prevzetih obveznosti 121 21 142 1.039 288 1.327 Zmanjšanje zaradi zmanjšanja prevzetih obveznosti (108) 0 (108) (1.468) (516) (1.984) Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (143) 0 (143) 552 1.873 2.425 Stanje 31. 12. 234 21 255 879 2.057 2.936 2019 Garancije Necrpani krediti Skupina 1 Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Stanje 1. 1. 214 214 206 0 206 Povecanje zaradi povecanja prevzetih obveznosti 0 0 560 75 635 Zmanjšanje zaradi zmanjšanja prevzetih obveznosti (16) (16) (237) (17) (254) Neto spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja 166 166 19 562 581 Stanje 31. 12. 364 364 548 620 1.168 Gibanje rezervacij za ugodnosti zaposlenih 2020 2019 Stanje 1. 1. 842 710 Oblikovane 623 138 Porabljene (21) (6) Stanje 31. 12. 1.444 842 SID banka je rezervacije za odpravnine ob upo-kojitvi in jubilejne nagrade na dan 31. 12. 2020 oblikovala na podlagi lastnega izracuna. Na dan 31. 12. 2020 je število zaposlenih v banki zna-šalo 223 (31. 12. 2019: 201). V izracunu se predpostavlja, da bodo vsi zaposleni za nedo-locen cas, vkljuceni v izracun, v banki zaposleni do izplacila vseh pripadajocih jubilejnih nagrad oziroma bodo v banki docakali upokojitev. Izracunani zneski so diskontirani z diskontno stopnjo 1,0071 (31. 12. 2019: 1,0105). Te rezervacije so se v letu 2020 povišale zlasti zaradi spremembe osnove za izracun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi, v katerega je banka v letu 2020 vkljucila tri place zaposlenih, medtem ko sta bili v preteklih letih vkljuceni dve. Iz tega naslova se je stanje rezervacij povišalo za 448 tisoc EUR. 2.4.12 Druge obveznosti 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Kratkorocni odloženi prihodki 154 119 Obveznosti za davke 120 56 Skupaj 274 175 2.4.13 Kapital 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Osnovni kapital 300.000 300.000 Rezerve iz dobicka 156.846 135.327 Zakonske rezerve 14.445 14.020 Rezerve za lastne delnice 1.324 1.324 Statutarne rezerve 69.364 65.332 Druge rezerve iz dobicka 71.713 54.651 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos 15.413 11.656 Odkupljene lastne delnice (1.324) (1.324) Cisti dobicek poslovnega leta (vkljucno z zadržanim dobickom) 4.033 17.062 Skupaj 476.107 463.860 V letu 2020 ni bilo sprememb v skladu lastnih delnic. SID banka je imela na dan 31. 12. 2020 v lasti 18.445 delnic SID banke z oznako SIDR v skupni vrednosti 1.324 tisoc EUR. Po sklepu skupšcine se je nerazporejeni dobicek SID banke za leto 2019 v višini 17.062 tisoc EUR razporedil v druge rezerve iz dobicka. Gibanja so razvidna v izkazu sprememb lastni-škega kapitala. Razclenitev akumuliranega drugega vseobsegajocega donosa 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa – lastniški vrednostni papirji 439 445 Prevrednotenje 542 550 Odloženi davki (103) (105) Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa – dolžniški vrednostni papirji 14.974 11.211 Prevrednotenje 18.486 13.840 Odloženi davki (3.512) (2.629) Skupaj 15.413 11.656 2.4.14 Bilancni dobicek 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Cisti dobicek poslovnega leta 8.490 32.040 Povecanje rezerv iz dobicka Zakonske rezerve (424) (1.602) Statutarne rezerve (4.033) (15.219) Prenos rezerv za pošteno vrednost ob odpravi pripoznanja naložb v lastniške financne instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 0 1.843 Bilancni dobicek 4.033 17.062 Uprava je skladno s statutom iz cistega dobicka SID banke, ki je za leto 2020 znašal 8.490 tisoc EUR (2019: 32.040 tisoc EUR), oblikovala za-konske rezerve v višini 424 tisoc EUR (2019: 1.602 tisoc EUR) in statutarne rezerve v višini 4.033 tisoc EUR (2019: 15.219 tisoc EUR). Bilancni dobicek leta 2019 v višini 17.062 tisoc EUR je bil razporejen v druge rezerve iz dobicka. Bilancnega dobicka SID banke v skladu z ZSIRB ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delnicarjem. Uprava banke in nadzorni svet bosta skupšcini predlagala sprejetje odlocitve, da se bilancni dobicek poslovnega leta 2020 v višini 4.033 tisoc EUR razporedi v druge rezerve iz dobicka. 2.5 Pojasnila k izkazu poslovnega izida 2.5.1 Ciste obresti 2020 2019 Prihodki iz obresti Prihodki iz financnih sredstev po odplacni vrednosti in pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 27.821 29.071 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 3.667 4.559 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 21.910 23.790 Krediti bankam 6.394 6.225 Krediti strankam, ki niso banke 15.516 17.565 Obresti iz financnih obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere 2.244 722 Drugi prihodki iz obresti 739 1.842 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 474 1.842 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 265 0 Skupaj prihodki iz obresti 28.560 30.913 Odhodki za obresti Financne obveznosti v posesti za trgovanje 0 (90) Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti (3.366) (5.705) Krediti in vloge bankam (642) (962) Krediti in vloge strankam, ki niso banke (876) (3.362) Izdani dolžniški vrednostni papirji (1.848) (1.381) Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju (454) (594) Obresti iz financnih sredstev, ki izhajajo iz negativne obrestne mere (1.547) (592) Skupaj odhodki za obresti (5.367) (6.981) Ciste obresti 23.193 23.932 SID banka je v letu 2020 ustvarila 28.560 tisoc EUR obrestnih prihodkov, kar je za 7,62 odsto-tka manj kot leta 2019. Zaradi spremembe podzakonskih aktov BS, ki opredeljujejo obravnavo in porocanje obresti od financnih sredstev skupine 3 ter posledicno tudi obresti od nedonosnih financnih sredstev, mer-jenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je banka v letu 2020 prešla na nov nacin izkazovanja obresti. Prehod na nov nacin izkazovanja obresti v letu 2020 je povzrocil znižanje obrestnih prihodkov financnih sredstev, merjenih po odplacni vred-nosti, v višini 152 tisoc EUR in hkrati zvišanje prihodkov od odprave oslabitev v enakem znesku ter znižanje obrestnih prihodkov finan-cnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v višini 913 tisoc EUR in v enakem znesku zvišanje cistih dobickov iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje. 2.5.2 Prihodki iz dividend 2020 2019 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 316 0 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 0 35 Naložbe v posesti ob koncu obdobja 0 35 Naložbe v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov 0 5.418 Skupaj 316 5.453 Banka je v letu 2020 prejela dividendo v višini 316 tisoc EUR iz naslova naložb v okviru izvajanja SEGIP programa. 2.5.3 Ciste opravnine 2020 2019 Prihodki iz opravnin Opravnine iz kreditnih poslov 496 495 Opravnine iz danih jamstev 246 238 Skupaj prihodki iz opravnin 742 733 Odhodki za opravnine Opravnine za kreditne posle (11) (12) Opravnine za borzne posle (240) (337) Opravnine za druge storitve (198) (184) Skupaj odhodki za opravnine (449) (533) Ciste opravnine 293 200 2.5.4 Cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 2020 2019 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 2.060 2.602 Dobicki 2.070 2.657 Izgube (10) (55) Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 2 130 Dobicki 2 130 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 20.900 10.043 Dobicki 20.979 10.043 Izgube (79) 0 Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 22.962 12.775 SID banka v okviru poslovanja za svoj racun vodi štiri posojilne sklade, ki jih je oblikovala skupaj z MGRT. Pri vseh štirih skladih je z MGRT pogodbeno dogovorjena klavzula kritja prvih izgub (first loss): negativni rezultat skladov se primarno pokriva iz prednostne udeležbe MGRT v tveganjih posojilnih skladov z zmanjšanjem obveznosti do MGRT ter pripoznanjem dobickov iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po odplacni vrednosti. Ce je v naslednjih obdobjih rezultat posojilnih skladov pozitiven, se obveznost do MGRT zviša ter se pripoznajo izgube iz financnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po odplacni vrednosti. Glede na razmeroma visoko rizicnost naložb iz posojilnih skladov in posledicno visoke odstotke oslabitev za te kredite kreditna aktivnost bistveno vpliva na rezultat posojilnih skladov. V obdobjih intenzivnega kreditiranja se oblikujejo visoki zneski rezervacij in oslabitev, kar povzroci razmeroma visok negativni rezultat skladov, nasprotno pa se v obdobjih, ko se krediti vracajo, oslabitve sprošcajo, kar se odrazi v razmeroma visokih pozitivnih rezultatih posojilnih skladov. V letu 2020 je bil obseg kreditiranja iz posojilnih skladov glede na leto 2019 vecji, oblikovane so bile višje oslabitve, posledicno je bil rezultat negativen v višini 20.824 tisoc EUR (2019: 10.010 tisoc EUR), kar se je zaradi dogovorjene klavzule kritja prvih izgub odrazilo v pripoznanih dobickih iz financnih obveznosti, merjenih po odplacni vrednosti. V isti postavki je banka v letu 2020 pripoznala tudi 76 tisoc EUR dobickov (2019: 33 tisoc EUR dobickov) iz financnih obveznosti, merjenih po odplacni vrednosti iz neposrednega izvajanja financnih instrumentov sklada skladov. 2.5.5 Cisti dobicki/izgube iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 2020 2019 Lastniški vrednostni papirji (717) 389 Dobicki 2.026 422 Izgube (2.743) (33) Krediti in druga financna sredstva 9.427 12.315 Dobicki 12.554 13.299 Izgube (3.127) (984) Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 8.710 12.704 2.5.6 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji 2020 2019 Cisti dobicki/(izgube) iz izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju pred spremembami poštene vrednosti 925 (503) Cisti dobicki/(izgube) iz varovanih postavk pred spremembami poštene vrednosti, ki se nanašajo na varovano tveganje (799) 493 Izgube iz neuspešnega varovanja denarnih tokov 0 (1.115) Skupaj dobicki/(izgube) 126 (1.125) V letu 2020 so bila vsa varovanja poštenih vrednosti ucinkovita, zato v nobenem primeru ni bilo treba prenehati obracunavanja varovanja pred tveganjem. V letu 2019 je bilo na podlagi prospektivnega in retrospektivnega testiranja ugotovljeno, da je zaradi velike spremembe srednje vrednosti obrestne zamenjave, sklenjene za varovanje denarnih tokov, varovanje postalo neuspešno, kar je zahtevalo njegovo prekinitev. 2.5.7 Cisti dobicki/izgube iz tecajnih razlik 2020 2019 Dobicki iz tecajnih razlik 2.013 1.813 Izgube iz tecajnih razlik (1.996) (1.822) Cisti dobicki/(izgube) iz tecajnih razlik 17 (9) Tecajne razlike, prikazane v zgornji preglednici, se nanašajo na financne obveznosti in financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, ter tekoce racune pri bankah v državi v tuji valuti. 2.5.8 Drugi cisti poslovni dobicki/izgube 2020 2019 Dobicki Prihodki dejavnosti po pooblastilu RS 2.941 2.504 Drugi poslovni prihodki 924 278 Skupaj dobicki 3.865 2.782 Izgube Drugi poslovni odhodki (14) (25) Skupaj izgube (14) (25) Cisti poslovni dobicki/(izgube) 3.851 2.757 Banka je v letu 2020 realizirala 2.941 tisoc EUR (2019: 2.504 tisoc EUR) prihodkov iz opravljanja storitev poslov po pooblastilu. Iz upravljanja sredstev varnostnih rezerv je realizirala 1.740 tisoc EUR (2019: 1.740 tisoc EUR), iz upravljanja sklada skladov 778 tisoc EUR (2019: 729 tisoc EUR), iz jamstvenih shem 9 tisoc EUR (2019: 14 tisoc EUR), iz poroštvenih shem v skladu z dolocbami Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ter Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije, sprejetih aprila 2020, 387 tisoc EUR in iz drugih poslov po pooblastilu skupaj 27 tisoc EUR (2019: 21 tisoc EUR). 2.5.9 Administrativni stroški 2020 2019 Stroški dela (13.184) (11.540) Stroški bruto plac (9.834) (8.520) Stroški pokojninskih zavarovanj (846) (760) Stroški socialnih zavarovanj (746) (630) Drugi stroški dela (1.758) (1.630) Splošni in administrativni stroški (4.158) (4.291) Stroški materiala (165) (153) Stroški storitev (3.665) (3.869) Davki in clanarine (328) (269) Skupaj (17.342) (15.831) Skupni znesek, porabljen za revizorje 2020 2019 Revidiranje letnega porocila 47 47 Druge storitve revidiranja 79 15 Druge nerevizijske storitve 22 49 Skupaj 148 111 2.5.10 Amortizacija 2020 2019 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev (628) (586) Amortizacija neopredmetenih sredstev (342) (328) Skupaj (970) (914) 2.5.11 Cisti dobicki/izgube ob spremembi pogojev odplacevanja financnih sredstev 2020 2019 Dobicki ob spremembi pogojev odplacevanja financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti 39 0 Izgube ob spremembi pogojev odplacevanja financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti (612) (65) Cisti dobicki/(izgube) ob spremembi pogojev odplacevanja financnih sredstev (573) (65) 2.5.12 Rezervacije 2020 2019 Rezervacije za prevzete obveznosti (1.659) (1.112) Garancije 109 (150) Necrpani krediti (1.768) (962) Druge rezervacije (623) (139) Skupaj (2.282) (1.251) Stanja zunajbilancnih obveznosti, za katere so oblikovane rezervacije, so razvidna iz pregle-dnice v tocki 2.6.1. Druge rezervacije vkljucujejo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Vzrok za višje odhodke iz naslova drugih rezervacij v letu 2020 je pojasnjen v tocki 2.4.11. 2.5.13 Oslabitve 2020 2019 Oslabitve financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa (587) (54) Oslabitve financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti (27.252) (10.437) Krediti bankam (1.340) (714) Krediti strankam, ki niso banke (25.903) (9.723) Druga financna sredstva (9) 0 Skupaj (27.839) (10.491) 2.5.14 Davek iz dohodka 2020 2019 Davek iz dohodka (2.155) (5.234) Odloženi davki 183 36 Skupaj (1.972) (5.198) Davcna stopnja v Sloveniji je bila za leto 2020 19 odstotkov (2019: 19 odstotkov). Davek iz dohodka se od davka, izracunanega z uporabo predpisane davcne stopnje, razlikuje in je prikazan v preglednici v nadaljevanju. Analitika odloženih davkov, izkazanih v poslovnem izidu, je prikazana v tocki 2.4.8. 2020 2019 Dobicek pred obdavcitvijo 10.462 37.238 Davek, izracunan po predpisani davcni stopnji (19 %) (1.988) (7.075) Neobdavceni prihodki 48 2.012 Davcno nepriznani odhodki (359) (187) Zmanjšanje davcne osnove za odhodke, ki v preteklosti niso bili davcno priznani 3 2 Povecanje davcne osnove 0 (99) Davcne olajšave 141 113 Neto oblikovani/(crpani) odloženi davki 183 36 Skupaj (1.972) (5.198) Davcno nepriznani odhodki izvirajo pretežno iz odhodkov za zagotavljanje bonitet in drugih izplacil v zvezi z zaposlitvijo ter prevrednotenj dolžniških financnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa. Efektivna davcna stopnja SID banke (izracunana kot razmerje med odhodkom za davek iz dohodka in dobickom pred obdavcitvijo), ki se nanaša na poslovanje v letu 2020, znaša 20,6 odstotka (2019: 14,1 odstotka). 2.5.15 Osnovni in popravljeni dobicek na delnico 2020 2019 Število navadnih imenskih kosovnih delnic 3.121.741 3.121.741 Lastne delnice 18.445 18.445 Število navadnih delnic brez lastnih delnic 3.103.296 3.103.296 Cisti dobicek v obdobju (v tisoc EUR) 8.490 32.040 Osnovni dobicek na delnico (v EUR) 2,74 10,32 Popravljeni dobicek na delnico je enak kot osnovni dobicek na delnico. 2.6 Druga pojasnila k racunovodskim izkazom 2.6.1 Pogojne in prevzete obveznosti Pogodbene vrednosti zunajbilancnih financnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Prevzete obveznosti Garancije 71.363 63.824 Necrpani krediti 172.343 183.865 Nevpoklicani nevplacani kapital 26.934 12.000 Skupaj 270.640 259.689 Rezervacije za prevzete obveznosti Garancije (255) (364) Necrpani krediti (2.936) (1.168) Skupaj (3.191) (1.532) V letu 2020 se je vrednost danih garancij povecala zaradi uvedbe portfeljskih garancij – novega garancijskega instrumenta v okviru sklada skladov, ki ga izbrane poslovne banke in hranilnice lahko izkoristijo pri financiranju podjetij za naložbe in tekoce poslovanje samostojnih podjetnikov ter mikro, malih in srednje velikih podjetij. Znesek necrpanih kreditov, odobrenih strankam, ki niso banke, na dan 31. 12. 2020 znaša 155.801 tisoc EUR (2019: 167.313 tisoc EUR), znesek kreditov, odobrenih bankam, pa 16.542 tisoc EUR (2019: 16.552 tisoc EUR). Povecanje nevpoklicanega nevplacanega kapitala v letu 2020 je posledica zaveze SID banke za dodatni vložek v Investicijski sklad Pobude treh morij. Gibanje pogodbenih vrednosti zunajbilancnih financnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti Garancije Necrp Nevpokli 2020 Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj Stanje 1. 1. 63.824 0 63.824 171.664 12.202 0 183.866 12.000 Prenos iz skupine 1 v skupino 2 (1.500) 1.500 0 (25.996) 25.996 0 0 0 Prenos iz skupine 2 v skupino 1 0 0 0 11.649 (11.649) 0 0 0 Povecanje prevzetih obveznosti 14.775 0 14.775 538.143 0 10.000 548.143 23.000 Zmanjšanje prevzetih obveznosti (7.236) 0 (7.236) (544.039) (5.627) (10.000) (559.666) (8.066) Stanje 31. 12. 69.863 1.500 71.363 151.421 20.922 0 172.343 26.934 Garancije Necrpani krediti Nevpokli-cani nevplacani kapital 2019 Skupina 1 Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Stanje 1. 1. 66.790 66.790 195.972 998 196.970 12.000 Povecanje prevzetih obveznosti 0 0 164.816 14.449 179.265 0 Zmanjšanje prevzetih obveznosti (2.966) (2.966) (189.124) (3.246) (192.370) 0 Stanje 31. 12. 63.824 63.824 171.664 12.201 183.865 12.000 Pogodbena vrednosti izvedenih financnih instrumentov 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju Obrestne zamenjave 190.000 15.000 Skupaj 190.000 15.000 Pogodbene vrednosti izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju, znašajo 190.000 tisoc EUR. Izvedeni financni instrumenti, ki izpolnjujejo merila racuno-vodskega obracunavanja varovanj pred tveganji, se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja. Na dan 31. 12. 2020 banka ni imela sklenjenih izvedenih financnih instrumentov, namenjenih trgovanju. Poštene vrednosti in ekonomski ucinki so prikazani v tockah 2.4.5 in 2.5.6. 2.6.2 Razkritja v zvezi s povezanimi osebami V okviru rednega poslovanja so se nekateri bancni posli opravili tudi s povezanimi osebami, tj. osebami, pri katerih ena stran obvladuje drugo ali nanjo pomembno vpliva pri financnih in poslovnih odlocitvah. V nadaljevanju so razkriti pomembnejši posli med SID banko in povezanimi osebami. Pomembnejši odnosi SID banke s skupaj obvladovanimi družbami 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Skupaj obvladovane družbe Skupaj obvladovane družbe Terjatve Krediti 484 483 Bruto izpostavljenost 484 483 Popravki vrednosti za kreditne izgube (135) 119 Neto izpostavljenost 349 602 2020 2019 Skupaj obvladovane družbe Skupaj obvladovane družbe Prihodki iz obresti 5 28 Odhodki za obresti (56) 0 Oslabitve (13) 341 Skupaj (64) 369 Izpostavljenost do Republike Slovenije in do družb v državni lasti SID banka ima poslovne odnose z državo in družbami, ki so povezane z državo oziroma ima država v njih pomemben vpliv. Izpostavljenost do: 2020 2019 Banke Slovenije Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 119.303 72.689 OBVEZNOSTI Krediti bank in centralnih bank 342.846 171.201 Druge financne obveznosti 234 195 Za obdobje Odhodki za obresti (3.262) (1.193) Republike Slovenije Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 360.983 327.571 Krediti strankam, ki niso banke 162.304 118.630 Druga financna sredstva 639 399 Terjatve za davek iz dohodkov pravnih oseb 2.423 468 Druga sredstva 420 49 OBVEZNOSTI Krediti strank, ki niso banke 185.759 174.323 Druge financne obveznosti 474 421 Rezervacije 2 1 Obveznosti za davek iz dohodkov pravnih oseb 702 451 Druge obveznosti 120 58 POGOJNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI 29.764 27.208 Za obdobje Prihodki iz obresti 8.314 3.999 Prihodki iz opravnin 2 1 Odhodki za opravnine (1) 0 Cisti dobicki/(izgube) iz financnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 21.849 10.742 Spremembe poštene vrednosti pri obracunavanju varovanj pred tveganji 238 493 Drugi cisti poslovni dobicki/(izgube) 2.159 1.790 Administrativni stroški (260) (56) Cisti dobicki/(izgube) ob spremembi pogojev odplacevanja financnih sredstev 2 0 Oslabitve in rezervacije 18 7 Družb v državni lasti Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 0 26 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 24.248 18.383 Krediti bankam 125.797 270.649 Krediti strankam, ki niso banke 271.584 239.784 Druga financna sredstva 0 343 Druga sredstva 27 27 Izpostavljenost do: 2020 2019 OBVEZNOSTI Druge financne obveznosti 78 205 Rezervacije 33 22 POGOJNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI 22.087 20.000 Za obdobje Prihodki iz obresti 4.632 7.243 Odhodki za obresti 0 (12) Prihodki iz dividend 0 19 Prihodki iz opravnin 144 0 Odhodki za opravnine 0 (125) Drugi cisti poslovni dobicki/(izgube) 1.235 800 Administrativni stroški (350) (221) Cisti dobicki/(izgube) ob spremembi pogojev odplacevanja financnih sredstev (197) (48) Oslabitve in rezervacije (505) 2.233 2.6.3 Sistem prejemkov Politika prejemkov SID banke je dosledno usmerjena k izpolnjevanju ciljev poslovne strategije ter prilagojena profilu tveganosti SID banke in njeni sposobnosti prevzemanja tveganj. Politika prejemkov upošteva velikost banke, notranjo organiziranost ter naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jo SID banka opravlja. V skladu z ZSIRB cilj SID banke ni zasledovanje maksimalnega dobicka, temvec prvenstveno ohranjanje kapitala, pri cemer morajo biti vsi posli SID banke podvrženi presoji ekonomske kvalitete na podlagi mednarodnih kriterijev. Politika prejemkov upošteva tudi, da SID banka v primerjavi z drugimi poslovnimi bankami opravlja samo nekatere storitve in posle (financiranje podjetij in bank) oziroma ne opravlja vecine storitev, ki jih sicer opravljajo druge banke (SID banka ne sprejema depozitov od javnosti oziroma ne opravlja storitev za prebivalstvo, ne vodi transakcijskih racunov strank oziroma ne opravlja placilnih storitev za stranke, ne opravlja investicijskih storitev za stranke ipd.), in da se zaradi specificnega poslovnega modela, znacilnega za razvojne banke, SID banka lahko uvrsti v kategorijo bank, ki opravljajo dejavnosti z razmeroma manjšo zapletenostjo tveganj. V politiki prejemkov so skladno z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 604/2014 oziroma Ure-dbo (EU) št. 575/2013 in 169. clenom ZBan-2 konkretno opredeljene pomembne poslovne enote in dolocena delovna mesta zaposlenih, ki lahko v okviru pristojnosti ali delovnih nalog in aktivnosti ali na podlagi clanstva v odborih pomembno vplivajo na profil tveganosti banke. Politika prejemkov doloca, da se prejemki zaposlenih oblikujejo tako, da zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, ne spodbujajo, da v okviru svojih delovnih nalog neodgovorno prevzemajo nesorazmerno velika tveganja oziroma tveganja, ki presegajo sposobnost banke za prevzemanje tveganj. Prejemki zaposlenih v neodvisnih kontrolnih funkcijah se dolocajo tako, da pri izvajanju njihovih nalog nista ogroženi neodvisnost in objektivnost. Zaposleni, ki opravljajo neodvisne kontrolne funkcije, so neodvisni od poslovnih enot, ki jih nadzorujejo, ter imajo ustrezne pristojnosti in prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih podrocij, ki jih nadzirajo. Zaposlenim, ki opravljajo neodvisne kontrolne funkcije, se ne glede na to politiko v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo izplaca placilo za poslovno uspešnost. (clen 450(1)(a) Uredbe CRR) V postopek vzpostavitve, izvajanja in kontrole politike prejemkov so vkljucene strokovne službe SID banke (oddelek za upravljanje tveganj, oddelek za skladnost, oddelek za notranjo revizijo, oddelek za racunovodstvo ter generalni sekretariat), uprava SID banke, komisiji nadzornega sveta (komisija za tveganje, komisija za imenovanja in prejemke) ter nadzorni svet, ki politiko prejemkov tudi sprejme. Komisija za imenovanja in prejemke je imela v letu 2020 deset sej, politiko in prakso izvajanja prejemkov je obravnavala na štirih. Politika pre-jemkov je bila v letu 2020 enkrat spremenjena. Podlaga za spremembo so priporocila iz pregleda oddelka za skladnost, povezana z ure-ditvijo odloženega dela variabilnih prejemkov. Pri oblikovanju politike prejemkov ni sodeloval zunanji izvajalec. (clen 450(1)(b) Uredbe CRR) SID banka pri nezadostni poslovni uspešnosti ali negativnem poslovnem rezultatu mocno zmanj-ša variabilne prejemke (vkljucno z možnostjo zmanjšanja teh prejemkov na nic oziroma na spodnjo mejo, doloceno po kolektivni pogodbi dejavnosti), pri cemer upošteva trenutne prejemke in tudi zmanjšanje izplacil predhodno zasluženih zneskov, vkljucno z dogovori o sistemu malusa oziroma vracilu sredstev z upoštevanjem zakona, ki ureja delovna razmerja, ali kolektivno pogodbo dejavnosti. (clen 450(1)(c) Uredbe CRR) Fiksni prejemek odraža zlasti ustrezne poklicne izkušnje in odgovornosti v banki, kakor je dolo-ceno v opisu delovnih nalog zaposlenega. Variabilni prejemek odraža vzdržno in tveganju prilagojeno uspešnost ter uspešnost, ki presega pricakovano, kot je doloceno v opisu delovnih nalog zaposlenega. Celotni variabilni del prejemka zaposlenega se doloci na podlagi kombinacije ocen uspešnosti (zaposlenega, poslovno-organizacijske enote zaposlenega in splošnih poslovnih rezultatov banke). Placilo za poslovno uspešnost za vse kategorije zaposlenih se izplaca po potrditvi letnega porocila na nadzornem svetu banke. Poslovna uspešnost se ne izplaca, ce banka v poslovnem letu ne izkaže dobicka. V primeru priporocil delnicarja banke ali druge osebe, pristojne za taka priporocila, ki se nanašajo na omejitve placil za poslovno uspešnost ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja, lahko uprava banke s sklepom odloci drugace, kot doloca podjetniška kolektivna pogodba. V zvezi s tem SID banka na podlagi Sklepa Banke Slovenije o makrobonitetni omejitvi razdelitve dobickov bank (UL RS 49/20) v letu 2020 ni izplacala placil za poslovno uspešnost tistim zaposlenim, na katere se sklep Banke Slovenije nanaša. Dolocbe glede placila za poslovno uspešnost se ne uporabljajo, ce je v skladu z dolocili politike prejemkov SID banke, še zlasti z dolocili o upoštevanju vpliva variabilnega dela prejemkov na financno stanje SID banke ter dolocili o ocenjevanju uspešnosti in prilagoditvi prejem-kov tveganjem, treba zmanjšati variabilni del prejemkov. Obracunsko obdobje je enako koledarskemu letu. Obdobje odložitve dela variabilnega pre-jemka nastopi po zakljucku obracunskega obdobja in pri zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tve-ganosti banke, ter ko skupni variabilni prejemki zaposlenega v posameznem letu presegajo znesek 50.000 EUR bruto. Po politiki prejemkov traja obdobje odložitve dela variabilnega prejemka pet let za višje vodstvo in tri leta za druge zaposlene ter se odlaga v višini 40-odstotnega deleža variabilnega prejemka. V zvezi z izplacilom in odložitvijo variabilnega prejemka predsedniku uprave in clanu uprave se uporabljajo dolocbe ZPPOGD in politike prejemkov, kjer je doloceno, da obdobje odložitve traja tri leta, in sicer v višini 50-odstotnega deleža variabilnega prejemka, za znesek variabilnega prejemka nad 50.000 EUR pa obdobje odložitve znaša pet let. (clen 450(1)(d) Uredbe CRR) Skladno s politiko prejemkov fiksni prejemek pri vseh kategorijah zaposlenih predstavlja najmanj 75-odstotni delež v celotnih prejemkih zaposlenega. Politika prejemkov doloca, da se med variabilni del prejemka štejejo placilo za delovno uspešnost nad odstotkom iz Kolektivne pogodbe dejavnosti bancništva Slovenije, placilo za poslovno uspešnost, druge nagrade (npr. za projektno delo) ter drugi prejemki in ugodnosti (npr. odpravnine nad zneskom v skladu z delovnopravnimi predpisi). Zahteve iz 7. in 8. tocke prvega odstavka 170. clena ZBan-2 glede oblikovanja in izplacila variabilnih prejemkov se ne upoštevajo, kadar skupni variabilni prejemki zaposlenega, cigar poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, v posameznem letu ne presegajo zneska 50.000 EUR bruto (uporaba spodnjega praga variabilnega prejemka). (clen 450(1)(e) Uredbe CRR) Ob upoštevanju dolocb ZSIRB, da ima SID banka lahko le enega delnicarja in da za obveznosti banke jamci Republika Slovenija, banka glede meril uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, pojasnjuje, da variabilnega dela prejemka ne more in ne sme izplacevati v obliki delnic. To pomeni, da SID banka v prime-rih, ko skupni variabilni prejemki zaposlenega, cigar poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, v posameznem letu presegajo znesek 50.000 EUR bruto, lahko le omejeno upošteva nacela iz 7. tocke prvega odstavka 170. clena ZBan-2, ki zahteva, da mora biti najmanj 50 odstotkov variabilnega prejemka vsakega posameznika sestavljenega iz navadnih oziroma prednostnih delnic banke ali z delnicami povezanih instrumentov oziroma enakovrednih nedenarnih instrumentov, kadar delnice banke niso uvršcene na organiziran trg. Ce je zaposleni, cigar poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, na podlagi meril upravicen do variabilnega prejemka in ce celoten znesek njegovega variabilnega prejemka v posameznem letu presega znesek 50.000 EUR bruto, se znesek nad to višino v obdobju do izplacila indeksira z rastjo knjigovodske vrednosti delnic SID banke, neupoštevajoc morebitne transakcije z lastnikom (npr. povecanje/zmanjšanje kapitala, združevanje/delitev delnic). Informacije glede meril uspešnosti, na katerih temelji pravica do variabilnih sestavin prejem-kov, SID banka podaja v naslednjem poglavju skupaj z glavnimi parametri in utemeljitvami za navedene variabilne prejemke in druge nede-narne ugodnosti. (clen 450(1)(f) Uredbe CRR) Variabilni prejemki zaposlenih 1. Zaposlenim, ki imajo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno skladno z dolocili Kolektivne pogodbe dejavnosti bancništva Slovenije in podjetniške kolektivne pogodbe, se variabilni del prejemkov izplacuje kot placilo za delovno uspešnost nad odstotkom iz Kolektivne pogodbe dejavnosti bancništva Slovenije, kot placilo za poslovno uspešnost in v obliki nagrad (npr. za projektno delo) oziroma v obliki odpravnine nad zneskom v skladu z delovnopravnimi predpisi. Delovno uspešnost zaposlenega spremlja in enkrat na leto oceni njegov neposredni vodja, izhajajoc iz realizacije njegovih zadolžitev, dolocenih v vsakokratnem letnem razvojnem pogovoru, ki temeljijo na nalogah iz letnega operativnega plana (LOP), ter na podlagi doseganja kriterijev obsega in kakovosti dela, gospodarnosti, odnosa do sodelavcev in strank, prizadevnosti in pripravljenosti za delo ter razvitosti kompetenc. Skladno s tarifno prilogo k podjetniški kolektivni pogodbi je obseg sredstev, namenjenih za place na podlagi delovne uspešnosti, 10 odstotkov sredstev, namenjenih izplacilu osnovnih mesecnih plac delavcev po kolektivni pogodbi. Delavec je skladno s kriteriji in merili tarifne priloge podjetniške kolektivne pogodbe upravicen do placila za poslovno uspešnost v višini ene povprecne osnovne bruto mesecne place delavca. Placilo za poslovno uspešnost je odvisno od izpolnjevanja kazalnikov za kontrolo strateških rezultatov, dolocenih v strategiji razvoja banke (najvec 60 odstotkov place), ter izpolnjevanja kljucnih kazalnikov in izvedenih nalog posamezne organizacijske enote (najvec 40 odstotkov place). Skupno variabilni del prejemkov zaposlenih ne more presegati 33 odstotkov fiksnega dela prejemkov. Nagrada za projektno delo se doloci skladno s pravilnikom o projektnem delu. Na podlagi obrazloženega predloga lahko uprava sprejme sklep, da zaposlenemu pripada odpravnina le do dolocenega zneska nad zneskom v skladu z delovnopravnimi predpisi. 2. Zaposlenim, ki imajo sklenjene tako ime-novane individualne pogodbe o zaposlitvi, se variabilni del prejemkov izplacuje enkrat na leto kot placilo za poslovno uspešnost na podlagi izpolnjevanja ciljev, nalog in obveznosti, dolocenih z vsakoletnim sklepom uprave in/ali poslovno politiko oddelka/oddelkov in/ali cilji in nalogami direktorja, ter drugih nalog po sklepu uprave. Alternativno se variabilni del prejemkov izplaca ob upoštevanju ocene nadzornega sveta o delu uprave. Kot kriteriji in merila se upoštevajo razlicni vidiki, ki so s primeri našteti v 1. tocki za vse zaposlene, oziroma kriteriji in merila, kot veljajo tudi za upravo SID banke. Praviloma dolocila individualnih pogodb omejujejo višino poslovne uspešnosti na najvec 25 odstotkov osnovne letne place. 3. Za merila uspešnosti (kot osnove za dolocitev variabilnega prejemka) clanov uprave SID banke se uporabljajo tudi dolocbe Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v vecinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD). Višino variabilnega prejemka, ki ne more presegati 30 odstotkov osnovnega placila posameznega clana uprave, doloci nadzorni svet na predlog komisije za imenovanja in prejemke po potrditvi letnega porocila SID banke glede na doseganje LOP SID banke in drugih meril uspešnosti. Izpolnitev LOP je osnova za izplacilo celotnega variabilnega prejemka, v primeru (a) delne realizacije LOP ali (b) dolocenih preseženih in drugih nedoseženih ciljev pa nadzorni svet sprejme odlocitev o višini variabilnega placila ob upoštevanju kriterija izpolnjenih ciljev/nalog v primerjavi z vsemi nalogami, kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev in meril, dolocenih v LOP, ter težo teh v skladu z dolocili statuta in sprejete strategije, ki opredeljujeta namen in poslanstvo družbe, ter razlicnih okolišcin, v katerih je v preteklem letu družba poslovala. Druge nedenarne ugodnosti, ki jih prejemajo nekateri zaposleni, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, se nanašajo na ugodnosti, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi (npr. življenjsko zavarovanje, uporaba službenega avtomobila v službene in zasebne namene), za kar jim SID banka obracunava boniteto. (clen 450(1)(g)(h)(i) in (j) Uredbe CRR) Kvantitativne informacije o prejemkih v letu 2020 Nadzorna Vodstvena Investicijsko Bancništvo Upravljanje Korporativne Neodvisne Drugo Clani (število zaposlenih) 7 2,0 n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. n. r. Število identificiranih zaposlenih v FTE n. r. n. r. 0 6,0 5,7 10,9 6,0 8,5 Število identificiranih zaposlenih na višjih vodstvenih položajih n. r. n. r. 0 0 0 5,0 0 0 Skupni fiksni prejemki (v EUR) 186.855 465.282 0 432.557 295.267 1.026.898 396.423 602.988 Od tega: fiksni prejemki v gotovini 186.855 465.282 0 432.557 295.267 1.026.898 396.423 602.988 Skupni variabilni prejemki (v EUR) 0 0 0 46.186 19.935 61.105 40.053 73.078 Od tega: variabilni prejemki v gotovini 0 0 0 46.186 19.935 61.105 40.053 73.078 Skupni znesek variabilnih prejemkov, dodeljenih v letu 2020 in odloženih (v EUR) 0 114.057 0 10.014 0 131.161 0 0 Od tega: odloženi variabilni prejemki v gotovini v letu 2020 0 114.057 0 10.014 0 131.161 0 0 - z dodeljeno pravico do izplacila 0 57.029 0 10.014 0 131.161 0 0 - brez dodeljene pravice do izplacila 0 57.028 0 0 0 0 0 0 Skupni znesek neizplacanih odloženih variabilnih prejemkov, dodeljenih v prejšnjih obdobjih, in ne v letu 2020 (v EUR); cl. 450 h(iii)CRR 0 149.479 0 0 0 0 0 0 - z dodeljeno pravico do izplacila 0 47.683 0 0 0 0 0 0 - brez dodeljene pravice do izplacila 0 101.796 0 0 0 0 0 0 Vsi variabilni prejemki so bili izplacani v gotovini, drugih vrst variabilnih prejemkov ni. Skladno s Sklepom o makrobonitetni omejitvi razdelitve dobickov bank odloženi variabilni prejemki z dodeljeno pravico do izplacila v letu 2020 niso bili izplacani. Nobeni posamezni osebi ni bilo izplacano vec kot 1 milijon EUR prejemka. Prejemki clanov nadzornih organov v letu 2020 v EUR Bruto Bruto Skupaj Skupaj Bruto Neto Druge Oseba Funkcija Monika Pintar predsednica NS do 10. 9. 2020 17.422 3.481 20.903 15.159 0 0 163 Mesaric predsednica komisije za imenovanja in prejemke do 10. 9. 2020 mag. Marjan Divjak clan NS, predsednik NS od 15. 9. 2020 23.021 9.248 32.269 23.425 0 0 163 clan komisije za tveganja, namestnik predsednika komisije za tveganja do 14. 9. 2020 clan komisije za imenovanja in prejemke od 15. 9. 2020 namestnik predsednika revizijske komisije do 14. 9. 2020 mag. Leo Knez clan NS 22.547 8.632 31.179 22.632 0 0 163 predsednik komisije za tveganja do 14. 9. 2020, namestnik predsednika komisije za tveganja od 15. 9. 2020 clan revizijske komisije, predsednik revizijske komisije od 15. 9. 2020 Marko Tišma namestnik predsednice NS do 14. 9. 2020, clan NS 22.033 8.524 30.557 22.180 1.355 986 163 namestnik predsednice komisije za imenovanja in prejemke do 14. 9. 2020 clan komisije za tveganja clan revizijske komisije od 15. 9. 2020 Zlatko Vili Hohnjec clan NS 21.995 9.093 31.088 22.566 1.064 774 163 predsednik revizijske komisije do 14. 9. 2020, namestnik predsednika revizijske komisije od 15. 9. 2020 clan komisije za imenovanja in prejemke mag. Anton Rop clan NS od 27. 1. 2020 do 16. 6. 2020 5.436 2.725 8.161 5.891 0 0 163 clan komisije za tveganja od 12. 3. 2020 do 16. 6. 2020 Janez Tomšic clan NS od 11. 9. 2020, namestnik predsednika NS od 15. 9. 2020 6.129 3.696 9.825 7.146 0 0 0 namestnik predsednika komisije za imenovanja in prejemke od 15. 9. 2020 dr. Igor Masten clan NS od 11. 9. 2020 6.240 3.300 9.540 6.938 0 0 0 predsednik komisije za tveganja od 15. 9. 2020 dr. Sašo Polanec clan NS od 11. 9. 2020 6.240 3.696 9.936 7.226 0 0 0 predsednik komisije za imenovanja in prejemke od 15. 9. 2020 131.063 52.395 183.458 133.163 2.419 1.760 978 V letu 2020 so stroški izobraževanja clanov nadzornega sveta znašali 3.282 EUR. Prejemki clanov uprave v letu 2020 V letu 2020 je bilo v SID banki upravi izplacanih 465.282 EUR fiksnih prejemkov. Skladno s Sklepom o makrobonitetni omejitvi razdelitve dobickov bank v letu 2020 upravi SID banke niso bili izplacani variabilni prejemki. Mag. Sibil Svilan, predsednik uprave, je v letu 2020 prejel skupaj 253.403 EUR fiksnih prejemkov (neto znesek izplacila je znašal 109.914 EUR). Fiksni prejemki so sestavljeni iz bruto place, ki je znašala 240.701 EUR (neto znesek izplacila je znašal 106.645 EUR), regresa za letni dopust v višini 1.898 EUR, placil za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v višini 2.819 EUR, povracila stroškov prehrane v višini 1.371 EUR in dodatnih nedenarnih ugodnosti (uporaba službenega avtomobila, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, nezgo-dno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, zavarovanje odgovornosti in clanarine), od katerih je bila obracunana boniteta v skupni vrednosti 6.615 EUR. Goran Katušin, clan uprave, je v letu 2020 prejel skupaj 211.878 EUR fiksnih prejemkov (neto znesek izplacila je znašal 99.325 EUR). Fiksni prejemki so sestavljeni iz bruto place, ki je znašala 204.596 EUR (neto znesek izplacila je znašal 95.610 EUR), regresa za letni dopust v višini 1.898 EUR, placil za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v višini 2.819 EUR, povracil stroškov prevoza, prehrane in nadomestila za delo na domu v višini 1.817 EUR in dodatnih nedenarnih ugodnosti (prostovoljno zdravstveno zavarovanje, nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti), od katerih je bila obracunana boniteta, v skupni vrednosti 748 EUR. 2.6.4 Dogodki po koncu poslovnega leta Na dan odobritve racunovodskih izkazov še obstaja negotovost glede razvoja epidemije COVID-19, vkljucno z njenim trajanjem, obsegom posledic za poslovanje in hitrostjo okrevanja gospodarstva, zato razsežnosti vplivov na poslovanje SID banke ni mogoce oceniti z visoko stopnjo gotovosti. Banka po koncu poslovnega leta ni zaznala pomembnejših poslovnih dogodkov, povezanih z epidemijo COVID-19, ali drugih pomembnejših poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na racunovodske izkaze ali ki bi zahtevali dodatna razkritja v teh racunovodskih izkazih. Skupšcina lastnikov depozitarnih potrdil Fortenova Group TopCo B.V. je 12. 3. 2021 potrdila prenos 18,53-odstotnega deleža Sberbank of Russia v Poslovnem sistemu Mercator, d.d. na družbo Fortenova Group TopCo B.V. in dala soglasje za širitev obstojecega financnega aranžmaja s HPS Investment Partners LLC in VTB Bank za refinanciranje dolga Poslovnega sistema Mercator, d.d. do bank. Na podlagi razpoložljivih informacij naj bi bilo izvedeno refinanciranje celotnega dolga. Krediti Poslovnemu sistemu Mercator, d.d. v financnih izkazih SID banke predstavljajo nedonosna financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje. Ce bo poplacilo dolga realizirano, bo imelo pozitiven ucinek na izkaz poslovnega izida SID banke v letu 2021. 3 Upravljanje tveganj Upravljanje tveganj v SID banki Sistem upravljanja tveganj v SID banki temelji na ucinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vkljucuje postopke ugotavljanja, merjenja ozi-roma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, pa tudi notranje in zunanje porocanje o tveganjih. V ta namen ima SID banka izdelano strategijo upravljanja tveganj, ki opredeljuje temeljna nacela prevzemanja in upravljanja tveganj SID banke ter vzpostavlja okvir in podlago za pripravo dokumentov, ki podrobneje opredeljujejo postopke prevzemanja in upravljanja posameznih vrst tveganj, vkljucno z organizacijskimi pravili procesa upravljanja tveganj in mehanizmi notranjih kontrol ter zagotavljanja skladnosti in javnega razkrivanja podatkov o banki. Pristop SID banke k upravljanju tveganj Na podlagi strategije upravljanja tveganj ima SID banka izdelane politike upravljanja posa-meznih vrst tveganj in druge interne akte, ki urejajo poslovne procese, v katerih banka prevzema tveganja. Politike in drugi interni akti dolocajo postopke, nacine in metodologije, ki jih banka uporablja v procesu upravljanja tveganj za vsako posamezno vrsto tveganja. Cilj strategije upravljanja tveganj je vzpostaviti ucinkovit proces upravljanja tveganj za ugo-tavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vkljucno s porocanjem o tveganjih, ki jim je banka izpo-stavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, in sicer z opredelitvijo: - (internih) definicij posameznih vrst tveganj; - sposobnosti prevzemanja tveganj; - nagnjenosti k prevzemanju tveganj; - nacrta aktivnosti za upravljanje tveganj, tj. postopkov ugotavljanja, merjenja oziro-ma ocenjevanja, obvladovanja in spremlja-nja tveganj; - ustreznih mehanizmov notranjih kontrol in - notranjih razmerij glede odgovornosti. Kljucne strateške usmeritve na podrocju tve-ganj, ki upoštevajo poslovni model in poslovno strategijo banke, so opredeljene v sposobnosti in nagnjenosti k prevzemanju tveganj, kar je predstavljeno v nadaljevanju v okviru strnjene izjave upravljalnega organa o pristopu banke k uresnicevanju nagnjenosti k tveganjem. Sposobnost prevzemanja tveganj pomeni najvecjo skupno raven tveganj, ki jo SID banka še lahko prevzame ob upoštevanju razpoložlji-vega kapitala, likvidnosti, ukrepov obvladovanja tveganj in kontrolnega okolja, rezultatov stresnih testov in drugih omejitev glede prevzemanja tveganj. Pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj SID banka upošteva: - oceno profila tveganosti SID banke, v okviru katere se najmanj enkrat na leto celovito identificirajo skupna raven tveganj in vrste posameznih pomembnih tveganj; - rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (proces ICAAP), vkljucno z interno oceno kapitalskih potreb in interno oceno kapitala za kritje izgub v primeru uresnicenja prevzetih tveganj, ki vkljucuje redno poslovanje SID banke in tudi izredne razmere poslovanja SID banke; - pricakovanja Banke Slovenije po vsakokra-tnem opravljenem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) glede vzdrževanja kolicnika skupnega kapitala in deleža navadnega lastniškega temeljnega kapitala za pokrivanje priznane ocene kapitalskih potreb, ki ju predpiše Banka Slovenije v okviru SREP; - kolicnik financnega vzvoda; - rezultat procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (proces ILAAP) oziroma likvidnost banke glede na njen profil tveganosti; - nacrt aktivnosti za upravljanje tveganj, ki med drugim opredeljuje razpoložljive ukrepe za obvladovanje ugotovljenih in izmerjenih oziroma ocenjenih tveganj; - druge omejitve, vkljucno z morebitnimi omejitvami, ki izhajajo iz notranjih aktov SID banke ter predpisov in standardov ter zahtev Banke Slovenije in drugih pristojnih oziroma nadzornih organov. Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja sposobnosti prevzemanja tveganj SID banka izvaja najmanj enkrat na leto in o tem poroca upravljalnemu organu ter tako zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti SID banke za prevzemanje tveganj. Ocenjena sposobnost za prevzemanje tveganj se upošteva pri pripravi poslovne strategije in poslovnih ciljev ter nagnjenosti k prevzemanju tveganj. SID banka skladno s poslovno strategijo in poslovnimi cilji, sposobnostjo za prevzemanje tveganj in strategijo upravljanja tveganj pri svojem poslovanju prevzema tveganja znotraj dolgorocnega vzdržnega ciljnega profila tve-ganosti. Prednost daje varnosti in stabilnosti poslovanja s ciljem ohranjati oziroma povece-vati vrednost kapitala na dolgi rok, ohranjanju ugleda banke in maksimiranju koristi uporab-nikov storitev SID banke in drugih deležnikov. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj je opredeljena v vsakokrat veljavni strategiji razvoja SID banke, letnem operativnem planu SID banke in prek interno dolocenih limitov. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj ob upoštevanju sposobnosti prevzemanja tve-ganj SID banka oceni najmanj enkrat na leto ali pogosteje, ce pride do pomembnih sprememb izpostavljenosti tveganjem. Mehanizmi notranjih kontrol Mehanizmi notranjih kontrol, katerih delovanje se praviloma vzpostavlja za vse poslovne pro-cese SID banke sorazmerno s pomembnostjo in tveganostjo posameznega poslovnega procesa, vkljucujejo: - notranje kontrole nad izvajanjem organiza-cijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke; - funkcije in službe notranjih kontrol (oddelek za notranjo revizijo; funkcija skladnosti, vkljucno s funkcijo zagotavljanja informa-cijske varnosti, organizirana v oddelku za skladnost; funkcija upravljanja tveganj, or-ganizirana v oddelku za upravljanje tveganj) so organizacijsko neposredno podrejene upravi banke. Namen notranjih kontrol je zagotoviti sistematicen nadzor nad vsemi pomembnimi tveganji banke ter zagotoviti neodvisno in objektivno oceno ucinkovitosti in skladnosti glede ureditve notranjega upravljanja banke na podlagi pregledovanja in ocenjevanja ustrez-nosti strategije in politik tveganj, procesov, postopkov in metodologij upravljanja tveganj banke ter porocanja o tveganjih. Organizacijski vidiki procesa upravljanja tveganj Organizacijska struktura in delovni procesi v SID banki so vzpostavljeni tako, da je omogoceno doseganje poslovnih ciljev ob hkratnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov uprav-ljanja tveganj je kljucni cilj dosegati ustrezno zavedanje o tveganjih na vseh ravneh delovanja banke. Vzpostavljena struktura upravljanja tveganj vkljucuje aktivno vlogo nadzornega sveta in uprave. Ureditev oziroma funkcija upravljanja tveganj je v organizacijski shemi banke organizacijsko locena od poslovnih enot, ki prevzemajo tveganja, in sicer v kreditnem procesu do ravni izvršnega direktorja, ki pokriva organizacijsko enoto, pristojno za presojo kreditnih tveganj posameznih poslovnih subjektov in skupine povezanih strank, funkcija upravljanja tveganj na agregatni ravni banke pa je neposredno podrejena upravi banke. Zagotovljeno ima tudi redno sodelovanje na sejah nadzornega sveta v delu, ki se nanaša na problematiko tveganj, in sejah komisije za tveganja ter neposreden dostop do predsednikov nadzornega sveta in komisije nad-zornega sveta za tveganja zaradi obvešcanja o pomembnih okolišcinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Z vidika sistema treh obrambnih linij ureditev notranjega upravljanja banki omogoca, da ugotovi vsa (pomembna) tveganja, ki jim je izpostavljena ter lažje pridobi zagotovila, da je izpostavljenost tveganjem v skladu s sprejeto nagnjenostjo k prevzemanju tveganj in drugimi omejitvami. Tri obrambne linije z natancno opredeljenimi notranjimi razmerji glede odgovornosti namrec predstavljajo zagotovilo, da so pridobljeni podatki o vseh poznanih in novih tveganjih, o višini izpostavljenosti tveganjem in ustreznosti kontrolnega okolja, relevantni ter tako upravljalnemu organu in drugim organom odlocanja banke omogocajo, da sprejemajo ustrezne odlocitve. Graficni prikaz obrambnih linij upravljanja tveganj je prikazan na sliki Razmejitev vlog in odgovornosti za proces upravljanja tveganj. Prva obrambna linija so organizacijske enote, ki prevzemajo tveganja. Odgovorne so za uprav-ljanje oziroma obvladovanje tveganj v praksi, dnevno izvajajo poslovne procese, upoštevajoc kontrolne ukrepe in druge postavljene omejitve. V drugi obrambni liniji so organizacijske enote, ki upravljajo tveganja in/ali sodelujejo pri vzpo-stavitvi in izvajanju sistema upravljanja tveganj. Druga obrambna linija tudi oblikuje ustrezen okvir in metodologije upravljanja tveganj ter spremlja profil tveganja in uspešnost kontrol v vseh organizacijskih enotah prve obrambne linije. Tretja obrambna linija neodvisno nadzira in oce-njuje vzpostavljen sistem upravljanja tveganj in delovanja notranjih kontrol. Daje priporocila za izboljšave procesov, postopkov in kontrol ter preverja skladnost ravnanja banke s predpisi in internimi akti. Poleg tega o svojem delovanju, ugotovitvah in poteku realizacije priporocil redno poroca upravi banke, revizijski komisiji in nadzornemu svetu banke. Razmejitev vlog in odgovornosti za proces upravljanja tveganj NADZORNI SVET/REVIZIJSKA KOMISIJA, KOMISIJA ZA TVEGANJA Oddelek za zaledje in placilni promet Oddelek za zakladništvo Oddelek za zavarovanje kreditov in investicij Oddelek za razvoj produktov in evropske programe Oddelek za projektno in izvozno financiranje Oddelek za spremljavo poslov financiranja Oddelek za upravljanje s slabimi naložbami Vse druge organizacijske enote in zaposleni, vodstveni nadzor ter notranje kontrole Oddelek za raziskave in strategijo Oddelek za porocanje Oddelek za kontroling Upravljanje tveganj in vzpostavitev sistema Upravljanje tveganj Prevzemanje in upravljanje tveganj UPRAVA BANKE FUNKCIJE NOTRANJIH KONTROL 2. obrambna linija 2. B 2. A Nadzor in zagotavljanje neodvisne ocene VIŠJE VODSTVO/ODBORI Oddelek za notranjo revizijo Oddelek za skladnost in specialist za informacijsko varnost Oddelek za upravljanje tveganj Pravni in škodni oddelek Oddelek za kreditne analize Oddelek za financne institucije in izvajanje Sklada skladov Oddelek za podjetja 3. obrambna linija 1. obrambna linija Uprava in nadzorni svet banke sta v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti na podlagi ZBan-2 odgovorna za dolocanje, sprejemanje in redno pregledovanje strategije in politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki jim je banka izpostav-ljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, vkljucno s tveganji, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem banka posluje, z upoštevanjem vsakokratnega poslovnega cikla. Strategija in politike upravljanja tveganj vkljucujejo usmeritve za prevzemanje tveganj ter postopke in orodja za upravljanje tveganj. Nacrt aktivnosti za upravljanje tveganj sprejme uprava banke s so-glasjem nadzornega sveta in po posvetovanju s komisijo nadzornega sveta za tveganja. Uprava in nadzorni svet banke sta celovito seznanjena z vsebinami s podrocja upravljanja tveganj prek rednih cetrtletnih porocil o poslovanju in porocil o tveganjih ter prek porocil o gibanjih na financnih trgih. Redna porocila o tveganjih zajemajo informacije o izpostav-ljenosti SID banke kreditnemu tveganju na ravni celotnega kreditnega portfelja, vkljucno s podrobnejšo analizo posamicne in panožne koncentracije kreditnega portfelja ter strukture kreditnega portfelja po geografskih obmocjih, bonitetni oceni in izpostavljenosti valutnemu, likvidnostnemu, obrestnemu tveganju ter oceno glede morebitnih drugih tveganj. Na letni ravni uprava in nadzorni svet obravnavata in potrju-jeta rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (proces ICAAP) ter rezultat procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvi-dnosti (proces ILAAP) oziroma ustreznost kapitala in likvidnosti banke glede na njen profil tveganosti. Upravljalni organ je seznanjen tudi z upravljanjem tveganj v okviru obravnave in sprejetja letnega porocila SID banke. Poleg navedenega je uprava banke redno seznanjena in obravnava porocilo o operativnih tveganjih, upravljalni organ pa tudi porocilo o zunanjem izvajanju. Posamezne izpostavljenosti oziroma predloge o povecanju izpostavljenosti, ce zahtevajo pridobitev ustreznih soglasij upravljalnega organa ali kadar so zaznane vecje spremembe tveganj, upravljalni organ obravnava vsakokrat skladno s statutom SID banke. Pri izpolnjevanju nadzornih nalog na podrocju upravljanja tveganj v okviru nadzornega sveta sodeluje komisija za tveganja, ki svetuje glede splošne nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj, izvaja nadzor nad višjim vodstvom glede stra-tegije upravljanja tveganj ter preverja, ali so v spodbudah v okviru sistema prejemkov upo-števana tveganja in ali so cene produktov banke združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj. SID banka ni ustanovila posebnega odbora za upravljanje tveganj. Tveganja obravnavajo trije odbori, ki so kljucni na podrocju upravljanja tveganj: odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, kreditni odbor in odbor za slabe naložbe. Odbori se praviloma sestajajo enkrat na teden. Usmerjanje, nadziranje in spremljanje upravlja-nja tveganj znotraj banke izvaja odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, ki je pristo-jen za uravnavanje likvidnosti in upravljanje bilance, vkljucno z upravljanjem tveganj na agregatni ravni banke, strukture bilance in kapitalske ustreznosti. Z namenom uravnavanja likvidnostnega, kreditnega, obrestnega, opera-tivnega, kapitalskega tveganja, tveganja dobickonosnosti in tržnih ter drugih morebitnih tveganj na ravni SID banke je pristojen za spremljanje, analiziranje in presojanje zlasti: - rezultatov poslovanja banke z vidika uresnicevanja poslovnih ciljev; - strukture izkaza financnega položaja banke; - stanja, spremembe in trende bilanc banke; - porocil o kapitalu, kapitalskih zahtevah, kapitalskih kolicnikih in kolicniku financnega vzvoda; - porocil o izpostavljenosti banke likvidnost-nemu, obrestnemu, tržnemu, kapitalskemu, kreditnemu in operativnemu tveganju ter tveganju dobickonosnosti; - naložb banke ob upoštevanju donosnosti in tveganj z vidika uresnicevanja planskih ciljev; - vpliva uvedbe novih programov financiranja in/ali posameznih produktov na strukturo bilance, kapitalsko ustreznost in dohodke banke; - strukture in uspešnosti produktov banke; - predlogov poslovnega nacrta in njegovih sprememb v primeru bistveno spremenjenih pogojev poslovanja na posameznih po-drocjih delovanja banke; - racunovodskih politik in usmeritev banke; - racunovodskih izkazov SID banke; - odnosov s povezanimi osebami; - obsega poslov trgovanja in izpolnjevanja kapitalskih zahtev v zvezi s tem; - izpolnjevanja kriterijev poslovanja skladno s predpisi in poslovno politiko banke; - rezultatov izvajanja stresnih testov. Kriteriji, ki jih pri upravljanju bilance upošteva odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, so kapitalska ustreznost, donosnost poslovanja in donosnost posameznih produktov/storitev. Kreditni odbor je pristojen za upravljanje kredit-nega tveganja za posle v imenu SID banke in za njen racun. Odloca o predlogih (posameznih naložbenih poslih), ki vplivajo na izpostavljenost kreditnemu tveganju na ravni SID banke, obravnava opazovalni seznam in porocila o ugotovitvah izvedenih rednih in poglobljenih monitoringov, (ne)izpolnjevanju financnih in drugih pogodbenih zavez, opominjanju in izterjavi, spremljavi zavarovanj ter višini oslabitev in rezervacij za naložbene posle. Odbor za slabe naložbe je pristojen za upravlja-nje problematicnih izpostavljenosti v skrbništvu oddelka za upravljanje s slabimi naložbami, ukrepe restrukturiranja izpostavljenosti ter odpovedi oziroma odpoklic naložbenega posla zaradi financnih težav ali drugih kršitev pogodbenih zavez dolžnika. Pristojen je tudi za obravnavo prehodnega opazovalnega seznama, seznama restrukturiranih in insolventnih izpostavljenosti, porocil o izterjavah, zavarovanjih ter izpolnjevanju financnih in drugih pogodbenih zavez restrukturiranih poslov. Splošni okvir upravljanja tveganj je v poslovnem porocilu opisan v poglavju Upravljanje tveganj, kjer so navedeni tudi drugi organi in organizacijske enote, ki so pristojni za neposredno izvajanje upravljanja tveganj. 3.1 Kreditno tveganje SID banka se pri poslovanju najbolj izpostavlja kreditnemu tveganju, ki je tveganje nastanka izgube zaradi nezmožnosti poravnave pogod-benih obveznosti nasprotne stranke v prvotno dogovorjenem pogodbenem roku, brez unovcevanja zavarovanj. SID banka aktivno upravlja kreditno tveganje, pri cemer med drugim odpravlja zaznane pomanjkljivosti, izboljšuje postopke in nacine upravljanja ter nadgrajuje metodologije s podrocja kreditnega tveganja. Krovni dokument, ki obravnava upravljanje kreditnega tveganja pri poslovanju SID banke, je Politika upravljanja kreditnega tveganja. Ta opredeljuje odnos do prevzemanja kreditnega tveganja glede na poslovne cilje in strategijo SID banke ter nagnjenost k prevzemanju kredi-tnega tveganja, mehanizme in postopke za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, spremljanje, obvladovanje in porocanje kre-ditnega tveganja ter pristojnosti in odgovornosti upravljalnega organa, relevantnih odborov in posameznih organizacijskih enot pri upravljanju kreditnega tveganja. Med sestavne dokumente celovitega sistema upravljanja kreditnega tveganja v SID banki se uvršcajo vsi veljavni predpisi in interni akti, v katerih so podrobno opredeljeni metodologije, postopki in orodja za upravljanje kreditnega tveganja, ki jih SID banka uporablja pri odobravanju in zavarovanju naložbenih poslov, spremljavi in obvladovanju kreditnega portfelja, dolocitvi bonitetnega razreda dolžnika, razvršcanju izpostavljenosti, obracunu obresti, upravljanju nedonosnih izpostavljenosti ipd. Politika kreditnega tveganja med drugim povzema glavne vsebinske poudarke veljavnih internih aktov s podrocja upravljanja kreditnega tveganja. V okviru obravnave kreditnega tveganja so zajeti vsi aktivni naložbeni posli, iz katerih izvira kreditno tveganje, in sicer krediti, vkljucno s prevzetimi obveznostmi, dani depoziti, posli iz naslova naložb v dolžniške vrednostne papirje, ki jih SID banka upravlja z namenom zago-tavljanja likvidnosti in upravljanja bilance, druga financna sredstva ter posli z izvedenimi financnimi instrumenti, ki jih banka uporablja izkljucno zaradi varovanja odprtih valutnih in obrestnih pozicij. Skladno s sprejeto nagnjenostjo k tveganjem je opredeljena višina prevzemanja kreditnega tveganja, ki se izraža z omejevanjem izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Obseg prevzemanja kreditnega tveganja letno sprejme upravljalni organ v okviru procesa sprejemanja letnega operativnega plana, strategije upravljanja tveganj in ob uvedbi vsakega novega produkta. Upravljanje kreditnega tveganja v SID banki z vidika ugotavljanja in ocenjevanja oziroma merjenja kreditnega tveganja vkljucuje aktivnosti, povezane s presojo kreditne sposobnosti dolžnikov in pripravo bonitetnih porocil ter razvršcanjem dolžnikov v ustrezne bonitetne razrede. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor oziroma drugi pristojni organ skladno s pooblastili za odobravanje poslov, ki so opredeljena z notranjimi akti in statutom SID banke, glede na vrednost naložbenega posla in obstojeco izpostavljenost. Pri omejevanju izpostavljenosti kreditnemu tveganju se najprej upoštevajo regulatorni limiti po veljavni bancni zakonodaji glede izpostavlje-nosti do posameznega komitenta, skupin povezanih strank ali oseb v posebnem razmerju s SID banko. Dodatno je prevzemanje kredi-tnega tveganja omejeno s statutom SID banke in internimi limiti. Razvršcanje financnih sredstev in prevzetih obveznosti v bonitetne razrede SID banka na podlagi presoje kvantitativnih in kvalitativnih elementov ocenjuje kreditno kakovost strank in jih razvršca v enega od 21 internih bonitetnih razredov, ki so dalje združeni v pet bonitetnih skupin od A do E, skladno s kriteriji Banke Slovenije. Kvantitativni elementi vkljucujejo presojo financno-premoženjskega položaja stranke ter vse zaznane dejavnike tveganja, kot so zamude pri SID banki in drugih porocevalcih v sistem SISBIZ, blokade racunov, zamude pri placilih davkov in obveznosti do zaposlencev ter uradni vpisi. V okviru kvalitativnih elementov pa so upoštevane vse mehke informacije o stranki, s katerimi banka razpolaga. Vse stranke morajo biti pred odobritvijo naložbenega posla raz-vršcene v ustrezen bonitetni razred, nato pa se ves cas trajanja naložbenega posla spremlja njihovo poslovanje in preverja ustreznost razvrstitve. Banka ima za razvršcanje strank v bonitetne razrede oblikovani loceni metodologiji za ocenjevanje kreditne kakovosti, in sicer metodologijo za ocenjevanje podjetij, samo-stojnih podjetnikov in zadrug, katere del je tudi metodologija za ocenjevanje projektnih in novoustanovljenih podjetij, ter metodologijo za ocenjevanje bank in hranilnic. Bonitetne ocene domacih subjektov javnega sektorja pa so izpe-ljane iz bonitetne ocene Republike Slovenije. Upravljanje kreditnih zavarovanj Pred sklenitvijo pogodbenega razmerja SID banka izdela oceno kreditne sposobnosti stranke, ki predstavlja primarni vir poplacila. Zavarovanja se uporabljajo kot sekundarni vir poplacila in ne nadomešcajo primarne kreditne sposobnosti dolžnika. Izvedbeni dokument na podrocju zavarovanj je interni pravilnik s podrocja zavarovanj naložbenih poslov, kjer so podrobno opredeljeni: - vrste in pogoji sprejemljivih zavarovanj glede na vrsto dolžnika in naložbenega posla; - pristojnosti posameznih organizacijskih enot po internih pravilih o organiziranosti; - razmerja med vrednostjo zavarovanja in vrednostjo naložbenega posla za posamezno vrsto zavarovanja; - potrebna dokumentacija po posameznih vrstah zavarovanj, ki zagotavlja pravno gotovost zavarovanj; - metodologija ocenjevanja vrednosti za posamezno vrsto zavarovanj, ki doloca nacin, spremljavo in pogostost vrednotenja; - politika rednega preverjanja neodvisnosti in usposobljenosti cenilcev ter kakovosti vrednotenj; - vrste zavarovanj, pri katerih je potreben fizicni ogled premoženja, ki se zastavlja, in - unovcenje in/ali prenehanje zavarovanj. Stopnja podrobnosti razclenitve zavarovanj enolicno opredeljuje regulatorne zahteve, opredeljene v Uredbi CRR in predpisih Banke Slovenije. Zavarovanja, ki ne izpolnjujejo zahtev Sklepa o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah za namen upoštevanja zavarovanj pri ocenjevanju pricakovanih kreditnih izgub, SID banka vrednoti z 0 EUR. Poslovne nepremicnine SID banka vrednoti na podlagi cenitvenega porocila, ki ga izdela neodvisni usposobljeni ocenjevalec vrednosti skladno s standardi ocenjevanja vrednosti. Stanovanja z vrednostjo do 250 tisoc EUR (ce se ne uporabljajo kot zavarovanje za nedonosne izpostavljenosti) vrednoti na podlagi posplošene vrednosti iz GURS. Pri stanovanjih z vrednostjo nad 250 tisoc EUR, stanovanjskih hišah in stanovanjskih nepremicninah, ki se uporabljajo kot zavarovanje za nedonosne izpostavljenosti, SID banka za vrednotenje upošteva posplošeno vrednost iz GURS, ce neodvisni usposobljeni ocenjevalec vrednosti predloži strokovno mnenje o njeni ustreznosti. Ce neodvisni uspo-sobljeni ocenjevalec vrednosti oceni, da ta ni ustrezna, SID banka pridobi cenitveno porocilo. Za vrednotenje nepremicnin SID banka upo-števa tržno vrednost, pri prisilnem unovcenju zavarovanja pa likvidacijsko vrednost, ce z njo razpolaga. Med trajanjem izpostavljenosti SID banka redno spremlja vrednost zastavljene ne-premicnine ter oceno te vrednosti za poslovne in stanovanjske nepremicnine izdela vsaj dvakrat na leto z uporabo statisticnih metod. Pri nepremicninah, ki se uporabljajo za zavarovanje izpostavljenosti, ki presega 3 milijone EUR ali 5 odstotkov regulatornega kapitala banke, SID banka pridobi cenitveno porocilo najmanj na tri leta. Ponovno oceno neodvisnega usposoblje-nega ocenjevalca vrednosti SID banka pridobi tudi, kadar informacije, ki jih ima na voljo, kažejo, da bi se lahko vrednost nepremicnine pomembno zmanjšala glede na splošno raven cen na trgu. Za poslovne in stanovanjske nepremicnine, ki se uporabljajo za zavarovanje nedonosne izpostavljenosti, katere bruto izpostavljenost presega 300 tisoc EUR, SID banka pridobi ponovno oceno neodvisnega usposobljenega ocenjevalca vrednosti enkrat na leto. Skladno z Navodili za izvajanje Sklepa o porocanju monetarnih financnih institucij SID banka vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, vrednoti po srednjem tecaju, ce tega ni, pa po zakljucnem tecaju. Netržne lastniške vredno-stne papirje in poslovne deleže v družbi vrednoti na podlagi cenitvenega porocila, ki ga izdela neodvisni usposobljeni ocenjevalec vrednosti skladno s standardi ocenjevanja vrednosti. Poslovno opremo in motorna vozila SID banka vrednoti na podlagi kupoprodajne pogodbe ali racuna med nepovezanimi strankami, ki nista starejša od enega leta, ali cenitvenega porocila, ki ga izdela neodvisni usposobljeni ocenjevalec vrednosti skladno s standardi ocenjevanja vrednosti. SID banka zaloge vrednoti na podlagi mesecnega verodostojnega izpisa iz knjigo-vodskih evidenc dolžnika. Patent, znamko in model vrednoti na podlagi cenitvenega porocila, ki ga izdela neodvisni usposobljeni ocenjevalec vrednosti skladno s standardi ocenjevanja vre-dnosti. Odstopljene terjatve vrednoti na podlagi mesecnih porocil dolžnikov, brez upoštevanja terjatev, zapadlih v placilo, in terjatev do pravnih ali fizicnih oseb, ki z dolžnikom sesta-vljajo skupino povezanih strank. Zavarovanja z odstopom vseh sedanjih in bodocih terjatev (globalna fiduciarna cesija) SID banka vrednoti z 0 EUR. Poroštva, pristope k dolgu in garancije vrednoti po nižji od vrednosti: izpostavljenosti ali pogodbenem znesku poroštva, pristopa k dolgu ali garancije. Poroštvo pravnih oseb SID banka vrednoti z vrednostjo, vecjo od 0 EUR, samo ce je bonitetni razred pravne osebe, ki daje poroštvo, višji ali enak BBB– na podlagi interne metodologije ocenjevanja kreditne kakovosti. Poroštvo fizicne osebe vrednoti z 0 EUR. Depozit vrednoti na podlagi podatka o stanju depozita. Zavarovalno polico SID banke, izdano za racun Republike Slovenije za zavaro-vanje pred komercialnimi riziki, vrednoti v višini jamstva Republike Slovenije za komercialni riziko, kot ga doloca zavarovalna pogodba. Banka kot primerna zavarovanja upošteva samo zavarovanja, katerih rocnost je daljša od rocnosti naložbenega posla. Valuta zavarovanja je praviloma enaka valuti naložbenega posla. Pri valutni neusklajenosti ima SID banka dolocena višja razmerja med vrednostjo zavarovanja in naložbenega posla. SID banka ves cas trajanja izpostavljenosti spremlja bonitetni razred dolžnika in pokritost izpostavljenosti z zavarovanjem. Ob zmanjšanju vrednosti zavarovanja banka po potrebi ukrepa s sklenitvijo dodatnega zavarovanja. Ce se razmerje med vrednostjo vseh zavarovanj iz naslova posameznega naložbenega posla in izpostavljenostjo poslabša za vec kot 50 odstot-kov glede na razmerje ob odobritvi naložbenega posla, se dolžnik uvrstiti na opazovalni seznam. Pri izracunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu SID banka ne upošteva znižanja tveganju prila-gojene aktive iz naslova upoštevanja ucinkov zavarovanj, razen ce je iz posebnosti produkta razvidno, da sama izpostavljenost ne pomeni kreditnega tveganja, pri cemer je vnaprej znano, da tudi brez upoštevanja ucinkov zavarovanj izgube ne bi bremenile kapitala banke. Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja SID banka ima za ocenjevanje pricakovanih kreditnih izgub oblikovano lastno metodologijo v skladu z MSRP 9, opredeljeno v internem pravilniku, in vkljucuje: - razvršcanje izpostavljenosti v skupine za namen ocenjevanja pricakovanih kreditnih izgub, vkljucno z opredelitvijo metodologije za ocenjevanje pomembnega povecanja kreditnega tveganja; - segmentacijo portfelja za izracun pricakovanih kreditnih izgub (segmenti PD in LGD); - modeliranje verjetnosti neplacila (PD) in izgube ob neplacilu (LGD); - izracun pricakovanih kreditnih izgub in - testiranja za nazaj. Ocenjevanje pricakovanih kreditnih izgub je podrobneje opredeljeno v tocki 2.3.8, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Monitoring kreditnega tveganja SID banka izvaja redne in poglobljene monito-ringe kreditnega tveganja. Redni vkljucujejo stalno spremljanje ustreznosti razvrstitve dolžnikov v bonitetne razrede, spremljanje izpolnjevanja financnih in drugih pogodbenih zavez, preverjanje ustreznosti ter višine zavarovanja, spremljanje in posodabljanje skupin povezanih strank. SID banka izvede poglobljeni monitoring, ko zazna hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, poslabšanje financno-premoženjskega stanja dolžnika, povecanje tveganja iz namenske porabe kredita ali druge okolišcine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na poslovanje dolžnika in uspešen zakljucek naložbenega posla. SID banka praviloma redno izvaja poglobljene monitoringe na podlagi seznama, ki ga potrdi kreditni odbor. Pri oblikovanju seznama se upoštevajo višina in rocnost naložbenega posla, bonitetni razred dolžnika in drugi kriteriji, zaradi katerih je dolžnik uvršcen na opazovalni seznam in ki vplivajo na kreditno tveganje. Sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje povecanega kreditnega tveganja SID banka ima v okviru upravljanja kreditnega tveganja vzpostavljen sistem zgodnjih opozoril (EWS), ki omogoca zgodnje odkrivanje povecanega kreditnega tveganja pri posamezni izpostavljenosti in potencialnih neplacnikih. Sistem zgodnjih opozoril je vzpostavljen na podlagi interno dolocenih kriterijev za vkljucitev in izkljucitev s seznama ter zagotavlja, da SID banka že v zgodnji fazi ugotovi potencialne težave pri odplacevanju dolga in poskuša s pravocasnimi korekcijskimi ukrepi in spremljavo izvajanja ukrepov prepreciti poslabšanje kreditne kakovosti izpostavljenosti, zato da dolžnik ne bi prešel v položaj neplacnika. Nekateri kazalci težav komitentov se samodejno dnevno posodabljajo iz zunanjih podatkovnih virov (blokade racunov ali zamude pri drugih bankah, neizpolnjevanje davcnih obveznosti ipd.) in o tem se obvešcajo pristojni oddelki. Izpostavljenosti s povecanim kreditnim tveganjem (problematicne izpostavljenosti) SID banka spremlja na opazovalnem seznamu in prehodnem opazovalnem seznamu neplacnikov, ki ga tedensko obravnava kreditni odbor. Ce dolžniki zaradi uspešne izpolnitve ukrepov ne izpolnjujejo vec nobenega od kriterijev za uvrstitev na opazovalni seznam, so vrnjeni v obicajno obravnavo ali so prerazvršceni med slabe naložbe, ce dosegajo kriterije za prerazvrstitev izpostavljenosti med slabe naložbe. Upravljanje problematicnih izpostavljenosti Problematicne izpostavljenosti, ki so na podlagi sklepa pristojnega odbora razvršcene med slabe naložbe, se razporedijo v posebno organizacij-sko enoto, ki upravlja slabe naložbe. Ta izvede vecfazno segmentacijo, katere namen je identificirati tiste dolžnike, ki imajo sposobnost ustvarjati denarni tok iz osnovne dejavnosti ob hkratni sposobnosti servisiranja financnega dolga. Na podlagi rezultatov segmentacije se zacne bodisi proces restrukturiranja izpostavljenosti bodisi proces izterjave. SID banka je sprejela poseben akt Strategija upravljanja in nacrt zniževanja nedonosnih izpostavljenosti, ki vsebuje casovno opredeljene kvantitativne cilje (povecanje poplacil, zmanjšanje izgub, zmanjšanje obsega problematicnih izpostavljenosti in drugo), podprte z ustreznim celovitim operativnim nacrtom za doseganje teh ciljev. Akt se praviloma posodobi enkrat na leto. Pri restrukturiranju slabih naložb SID banka upošteva Smernice o upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti (EBA/GL/2018/06) in Slovenska nacela financnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu, ki jih je skupaj z Združenjem bank Slovenije pripravila Banka Slovenije. Upošteva tudi Smernice za prestrukturiranje mikro, majhnih in srednjih podjetij ter prirocnik Banke Slovenije za ucinkovito upravljanje in reševanje nedonosnih terjatev. Slabe naložbe SID banka spremlja na posebnih seznamih, in sicer prehodnem seznamu, seznamu restrukturiranih in seznamu insolventnih izpostavljenosti, ki jih praviloma tedensko obravnava odbor za slabe naložbe. Postopek izterjave Izterjava poteka skladno z internimi postopki, v osnovi pa se deli na izvensodno in sodno izterjavo. Nacin izterjave je odvisen predvsem od vrste zavarovanja, trajanja zamude, koope-rativnosti dolžnika ter zneska zapadlih in neplacanih izpostavljenosti SID banke do dolžnika. Izterjava se praviloma zacne z ustnim in pisnim opominjanjem dolžnika. Ce je opominjevalni postopek neuspešno zakljucen ali ce izpo-stavljenosti ni bilo mogoce restrukturirati, se praviloma zacnejo unovcevati instrumenti zavarovanja. Ce izvensodna izterjava ni uspešna, se zacne sodna izterjava, ki jo skladno z okolišcinami posameznega primera vodi oddelek za upravljanje s slabimi naložbami. Obvladovanje in spremljanje kreditnega tveganja Kreditno tveganje SID banka obvladuje na vec nacinov, in sicer z: - dolocitvijo nagnjenosti k prevzemanju tveganj in indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju kreditnega tveganja; - dolocitvijo internih limitov z namenom omejevanja koncentracije izpostavljenosti po posameznih segmentih, gospodarskih panogah in geografskih podrocjih; - upoštevanjem limitov izpostavljenosti do posameznih dolžnikov, skupin povezanih strank in subjektov bancništva v senci; - vzpostavitvijo zavarovanj; - ugotavljanjem tveganosti posameznega dolžnika in oblikovanjem popravkov vrednosti in rezervacij za bilancne terjatve ali zunajbilancne obveznosti ter - zagotavljanjem zadostnega kapitala za pokrivanje nepricakovanih izgub iz naslova kreditnega tveganja. Spremljava kreditnega tveganja se zacne ob sklenitvi pogodbenega razmerja v procesu prevzemanja kreditnega tveganja in konca z dnem, ko so poravnane vse pogodbene in druge obveznosti dolžnika. Pri kreditnih poslih se kreditna sposobnost opre-deli ob obravnavi posameznega naložbenega posla glede na izracun možnosti zadolževanja podjetja, pri cemer se upošteva ocena dolgo-rocno vzdržne EBITDA (opredeljena na osnovi preteklega poslovanja in kriticno presojanih projekcij bodocega poslovanja), zmanjšane za normaliziran obseg nadomestitvenih investicij, normalizirane davke, dolgorocno pricakovan obseg izplacil dividend oziroma dobicka ter obstojeci in predvideni financni dolg. Pri poeno-stavljenem postopku obravnave vlog nižjih vrednosti se ocena najvecje mogoce zadol-ženosti podjetja izracuna na podlagi podatkov preteklega poslovanja. Ta ocena pa se nato ob upoštevanju veljavne bonitetne ocene stranke, njene trenutne izpostavljenosti in rocnosti zaprošenega financiranja uporabi kot osnova za izracun prostega limita zadolževanja stranke. Kreditno tveganje iz naslova vrednostnih papirjev izvira iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja bilance. Kreditno tveganje iz tega naslova SID banka obvladuje zlasti z omejitvami izpostavljenosti glede na bonitetno oceno izdajatelja, sedež izdajatelja, vrsto izdajatelja in tip instrumenta ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. Limitni sistem na tem podrocju je zasnovan tako, da zagotavlja investiranje predvsem v dolžniške vrednostne papirje boljše kreditne kakovosti ter na splošno ne dovoljuje investiranja v financne instrumente tujih izdajateljev brez bonitetne ocene mednarodne bonitetne agencije. SID banka ne razpolaga s financnimi instru-menti, namenjenimi trgovanju. Pri poravnavi poslov z vrednostnimi papirji in pri izvedenih financnih instrumentih se upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih financnih instrumentov SID banka izracunava z metodo originalne izpostavljenosti, po kateri vrednost izpostavljenosti predstavlja hipoteticni znesek vsakega instrumenta, pomnožen z odstotki iz 275. clena Uredbe CRR. Skladno s sprejetim poslovnim modelom in poslovno strategijo SID banke je povecana koncentracija zavestno sprejeta pri: - skupinah dolžnikov in panogah, ki so nadpovprecno vpeti v slovenski izvoz; - pri skupinah komitentov in panogah, ki so jih negativne posledice epidemije COVID-19 najbolj prizadele, kjer SID banka deluje interventno in proticiklicno; - nekaterih državah, v katere je usmerjen slovenski izvoz blaga, storitev in izhodnih neposrednih tujih investicij; - bankah, ki sodelujejo v izvoznih poslih, in bankah s sedežem v Republiki Sloveniji, ce pridobljena sredstva v skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki ali drugim zakonom posredujejo koncnim upravicencem. Najvecja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2020 Maksimalno Zavarovanje s Druge Skupno Bruto izpostavljenost bilancnih postavk 2.947.733 754.783 132.326 887.109 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 120.187 0 0 0 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 17.765 0 37 37 Krediti strankam, ki niso banke 17.765 0 37 37 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 877.463 0 14.979 14.979 Dolžniški vrednostni papirji 877.463 0 14.979 14.979 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.931.165 754.783 117.310 872.093 Krediti bankam 786.470 0 30.774 30.774 Krediti strankam, ki niso banke 1.143.456 754.783 86.536 841.319 Druga financna sredstva 1.239 0 0 0 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 1.153 0 0 0 Bruto izpostavljenost zunajbilancnih postavk 270.640 25.242 30.495 55.737 Garancije 71.363 8.891 30.495 39.386 Aktiva – necrpani krediti 172.343 16.351 0 16.351 Nevpoklicani nevplacani kapital 26.934 0 0 0 Bruto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 3.218.373 780.025 162.821 942.846 31. 12. 2019 Maksimalno Zavarovanje s Druge Skupno Bruto izpostavljenost bilancnih postavk 2.432.290 533.135 137.084 670.219 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 72.729 0 0 0 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 12.927 39.606 0 39.606 Krediti strankam, ki niso banke 12.927 39.606 0 39.606 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 658.328 0 10.347 10.347 Dolžniški vrednostni papirji 658.328 0 10.347 10.347 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.688.306 493.529 126.737 620.266 Krediti bankam 837.175 0 28.998 28.998 Krediti strankam, ki niso banke 845.870 493.529 97.739 591.268 Druga financna sredstva 5.261 0 0 0 Bruto izpostavljenost zunajbilancnih postavk 259.689 4.900 37.830 42.730 Garancije 63.824 0 31.922 31.922 Aktiva – necrpani krediti 183.865 4.900 5.908 10.808 Nevpoklicani nevplacani kapital 12.000 0 0 0 Bruto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 2.691.979 538.035 174.914 712.949 V preglednici je prikazana najvecja izpo-stavljenost kreditnemu tveganju SID banke po stanju na dan 31. 12. 2020 iz naslova stanj na racunih pri centralnih bankah in vpoglednih vlog pri bankah, financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega do-nosa, financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju, in zunajbilancnih obve-znosti, brez upoštevanja kreditnih zavarovanj. Izpostavljenost SID banke kreditnemu tveganju se je na dan 31. 12. 2020 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 zvišala za 526.394 tisoc EUR. Izpostavljenost iz kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, se je zvišala za 242.859 tisoc EUR, izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vse-obsegajocega donosa, za 219.135 tisoc EUR, izpostavljenost iz stanj na racunih pri centralnih bankah in vpoglednih vlog pri bankah za 47.458 tisoc EUR, izpostavljenost iz zunajbilancnih obveznosti za 10.951 tisoc EUR, izpostavljenost iz kreditov, obvezno merjenih po pošteni vre-dnosti prek poslovnega izida, za 4.838 tisoc EUR ter izpostavljenost iz izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju, za 1.153 tisoc EUR. Zavarovanje s premoženjem, prikazano v preg-lednici, vkljucuje zavarovanje s stanovanjskimi nepremicninami, poslovnimi nepremicninami, delnicami in deleži, bancnimi vlogami, drugim stvarnim premoženjem in drugimi oblikami zavarovanj. Druge izboljšave kreditne kakovosti, prikazane v preglednici, vkljucujejo zavarovanje z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije in financnimi poroštvi. SID banka pri ocenjevanju pricakovanih kreditnih izgub za izpostavljenosti, razvršcene v skupini 1 in 2, upošteva zavarovanja pri izracunu krivulj izgub ob neplacilu (LGD-krivulje), ki jih izracunava za posamezne homogene LGD-skupine. SID banka pri izracunu krivulj izgub ob neplacilu vrednost zavarovanj zmanjša za stopnjo prilagoditve vrednosti zavarovanja (HC), ki jih doloci za vsako vrsto zavarovanja, in pri dolocitvi vrednosti zavarovanja upošteva tudi v prihodnost usmerjene informacije. Pri dolocitvi stopenj prilagoditve vrednosti zavarovanja SID banka vecinoma upošteva metodologijo iz Smernic za izracun stopnje neplacila in stopnje izgube, ki jih je izdala Banka Slovenije. Pri zavarovanju z drugim stvarnim premoženjem in drugimi oblikami zavarovanj SID banka vecinoma upošteva stopnjo prilagoditve vrednosti zavarovanja v višini 95 odstotkov. SID banka pri ocenjevanju pricakovanih kreditnih izgub za izpostavljenosti, razvršcene v skupino 3, pri katerih pricakovane kreditne izgube izracunava na podlagi metodologije ocene zavarovanj, vrednost zavarovanja doloci enako kot pri izracunu krivulj izgub ob neplacilu. SID banka je po stanju na dan 31. 12. 2020 uporabila metodologijo ocene zavarovanj pri izracunu pricakovanih kreditnih izgub pri 35 izpostavljenostih v skupni višini 20.471 tisoc EUR od skupaj 50, razvršcenih v skupino 3, ter 3 postavkah POCI v višini 1.158 tisoc EUR od skupaj 10 nedonosnih postavk POCI. Ocenjevanje pricakovanih kreditnih izgub je podrobneje opredeljeno v tocki 2.3.8, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Po stanju na dan 31. 12. 2020 vrednost zavarovanj za izpostavljenosti, razvršcene v skupino 1, znaša 728.364 tisoc EUR, za izpostavljenosti, razvršcene v skupino 2, 192.234 tisoc EUR, za izpostavljenosti, razvršcene v skupino 3, 8.040 tisoc EUR in za postavke POCI 14.171 tisoc EUR. Vrednost zavarovanj za financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po stanju na dan 31. 12. 2020 znaša 37 tisoc EUR. Vrste zavarovanj 31. 12. 2020 Zavarovanje z Zavarovanje s Zavarovanje Zavarovanje s Zavarovanje z Zavarovanje z Zavarovanje z Skupaj Financna sredstva 51.367 80.959 428.423 15.044 72.549 215.023 23.744 887.109 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 37 0 0 0 0 0 0 37 Krediti strankam, ki niso banke 37 0 0 0 0 0 0 37 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 213 14.766 0 0 0 0 0 14.979 Dolžniški vrednostni papirji 213 14.766 0 0 0 0 0 14.979 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 51.117 66.193 428.423 15.044 72.549 215.023 23.744 872.093 Krediti bankam 30.774 0 0 0 0 0 0 30.774 Krediti strankam, ki niso banke 20.343 66.193 428.423 15.044 72.549 215.023 23.744 841.319 Zunajbilancne obveznosti 0 30.495 3.159 0 0 13.192 8.891 55.737 Garancije 0 30.495 0 0 0 0 8.891 39.386 Aktiva – necrpani krediti 0 0 3.159 0 0 13.192 0 16.351 Skupaj 51.367 111.454 431.582 15.044 72.549 228.216 32.634 942.846 31. 12. 2019 Zavarovanje z Zavarovanje s Zavarovanje s Zavarovanje s Zavarovanje z Zavarovanje z Zavarovanje z Skupaj Financna sredstva 44.455 67.428 313.973 6.749 77.383 135.029 25.202 670.219 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 0 0 39.447 159 0 0 0 39.606 Krediti strankam, ki niso banke 0 0 39.447 159 0 0 0 39.606 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 213 10.134 0 0 0 0 0 10.347 Dolžniški vrednostni papirji 213 10.134 0 0 0 0 0 10.347 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 44.242 57.294 274.526 6.590 77.383 135.029 25.202 620.266 Krediti bankam 28.998 0 0 0 0 0 0 28.998 Krediti strankam, ki niso banke 15.244 57.294 274.526 6.590 77.383 135.029 25.202 591.268 Zunajbilancne obveznosti 0 31.922 4.900 0 0 5.908 0 42.730 Garancije 0 31.922 0 0 0 0 0 31.922 Aktiva – necrpani krediti 0 0 4.900 0 0 5.908 0 10.808 Skupaj 44.455 99.350 318.873 6.749 77.383 140.937 25.202 712.949 Skupna vrednost zavarovanj SID banke znaša 942.846 tisoc EUR na dan 31. 12. 2020 in se je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 zvišala za 229.897 tisoc EUR. Zavarovanja izpolnjujejo zahteve Sklepa o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah za njihovo upoštevanje pri ocenjevanju pricako-vanih kreditnih izgub. SID banka je z uporabo statisticne metode na dan 31. 12. 2020 opravila prevrednotenje v zavarovanje prejetih nepremicnin, za katere so bila cenitvena porocila izdelana do vkljucno 30. 6. 2020. Glede na vrsto zavarovanja je po obsegu najvec zavarovanj s poslovnimi nepremicninami, sledijo zavarovanja z drugim stvarnim premoženjem, financnimi poroštvi (razen nepreklicnih jamstev Republike Slovenije), delnicami in deleži, nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije, drugimi oblikami zavarovanj in zavarovanja s stanovanjskimi nepremicninami. V okviru zavarovanj z nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije je po obsegu najvec zavarovanj z zavarovalnimi policami SID banke, izdanimi za racun Republike Slovenije za zavarovanje pred komercialnimi riziki, sledijo poroštva Republike Slovenije (ZIUZEOP) za odloge kreditnih obveznosti, skladne z ZIUOPOK. V okviru zavarovanj s financnimi poroštvi (razen nepreklicnih jamstev Republike Slovenije) je po obsegu najvec zavarovanj z omejenim pogojnim subsidiarnim poroštvom Republike Slovenije, sledijo garancije bank, poroštva pravnih oseb, katerih bonitetni razred je višji od BBB– na podlagi interne metodologije ocenjevanja kreditne kakovosti, ter poroštva ECB, držav in centralnih bank, ki po lestvici minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP) spadajo v rizicni razred 0 ali 1. V okviru zavarovanj z drugim stvarnim premoženjem je po obsegu najvec zavarovanj z zastavo zalog, sledijo zavarovanja z zastavo poslovne opreme in motornih vozil. V okviru zavarovanj z drugimi oblikami je po obsegu najvec zavarovanj z odstopom terjatev, ki so zavarovane, sledijo zavarovanja z zastavno pravico na drugih pravicah (patenti, blagovne znamke, model), zastava sredstev evropske kohezijske politike za zavarovanje portfeljskih garancij ter zavarovanja z odstopom terjatev, ki niso zavarovane. Zavarovanja kreditov in terjatev V celoti zavarovani krediti in Nezavarovani in 31. 12. 2020 Neto vrednost kreditov in terjatev Poštena vrednost zavarovanj Neto vrednost kreditov in terjatev Poštena vrednost zavarovanj Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti Krediti bankam 0 0 783.725 30.774 Krediti strankam, ki niso banke 341.966 747.490 731.829 93.829 Druga financna sredstva 0 0 1.230 0 Skupaj 341.966 747.490 1.516.784 124.603 V celoti zavarovani krediti in Nezavarovani in 31. 12. 2019 Neto vrednost kreditov in terjatev Poštena vrednost zavarovanj Neto vrednost kreditov in terjatev Poštena vrednost zavarovanj Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti Krediti bankam 0 0 835.770 28.998 Krediti strankam, ki niso banke 265.220 525.763 538.403 65.504 Druga financna sredstva 0 0 5.261 0 Skupaj 265.220 525.763 1.379.434 94.502 V celoti zavarovane kredite in nadzavarovane kredite predstavljajo krediti in druga financna sredstva, merjeni po odplacni vrednosti, kjer je poštena vrednost zavarovanja vecja ali enaka bruto knjigovodski vrednosti kredita ali drugega financnega sredstva. Nezavarovane in podza-varovane kredite predstavljajo krediti in druga financna sredstva, merjeni po odplacni vre-dnosti, kjer je poštena vrednost zavarovanja manjša od bruto knjigovodske vrednosti kredita ali drugega financnega sredstva. Velik del portfelja kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, predstavljajo krediti bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva skladno z ZSIRB prenašajo na koncne upra-vicence. Navedeni krediti praviloma niso zavarovani. Zavarovani krediti bankam po stanju na dan 31. 12. 2020 predstavljajo kredite tujim bankam, ki so zavarovani z zavarovalnimi policami SID banke, izdanimi za racun Republike Slovenije za zavarovanje pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, in zunajbilancne obveznosti 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Bruto knjigovodska vrednost kreditov in zunajbilancnih obveznosti 2.201.805 100,0 % 1.947.996 100,0 % A 1.274.936 57,9 % 1.036.513 53,2 % B 803.556 36,5 % 774.664 39,8 % C 86.242 3,9 % 101.861 5,2 % D 18.532 0,8 % 17.960 0,9 % E 18.539 0,8 % 16.998 0,9 % Popravki vrednosti za kreditne izgube in rezervacije (75.606) 100,0 % (45.184) 100,0 % A (3.267) 4,3 % (1.190) 2,6 % B (30.044) 39,7 % (8.929) 19,7 % C (19.950) 26,4 % (14.537) 32,2 % D (4.712) 6,2 % (3.869) 8,6 % E (17.633) 23,3 % (16.659) 36,9 % Neto knjigovodska vrednost kreditov in zunajbilancnih obveznosti 2.126.199 1.902.812 Na dan 31. 12. 2020 je SID banka izkazovala bruto izpostavljenost iz financnih sredstev, mer-jenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti v višini 2.201.805 tisoc EUR. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 se je zvišala za 253.809 tisoc EUR. Na spremembo višine bruto izpostavljenosti iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti so vplivali povecanje kreditov strankam, ki niso banke, in zunajbilancnih obveznosti, medtem ko se je bruto izpostavljenost iz kreditov bankam in iz drugih financnih sredstev znižala. V bonitetnih razredih A in B je bilo po stanju na dan 31. 12. 2020 razvršcenih 94,4 odstotka financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, kar pomeni povecanje za 1,4 odstotne tocke v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019. Povecal se je delež financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih ob-veznosti, razvršcenih v bonitetni razred A, ter na dan 31. 12. 2020 znaša 57,9 odstotka (31. 12. 2019: 53,2 odstotka). Do povecanja deleža financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetni razred A, je prišlo predvsem zaradi odobritev novih poslov komitentom z bonitetnim razredom A ter prerazvrstitev kreditov strankam, ki niso banke, in zunajbilancnih obveznosti iz bonitetnega razreda B. Delež financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetni razred B, se je zmanjšal predvsem zaradi poplacil kreditov bankam in prerazvrstitev kreditov strankam, ki niso banke, v bonitetne razrede A, C in D. Delež financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetni razred C, se je zmanjšal predvsem zaradi prerazvrstitev kreditov strankam, ki niso banke, v bonitetni razred B in poplacil kreditov strankam, ki niso banke. V bonitetna razreda D in E so razvršcena financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, in zunajbilancne obveznosti, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev neplacila: - dolžnik vec kot 90 dni zamuja s placilom katere koli pomembne kreditne obveznosti v zamudi v razmerju do SID banke; - obstaja majhna verjetnost, da bo dolžnik svoje kreditne obveznosti do SID banke v celoti poravnal, ne da bi se za poplacilo uporabili ukrepi, kot je unovcenje zavarovanj, ali drugi postopki. V bonitetna razreda D in E je bilo po stanju na dan 31. 12. 2020 razvršcenih 1,6 odstotka financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti. Delež financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetna razreda D in E, se je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 znižal, medtem ko se je bruto izpostavljenost povecala za 2.113 tisoc EUR. Bruto izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v bonitetni razred D, je po stanju na dan 31. 12. 2020 znašala 18.532 tisoc EUR in se je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 povecala za 572 tisoc EUR. Na povecanje bruto izpostavljenosti iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obvez-nosti, razvršcenih v bonitetni razred D, so vplivali novi dogodki neplacilo dolžnika in posledicna prerazvrstitev donosnih izpostavlje-nosti med nedonosne izpostavljenosti, medtem ko so prejeta poplacila, prerazvrstitve izpo-stavljenosti v bonitetni razred E in zmanjšanje odmikov za postavke POCI, ki znižujejo bruto knjigovodsko vrednost financnih sredstev, vplivali na znižanje bruto izpostavljenosti. Bruto izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, in zunajbilancnih obvez-nosti, razvršcenih v bonitetni razred E, je po stanju na dan 31. 12. 2020 znašala 18.539 tisoc EUR ter se je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 povecala za 1.541 tisoc EUR predvsem zaradi spremenjenega nacina izkazo-vanja obresti od nedonosnih izpostavljenosti ter prerazvrstitve izpostavljenosti iz bonitetnega razreda D, medtem ko so odpisi financnih sredstev, prejeta poplacila iz unovcenja zava-rovanj in prilivi iz stecajne mase, vplivali na znižanje bruto izpostavljenosti. V letu 2020 je banka zaradi spremembe podzakonskih aktov, ki opredeljujejo obravnavo in porocanje obresti od nedonosnih izpostavljenosti, prešla na nov nacin izkazovanja obresti. Skladno s spreme-njenimi podzakonskimi akti BS nepripoznane obresti nedonosnih financnih sredstev v izkazu financnega položaja povecujejo bruto knjigo-vodsko vrednost teh sredstev in hkrati povecujejo popravke vrednosti za kreditne izgube. Na dan 31. 12. 2020 je imela SID banka oblikovanih skupaj 75.606 tisoc EUR popravkov vrednosti za kreditne izgube in rezervacij. Popravki vrednosti za kreditne izgube za dane kredite in druga financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, so znašali 72.415 tisoc EUR, rezervacije za zunajbilancne obveznosti pa 3.191 tisoc EUR. Popravki vrednosti za kreditne izgube za dane kredite in druga financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, so se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2019 povecali za 28.763 tisoc EUR, rezervacije za zunajbilancne obveznosti pa za 1.659 tisoc EUR. Najbolj so na zvišanje popravkov vrednosti za kreditne izgube za dane kredite in druga finan-cna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, in rezervacij za zunajbilancne obveznosti v letu 2020 vplivali pomembno povecanje kreditnega tveganja posameznih financnih sredstev v obdobju od zacetnega pripoznanja in posledicna razvrstitev teh sredstev v skupino 2, kjer se popravki vrednosti in rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, pripoznanje novih financnih sredstev, poslabšanje makroeko-nomskih napovedi kot posledica izbruha COVID-19, ki vplivajo na posamezne parametre izracuna pricakovanih kreditnih izgub, spremenjen nacin izkazovanja obresti od nedonosnih izpostavljenosti ter novi dogodki neplacilo dolžnika in posledicna prerazvrstitev donosnih izpostavljenosti med nedonosne. Izbruh COVID-19 je povzrocil nenapovedan in nenaden obrat makroekonomskih napovedi. Izrazit padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji in tudi po svetu ter slabše makroekonomske napovedi so vplivali na višje oblikovane popravke vrednosti in rezervacije za kreditne izgube. Dodatno je na povecanje popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube vpli-valo interventno in proticiklicno delovanje SID banke kot osrednje slovenske spodbujevalno-razvojne financne institucije. V okviru oblikovanja novih programov financiranja in tudi prilagoditve obstojecih se je namrec povecal obseg novih posojil podjetjem, neposredno prizadetim zaradi negativnih posledic izbruha COVID-19. Zaradi slabih pricakovanj na podrocju gostinstva, turizma, avtomobilske industrije in avtoprevoznikov, ki jih konec leta 2020 še ni bilo mogoce zaznati v obliki kvantitativnih meril ocenjevanja pomembnega povecanja kreditnega tveganja, so kreditni analitiki izvedli dodatne analize na ravni posameznega komitenta, na podlagi katerih je SID banka posamezne izpostavljenosti pre-razvrstila iz skupine 1 v skupino 2 po stanju na dan 31. 12. 2020. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti in razvršcenih v skupino 3 (nedonosna financna sredstva), kjer se oslabitve za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, so se v letu 2020 skupaj zvišali za 217 tisoc EUR. Najbolj so na zvišanje popravkov vrednosti za kreditne izgube vplivali spremenjen nacin izka-zovanja obresti od nedonosnih izpostavljenosti ter novi dogodki neplacilo dolžnika in posledicna prerazvrstitev donosnih izpostavljenosti med nedonosne, medtem ko so odpisi financnih sredstev in prejeta poplacila vplivali na znižanje popravkov vrednosti za kreditne izgube. SID banka je po stanju na dan 31. 12. 2020 razpolagala z 12 postavkami POCI, med katerimi sta bili dve donosni izpostavljenosti. V letu 2020 je SID banka odpravila pripoznanje treh nedonosnih postavk POCI in pripoznala tri postavke POCI. Popravek vrednosti za kreditne izgube iz postavk POCI je bil negativen in je po stanju na dan 31. 12. 2020 znašal 1.649 tisoc EUR (31. 12 2019: pozitiven popravek vrednosti za kreditne izgube v višini 200 tisoc EUR). Po MSRP 9 mora banka za postavke POCI pripoznati znesek spremembe pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta v poslovnem izidu kot dobicek ali izgubo zaradi oslabitve. Banka mora ugodne spremembe pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta pripoznati kot dobicek zaradi oslabitve, tudi ce so pricakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja nižje od zneska pricakovanih izgub, vkljucenih v ocenjene denarne tokove ob zacetnem pripoznanju. Skladno z MSRP 9 se postavke POCI ob zacetnem pripoznanju v izkazu financnega položaja pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je pri poznejšem merjenju izhodišce za merjenje po odplacni vrednosti. Ocenjevanje pricakovanih kreditnih izgub je podrobneje opredeljeno v tocki 2.3.8, poglavje Oslabitve financnih sredstev in rezervacije. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje – krediti strankam, ki niso banke 31. 12. 2020 Bruto Akumulirane Poštena D 31.987 (14.222) 17.765 E 1.224 (1.224) 0 Skupaj 33.211 (15.446) 17.765 31. 12. 2019 Bruto Akumulirane Poštena D 33.905 (20.978) 12.927 Skupaj 33.905 (20.978) 12.927 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, predstavljajo nedonosni krediti strankam, ki niso banke, kjer se poštena vrednost izracunava z diskontiranjem ocenjenih denarnih tokov. Povišanje poštene vrednosti (neto knjigovodske vrednosti) konec leta 2020 je posledica predvsem višjih ocenjenih denarnih tokov, zaradi izboljšanja poslovanja podjetij. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa – dolžniški vrednostni papirji 31. 12. 2020 Skupina 1 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 877.463 877.463 100,0 % A 848.559 848.559 96,7 % B 28.904 28.904 3,3 % Oslabitve za kreditne izgube (897) (897) 100,0 % A (347) (347) 38,7 % B (550) (550) 61,3 % Neto knjigovodska vrednost - poštena vrednost 876.566 876.566 31. 12. 2019 Skupina 1 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 658.328 658.328 100,0 % A 639.616 639.616 97,2 % B 18.712 18.712 2,8 % Oslabitve za kreditne izgube (309) (309) 100,0 % A (158) (159) 51,3 % B (151) (151) 48,7 % Neto knjigovodska vrednost - poštena vrednost 658.019 658.019 Na dan 31. 12. 2020 je SID banka izkazovala izpostavljenost iz financnih sredstev (dolžniški vrednostni papirji), merjenih po pošteni vre-dnosti prek drugega vseobsegajocega donosa, v višini 877.463 tisoc EUR. Po MSRP 9 mora banka za financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vse-obsegajocega donosa, ocenjevati pricakovane kreditne izgube. Vsa financna sredstva, merjena po pošteni vre-dnosti prek drugega vseobsegajocega donosa, so bila po stanju na dan 31. 12. 2020 raz-vršcena v skupino 1 (kreditno tveganje se v obdobju od zacetnega pripoznanja ni pomembno povecalo), kjer se oslabitve za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju. Oblikovane oslabitve za kreditne izgube iz financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, so po stanju na dan 31. 12. 2020 znašale 897 tisoc EUR. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti – krediti bankam 31. 12. 2020 Skupina 1 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 786.470 786.470 100,0 % A 524.912 524.912 66,7 % B 261.558 261.558 33,3 % Popravki vrednosti za kreditne izgube (2.745) (2.745) 100,0 % A (1.260) (1.260) 45,9 % B (1.485) (1.485) 54,1 % Neto knjigovodska vrednost 783.725 783.725 31. 12. 2019 Skupina 1 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 837.175 837.175 100,0 % A 547.589 547.589 65,4 % B 289.586 289.586 34,6 % Popravki vrednosti za kreditne izgube (1.405) (1.405) 100,0 % A (770) (770) 54,8 % B (635) (635) 45,2 % Neto knjigovodska vrednost 835.770 835.770 Na dan 31. 12. 2020 je SID banka izkazovala izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – krediti bankam, v višini 786.470 tisoc EUR. Vsi krediti bankam so bili po stanju na dan 31. 12. 2020 razvršceni v skupino 1 (kreditno tveganje se v obdobju od zacetnega pripo-znanja ni pomembno povecalo), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – krediti bankam, so na dan 31. 12. 2020 znašali 2.745 tisoc EUR. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti – krediti strankam, ki niso banke 31. 12. 2020 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 909.974 196.419 25.838 11.225 1.143.456 100,0 % A 547.596 1.264 0 0 548.860 48,0 % B 352.870 118.429 0 0 471.299 41,2 % C 9.508 76.726 0 0 86.234 7,5 % D 0 0 7.299 11.225 18.524 1,6 % E 0 0 18.539 0 18.539 1,6 % Popravki vrednosti za kreditne izgube (13.513) (33.812) (20.687) (1.649) (69.661) 100,0 % A (1.523) (67) 0 0 (1.590) 2,3 % B (10.083) (15.705) 0 0 (25.788) 37,0 % C (1.907) (18.040) 0 0 (19.947) 28,6 % D 0 0 (3.054) (1.649) (4.703) 6,8 % E 0 0 (17.633) 0 (17.633) 25,3 % Neto knjigovodska vrednost 896.461 162.607 5.151 9.576 1.073.795 31. 12. 2019 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 714.272 93.627 24.654 13.317 845.870 100,0 % A 382.546 3.565 0 3.012 389.123 46,0 % B 292.458 27.469 0 0 319.927 37,8 % C 39.268 62.593 0 0 101.861 12,0 % D 0 0 7.656 10.305 17.961 2,1 % E 0 0 16.998 0 16.998 2,0 % Popravki vrednosti za kreditne izgube (6.741) (15.227) (20.479) 200 (42.247) 100,0 % A (556) (64) 0 249 (371) 0,9 % B (3.546) (3.265) 0 0 (6.811) 16,1 % C (2.639) (11.898) 0 0 (14.537) 34,4 % D 0 0 (3.820) (49) (3.869) 9,2 % E 0 0 (16.659) 0 (16.659) 39,4 % Neto knjigovodska vrednost 707.531 78.400 4.175 13.517 803.623 Na dan 31. 12. 2020 je SID banka izkazovala izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – krediti strankam, ki niso banke, v višini 1.143.456 tisoc EUR. V skupino 1 (kreditno tveganje se v obdobju od zacetnega pripoznanja ni pomembno povecalo), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju, je bilo razvršcenih 909.974 tisoc EUR kreditov strankam, ki niso banke. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz kreditov strankam, ki niso banke, razvršcenih v skupino 1, so na dan 31. 12. 2020 znašali 13.513 tisoc EUR. Ker SID banka v okviru posameznih programov financiranja z elementi državne pomoci odo-brava tudi kreditne posle bonitetnega razreda C, je bilo 9.508 tisoc EUR kreditov strankam, ki niso banke, razvršcenih v skupino 1. V skupino 2 (kreditno tveganje se je v obdobju od zacetnega pripoznanja pomembno pove-calo), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, je bilo razvršcenih 196.419 tisoc EUR kreditov strankam, ki niso banke. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz kreditov strankam, ki niso banke, razvršcenih v skupino 2, so na dan 31. 12. 2020 znašali 33.812 tisoc EUR. V skupino 3 (nedonosna financna sredstva), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, je bilo razvršcenih 25.838 tisoc EUR kreditov strankam. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz kreditov strankam, ki niso banke, razvršcenih v skupino 3, so na dan 31. 12. 2020 znašali 20.687 tisoc EUR. Bruto knjigovodska vrednost postavk POCI je na dan 31. 12. 2020 znašala 11.225 tisoc EUR. Popravek vrednosti za kreditne izgube iz postavk POCI je bil negativen in je znašal 1.649 tisoc EUR. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti – druga financna sredstva 31. 12. 2020 Skupina 1 Skupina 3 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 1.230 9 1.239 100,0 % A 1.230 0 1.230 99,3 % D 0 9 9 0,7 % Popravki vrednosti za kreditne izgube 0 (9) (9) 100,0 % A 0 0 0 0,0 % D 0 (9) 0 100,0 % Neto knjigovodska vrednost 1.230 0 1.230 31. 12. 2019 Skupina 1 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 5.261 5.261 100,0 % A 5.242 5.242 99,6 % B 19 19 0,4 % Popravki vrednosti za kreditne izgube 0 0 100,0 % A 0 0 0,0 % B 0 0 0,0 % Neto knjigovodska vrednost 5.261 5.261 Na dan 31. 12. 2020 je SID banka izkazovala izpostavljenost iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – druga financna sredstva, v višini 1.239 tisoc EUR. V skupino 1 (kreditno tveganje se v obdobju od zacetnega pripoznanja ni pomembno povecalo), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju, je bilo razvršcenih 1.230 tisoc EUR financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – druga financna sredstva. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – druga financna sredstva, razvršcenih v skupino 1, so na dan 31. 12. 2020 znašali 0,06 tisoc EUR. V skupino 3 (nedonosna financna sredstva), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, je bilo razvršcenih 9 tisoc EUR financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – druga financna sredstva. Popravki vrednosti za kreditne izgube iz financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti – druga financna sredstva, razvršcenih v skupino 3, so na dan 31. 12. 2020 znašali 9 tisoc EUR. Analiza kreditne kakovosti – financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti – skupaj 31. 12. 2020 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 1.697.674 196.419 25.847 11.225 1.931.165 100,0 % A 1.073.738 1.264 0 0 1.075.002 55,7 % B 614.428 118.429 0 0 732.857 37,9 % C 9.508 76.726 0 0 86.234 4,5 % D 0 0 7.308 11.225 18.533 1,0 % E 0 0 18.539 0 18.539 1,0 % Popravki vrednosti za kreditne izgube (16.258) (33.812) (20.696) (1.649) (72.415) 100,0 % A (2.783) (67) 0 0 (2.850) 3,9 % B (11.568) (15.705) 0 0 (27.273) 37,7 % C (1.907) (18.040) 0 0 (19.947) 27,5 % D 0 0 (3.063) (1.649) (4.712) 6,5 % E 0 0 (17.633) 0 (17.633) 24,3 % Neto knjigovodska vrednost 1.681.416 162.607 5.151 9.576 1.858.750 31. 12. 2019 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 1.556.708 93.627 24.654 13.317 1.688.306 100,0 % A 935.377 3.565 0 3.012 941.954 55,8 % B 582.063 27.469 0 0 609.532 36,1 % C 39.268 62.593 0 0 101.861 6,0 % D 0 0 7.656 10.305 17.961 1,1 % E 0 0 16.998 0 16.998 1,0 % Popravki vrednosti za kreditne izgube (8.146) (15.227) (20.479) 200 (43.652) 100,0 % A (1.326) (64) 0 249 (1.141) 2,6 % B (4.181) (3.265) 0 0 (7.446) 17,1 % C (2.639) (11.898) 0 0 (14.537) 33,3 % D 0 0 (3.820) (49) (3.869) 8,9 % E 0 0 (16.659) 0 (16.659) 38,2 % Neto knjigovodska vrednost 1.548.562 78.400 4.175 13.517 1.644.654 Analiza kreditne kakovosti – zunajbilancne postavke 31. 12. 2020 Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 248.218 22.422 270.640 100,0 % A 199.832 100 199.932 73,9 % B 48.386 22.313 70.699 26,1 % C 0 9 9 0,0 % Rezervacije (1.113) (2.078) (3.191) 100,0 % A (410) (7) (417) 13,1 % B (703) (2.069) (2.772) 86,9 % C 0 (2) (2) 0,0 % Neto knjigovodska vrednost 247.105 20.344 267.449 31. Skupina 1 Skupina 2 Skupaj Bruto knjigovodska vrednost 247.488 12.201 259.689 100,0 % A 94.558 0 94.558 36,4 % B 152.930 12.201 165.131 63,6 % Rezervacije (912) (620) (1.532) 100,0 % A (49) 0 (49) 3,2 % B (863) (620) (1.483) 96,8 % Neto knjigovodska vrednost 246.576 11.581 258.157 Na dan 31. 12. 2020 je SID banka izkazovala izpostavljenost iz zunajbilancnih obveznosti v višini 270.640 tisoc EUR. V skupino 1 (kreditno tveganje se v obdobju od zacetnega pripoznanja ni pomembno povecalo), kjer se rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju, je bilo razvršcenih 248.218 tisoc EUR zunajbilancnih obveznosti. Rezervacije za kreditne izgube iz zunajbilancnih obveznosti, razvršcenih v skupino 1, so na dan 31. 12. 2020 znašale 1.113 tisoc EUR. V skupino 2 (kreditno tveganje se je v obdobju od zacetnega pripoznanja pomembno pove-calo), kjer se rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instru-menta, je bilo razvršcenih 22.422 tisoc EUR zunajbilancnih obveznosti in zanje oblikovanih 2.078 tisoc EUR rezervacij. Zapadlost financnih sredstev Bruto knjigovodska vrednost Popravki vrednosti za 31. 12. 2020 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Krediti bankam Nezapadlo 786.470 0 0 0 786.470 (2.745) 0 0 0 (2.745) Skupaj 786.470 0 0 0 786.470 (2.745) 0 0 0 (2.745) Krediti strankam, ki niso banke Nezapadlo 909.974 195.705 6.583 10.232 1.122.494 (13.513) (33.758) (2.667) (656) (50.594) Zapadlo do 29 dni 0 667 305 0 972 0 (47) (148) 0 (195) Zapadlo od 30 do 89 dni 0 47 208 993 1.248 0 (7) (111) (993) (1.111) Zapadlo od 90 do 180 dni 0 0 20 0 20 0 0 (18) 0 (18) Zapadlo vec kot 180 dni 0 0 18.722 0 18.722 0 0 (17.743) 0 (17.743) Skupaj 909.974 196.419 25.838 11.225 1.143.456 (13.513) (33.812) (20.687) (1.649) (69.661) Druga financna sredstva Nezapadlo 1.230 0 9 0 1.239 0 0 (9) 0 (9) Skupaj 1.230 0 9 0 1.239 0 0 (9) 0 (9) Bruto knjigovodska vrednost Popravki 31. 12. 2019 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 POCI Skupaj Krediti bankam Nezapadlo 837.175 0 0 0 837.175 (1.405) 0 0 0 (1.405) Skupaj 837.175 0 0 0 837.175 (1.405) 0 0 0 (1.405) Krediti strankam, ki niso banke Nezapadlo 713.279 89.997 4.490 12.552 820.318 (6.719) (14.765) (1.605) 713 (22.376) Zapadlo do 29 dni 992 3.623 21 10 4.646 (22) (462) (6) (6) (496) Zapadlo od 30 do 89 dni 0 8 1.161 0 1.169 0 0 (865) 0 (865) Zapadlo od 90 do 180 dni 0 0 479 0 479 0 0 (266) 0 (266) Zapadlo vec kot 180 dni 0 0 18.503 755 19.258 0 0 (17.737) (507) (18.244) Skupaj 714.271 93.628 24.654 13.317 845.870 (6.741) (15.227) (20.479) 200 (42.247) Druga financna sredstva Nezapadlo 5.261 0 0 0 5.261 0 0 0 0 0 Skupaj 5.261 0 0 0 5.261 0 0 0 0 0 Zapadla financna sredstva predstavljajo kredite in druga financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti, pri katerih dolžnik zamuja s placilom celotne ali dela izpostavljenosti en dan ali vec. Med zapadle kredite in druga financna sredstva je razvršcena celotna izpostavljenost po posamezni kreditni pogodbi, in ne le del izpostavljenosti, pri kateri dolžnik zamuja s placilom. Ce je banka izpostavljena do istega dolžnika tudi po drugih pogodbah in dolžnik pri izpostavljenosti po drugih pogodbah ne zamuja, tovrstne izpostavljenosti niso razvršcene med zapadle kredite. Bruto knjigovodska vrednost zapadlih terjatev iz kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, se je znižala in je konec leta 2020 znašala 20.962 tisoc EUR (31. 12. 2019: 25.552 tisoc EUR), kar pomeni 1,1 odstotka vseh bruto izpostavljenosti iz kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti. Glavnino tega zneska predstavljajo krediti, razvršceni v skupino 3 (nedonosna financna sredstva), kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta. Zapadli krediti, razvršceni v skupino 1, kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju, in skupino 2, kjer se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta, predstavljajo 3,4 odstotka vseh zapadlih kreditov (31. 12. 2019: 18,1 odstotka). Nezapadli krediti in druga financna sredstva predstavljajo 98,9 odstotka vseh bruto izpostavljenosti iz kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti. Velik delež nezapadlih kreditov je povezan z dajanjem kreditov bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva prenašajo na koncne upravicence. Zapadle terjatve iz kreditov, pri katerih je število dni zamud manjše od 29 in katerih bruto knjigovodska vrednost znaša 972 tisoc EUR, so zavarovane z drugimi oblikami zavarovanja v višini 551 tisoc EUR in drugim stvarnim premoženjem v višini 371 tisoc EUR. Zapadle terjatve iz kreditov, pri katerih je število dni zamude vecje od 30 in manjše od 89 in katerih bruto knjigovodska vrednost znaša 1.248 tisoc EUR, so zavarovane z drugim stvarnim premoženjem v višini 245 tisoc EUR in nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije v višini 10 tisoc EUR. Zapadle terjatve iz kreditov, pri katerih je število dni zamud vecje od 90 in manjše od 180 ter katerih bruto knjigovodska vrednost znaša 20 tisoc EUR, so zavarovane z drugim stvarnim premoženjem v višini 32 tisoc EUR. Zapadle terjatve iz kreditov, pri katerih je število dni zamude vecje kot 180 in katerih bruto knjigovodska vrednost znaša 18.722 tisoc EUR, so zavarovane s poslovnimi nepremicninami v višini 991 tisoc EUR, drugimi oblikami zavaro-vanja v višini 485 tisoc EUR, drugim stvarnim premoženjem v višini 188 tisoc EUR in stano-vanjskimi nepremicninami v višini 64 tisoc EUR. Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa po bonitetnem razredu izdajatelja 31. 12. 2020 31. 12. 2019 AA- do AA+ 77.506 102.858 A- do A+ 658.759 477.382 BBB+ do BBB- 111.947 59.217 Nižje kot BBB- 28.354 18.562 Skupaj 876.566 658.019 V preglednici je prikazana poštena vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobse-gajocega donosa, razvršcenih po bonitetnem razredu izdajatelja, skladno z metodologijo SID banke. Kreditno tveganje iz dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja zaradi zagotavljanja likvidnosti in upravljanja bilance. SID banka kreditno tveganje iz dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vre-dnosti prek drugega vseobsegajocega donosa, obvladuje zlasti z omejitvami izpostavljenosti glede na bonitetni razred, sedež in vrsto izdajatelja ter spremljavo sprememb v tržni vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev. Stanje portfelja dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, SID banke se je konec leta 2020 v primerjavi s koncem leta 2019 povecalo za 33,2 odstotka na 876.566 tisoc EUR (konec leta 2019: 658.019 tisoc EUR). Najvecji delež celotnega portfelja, 70,7 odstotka na dan 31. 12. 2020 (konec leta 2019: 69,5 odstotka), predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, katerih izdajateljice so države clanice EU (centralna raven), z bonitetno oceno, ki ustreza investicijskemu razredu (najmanj BBB-). Dolžniški vrednostni papirji Republike Slovenije predstavljajo 41,2 odstotka (konec leta 2019: 47,2 odstotka) portfelja dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa. Spremembe v strukturi portfelja dolžniških vrednostnih papirjev SID banke po bonitetni oceni v letu 2020 glede na leto 2019 so predvsem posledica povišanja izpostavljenosti do držav clanic EU in nebancnih izdajateljev z investicijsko bonitetno oceno (najmanj BBB-), bank z bonitetno oceno BBB+ do BBB-, pa tudi znižanja izpostavljenosti do bank z bonitetno oceno A- ali vec. Podrobnejša razclenitev financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, je prikazana v tocki 2.4.3 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa. Izpostavljenost kreditnemu tveganju po geografskih obmocjih V preglednicah so prikazane neto vrednosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju po geografskih obmocjih, ki so opredeljene glede na sedež dolžnika. 31. 12. 2020 Slovenija Druge Preo Druge Skupaj Financna sredstva 2.217.783 605.248 45.226 6.164 2.874.421 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 120.187 0 0 0 120.187 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 11.105 6.660 0 0 17.765 Krediti strankam, ki niso banke 11.105 6.660 0 0 17.765 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 389.578 483.812 3.176 0 876.566 Dolžniški vrednostni papirji 389.578 483.812 3.176 0 876.566 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.696.913 113.623 42.050 6.164 1.858.750 Krediti bankam 645.211 106.632 31.882 0 783.725 Krediti strankam, ki niso banke 1.050.981 6.483 10.167 6.164 1.073.795 Druga financna sredstva 721 508 1 0 1.230 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 1.153 0 0 1.153 Zunajbilancne obveznosti 221.861 26.934 7.209 11.445 267.449 Garancije 71.108 0 0 0 71.108 Bruto izpostavljenost 71.363 0 0 0 71.363 Rezervacije (255) 0 0 0 (255) Druge zunajbilancne obveznosti 150.753 26.934 7.209 11.445 196.341 Bruto izpostavljenost 153.179 26.934 7.215 11.949 199.277 Rezervacije (2.426) 0 (6) (504) (2.936) Izpostavljenost skupaj 2.439.644 632.182 52.435 17.609 3.141.870 31. 12. 2019 Slovenija Druge Preo Druge Skupaj Financna sredstva 1.956.241 382.692 40.464 8.932 2.388.329 Zunajbilancne obveznosti 214.310 17.033 15.440 11.374 258.157 Izpostavljenost skupaj 2.170.551 399.725 55.904 20.306 2.646.486 Izpostavljenost SID banke do Slovenije konec leta 2020 znaša 77,6 odstotka (konec leta 2019: 82,0 odstotka) skupne izpostavljenosti iz financnih sredstev in zunajbilancnih obveznosti ter se je v primerjavi s koncem leta 2019 povecala za 269.093 tisoc EUR, tako zaradi povecanja financnih sredstev – najbolj pri po-stavkah krediti strankam, ki niso banke, stanja na racunu pri centralni banki in dolžniški vrednostni papirji – kakor tudi povecanja zunaj-bilancnih obveznosti. Najvecjo izpostavljenost kreditnega portfelja do tujine predstavlja izpostavljenost do drugih clanic EU, ki konec leta 2020 znaša 20,1 odstotka (konec leta 2019: 15,1 odstotka) skupne izpostavljenosti iz financnih sredstev in zunajbilancnih obveznosti ter se je v primerjavi s koncem leta 2019 povišala zlasti iz naslova povišanja dolžniških vrednostnih papirjev drugih držav clanic EU in tujih podjetij ter kreditov in depozitov pri tujih bankah. Izpostavljenost kreditnemu tveganju do preostalih držav Evrope (Evropa brez clanic EU) konec leta 2020 znaša 1,7 odstotka skupne izpostavljenosti (konec leta 2019: 2,1 odstotka), izpostavljenost do drugih držav pa 0,6 odstotka (konec leta 2019: 0,8 odstotka) skupne izpostavljenosti. Najvecje dopustne izpostavljenosti do posa-meznih geografskih obmocij SID banka omejuje s postavljenimi internimi limiti izpostavljenosti. Podrobnejši prikaz vecjih izpostavljenosti kreditnemu tveganju po posameznih državah je prikazan v locenih preglednicah. Spremembe v strukturi izpostavljenosti SID banke do posameznih držav na dan 31. 12. 2020 so predvsem zaradi višjega stanja portfelja tujih dolžniških vrednostnih papirjev in kreditov domacim strankam, ki niso banke ter sprememb v izpostavljenosti po državah pri kreditih bankam, kjer se je stanje kreditov domacim bankam znižalo, stanje kreditov tujim bankam pa povišalo. 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Financna sredstva Zunaj-bilancne obveznosti Izpostavlje-nost skupaj Financna sredstva Zunaj-bilancne obveznosti Izpostavlje-nost skupaj Slovenija 2.217.783 221.861 2.439.644 1.958.741 214.310 2.173.051 Francija 109.423 0 109.423 81.627 0 81.627 Španija 71.159 0 71.159 59.558 0 59.558 Nemcija 65.297 0 65.297 30.902 5.033 35.935 Italija 59.404 0 59.404 10.438 0 10.438 Poljska 50.595 0 50.595 31.488 0 31.488 Avstrija 48.266 0 48.266 0 0 0 Nizozemska 43.587 0 43.587 47.902 0 47.902 Madžarska 40.361 0 40.361 9.454 0 9.454 Belorusija 31.882 6.537 38.419 29.944 11.509 41.453 Ceška 30.873 0 30.873 25.671 0 25.671 Litva 28.480 0 28.480 7.999 0 7.999 Hrvaška 12.920 0 12.920 12.047 0 12.047 Belgija 11.867 0 11.867 10.866 0 10.866 Slovaška 10.359 0 10.359 23.499 0 23.499 Drugo 42.165 39.051 81.216 48.194 27.305 75.498 Skupaj 2.874.421 267.449 3.141.870 2.388.330 258.157 2.646.486 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih 31. 12. 2020 Financne in Predelovalne Dejavnost Trgovina; Promet in Strokovne, Oskrba z Drugo Skupaj Financna sredstva 1.069.831 385.212 776.625 157.960 114.074 59.582 136.210 174.927 2.874.421 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 120.187 0 0 0 0 0 0 0 120.187 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 0 0 0 16.812 0 0 0 953 17.765 Krediti strankam, ki niso banke 0 0 0 16.812 0 0 0 953 17.765 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 151.014 29.780 622.056 15.374 242 16.812 27.717 13.571 876.566 Dolžniški vrednostni papirji 151.014 29.780 622.056 15.374 242 16.812 27.717 13.571 876.566 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 797.477 355.432 154.569 125.774 113.832 42.770 108.493 160.403 1.858.750 Krediti bankam 783.725 0 0 0 0 0 0 0 783.725 Krediti strankam, ki niso banke 13.224 355.432 153.930 125.774 113.811 42.729 108.493 160.402 1.073.795 Druga financna sredstva 528 0 639 0 21 41 0 1 1.230 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 1.153 0 0 0 0 0 0 0 1.153 Zunajbilancne obveznosti 56.796 56.776 29.762 159 61.859 959 38.952 22.186 267.449 Garancije 8.871 1.478 0 0 60.759 0 0 0 71.108 Bruto izpostavljenost 8.891 1.500 0 0 60.972 0 0 0 71.363 Rezervacije (20) (22) 0 0 (213) 0 0 0 (255) Druge zunajbilancne obveznosti 47.926 55.297 29.762 159 1.100 959 38.952 22.186 196.341 Bruto izpostavljenost 48.352 56.537 29.764 162 1.118 975 39.027 23.342 199.277 Rezervacije (426) (1.240) (2) (3) (18) (16) (75) (1.156) (2.936) Skupaj 1.126.627 441.988 806.387 158.119 175.933 60.541 175.162 197.113 3.141.870 31. 12. 2019 Financna sredstva 1.077.382 286.015 570.264 104.305 92.104 60.388 112.475 85.396 2.388.329 Zunajbilancne obveznosti 28.542 58.229 27.207 18.310 63.886 0 26.838 35.145 258.157 Skupaj 1.105.924 344.244 597.471 122.615 155.990 60.388 139.313 120.541 2.646.486 V preglednicah so prikazane neto vrednosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju po dejavnostih. SID banka je bila tudi konec leta 2020 najbolj izpostavljena do financne in zavarovalniške dejavnosti, saj velik del sredstev še vedno predstavljajo krediti bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva prenašajo na koncne upravicence. Konec leta 2020 se je delež izpostavljenosti do financne in zavarovalniške dejavnosti znižal na 35,9 odstot-ka (konec leta 2019: 41,8 odstotka) skupne izpostavljenosti iz financnih sredstev in zunaj-bilancnih obveznosti. Zmanjšanje deleža v primerjavi s koncem leta 2019 je predvsem posledica povišanja skupne izpostavljenosti financnih sredstev in zunajbilancnih obveznosti ter znižanja stanja kreditov bankam s sedežem v Sloveniji. Sledi izpostavljenost do dejavnosti javne uprave in obrambe, kjer se je delež konec leta 2020 povecal na 25,7 odstotka (konec leta 2019: 22,6 odstotka). Povecanje je posledica povišanja izpostavljenosti iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev in novih posojil strankam, ki niso banke. Zaradi novih posojil strankam, ki niso banke, in izpostavljenosti iz dolžniških vrednostnih papirjev se je konec leta 2020 v primerjavi z letom 2019 prav tako povecala izpostavljenost do predelovalne dejavnosti, dejavnosti trgovina (vzdrževanje in popravila motornih vozil), oskrbe z elektricno energijo, plinom in paro ter drugih dejavnosti. Na povišanje izpostavljenosti do dejavnosti promet in skladišcenje so vplivala predvsem dana posojila strankam, ki niso banke. Spremenjena financna sredstva SID banka pri spremembah pogodbenih denarnih tokov financnega sredstva, kjer spremembe ne povzrocijo odprave pripoznanja financnega sredstva, izracuna sedanjo vrednost spremenjenih pogodbenih denarnih tokov, pri cemer kot diskontno stopnjo uporabi efektivno obrestno mero ob pripoznanju oziroma pri postavkah POCI kreditnemu tveganju prilagojeno efektivno obrestno mero. Za znesek ugotovljene razlike SID banka prilagodi bruto knjigovodsko vrednost financnega sredstva. Znesek prilagoditve bruto knjigovodske vredno-sti financnega sredstva iz spremembe pogodbenih denarnih tokov SID banka razmejuje skozi celotno preostalo življenjsko dobo financnega sredstva in izkazuje v izkazu poslovnega izida kot prihodek iz obresti. V letu 2020 se je število pogodbenih denarnih tokov, ki so bili spremenjeni in niso povzrocili odprave pripoznanja financnega sredstva, povecalo. Najvec sprememb pogodbenih denarnih tokov izvira iz interventnega ukrepa zakonskih odlogov placil obveznosti kot posledice pandemije COVID-19. Pri 58 financnih sredstvih je bila ob spremembi pogodbenih denarnih tokov pripoznana izguba v izkazu poslovnega izida v skupnem znesku 629 tisoc EUR, pri 78 financnih sredstvih pa dobicek v skupnem znesku 44 tisoc EUR. Financna sredstva, spremenjena 2020 2019 Bruto knjigovodska vrednost pred spremembo 115.388 10.163 Popravek vrednosti za kreditne izgube pred spremembo (28.157) (2.434) Odplacna vrednost pred spremembo 87.231 7.729 Neto (izguba) iz naslova spremembe (302) (65) Odplacna vrednost po spremembi 86.929 7.664 V preglednici so prikazani ucinki spremembe pogodbenih denarnih tokov financnih sredstev v letu 2020, kjer SID banka popravke vrednosti za kreditne izgube izmeri na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta (financna sredstva so razvršcena v skupino 2, skupino 3 ali so postavke POCI) in spremembe niso povzrocile odprave pripoznanja financnega sredstva. Financna sredstva, spremenjena po zacetnem pripoznanju v casu, ko je popravek vrednosti za 2020 2019 Bruto knjigovodska vrednost financnih sredstev, za katere se je izracun popravkov vrednosti za kreditne izgube spremenil v obdobju po spremembi iz vseživljenjskega na 12-mesecni ECL 1.793 0 V preglednici je prikazana bruto knjigovodska vrednost financnih sredstev, kjer je izboljšanje kreditne kakovosti financnih sredstev v obdobju po spremembi pogodbenih denarnih tokov povzrocilo spremembo izracuna pricakovanih kreditnih izgub. Pred spremembo pogodbenih denarnih tokov so se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerili na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja financnega instrumenta (financna sredstva so bila razvršcena v skupino 2 ali skupino 3), v obdobju po spremembi pogodbenih denarnih tokov pa so se zaradi izboljšanja kreditne kakovosti zaceli izracunavati na podlagi pricakovanih kreditnih izgub v 12-mesecnem obdobju (financna sredstva so bila prerazvršcena v skupino 1). Spremembe pogodbenih denarnih tokov niso povzrocile odprave pripoznanja financnih sredstev. Kreditno tveganje nasprotne stranke Izvedeni financni instrumenti se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulj donosa. Ker tržne obrestne mere in krivulje donosa, uporabljene za vrednotenje izvedenih financnih instrumentov, ne vsebujejo kredit-nega tveganja nasprotne stranke, se za ta namen izracunava prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA). CVA predstavlja popravek vrednosti izvedenega financnega instrumenta za kreditno tveganje nasprotne stranke ter odraža razliko med vrednostjo financnega instrumenta brez upoštevanja kreditnega tveganja in vrednostjo z upoštevanjem kredit-nega tveganja. Za popravek vrednotenja se mora upoštevati na eni strani kreditno tveganje nasprotne stranke (CVA) in na drugi strani lastno kreditno tveganje. SID banka lastnega kreditnega tveganja ne izracunava. CVA se izracunava mesecno, za vsak sklenjen posel z izvedenimi financnimi instrumenti; pri izracunu se upošteva tudi morebitno zavarovanje. SID banka sklepa posle zunaj organiziranega borznega trga (posli OTC) le z bankami, s katerimi ima sklenjeno okvirno pogodbo o poslovanju z izvedenimi financnimi instrumenti (ISDA Master Agreement). Dodatno ima banka za zmanjševanje kreditnega tveganja nasprotne stranke v transakcijah z izvedenimi financnimi instrumenti kot dodatek h krovni pogodbi sklenjen pravni dokument CSA (Credit Support Annex), ki temelji na sistemu zagotavljanja denarnih kritij prek medsebojnega izmenjevanja zavarovanja (collateral) v odvisnosti od dnevne poštene vrednosti izvedenega financnega instrumenta. Banka izvaja dnevno spremljavo izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke na po-dlagi poštene vrednosti izvedenega financnega instrumenta. Ce za nasprotno stranko ne-ugodno gibanje poštene vrednosti izvedenega financnega instrumenta povzroci nezadostno pokritost izpostavljenosti z zavarovanjem, banka nasprotno stranko pozove k zagotovitvi dodatnega zavarovanja. SID banka ima z nasprotnimi strankami, s katerimi je v letu 2020 imela sklenjene posle z izvedenimi financnimi instrumenti, dogovorjeno zavarovanje v obliki denarnega depozita. SID banka pripozna izracunan znesek CVA v izkazu poslovnega izida v mesecu, ko skupni znesek izracunanega CVA za vse izvedene financne instrumente preseže 10 bazicnih tock zadnjega zneska skupne izpostavljenosti tveganju v skladu s tretjim odstavkom 92. clena Uredbe CRR. Znesek CVA za SID banko na dan 31. 12. 2020 znaša 0 EUR. 3.2 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma ko je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški od povprecnih tržnih. Bolj ko so tokovi obresti in glavnic na strani sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilancnih postavk neusklajeni, vecje je tveganje nelikvidnosti. Likvidnostno tveganje v ožjem smislu bi nastopilo, ko banka z naložbenimi posli ne bi bila zmožna odplacevati svojih obveznosti. Te obveznosti se obicajno poravnavajo z denarnimi prilivi, hitro unovcljivimi sredstvi ali izposojenimi viri sredstev. Likvidnostno tveganje v širšem smislu je tveganje, da se bo banka morala dodatno zadolžiti po višji obrestni meri, in tveganje, da bo banka zaradi potreb po likvidnosti prisiljena prodajati nedenarne naložbe z diskontom. To tveganje je v SID banki ocenjeno kot nizko zaradi obsega in strukture sekundarne likvidnosti, ki v znatnem delu vsebuje državne in druge visokokakovostne in likvidne dolžniške vrednostne papirje. Z upravljanjem likvidnostnega tveganja SID banka zagotavlja redno izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti, ohranjanje zadostnih sredstev v likvidni obliki, kakovostno upravljanje operativne in strukturne likvidnosti ter izpolnjevanje zakonskih in regulatornih zahtev. Prevzemanje in upravljanje likvidnostnega tveganja SID banka prevzema likvidnostno tveganje skladno s poslovno strategijo, sposobnostjo in pripravljenostjo banke za prevzemanje tveganj ter strategijo upravljanja tveganj s primarnim ciljem skrbnega in varnega poslovanja banke. Upravljanje likvidnosti vkljucuje preudarno upravljanje sredstev in obveznosti do virov sredstev (bilancnih in zunajbilancnih) ter uravnoteženo strategijo zadolževanja, tako da je banka v vsakem trenutku sposobna pravocasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) oziroma trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost). Proces prevzemanja in upravljanja likvidnost-nega tveganja poteka skladno s sprejeto politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki jo najmanj enkrat na leto obravnava in sprejema upravljalni organ banke. Upravljalni organ banke letno obravnava in potrdi porocilo o procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP). Nacrt aktivnosti za uprav-ljanje likvidnostnega tveganja vkljucuje okvir upravljanja likvidnosti in zagotavljanja virov sredstev, postopke za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje likvidnostnega tveganja, vkljucno z nacini spremljanja in porocanja o likvidnost-nem položaju banke, ter postopke za izvajanje ukrepov za obvladovanje likvidnostnega tveganja. Redna obravnava in spremljava izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju je zagotovljena s tedenskimi in mesecnimi porocili na odboru za upravljanje z bilanco in likvidnostjo ter cetrtletnimi porocili na sejah upravljalnega organa. Obseg prevzemanja likvidnostnega tveganja letno sprejema upravljalni organ v okviru procesa sprejemanja poslovne strategije, ocene sposobnosti za prevzemanje tveganj in strategije upravljanja tveganj. Banka opredeljuje ustrezen likvidnostni položaj oziroma ustrezno raven likvidnostnega blažilnika in stabilne strukture financiranja prek sprejete nagnjenosti k prevzemanju likvidnost-nega tveganja, zlasti z dolocitvijo minimalne vrednosti kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) in kolicnika neto stabilnih virov financiranja (NSFR), ter strateškega kazalnika delež likvidnih sredstev v bilancni vsoti. Politika upravljanja likvidnostnega tveganja in z njo povezani interni akti opredeljujejo dodatne kvantitativne omejitve (limite) in ukrepe, na podlagi katerih banka obvladuje prevzemanje likvidnostnega tveganja. Politika upravljanja likvidnostnega tveganja predvideva tudi postopke in odgovornosti pri-stojnih odborov ter posameznih organizacijskih enot na podrocju upravljanja likvidnostnega tveganja in nabor mogocih ukrepov ob poslabšanju operativne ali strukturne likvidnosti in/ali preseganju interno postavljenih limitov. Kljucne odgovornosti pristojnih organov na podrocju upravljanja tveganj, funkcije upravlja-nja tveganj in posameznih organizacijskih enot banka predstavlja v uvodnem delu poglavja 3 Upravljanje tveganj. Odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo je pristojen za odlocanje o predlogih za uravnavanje likvidnostnega tve-ganja, potrjevanje, usmerjanje in nadziranje izvajanja likvidnostne politike in politike zakladniških naložb. Oddelek za upravljanje tveganj oblikuje ter najmanj enkrat na leto preverja in predlaga morebitne spremembe politike upravljanja likvidnostnega tveganja v odvisnosti od profila tveganosti banke in sprejete poslovne politike ter nagnjenosti k prevzemanju likvidnostnega tveganja. Prav tako zagotavlja redno seznanjanje upravljalnega organa o izpostavljenosti banke likvidnostnemu tveganju. Oddelek za zakladništvo je odgovoren za upravljanje, zagotavljanje in ohranjanje dnevne likvidnosti, sklepanje poslov z namenom upravljanja likvidnih sredstev ter izvajanje aktivnosti zadolževanja, in sicer v okviru sprejete politike prevzemanja ter upravljanja likvidnostnega tveganja, vzpostavljenih pristoj-nosti in na podlagi sprejetih sklepov pristojnih organov. Aktivno sodeluje tudi v procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti banke. Upravljanje likvidnostnega tveganja v SID banki poleg merjenja in spremljanja likvidnostne pozicije, kolicnikov likvidnosti in regulatornih kolicnikov na podrocju likvidnosti zajema zlasti redno nacrtovanje in spremljavo prihodnjih likvidnostnih tokov, vkljucno z ocenjevanjem vplivov novih poslov na kolicnik likvidnosti, redno preverjanje likvidnostne pozicije banke in obsega likvidnih rezerv za prihodnje obdobje v osnovnem scenariju ter tudi ob upoštevanju interno dolocenih likvidnostnih scenarijev. Zagotovljena je stroga dnevna spremljava operativne likvidnosti; likvidnost se zagotavlja z uravnavanjem aktive, predvsem likvidnih rezerv, in/ali dostopom do dodatnih virov. Za pridobitev dodatne rezervne dnevne likvidnosti od centralne banke ima SID banka stalno na razpolago portfelj vrednostnih papirjev, namenjen zavarovanju tovrstnih terjatev. Strukturno likvidnost banka upravlja na podlagi ocenjevanja dolgorocne likvidnostne pozicije. Aktivnosti zadolževanja temeljijo na poslovni strategiji SID banke in letnem financnem nacrtu zadolževanja, ki je pripravljen v okviru letnega operativnega plana v procesu letnega strateškega planiranja. Namen zadolževanja je zagotavljanje ustreznih virov za opravljanje aktivnih poslov SID banke, pri cemer se ustreznost nanaša na rocnost, valuto, vrsto obrestne mere, stroške zadolževanja in morebitne druge lastnosti. SID banka se zadolžuje skladno z nameni, dolocenimi v ZSIRB. SID banka izvaja merjenje, nadzor in spre-mljavo izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju na podlagi dnevnega izracuna kolicnikov likvidnosti na nacin, ki ga predpisuje Banka Slovenije. Kolicnik likvidnosti je razmerje med vsoto financnih sredstev v domaci in tuji valuti ter vsoto virov sredstev v domaci in tuji valuti glede na preostalo zapadlost. Priporocena omejitev za kolicnik likvidnosti prvega razreda (0–30 dni) znaša najmanj 1, kolicnik likvidnosti drugega razreda (0–180 dni) je informativen. SID banka dnevno vzdržuje kolicnika likvidnosti prvega in drugega razreda nad priporoceno mejo, poleg tega ima interno dolocene višje vrednosti kolicnikov likvidnosti od zakonsko priporocenih, kar ji zagotavlja dodatno varnost. Politika upravljanja likvidnostnega tveganja SID banke doloca tudi postopke za ukrepanje ob doseganju interno postavljenih minimalnih vrednosti kolicnikov likvidnosti. Minimalna Povprecna 31. 12. 2020 KL (0–30) 2,1 5,2 5,5 KL (0–180) 2,1 4,5 3,6 Minimalna višina dnevnih vrednosti kolicnika likvidnosti prvega razreda skupaj za vse valute je v letu 2020 znašala 2,1 (2019: 2,3). SID banka je v letu 2020 dnevno vzdrževala kolicnike likvidnosti prvega in drugega razreda nad priporoceno mejo. SID banka mesecno izracunava vrednost kolic-nika likvidnostnega kritja (LCR) in trimesecno kolicnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR). Vrednost izracunanih kolicnikov, gibanje skozi cas in skladnost navedenih kolicnikov s sprejetimi internimi limiti redno obravnava odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Konec leta 2020 so bili vsi likvidnostni kolicniki na visokih ravneh ter nad internimi in regulatornimi limiti. Kolicnik neto stabilnih virov financiranja se osredotoca na omejevanje bank pri transformaciji rocnostne strukture in konec leta 2020 znaša 132 odstotkov (konec leta 2019: 140 odstotkov). Obvezno regulatorno doloceno izpolnjevanje kolicnika se uveljavi s 30. 6. 2021. Cilj zahteve glede likvidnostnega kritja (LCR) je prepreciti likvidnostno tveganje z zmanjše-vanjem odvisnosti kreditnih institucij od kratkorocnega financiranja in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke, z uvedbo zahteve, da imajo banke dovolj likvidnih sredstev za obvladovanje z morebitnim presežkom likvidnih odlivov v primerjavi s prilivi, do katerih bi po pricakovanjih lahko prišlo v 30-dnevnem stresnem obdobju. Kolicnik likvidnostnega kritja znaša 6313 odstotkov konec leta 2020 (konec leta 2019: 1832 odstotkov). Banka v poglavju Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR razkriva dodatne kvalitativne in kvantitativne informacije skladno s smernicami EBA o razkritju kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) kot dopolnitev k razkritju upravljanja likvidnostnega tveganja iz 435. clena Uredbe CRR. SID banka aktivno spremlja in vzdržuje primeren blažilnik neobremenjenih visokoka-kovostnih likvidnih sredstev kot zavarovanje pred neugodnimi likvidnostnimi razmerami. Na dan 31. 12. 2020 so likvidna sredstva, ustrezna za vkljucitev v izracun LCR, znašala 424.164 tisoc EUR po upoštevanju odbitkov (2019: 252.143 tisoc EUR), pri cemer so likvidna sredstva enot centralne ravni države predstavljala 78,9 odstotka (2019: 90,2 odstotka) vseh ustreznih likvidnih sredstev po upoštevanju odbitkov. Delež visokokakovostnih likvidnih sredstev (HQLA) 1. stopnje konec leta 2020 znaša 96,8 odstotka (2019: 99,9 odstotka). SID banka praviloma ne sprejema depozitov od nepoucene javnosti ter zato ni izpostavljena tveganju morebitnih odlivov iz depozitov prebivalstva in podjetij v obdobju zaostrenih likvidnostnih razmer. Omenjeno dejstvo in specificna vloga banke vplivata tudi na strukturo virov financiranja in vecjo koncentracijo na strani virov v primerjavi s poslovnimi bankami. SID banka pridobiva vire financiranja na domacem in mednarodnih financnih trgih. Razpršitev virov financiranja, predvsem z vidika tipa vlagateljev, geografske razpršenosti vlagateljev in vrste financnega instrumenta SID banki zagotavlja stabilen dostop do virov financiranja. Na vecjo stabilnost banke pri zadolževanju pozitivno vpliva dejstvo, da SID banka pridobiva dolgorocne vire z garancijo Republike Slovenije predvsem na mednarodnih financnih trgih in pri sorodnih financnih institucijah. SID banka na podrocju upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah uporablja interni pravilnik, ki ureja okvir upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah. Okvir upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah zajema: - postopke za zgodnje ugotavljanje morebitnih likvidnostnih primanjkljajev; - nacrt upravljanja likvidnosti v izrednih likvidnostnih razmerah in pristojnosti za reševanje likvidnostnih razmer; - kriterije za aktivacijo nacrta upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvid-nostnih razmerah; - nabor mogocih ukrepov za reševanje likvidnostne krize; - indikatorje za zgodnje opozarjanje na zaostrene likvidnostne razmere; - izvajanje internih likvidnostnih stresnih scenarijev. SID banka redno preverja ustreznost likvidnostne rezerve v interno dolocenih stresnih scenarijih, ki predpostavljajo razlicno otežene razmere na trgu (tržni scenariji), v banki prilagojenem scenariju ter kombiniranem scenariju, opredeljenem kot kombinacija banki specificnega in najstrožjega tržnega scenarija. Pristojni odbori SID banke na podlagi porocil redno obravnavajo in med drugim redno spremljajo: - trend kazalnikov poslovanja SID banke; - trend makroekonomskih kazalnikov; - dogajanje na financnih trgih; - likvidnostne kolicnike, kolicnik likvidnostne-ga kritja in neto stabilnega financiranja; - nacrtovane in realizirane likvidnostne tokove; - indikatorje za zgodnje opozarjanje na zaostrene likvidnostne razmere; - rezultate izvajanja internih likvidnostnih scenarijev, rezultate izvajanja likvidnostnih simulacij z ocenjevanjem likvidnostnih tokov in vpliva na obseg likvidnostnih rezerv za prihodnje obdobje v osnovnem scenariju in v interno dolocenih likvidnostnih scenarijih. Z rednim spremljanjem likvidnostne pozicije, kazalnikov, indikatorjev in preverjanjem upravljanja likvidnostnega tveganja v interno dolocenih scenarijih lahko banka pravocasno zazna zaostrene likvidnostne razmere ter sprejme ustrezne ukrepe za premostitev morebitnih likvidnostnih težav. Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) SID banka z rednim izvajanjem procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) zagotavlja ucinkovitost upravljanja likvidnostnega tveganja in ustrezno likvidnost banke glede na njen profil tveganosti. Proces vkljucuje oceno likvidnostnih potreb in oceno razpoložljive likvidnosti v okviru rednega poslovanja ter v okviru poslovne strategije za prihodnje obdobje oziroma letnega opera-tivnega plana. Likvidnostni položaj banke se redno preverja s spremljavo razlicnih kazalnikov tudi v povezavi z doseganjem planiranih kazalnikov na pristojnih odborih. Banka redno izvaja oceno ustreznosti financiranja; aktivnost je še zlasti intenzivna pri letnem planiranju poslovnih potreb, kjer banka opredeli politiko financiranja za tekoce plansko obdobje. Banka letno na celovit in strukturiran nacin v porocilu ILAAP izvede pregled in oceno likvidnostnega profila banke z vidika kljucnih elementov: ureditve upravljanja likvidnostnega tveganja v povezavi z likvidnostnim profilom banke in nagnjenostjo k likvidnostnemu tveganju, ucinkovitosti organizacijske strukture, zadostnosti likvidnostnega blažilnika, tudi v povezavi z interno dolocenimi scenariji in vzpostavljenim kriznim nacrtom. Porocilo ILAAP predstavlja podlago tudi v okviru nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja likvidnostnega tveganja banke. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju 31. 12. 2020 Do 1 meseca Nad 1 do 3 Nad 3 d Nad 1 Nad 5 Skupaj Financna sredstva 238.076 64.075 330.364 1.217.541 1.125.548 2.975.604 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 120.187 0 0 0 0 120.187 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 0 261 18.880 258 811 20.210 Krediti strankam, ki niso banke 0 261 18.880 258 811 20.210 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 43.835 37.540 92.653 320.665 376.056 870.749 Dolžniški vrednostni papirji 43.835 37.540 92.653 320.665 376.056 870.749 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 73.503 26.274 219.520 897.968 748.681 1.965.946 Krediti bankam 55.603 11.365 130.423 382.275 223.010 802.676 Krediti strankam, ki niso banke 17.721 14.384 89.097 515.675 525.163 1.162.040 Druga financna sredstva 179 525 0 18 508 1.230 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 551 0 (689) (1.350) 0 (1.488) Financne obveznosti 2.852 13.379 102.276 1.201.623 1.150.295 2.470.425 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 2.852 13.260 102.248 1.201.202 1.150.126 2.469.688 Vloge bank in centralnih bank (1) (1) (2) 1.249 0 1.245 Krediti bank in centralnih bank 19 13.239 97.068 590.303 201.715 902.344 Krediti strank, ki niso banke 0 0 1.784 126.140 748.142 876.066 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 3.398 483.506 200.250 687.154 Druge financne obveznosti 2.834 22 0 4 19 2.879 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 119 28 421 169 737 Likvidnostna vrzel 235.224 50.696 228.088 15.918 (24.747) 505.179 Zunajbilancne obveznosti 28.120 24.175 73.311 136.143 8.891 270.640 31. 12. 2019 Likvidnostna vrzel 169.352 50.744 212.745 452.118 (373.470) 511.489 Preglednica prikazuje denarne tokove bilancnih in zunajbilancnih postavk po pricakovani zapadlosti na dan izkaza financnega položaja z upoštevanimi prihodnjimi obrestmi. Pricakovani denarni tokovi pri posamicno in tudi pri skupinsko oslabljenih kreditih namesto pogodbenih upoštevajo pricakovane denarne tokove. Denarni tokovi pri izplacilu obresti iz fiksnega in variabilnega dela izvedenih financnih instrumentov, namenjeni varovanju, se poravnajo v neto zneskih. Pricakovani denarni tokovi zunajbilancnih obveznosti so ocenjeni po interni metodologiji. SID banka po stanju na dan 31. 12. 2020 izkazuje pozitivno likvidnostno vrzel v obdobju do enega leta. Spremembe v strukturi likvidnostnih vrzeli po rocnostnih razredih so povezane tudi z aktivnostmi banke v letu 2020, povezanimi z epidemijo COVID-19, in sicer povecanim kreditiranjem strank, ki niso banke, crpanjem posojila iz naslova tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgorocnejšega refinanciranja Evropske centralne banke (TLTRO-III) in izdajo obveznice COVID-19 na mednarodnih financnih trgih. SID banka upravlja likvidnostno tveganje z aktivnostmi za pridobivanje virov sredstev ustreznih rocnosti, s prilagajanjem rocnosti aktivnih in pasivnih postavk ter vzdrževanjem ustreznega obsega in kakovosti likvidnostnega blažilnika, v okviru katerega predstavljajo dolžniški vrednostni papirji pretežni delež. SID banka je zavezana k izpolnjevanju obvezne rezerve pri centralni banki. Znesek obvezne rezerve je dolocen v višini enega odstotka vrednosti prejetih vlog in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno dospelostjo do dveh let. Konec leta 2020 je obvezna rezerva znašala 0 EUR. 3.3 Obrestno tveganje Obrestno tveganje je tveganje spremembe obrestne mere obrestno obcutljivih postavk sredstev in obveznosti, ki lahko neugodno vpliva na izkaz poslovnega izida in ekonomsko vrednost lastniškega kapitala. Izpostavljenost obrestnemu tveganju izvira vecinoma iz obrestno obcutljivih sredstev, ki imajo razlicne zapadlosti in razlicno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno obcutljivimi obveznostmi (dohodkovni vidik). Drugi del obrestnega tveganja predstavlja obcutljivost poštene vrednosti sredstev, obveznosti in zunajbilancnih postavk na spremembo obrestne mere (ekonomski vidik). Na strani sredstev je SID banka izpostavljena obrestnemu tveganju iz dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, danih kreditov ter stanj na poravnalnem in poslovnih racunih, na strani obveznosti pa iz prejetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. Ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje obrestnega tveganja se izvajajo skladno s sprejeto politiko upravljanja obrestnega tveganja, ki temelji na baselskih standardih za upravljanje obrestnega tveganja v bancni knjigi in smernicah EBA o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti. S politiko upravljanja obrestnega tveganja banka opredeli metode, predpostavke za ugotavljanje in merjenje obrestnega tveganja ter scenarije za merjenje obrestne obcutljivosti. Politika upravljanja obrestnega tveganja doloca tudi odgovornosti posameznih organizacijskih enot na podrocju upravljanja obrestnega tveganja in postopke za primer preseganja interno postavljenih limitov. Upravljalni organ banke (uprava in nadzorni svet) najmanj enkrat na leto obravnava in sprejema politiko upravljanja obrestnega tveganja. Upravljanje obrestnega tveganja opredeljuje sprejeta nagnjenost k prevzemanju obrestnega tveganja in vzpostavljena politika upravljanja obrestnega tveganja. Raven obrestnega tveganja se omejuje z vzpostavitvijo limitnega sistema in opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Banka ima vzpostavljen limitni sistem za omejevanje obrestnega tveganja prek obrestnih vrzeli, vzpostavljeni so limiti za spremembo ekonomske vrednosti lastniškega kapitala in neto obrestnih prihodkov. Ob povecani izpostavljenosti obrestnemu tveganju, razvidni iz povecanja obrestnih razmikov, oddelek za zakladništvo predlaga ukrepe za zmanjšanje obrestnega tveganja, ki jih sprejme in potrdi odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. SID banka z rednim izvajanjem procesa upravljanja obrestnega tveganja dosega, da raven obrestnega tveganja ostaja v sprejemljivih mejah in znotraj sprejete nagnjenosti k prevzemanju obrestnega tveganja. SID banka obvladuje izpostavljenost obres-tnemu tveganju z usklajevanjem obrestno obcutljivih sredstev in obrestno obcutljivih obveznosti po njihovi zapadlosti, višini in nacinu dolocanja obrestnih mer ter z uporabo izvedenih financnih instrumentov za zavarovanje pred obrestnim tveganjem. Banka sklepa posle z izvedenimi financnimi instrumenti na obrestno mero z namenom uravnavanja obrestnega tveganja. Ce izvedeni financni instrumenti izpolnjujejo pogoje, so ti obravnavani v okviru racunovodskega obracunavanja varovanj pred tveganji z namenom doseganja manjše nestanovitnosti poslovnega izida iz sprememb poštene vrednosti izvedenih financnih instrumentov. Banka ima izdelane interne dokumente, v katerih so opisani razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologija vrednotenja in strategija varovanja. Poleg tega ima banka dokumentirane ocene uspešnosti razmerij varovanja, ki jih je pripravila ob sklenitvi poslov, in redno izvaja ocenjevanje uspešnosti varovalnih razmerij. Na dan 31. 12. 2020 je imela SID banka sklenjeni dve obrestni zamenjavi, namenjeni varovanju poštene vrednosti aktivnih postavk, v skupni pogodbeni vrednosti 15.000 tisoc EUR ter dve obrestni zamenjavi, namenjeni varovanju poštene vrednosti pasivnih postavk, v skupni pogodbeni vrednosti 175.000 tisoc EUR. Vsa varovalna razmerja so bila konec leta 2020 uspešna po pravilih racunovodskega obracunavanja varovanj pred tveganji. Banka je izpostavljena obrestnemu tveganju, ki izvira zlasti iz casovne neusklajenosti spremembe obrestnih mer, pri cemer izpostavljenost obrestnemu tveganju bancne knjige izvira zlasti iz portfelja dolgorocnih dolžniških vrednostnih papirjev ter danih kreditov z nespremenljivo obrestno mero na strani sredstev ter izdanih vrednostnih papirjev in prejetih kreditov z nespremenljivo obrestno mero na strani obveznosti. Merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju, ki izvira iz neusklajenih obrestno obcutljivih postavk bancne knjige, SID banka izvaja na podlagi obrestnih razmikov in analize obrestne obcutljivosti. Obrestne vrzeli prikazujejo razliko med denarnimi tokovi obrestno obcutljivih sredstev in obrestno obcutljivih obveznosti po casovnih razredih, pri cemer se uporablja nacelo razvršcanja obrestno obcutljivih bilancnih postavk v casovne razrede po preostali zapadlosti za postavke s fiksno obrestno mero in glede na prvo spremembo obrestne mere za postavke s spremenljivo obrestno mero. Pri razvršcanju obrestno obcutljivih postavk se te razdelijo po valutah. Zaradi nizke izpostavlje-nosti v tujih valutah se obrestno obcutljive postavke v tujih valutah prištejejo postavkam v evrih. Banka ne sprejema vpoglednih vlog od javnosti, zato ne uporablja internega modela za gibanje vlog brez zapadlosti. SID banka ima vzpostavljeno interno metodologijo merjenja spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v predpisanih scenarijih obrestnih mer ter z vkljucitvijo ocenjevanja opcijskega tveganja, ki izvira iz pogodbeno vgrajenih samodejnih obrestnih opcij, na podlagi standardiziranega pristopa po baselskih standardih za upravljanje obrestnega tveganja v bancni knjigi in z upoštevanjem dolocil iz smernic EBA o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti. Banka je v letu 2020 nadgradila interno metodologijo vkljucevanja obrestno obcutljivih zunajbilancnih postavk v merjenje obrestnega tveganja in merjenje vpliva spremembe tržne ravni obrestnih mer na neto obrestne prihodke. Merjenje vpliva na neto obrestne prihodke se tako izvaja za obdobje enega leta v šestih predpisanih scenarijih obrestnih mer na osnovi konstantne bilance stanja z upoštevanjem originalnih karakteristik posameznih postavk. Tako je banka v letu 2020 vkljucila ocenjevanje opcijskega tveganja, ki izvira iz vgrajenih samodejnih obrestnih opcij, tudi v mero za obrestne prihodke. Izpostavljenost obrestnemu tveganju, vkljucno z analizo obrestnih razmikov in analizo obcutljivosti, mesecno obravnava odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Upravljalni organ izpostavljenost obrestnemu tveganju obravnava cetrtletno v okviru porocila o tveganjih. Izpostavljenost obrestnemu tveganju za bilancne in zunajbilancne financne instrumente V preglednici so prikazana financna sredstva in obveznosti glede na preostalo zapadlost za postavke s fiksno obrestno mero ter glede na prvo spremembo obrestne mere za postavke s spremenljivo obrestno mero, pri cemer so dolžniški vrednostni papirji upoštevani po pošteni vrednosti, krediti pa po neto knjigovodski vrednosti. Ucinek izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju, je prikazan v višini nazivne vrednosti sklenjenih obrestnih zamenjav. 31. 12. 2020 Do 1 Nad 1 do 3 Nad 3 do 12 Nad 1 Nad 5 Skupaj Neobresto Skupaj Financna sredstva 484.039 366.678 1.085.206 328.941 607.174 2.872.038 25.202 2.897.240 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 120.187 0 0 0 0 120.187 0 120.187 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 6.209 11.556 0 0 0 17.765 17.432 35.197 Financna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 74.679 37.605 73.121 290.873 400.288 876.566 6.540 883.106 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 282.964 317.517 1.012.085 38.068 206.886 1.857.520 1.230 1.858.750 Krediti bankam 79.518 106.893 559.299 6.830 31.185 783.725 0 783.725 Krediti strankam, ki niso banke 203.446 210.624 452.786 31.238 175.701 1.073.795 0 1.073.795 Druga financna sredstva 0 0 0 0 0 0 1.230 1.230 Financne obveznosti 567.430 252.678 824.652 479.975 296.939 2.421.674 2.879 2.424.553 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 567.430 252.678 824.652 479.975 296.939 2.421.674 2.879 2.424.553 Vloge bank 1.259 0 0 0 0 1.259 0 1.259 Krediti bank in centralnih bank 407.131 71.775 394.802 0 35.003 908.711 0 908.711 Krediti strank, ki niso banke 159.040 180.903 429.850 0 62.584 832.377 0 832.377 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 0 479.975 199.352 679.327 0 679.327 Druge financne obveznosti 0 0 0 0 0 0 2.879 2.879 Ucinek izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju (170.000) 0 10.000 170.000 (10.000) 0 0 0 Vrzel obrestne obcutljivosti (253.391) 114.000 270.554 18.966 300.235 450.364 22.323 472.687 31. 12. 2019 Financna sredstva 408.200 363.733 852.298 395.656 363.181 2.383.068 16.566 2.399.634 Financne obveznosti 214.445 269.627 904.884 302.269 244.510 1.935.735 2.727 1.938.462 Ucinek izvedenih financnih instrumentov, namenjenih varovanju 5.000 0 10.000 (5.000) (10.000) 0 0 0 Vrzel obrestne obcutljivosti 198.755 94.106 (42.586) 88.387 108.671 447.333 13.839 461.172 Analiza obcutljivosti SID banka redno meri svojo obcutljivost za spremembe obrestnih mer z merjenjem vpliva sprememb obrestnih mer na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala in neto obrestne prihodke. Pri izvajanju analize obcutljivosti banka uporablja predpisane scenarije obrestnih mer, pri cemer pri premikih obrestnih mer navzdol upošteva predpisano obrestno dno. Analiza obcutljivosti obrestno obcutljivih postavk sredstev in obveznosti je narejena ob predpostavki nenadne spremembe tržnih obrestnih mer v posameznih predpisanih scenarijih obrestnih mer. Ekonomska vrednost lastniškega kapitala meri spremembo neto sedanje vrednosti obrestno obcutljivih postavk bancne (netrgovalne) knjige v njihovi preostali življenjski dobi, ki so posledica gibanj obrestnih mer in se izracuna kot razlika ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v osnovnem scenariju obrestnih mer in v posameznem scenariju obrestnih mer. Vpliv spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke banka meri za obdobje enega leta na osnovi ohranjanja staticne bilance stanja z upoštevanjem reinvestiranja oziroma refinanciranja. Izmeri se sprememba neto obrestnih prihodkov v posameznem scenariju obrestnih mer glede na osnovni scenarij obrestnih mer. Ce bi se tržne obrestne mere povecale za 200 bazicnih tock, bi se po podatkih konec leta 2020 neto obrestni prihodki SID banke v obdobju enega leta znižali za 1.799 tisoc EUR. Sprememba bi se odrazila v izkazu poslovnega izida. Ob znižanju tržnih obrestnih mer za 200 bazicnih tock bi se po podatkih konec leta 2020 neto obrestni prihodki SID banke v obdobju enega leta znižali za 45 tisoc EUR. Rezultati v primeru šoka obrestnih mer navzdol niso sorazmerni, saj so šoki obrestnih mer navzdol ob uporabi predpisanega obrestnega dna omejeni in se razlikujejo od šokov navzgor. Banka je po stanju na dan 31. 12. 2020 izvedla merjenje spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v predpisanih scenarijih obrestnih mer skladno z interno metodologijo merjenja. Rezultati po podatkih konec leta 2020 pokažejo, da bi banka utrpela najvecje znižanje ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v scenariju vzporednega premika obrestnih mer za +200 bazicnih tock, in sicer 24.087 tisoc EUR (po podatkih konec leta 2019: 16.661 tisoc EUR), kar predstavlja 5,3 odstotka kapitala za namen kapitalske ustreznosti. Ob znižanju tržnih obrestnih mer za 200 bazicnih tock bi se po podatkih konec leta 2020 ekonomska vrednost lastniškega kapitala banke povecala za 2.980 tisoc EUR. Pri premiku obrestnih mer navzdol banka upošteva predpisano obrestno dno. Banka bo v letu 2021 nadgrajevala metodologije za ugotavljanje in merjenje obrestnega tveganja s koncnim ciljem celostne uskladitve s smernicami EBA o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti. 3.4 Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi neugodne spremembe deviznih tecajev. SID banka ugotavlja, meri, upravlja in spremlja valutno tveganje skladno s sprejeto politiko upravljanja valutnega tveganja. Upravljalni organ najmanj enkrat na leto obravnava in sprejema politiko upravljanja valutnega tveganja. Izvajanje politike spremlja in nadzira odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Izpostavljenost valutnemu tveganju obravnava upravljalni organ cetrtletno v okviru porocila o tveganjih. SID banka pri prevzemanju in upravljanju valutnega tveganja upošteva sprejeto nagnje-nost k prevzemanju valutnega tveganja. Proces upravljanja valutnega tveganja vkljucuje posta-vitev internih limitov ter tudi redno merjenje, spremljanje in porocanje izpostavljenosti valut-nemu tveganju na podlagi izracuna skupne neto pozicije v tujih valutah. Izpostavljenost valutnemu tveganju banka obvladuje predvsem z usklajevanjem aktivnih in pasivnih pozicij v tujih valutah ter s sklepanjem izvedenih financnih instrumentov na pomembnejše tuje valute. Pri upravljanju valutnega tveganja SID banka ugotavlja potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tecajev, na podlagi odprte neto pozicije v tujih valutah, ki je razlika med seštevkom vseh sredstev in obveznosti v tujih valutah. Banka ima vzpostavljen limitni sistem za omejevanje valutnega tveganja prek limitov odprtih neto pozicij v tujih valutah. Dnevna odprta neto pozicija v tujih valutah je bila med letom in konec leta 2020 nizka in znotraj interno postavljenih limitov, kar je razvidno tudi iz preglednice v nadaljevanju. Posli, ki jih SID banka opravlja v tujih valutah, ne predstavljajo pomembnih transakcij in tako ne predstavljajo pomembne izpostavljenosti valutnemu tveganju. Zaradi nizke izpostavljenosti valutnemu tveganju SID banka ne izdeluje analize valutne obcutljivosti. Preglednica v nadaljevanju prikazuje izposta-vljenost SID banke valutnemu tveganju ter vkljucuje bilancne in zunajbilancne financne instrumente, izkazane po knjigovodskih vrednostih in po valutah. Izpostavljenost valutnemu tveganju za bilancne in zunajbilancne financne instrumente 31. 12. 2020 EUR USD Druge valute Skupaj Financna sredstva 2.891.565 6.826 2 2.898.393 Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 119.504 681 2 120.187 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 35.197 0 0 35.197 Financna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 883.106 0 0 883.106 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.852.605 6.145 0 1.858.750 Krediti bankam 783.725 0 0 783.725 Krediti strankam, ki niso banke 1.067.650 6.145 0 1.073.795 Druga financna sredstva 1.230 0 0 1.230 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 1.153 0 0 1.153 Financne obveznosti 2.417.632 7.983 25 2.425.640 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 2.416.545 7.983 25 2.424.553 Vloge bank 1.259 0 0 1.259 Vloge strank, ki niso banke 0 0 0 0 Krediti bank in centralnih bank 900.729 7.982 0 908.711 Krediti strank, ki niso banke 832.377 0 0 832.377 Dolžniški vrednostni papirji 679.327 0 0 679.327 Druge financne obveznosti 2.853 1 25 2.879 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 1.087 0 0 1.087 Neto bilancna pozicija 473.933 (1.157) (23) 472.753 Prevzete nepreklicne obveznosti (neto vrednost) 267.449 0 0 267.449 31. 12. 2019 Financna sredstva 2.389.353 10.280 1 2.399.634 Financne obveznosti 1.928.989 10.287 28 1.939.304 Neto bilancna pozicija 460.364 (7) (27) 460.330 Prevzete nepreklicne obveznosti (neto vrednost) 258.157 0 0 258.157 3.5 Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje, ki nastane zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov, ki ne izvirajo iz kreditnega, tržnega in likvidno-stnega tveganja. Operativno tveganje vkljucuje tudi informacijskotehnološka tveganja, pravna tveganja in tveganja, povezana s skladnostjo poslovanja, izkljucena pa so strateška tveganja in tveganja ugleda. Del pravnega tveganja je tudi tveganje skladnosti, ki je tveganje zakonskih ali regulatornih sankcij, pomembnih financnih izgub ali izgube ugleda banke zaradi neskladnosti delovanja banke s pomembnimi predpisi in standardi dobre prakse. Operativno tveganje je odvisno od notranje organizacije, obvladovanja poslovnih procesov, nacinov delovanja notranjih kontrol, ucinkovitosti notranje in zunanje revizije itd. Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija in druga infrastruktura, organizacijska ureditev in zunanji dogodki. Obvladovanje operativnega tveganja temelji na vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol, sistemu odlocanja in pooblastil, ustreznem nadomešcanju v casu odsotnosti, ustrezni usposobljenosti in rednem izobraževanju kadra ter vlaganju v informacijsko tehnologijo. Banka si stalno prizadeva za izboljšanje kulture zavedanja vodstva in drugih zaposlenih o pomembnosti ucinkovitega upravljanja opera-tivnega tveganja, ki je prisotno v vseh dejavnostih in procesih poslovanja. Upravljanje operativnih tveganj banka vsako leto nad-grajuje, predvsem z notranjega vidika (interni postopki, procesi, zagotavljanje ustrezne informacijske podpore, spremljave in druge regulatorne zahteve). Banka se zaveda tveganja prevar, tveganja pranja denarja/financiranja terorizma in kibernetskih groženj, zato krepi podrocje upravljanja tudi na teh podvrstah operativnega tveganja. Sistem upravljanja operativnega tveganja vkljucuje evidentiranje zaznanih škodnih dogodkov v aplikativno bazo ter njihovo analizo in reševanje z namenom ucinkovite identifikacije, ocenjevanja in obvladovanja operativnih tveganj. Nadzor nad vpisanimi škodnimi dogodki izvaja oddelek za upravljanje tveganj, ki o njihovem številu, morebitni vrednostni oceni škode in predlogih ukrepov za zmanjšanje možnosti ponovitve posameznega škodnega dogodka redno poroca upravi in nadzornemu svetu. Cetrtletno porocilo o škodnih dogodkih operativnega tveganja se posreduje tudi Banki Slovenije. Pri nastanku škodnega dogodka s pomembno izgubo je SID banka dolžna takoj obvestiti nadzorni svet in Banko Slovenije ter predložiti vso relevantno dokumentacijo. SID banka ima skladno s 324. clenom Uredbe CRR opredeljene naslednje kategorije škodnih dogodkov: - notranja goljufija; - zunanja goljufija; - prakse v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu; - stranke, produkti in poslovne prakse; - škoda na premicnem in nepremicnem premoženju; - poslovne motnje in izpadi sistemov; - izvedba, dostava in upravljanje procesov. Med letom 2020 je SID banka nadgrajevala upravljanje operativnih tveganj in krepila kulturo upravljanja operativnih tveganja. Po vrsti škodnega dogodka v skladu z baselskimi standardi so bili v letu 2020 najštevilcnejši škodni dogodki izvedbe, dostave in upravljanja procesov (57 odstotkov vseh škodnih dogodkov), sledijo jim poslovne motnje in izpadi sistemov (18 odstotkov), stranke, produkti in poslovne prakse (12 odstotkov), zunanje goljufije (11 odstotkov) ter škoda na premicnem in nepremicnem premoženju (2 odstotka). V letu 2020 ni bilo škodnega dogodka s pomembno izgubo. V letu 2020 je SID banka kot najvecji škodni dogodek evidentirala COVID-19. Knjiženi stroški predstavljajo nastale stroške, ki so povezani z odpravo posledic epidemije. Poleg realizirane škode je COVID-19 vplival na potencialno operativno tveganje, saj je morala SID banka izvesti hiter prehod na interventno obliko delovanja in posledicno prilagoditi produkte/programe in dolocene procese. Za zmanjšanje operativnega tveganja in vecjo preglednost je SID banka vse zacasne in specificne spremembe poslovnih procesov zaradi odziva na epidemijo zavedla v skupen interni akt. Banka za izracun kapitalskih zahtev za operativno tveganje uporablja enostavni pristop skladno z dolocbami Uredbe CRR. Operativno tveganje SID banka letno ocenjuje v okviru izdelave profila tveganosti banke oziroma ocenjevanja matrike tveganj na podlagi izbranih elementov. Kot kljucne elemente pri ocenje-vanju pomembnosti operativnega tveganja v okviru procesa ICAAP upošteva predvsem elemente s podrocja informacijske podpore, neprekinjenega poslovanja, vpliva uvajanja novih produktov, uporabe zunanjih izvajalcev in zasedenosti sistemiziranih delovnih mest. Oddelek notranje revizije z izvajanjem notranjega revidiranja zagotavlja neodvisno in nepristransko oceno ureditve notranjega uprav-ljanja, vkljucno s sistemi in procesi upravljanja tveganj ter notranjimi kontrolami. Zaradi izboljševanja delovanja in povecevanja koristi se notranja revizija izvaja na vseh podrocjih, v dejavnostih, procesih in funkcijah SID banke skladno s profilom tveganosti banke in letnim nacrtom dela notranje revizije. Sistemska tveganja informacijske tehnologije, ki se s stopnjo informatizacije povecujejo, so obvladovana z dodatnimi ukrepi, kot sta nacrt neprekinjenega poslovanja in podvojenost kriticne infrastrukture, ter z drugimi ukrepi za povecanje informacijske varnosti (naprednimi sistemi za preprecevanje in odkrivanje vdorov, varnostnim sistemom za upravljanje incidentov, izobraževanjem zaposlenih). Za izvajanje nacrta neprekinjenega poslovanja so odgovorne vnaprej oblikovane skupine zaposlenih (skupina za izredne razmere, operativno-varnostna skupina, skupina za prvo pomoc in reševanje, skupina za obnovo sredstev). Clani teh skupin sodelujejo tudi v postopku sprememb nacrta neprekinjenega poslovanja. SID banka ima vzpostavljeno funkcijo informacijske varnosti, ki spremlja in kontrolira postopke informacijske varnosti zaradi prepre-cevanja nepooblašcenega dostopa do informacij v hrambi, obdelavi ali prenosu ter njihovih sprememb. Naloga specialista za informacijsko varnost je med drugim upravljanje varnostnih incidentov ali potencialnih varnostnih incidentov. Specialist za informacijsko varnost skupaj z oddelkom za informatiko pripravlja cetrtletna porocila upravi o stanju informacijske varnosti banke in vodi kolegij za informacijsko varnost, na katerem se obravnavajo posamezna varnostna vprašanja in usmeritve. Specialist za informacijsko varnost tudi najmanj enkrat na leto izdela analizo vseh varnostnih incidentov na podlagi evidence škodnih dogodkov in predlaga ukrepe. Ob kibernetskem incidentu, ki je neželen ali nepricakovan informacijski varnostni dogodek ali niz takih dogodkov, ki bi lahko škodovali poslovanju in ogrozili informacijsko varnost, mora zaposleni, ki zazna kibernetski incident ali sumi, da se je zgodil kibernetski incident, nemudoma obvestiti specialista za informacijsko varnost in/ali direktorja oddelka za informatiko, ki prevzameta obravnavo incidenta in morebitno porocanje Banki Slovenije skladno z zahtevo Banke Slovenije o porocanju o pomembnih kibernetskih incidentih. Pri upravljanju operativnega tveganja SID banka upošteva dolocila politike uporabe zunanjih izvajalcev in navodila uporabe zunanjih izvajalcev, katerih namen je oblikovanje okvira za izbiro, vzpostavitev, izvajanje in nadzor pogodbenega razmerja z zunanjimi izvajalci, preprecitev nedoslednosti, neenakosti, nejasnosti in neuravnoteženega upravljanja tveganj pri uporabi zunanjih storitev in s tem mogocih negativnih posledic na poslovanje SID banke ter zagotovitev ustrezne ravni strokovnosti zunanjih storitev SID banke, spremljave izvedbe teh storitev in upravljanja tveganj, ki izvirajo iz uporabe zunanjih izvajalcev. Oddelek za upravljanje tveganj polletno izvede ocenjevanje zunanjih izvajalcev ter enkrat na leto pripravi letni pregled upravljanja z zunanjimi izvajalci, pripravi letno porocilo in predlaga ukrepe. S porocilom se po potrditvi uprave seznani nadzorni svet, nato pa se porocilo pošlje tudi Banki Slovenije. SID banka je v letu 2019 v skladu s Smernicami o zunanjem izvajanju v celoti prenovila upravljanje tveganj zunanjega izvajanja, sprejela nove interne akte in uvedla višjo stopnjo standardizacije procesa. Med drugim je nadgradila register zunanjih izvajalcev in standardne vprašalnike, ki so zaposlenim v pomoc pri analizi funkcije, oddane v zunanje izvajanje, in oceni tveganj zunanjega izvajalca. SID banka je pri upravljanju tveganj zunanjega izvajanja nadgradila tudi oceno tveganj, ki spadajo na podrocje skladnosti in informacijske varnosti. Med letom 2020 je SID banka zagotovila skladnost s Smernicami o zunanjem izvajanju najmanj za vse nove in spremenjene pogodbe. Za preostale pogodbe namerava skladnost zagotoviti do konca leta 2021. Zunanje izvajanje v SID banki je leta 2020 potekalo vecinoma po pricakovanjih. Povišano tveganje in dodatno krepitev kontrolnega okolja je povzrocila epidemija COVID-19, zato je SID banka redno spremljala delovanje zunanjih izvajalcev in prek skrbnikov vzpostavila aktivno komunikacijo z zunanjimi izvajalci. V nobenem primeru ni bilo zaznati motenj pri zunanjem izvajanju, ki bi jih bilo mogoce neposredno povezati z izbruhom epidemije COVID-19. Podobno kot SID banka so se njeni zunanji izvajalci odzvali na grožnjo epidemije COVID-19 tako, da so uvedli delo od doma, uredili ustrezno zašcito za zaposlene itd. SID banka kot osrednja slovenska spodbu-jevalno-razvojna financna institucija skladno s svojim poslanstvom posega na nekatera nova podrocja poslovanja. S postopnim uvajanjem novih produktov, kompleksno strukturo produktov in procesov se operativnemu tveganju v banki namenja ustrezna pozornost. Predvsem z uvajanjem programov financiranja malih in srednje velikih podjetij (Spodbujevalno-razvojna platforma) je SID banka v zadnjem obdobju pridobila veliko novih komitentov, kar je zahtevalo zaposlitev novih kadrov in dodatni razvoj ustreznih aplikativnih podpor. Operativno tveganje iz tega naslova se upravlja s predhodno zastavljenimi delovnimi procesi in sistemom pooblastil, upoštevanjem nacela štirih oci in ustrezno informacijsko podporo. Za upravljanje tveganj, ki izvirajo iz uvajanja novih produktov, ima banka sprejet interni pravilnik, ki doloca pravila uvajanja novih produktov in pristojnosti ter odgovornosti organizacijskih enot v procesu uvajanja novih produktov, tudi s poudarkom na izdelavi celovite in nepristranske izdelave ocene tveganj. Vsa pomembna tveganja, ki se v fazi razvoja ali izvajanja novega produkta identificirajo v zvezi z nacrtovano uvedbo novega produkta, se pravocasno in celovito obravnavajo v procesu upravljanja tveganj skladno z internimi akti, ki urejajo upravljanje posameznih tveganj, kar med drugim pomeni, da pristojni organi banke sprejmejo ukrepe za obvladovanje ugotovljenih tveganj. SID banka tveganje zunanjih goljufij in notranjih prevar spremlja v okviru operativnega tveganja prek baze škodnih dogodkov in podrobneje upravlja v okviru oddelka za skladnost. Pri ocenjevanju izpostavljenosti banke tveganjem goljufij in prevar banka izhaja iz definicije, da so prevare naklepna dejanja storilcev z namenom pridobiti si protipravno korist zase ali koga tretjega. Ukrepi za preprecevanje prevar se delijo na kratkorocne ukrepe, ki vkljucujejo zlasti notranje kontrole/postopke, in dolgorocne ukrepe, ki jih banka dosega zlasti s krepitvijo organizacijske kulture. V letu 2020 SID banka ni zaznala notranjih prevar; odkrila in evidentirala je tri potencialne škodne dogodke zunanje goljufije oziroma prevare. 3.6 Upravljanje kapitala Upravljanje kapitala SID banka mora vedno razpolagati z ustreznim kapitalom kot rezervo za razlicna tveganja, ki jim je izpostavljena pri poslovanju. Gre za stalen proces dolocanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kakovosti kapitala, ob upoštevanju prevzetih tveganj, opredeljenih v politiki upravljanja kapitala. Izpolnjevanje kapitalskih zahtev, blažilnikov in kolicnika financnega vzvoda temelji na dolocbah Uredbe CRR. Kapitalsko tveganje se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in nacin poslovanja ali na težave, s katerimi se banka srecuje pri pridobivanju svežega kapitala, še zlasti ob potrebi po hitrem povecanju ali ob neugodnih pogojih v poslovnem okolju. Vloga in odgovornosti nadzornega sveta pri upravljanju kapitalskega tveganja in kapitala so presoja ustreznosti politike upravljanja kapi-talskega tveganja in kapitala ter ocenjevanje izvajanja politike. Uprava je odgovorna za sprejetje ustrezne politike upravljanja kapitala, zagotovitev ustreznega obsega in kakovosti kapitala ter izpolnjevanje kapitalskih zahtev regulatorja. SID banka kapitalske zahteve izpolnjuje na posamicni osnovi, saj ne izpolnjuje zahtev za bonitetno konsolidacijo. Kapital za namen kapitalske ustreznosti Kapital se glede na svoje lastnosti in zahtevane pogoje deli na navadni lastniški temeljni kapital (CET1), dodatni temeljni kapital (T1) in dodatni kapital (T2). Kapital SID banke je sestavljen le iz sestavin najkakovostnejšega temeljnega kapitala CET1; banka dodatnega kapitala nima. Banka izracunava kapitalsko zahtevo za kreditna tveganja po standardiziranem pristopu, skladno z dolocbami poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe CRR. Za izracun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje se ne uporabljajo bonitetne ocene za posamezne kategorije izpostavljenosti, ampak se uteži tveganja po posameznih kategorijah izpostavljenosti dodelijo glede na stopnjo tveganja države, iz katere je komitent. Banka za dolocitev stopnje kreditne kakovosti centralne države (114. clen Uredbe CRR) uporablja bonitetne ocene SID banke kot imenovane izvozne agencije, kakor je doloceno v 137. clenu Uredbe CRR. Za izracun kapitalske zahteve za operativno tveganje se uporablja enostavni pristop (315. in 316. clen Uredbe CRR). Kapitalska zahteva za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) se izracunava po standardizirani metodi, kakor je navedeno v 384. clenu Uredbe CRR. Kapitalska zahteva za valutno tveganje se izracunava v skladu s 351. do 354. clenom Uredbe CRR. Izracuna se, kadar vsota skupne neto pozicije v tuji valuti preseže dva odstotka skupnega kapitala za namen kapitalske ustreznosti. SID banki ob koncu leta 2020 ni bilo treba oblikovati kapitalskih zahtev za valutna tveganja, saj ta meja ni presežena. Do sprejetja sklepa skupšcine SID banke o razporeditvi dobicka se cisti dobicek poslovnega leta, ki za leto 2020 znaša 8.490 tisoc EUR, ne upošteva v izracunu kapitala za namen kapitalske ustreznosti. Uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala z izkazom financnega položaja, izpostavljenosti tveganjem in kolicniki kapitalske ustreznosti 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Skupaj kapital 476.107 463.860 Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj (18.993) (39.495) Od tega: Cisti dobicek poslovnega leta in zadržani dobicki (8.490) (33.883) Neopredmetena dolgorocna sredstva (992) (980) Prilagoditve za sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti (921) (683) Odbitek iz naslova posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja (8.590) (3.949) Navaden lastniški temeljni kapital (CET1) 457.114 424.365 Dodatni kapital (AT1) 0 0 Temeljni kapital (T1) 457.114 424.365 Dodatni kapital (T2) 0 0 Kapital za namen kapitalske ustreznosti 457.114 424.365 Izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 1.475.052 1.189.961 Enote centralne ravni držav in centralne banke 7.435 2.724 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 21.133 12.886 Osebe javnega sektorja 3.997 6.740 Multilateralne razvojne banke 2.400 2.400 Institucije 215.049 213.801 Podjetja 1.153.647 859.685 Neplacane izpostavljenosti 33.168 27.639 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 26.148 7.137 Lastniški instrumenti 6.540 51.899 Ostalo 5.537 5.050 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Izpostavljenost tržnim tveganjem (valutno tveganje) 0 0 Izpostavljenost operativnemu tveganju 87.713 55.532 Izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja 6.925 1.354 Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem (RWA) 1.569.690 1.246.847 Presežek navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) 386.478 368.257 Presežek temeljnega kapitala (T1) 362.933 349.554 Presežek skupnega kapitala 331.539 324.617 Kolicnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v % (CET1) 29,12 % 34,04 % Kolicnik temeljnega kapitala (T1) 29,12 % 34,04 % Kolicnik skupnega kapitala 29,12 % 34,04 % Kapitalske zahteve glede na vrsto tveganja in njihova struktura 31. 12. 2020 Struktura 31. 12. 2019 Struktura v % v % Kapitalske zahteve Za kreditno tveganje 118.004 94,0 95.197 95,4 Za operativno tveganje 7.017 5,6 4.443 4,5 Za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja 554 0,4 108 0,1 Skupaj 125.575 100 99.748 100 Kapitalske zahteve za kreditno tveganje 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Kategorija izpostavljenosti Enote centralne ravni držav in centralne banke 595 218 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 1.690 1.031 Osebe javnega sektorja 320 539 Multilateralne razvojne banke 192 192 Institucije 17.204 17.104 Podjetja 92.292 68.775 Neplacane izpostavljenosti 2.653 2.211 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 2.092 571 Lastniški instrumenti 523 4.152 Ostalo 443 404 Skupaj 118.004 95.197 Ocena potrebnega notranjega kapitala SID banka letno ocenjuje profil tveganosti, ki predstavlja dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje. Ustreznost predpostavk metodo-logije ocenjevanja profila tveganosti SID banka preveri najmanj na tri leta in ob pomembnih spremembah tveganj, ki jim je izpostavljena (npr. ob uvedbi novih produktov), ter ob vecjih spremembah v organizaciji poslovanja in delovanju sistema notranjih kontrol. Profil tveganosti je osnova za celovit proces upravljanja tveganj, ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, nacrtovanje postopkov notranjega revidiranja in skladnosti poslovanja ter izvajanje neposrednega nadzora Banke Slovenije. Rezultati ocene profila tveganosti za leto 2020 kažejo povišanje dosedanje ocene tveganosti SID banke. Skupna ocena preostalega tveganja za SID banko je višja kot v letu 2019, vendar še vedno kaže na to, da je SID banka izpostavljena tveganjem v sprejemljivi višini. Na zvišanje ocene profila tveganosti je sicer najbolj vplivala epidemija COVID-19 in s tem povezano splošno poslabšanje gospodarskih razmer ter interventna in proticiklicna vloga SID banke. SID banka pri interni oceni kapitalskih potreb uporablja metodo dodajanja. V okviru elementa 1 (tveganja, ki so predmet minimalnih kapitalskih zahtev) kapitalske potrebe oceni v višini minimalnih kapitalskih zahtev, kot je obrazloženo v poglavju o kapitalu za namen kapitalske ustreznosti. V okviru elementa 2 (tveganja, ki niso v celoti pokrita z minimalnimi kapitalskimi zahtevami) SID banka ni identificirala pomembnih tveganj. V okviru elementa 3 (tveganja, ki niso predmet minimalnih kapitalskih zahtev) kot pomembna tveganja identificira obrestno tveganje iz bancne knjige, tveganje koncentracije, tveganje dobickonosnosti, strateško tveganje, tveganje ugleda ter tveganja iz naslova produkta lastniškega in kvazi lastniškega financiranja. V okviru elementa 4 (dejavniki zunanjega okolja) ocenjuje kapitalske potrebe iz stresnih scenarijev, pri cemer se upošteva dejstvo, da je to dodatna sestavina kapitala, katere namen je uporaba v kriznih situacijah. SID banka cetrtletno izracunava interno oceno kapitalskih potreb in preverja primernost ravni kapitala; rezultate obravnava odbor za uprav-ljanje z bilanco in likvidnostjo, v sklopu porocila o tveganjih pa tudi upravljalni organ SID banke. Enkrat na leto upravljalni organ potrjuje rezultate profila tveganosti banke in procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Banka Slovenije je v rednem procesu nadzor-niškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj (SREP) v letu 2020 ocenila tveganja, ki jim je SID banka izpostavljena, ter ugotovila, da je kapitalsko tveganje v banki nizko. SID banka je na dan 31. 12. 2020 presegala zahteve Banke Slovenije glede višine kapitalskih kolicnikov, vkljucno s kapitalsko smernico (Pillar 2 Guidance, P2G), ki izhaja iz ugotovitev nadzorniških stresnih testov in jo mora v celoti sestavljati navadni lastniški temeljni kapital. Na podlagi v letu 2018 posodobljenih smernic EBA o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (EBA/GL/2018/03) navadnega lastniškega temeljnega kapitala, namenjenega za pokrivanje kapitalske smernice (P2G), s 1. 1. 2020 ni vec mogoce hkrati uporabiti za izpolnjevanje drugih kapitalskih zahtev. Kapitalski blažilniki Banka Slovenije je skladno z dolocbami ZBan-2 in evropsko bancno zakonodajo dolocila zahteve glede vzdrževanja kapitalskih blažilnikov z namenom preprecevanja ali omejevanja makrobonitetnega in sistemskega tveganja. Kapitalski blažilniki za banke pomenijo dodatno zahtevo pri dolocanju potrebne višine kapitala, in sicer morajo banke s svojim najkvalitetnejšim kapitalom (CET1) poleg zahtev, ki izhajajo iz tveganj 1. in 2. baselskega stebra, izpolnjevati tudi zahteve iz kapitalskih blažilnikov. Zahteva po skupnem blažilniku pomeni celoten kapital, ki ga mora banka zagotavljati za izpolnjevanje zahtev v zvezi z: - varovalnim kapitalskim blažilnikom; - banki lastnim proticiklicnim kapitalskim blažilnikom; - blažilnikom za globalne sistemsko pomembne banke (ni relevanten za SID banko); - blažilnikom za druge sistemsko pomembne banke; - blažilnikom sistemskih tveganj. Ob koncu leta 2020 je SID banka izpolnjevala zahteve, povezane s kapitalskimi blažilniki, kot je obrazloženo v nadaljevanju. Varovalni kapitalski blažilnik banka izpolnjuje z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom (CET1), ki je v letu 2020 znašal 2,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Proticiklicni kapitalski blažilnik je uveden z namenom zašcite bancnega sistema pred morebitnimi izgubami, kadar so te povezane s povecanjem tveganj v sistemu zaradi cezmerne rasti kreditiranja. Instrument povecuje odpornost bancnega sistema in preprecuje cezmerno rast kreditiranja. Vrednost blažilnika se lahko giblje med 0 in 2,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem (izjemoma tudi višje) ter je odvisna od višine tveganj v sistemu. Vrednost blažilnika za izpostavljenosti v Sloveniji, ki se uporablja od 1. 1. 2016, znaša 0 odstotkov. Stopnja banki lastnega proti-ciklicnega kapitalskega blažilnika je sestavljena iz tehtanega povprecja stopenj proticiklicnega blažilnika, ki se uporabljajo v državah, v katerih ima SID banka ustrezne kreditne izpostavljenosti. SID banka razkriva podrobnejše podatke o geografski razporeditvi kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izracun proticiklicnega kapitalskega blažilnika, kapitalskih zahtev in stopenj banki lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika v poglavju Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR. Na dan 31. 12. 2020 je stopnja SID banki lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika znašala 0,01 odstotka skupne izpostavljenosti tveganjem, ki izhaja iz ustreznih kreditnih izpostavljenosti do Luksemburga, ki ima v veljavi stopnjo proticiklicnega kapitalskega blažilnika v višini 0,25 odstotka, Ceške republike, ki ima v veljavi stopnjo proticiklicnega kapitalskega blažilnika v višini 0,5 odstotka, in Norveške, ki ima v veljavi stopnjo proticiklicnega kapitalskega blažilnika v višini 1 odstotka. Blažilnik za druge sistemsko pomembne banke (DSPB) mora SID banka v skladu z odlocbo Banke Slovenije zagotavljati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom (CET1) v višini 0,5 odstotka skupne izpostavljenosti tveganjem od 1. 1. 2020 in v višini 0,25 odstotka skupne izpostavljenosti tveganjem od 1. 1. 2021. Kolicnik financnega vzvoda SID banka redno spremlja gibanje kolicnika financnega vzvoda na odboru za upravljanje z bilanco in likvidnostjo ter v okviru izbranih indi-katorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Ustreznost višine kolicnika financnega vzvoda banka preverja tudi v sklopu ocenjevanja profila tveganosti. Kolicnik financnega vzvoda na dan 31. 12. 2020 znaša 14,7 odstotka (konec leta 2019: 16,5 odstotka) ter znatno presega regulatorno vrednost in sprejeto mejno vrednost v okviru indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Glede na strukturo izkaza financnega položaja in višino kolicnika financnega vzvoda banka ocenjuje, da je tveganje prevelikega financnega vzvoda nizko. Podrobna razkritja kolicnika financnega vzvoda so v poglavju Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR. 3.7 Poštene vrednosti financnih sredstev in obveznosti Poštene vrednosti financnih sredstev in obveznosti Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali placala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali je ceno mogoce neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Poštene vrednosti financnih sredstev in financnih obveznosti, s katerimi se trguje na delujocem trgu, temeljijo na objavljenih tržnih cenah. Za vse druge financne instrumente SID banka ugotavlja pošteno vrednost z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Delujoc trg je trg, na katerem se pogosto izvajajo transakcije s sredstvi ali obveznostmi, tako da se redno zagotavljajo javne informacije o cenah. SID banka meri pošteno vrednost z uporabo hierarhije poštenih vrednosti, ki odražajo pomembnost uporabljenih ustreznih vložkov. - Raven 1: Vložki ravni 1 so kotirane cene na delujocih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko SID banka dostopa na datum merjenja. Raven 1 vkljucuje naložbe v obveznice, za katere uporablja tecaj MTS v okviru trgovalnega sistema MTS Slovenija in tecaj CBBT iz Bloomberga (Composite Bloomberg Bond Trader). - Raven 2: Vložki ravni 2 so vložki, ki niso kotirane cene, vkljucene v raven 1, in jih je mogoce neposredno (cene) ali posredno (izpeljani iz cen) opazovati za sredstvo ali obveznost. Raven 2 vkljucuje financne instrumente, vrednotene z uporabo kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujocih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva in obveznosti na nedelujocih trgih ali vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoce opazovati za sredstva ali obveznosti, na primer obrestne mere in krivulje donosa. Raven 2 vkljucuje tudi naložbe v obveznice, ki so vrednotene na podlagi tecaja iz Bloomberga (BGN – Bloomberg Generic Price), saj ta predstavlja soglasen tecaj medbancnega oziroma trga OTC. Tecaj BGN sicer ni neposredni tecaj, po katerem bi lahko SID banka na dan vrednotenja prodala vrednostne papirje, vendar njegova uporaba zagotavlja nepristranskost pri vrednotenju, cena pa je pokazatelj dejanskih poslov na trgu in ustrezen pokazatelj cene, ki bi bila dosežena ob prodaji obveznice na trgu. Cene ponudnikov namrec materialno pomembno ne odstopajo od uporabljenega tecaja. Na ravni 2 SID banka nima nobenih kreditov, ki bi se merili po pošteni vrednosti. - Raven 3: SID banka v to kategorijo vkljucuje financne instrumente, za katere izracunava pošteno vrednost po modelih, ki uporabljajo pretežno neopazovane vložke, in financne instrumente, ki so v vrednoteni po nabavni vrednosti. Poštena vrednost kreditov, ki se obvezno merijo po pošteni vrednosti, se izracunava z diskontiranjem ocenjenih denarnih tokov z enotno obrestno mero ob pripoznanju. Ocenjeni prihodnji denarni tokovi za kredite delujocim podjetjem se izracunavajo na podlagi pogodbenih denarnih tokov, verjetnosti poplacila in faktorjev makroekonomskih napovedi. Za kredite nedelujocim podjetjem se ocenjeni prihodnji denarni tokovi izracunavajo na podlagi upoštevanja unovcenja zavarovanj, stopnje prilagoditve vrednosti zavarovanja, dobe unovcevanja zavarovanja in faktorjev makroekonomskih napovedi. Opazovani vložki se razvijejo na podlagi tržnih podatkov, kot so javno dostopne informacije o dejanskih dogodkih ali transakcijah. Neopazovani vložki so vložki, za katere tržni podatki niso na voljo in se razvijejo z uporabo najboljših razpoložljivih informacij o predpostavkah, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri dolocanju cene sredstva ali obveznosti. Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financni instrumenti, ki jih SID banka v izkazu financnega položaja izkazuje po pošteni vrednosti, so financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, in financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, ter izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju. Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju, ki vkljucujejo obrestne zamenjave, se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulje donosa. Poštena vrednost financnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, in financnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa, se doloci z uporabo kotiranih cen na delujocih trgih za enaka sredstva, z uporabo kotiranih cen na delujocih trgih za podobna sredstva in kotiranih cen za enaka ali podobna sredstva na nedelujocih trgih. Financni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti – hierarhija poštene vrednosti Preglednica prikazuje financne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti na datum porocanja, glede na raven v hierarhiji poštene vrednosti, v katero so razvršceni. 31. 12. 2020 Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 0 0 35.197 35.197 Lastniški instrumenti 0 0 17.432 17.432 Krediti 0 0 17.765 17.765 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 22.529 809.625 50.952 883.106 Dolžniški instrumenti 22.529 809.625 44.412 876.566 Lastniški instrumenti 0 0 6.540 6.540 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 1.153 0 1.153 Skupaj financna sredstva 22.529 810.778 86.149 919.456 Financne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 1.087 0 1.087 Skupaj financne obveznosti 0 1.087 0 1.087 31. 12. 2019 Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 0 0 17.685 17.685 Lastniški instrumenti 0 0 4.758 4.758 Krediti 0 0 12.927 12.927 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 20.861 599.902 43.803 664.566 Dolžniški instrumenti 20.861 599.902 37.256 658.019 Lastniški instrumenti 0 0 6.547 6.547 Skupaj financna sredstva 20.861 599.902 61.488 682.251 Financne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 0 841 0 841 Skupaj financne obveznosti 0 841 0 841 Financna sredstva, ki niso merjena po pošteni vrednosti Preglednica prikazuje poštene vrednosti financnih instrumentov, ki sicer niso merjeni po pošteni vrednosti. Financna sredstva so izkazana po pošteni vrednosti na datum porocanja, glede na raven v hierarhiji poštene vrednosti, v katero so razvršceni. 31. 12. 2020 Raven 2 Raven 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 120.187 0 120.187 120.187 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 814.439 1.222.878 2.037.317 1.858.750 Krediti bankam 813.209 0 813.209 783.725 Krediti strankam, ki niso banke 0 1.222.878 1.222.878 1.073.795 Druga financna sredstva 1.230 0 1.230 1.230 Skupaj financna sredstva 934.626 1.222.878 2.157.504 1.978.937 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 913.161 1.511.788 2.424.949 2.424.553 Vloge bank 1.259 0 1.259 1.259 Krediti bank in centralnih bank 909.023 0 909.023 908.711 Krediti strank, ki niso banke 0 832.461 832.461 832.377 Dolžniški vrednostni papirji 0 679.327 679.327 679.327 Druge financne obveznosti 2.879 0 2.879 2.879 Skupaj financne obveznosti 913.161 1.511.788 2.424.949 2.424.553 31. 12. 2019 Raven 2 Raven 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Stanje na racunih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 72.729 0 72.729 72.729 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 865.369 885.818 1.751.187 1.644.654 Krediti bankam 860.108 0 860.108 835.770 Krediti strankam, ki niso banke 0 885.818 885.818 803.623 Druga financna sredstva 5.261 0 5.261 5.261 Skupaj financna sredstva 938.098 885.818 1.823.916 1.717.383 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 780.981 1.163.381 1.944.362 1.938.463 Vloge bank 8.944 0 8.944 8.944 Krediti bank in centralnih bank 769.310 0 769.310 768.968 Krediti strank, ki niso banke 0 833.102 833.102 827.545 Dolžniški vrednostni papirji 0 330.279 330.279 330.279 Druge financne obveznosti 2.727 0 2.727 2.727 Skupaj financne obveznosti 780.981 1.163.381 1.944.362 1.938.463 Izdane dolžniške vrednostne papirje in kredite SID banka pripoznava in meri po odplacni vrednosti. Za namen izracuna ucinkov iz obracunavanja varovanja pred tveganjem se poštena vrednost instrumentov, ki so vkljuceni v razmerje varovanja pred tveganjem, izracuna z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti, in sicer pricakovane sedanje vrednosti. Pricakovano sedanjo vrednost izracunava z uporabo vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoce opazovati, tj. obrestnih mer in krivulj donosa. Preglednica prenosov med ravnmi 2020 Prenosi z Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 2.063 Dolžniški instrumenti 2.063 Prenos z ravni 1 na raven 3 je posledica sprememba nacina vrednotenja obveznice, ki se sicer vrednoti po tecaju Ljubljanske borze, vendar je bil na dan 31. 12. 2020 tecaj obveznice starejši od devet mesecev. V tem primeru banka vrednoti tako obveznico kot netržni vrednostni papir in jo razvrsti na raven 3. 2019 Prenosi z Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 7.999 Dolžniški instrumenti 7.999 Prenos z ravni 1 na raven 2 je posledica spremembe nacina vrednotenja obveznice. Ob nakupu je bila vrednotena na podlagi tecaja tuje borze, nato na podlagi BGN – Bloomberg Generic Price. 4 Strnjena izjava upravljalnega organa o pristopu banke k uresnicevanju nagnjenosti k tveganjem V skladu s 435. clenom (prvi odstavek, tocka f) Uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR), drugim odstavkom 17. clena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice ter Smernicami EBA o zahtevah po razkritju informacij (EBA GL/2016/11) upravljalni organ izdaja strnjeno izjavo o upravljanju tveganj: 1. Skupna raven tveganj ter ravni in vrste posameznih pomembnih tveganj se enkrat na leto celovito identificirajo v procesu izdelave profila tveganosti banke, ki ga potrdi upravljalni organ. V procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) upravljalni organ enkrat na leto potrjuje interno oceno kapitalskih potreb in razpoložljivega kapitala za kritje izgub ob morebitnem uresnicenju prevzetih tveganj. Ocenjena sposobnost za prevzemanje tveganj se upošteva pri pripravi poslovne strategije in poslovnih ciljev ter nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Profil tveganosti SID banke je predstavljen v sklopu Upravljanje tveganj v poglavju 3 racunovodskega porocila, podpoglavje 3.6 Upravljanje kapitala. Upravljalni organ enkrat na leto potrjuje tudi proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP), v katerem banka celovito ocenjuje vzpostavljene sisteme za upravljanje likvidnostnega tveganja, vkljucno z oceno likvidnostnega tveganja v povezavi s profilom tveganosti in poslovno strategijo banke. Pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, ki predstavlja najvecjo skupno raven tveganja, SID banka upošteva: - oceno profila tveganosti SID banke; - rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (proces ICAAP), ki zajema tako redno poslovanje kot izredne razmere poslovanja SID banke; - pricakovanja Banke Slovenije po vsakokratnem opravljenem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja glede vzdrževanja kolicnika skupnega kapitala ter deleža navadnega lastniškega temeljnega kapitala za pokrivanje priznane ocene kapitalskih potreb, ki ju predpiše Banka Slovenije; - kolicnik financnega vzvoda; - rezultat procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (proces ILAAP) oziroma likvidnost SID banke glede na njen profil tveganosti; - nacrt aktivnosti za upravljanje tveganj, ki med drugim opredeljuje razpoložljive ukrepe za obvladovanje ugotovljenih in izmerjenih oziroma ocenjenih tveganj; - druge omejitve, ki izvirajo iz notranjih aktov SID banke ter predpisov, standardov in zahtev Banke Slovenije ter drugih pristojnih oziroma nadzornih organov. Visoka sposobnost prevzemanja tveganj je v razmerah epidemije COVID-19 banki omogocila, da razvije posebne interventne programe ter prilagodi obstojece programe financiranja in zavarovanja. Posledicno se je povecal obseg novih posojil podjetjem, ki so jih negativne posledice epidemije neposredno prizadele. 2. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj ob upoštevanju sposobnosti prevzemanja tveganj banka oceni najmanj enkrat na leto ali pogosteje, ce nastanejo pomembne spremembe izpostavljenosti tveganjem. Upravljalni organ nagnjenost k prevzemanjem tveganj opredeli najmanj enkrat na leto, in sicer v okviru procesa sprejemanja letnega operativna plana, s cimer je zagotovljena prilagoditev nagnjenosti k prevzemanju tveganj na morebitne spremembe v poslovnem modelu in aktualni poslovni strategiji. Okvir nagnjenosti k prevzemanju tveganj upošteva vsa pomembna tveganja, identificirana v okviru profila tveganosti, in se odraža v od upravljalnega organa potrjenih indikatorjih nagnjenosti k prevzemanju tveganj, vkljucno z dolocenimi mejnimi vrednostmi, postavljenimi ob upoštevanju planiranih aktivnostih banke, pa tudi v limitih znotraj politik prevzemanja in upravljanja posameznih tveganj ter drugih internih aktih SID banke. Pri indikatorjih nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki imajo predpisane regulatorne vrednosti, ima SID banka dolocene bistveno strožje ciljne vrednosti. Skladno z razkritji po Uredbi CRR so v nadaljevanju predstavljeni izbrani indikatorji nagnjenosti k prevzemanju tveganj za SID banko. Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke so razkriti v uvodnem delu letnega porocila, v poglavju Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke. Izbrani indikatorji nagnjenosti k prevzemanju tveganj so konec leta 2020 dosegali naslednje vrednosti, vkljucno z navedeno sprejeto ciljno vrednostjo nagnjenosti k prevzemanju tveganj: - kolicnik skupnega kapitala: 29,1 odstotka (ciljna vrednost: = 20 odstotkov); - kolicnik financnega vzvoda: 14,7 odstotka (ciljna vrednost: > 5 odstotkov); - kolicnik likvidnostnega kritja (LCR): 6313 odstotkov (ciljna vrednost: > 130 odstotkov); - kolicnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR): 132 odstotkov (ciljna vrednost: > 110 odstotkov); - ocena operativnega tveganja (profil tveganosti): 2,9 (ciljna vrednost: = 3). Poleg tega ima banka identificirane indikatorje nagnjenosti k prevzemanju tveganj z namenom usmerjanja poslovanja in omejevanja posameznih vrst tveganj, in sicer: - dobickonosnost in tveganja z namenom usmerjanja poslovanja: tveganju prilagojena aktiva glede na celotno aktivo, bruto dobicek pred oslabitvami in rezervacijami, davki (brez upoštevanja rezultata posojilnih skladov) glede na povprecno tveganju prilagojeno aktivo, obrestna marža, obrestna marža novih posojil, prilagojena za kreditno tveganje; - nadzor nad posameznimi vrstami tveganja: omejevanje deleža in dolocanje ustrezne pokritosti nedonosne izpostavljenosti, omejevanje spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v stresnem scenariju obrestnih mer, omejevanje skupne neto pozicije v tujih valutah in neto skupne pozicije v posamezni tuji valuti glede na kapital. Okvir nagnjenosti k prevzemanju tveganj letno odobrita uprava in nadzorni svet, redno pa se spremlja in o njem poroca na razširjeni seji uprave SID banke, kjer so poleg uprave navzoci tudi izvršni direktorji in direktorji posameznih organizacijskih enot. Redno porocanje o doseženih vrednostih indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj je zagotovljeno tudi komisiji nadzornega sveta za tveganja. Okvir oziroma indikatorji se zaradi epidemije COVID-19 niso spreminjali, saj je bila banka sposobna prevzemati povecana tveganja in delovati interventno oziroma proticiklicno tudi brez tovrstnih posegov, kar je konec leta privedlo do bistveno povecane tvegane aktive. Obseg prevzemanja tveganj dopolnjuje sklop internih politik upravljanja posameznih vrst tveganj, prek katerih SID banka prenaša limite glede nagnjenosti k prevzemanju tveganj v operativne omejitve za ustrezno usmerjanje poslovanja. V politikah upravljanja tveganj in internih pravilnikih so opredeljeni limiti za obvladovanje kreditnih in tržnih tveganj ter likvidnostnega tveganja, vkljucno s postopki obravnave prekoracitve limitov in obvešcanja uprave. Za obvladovanje kreditnega tveganja, ki izvira iz naložb za uravnavanje likvidnosti banke, so z notranjimi akti doloceni limiti izpostavljenosti do posameznih oseb, ce osebe tvorijo skupino povezanih strank, pa tudi limit skupine in limit posamezne osebe. SID banka pri upravljanju teh naložb sledi politiki nalaganja presežne likvidnosti v visokokakovostne in likvidne financne instrumente. Pri kreditnih poslih limiti niso doloceni vnaprej in na splošno, temvec se kreditna sposobnost opredeli ob obravnavi posameznega naložbenega posla glede na izracun možnosti zadolževanja podjetja, pri katerem se upošteva ocena dolgorocno vzdržnega letnega denarnega toka, zmanjšanega za normaliziran obseg nadomestitvenih investicij, normalizirane davke, dolgorocno pricakovan obseg izplacil dividend oziroma dobicka ter obstojeci in predvideni financni dolg. Banka kreditnih standardov v letu 2020 zaradi epidemije COVID-19 ni prilagajala, prav tako ne strateške usmeritve na tem podrocju, vendar pa pri presojanju kreditne kvalitete kreditojemalcev, ki jim je bil odobren odlog odplacila obveznosti, razlikuje med tistimi, pri katerih trenutne razmere dolgorocno ne bodo pustile vecjih negativnih posledic na njihovi kreditni kvaliteti, ter med tistimi, ki jim verjetno ne bo uspelo doseci kreditne kvalitete, kakršno so imeli pred krizo. Zaradi slabih pricakovanj na podrocju gostinstva, turizma, avtomobilske industrije in avtoprevoznikov, ki jih konec leta 2020 še ni bilo mogoce zaznati v obliki kvantitativnih meril ocenjevanja pomembnega povecanja kreditnega tveganja, so bile izvedene dodatne analize na ravni posameznega komitenta, na podlagi katerih je SID banka posamezne izpostavljenosti prerazvrstila v skupino komitentov s povecanim kreditnim tveganjem. Za celotni portfelj je z notranjimi akti dolocen nacin ugotavljanja in merjenja tveganja koncentracije, in sicer posamicno, po panogah, državah in bonitetnih ocenah, vendar tudi zaradi dodatnih izpostavljenosti do panog, ki jih je prizadela epidemija, meje niso bile presežene oziroma je bila povecana koncentracija zavestno sprejeta. Pooblastila za odobravanje poslov so opredeljena z notranjimi akti in statutom SID banke glede na vrednost naložbe in obstojeco izpostavljenost. Kvantitativni limiti so doloceni tudi za obvladovanje tržnih tveganj. Za obrestno tveganje v bancni knjigi so doloceni limiti za spremembe neto obrestnih prihodkov in za spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala banke. Limiti so doloceni strožje, kot dolocajo bancni predpisi. Za obvladovanje pozicijskega tveganja so doloceni pozicijski limiti (stop loss). Za valutno tveganje je dolocen limit za neto izpostavljenost v posamezni tuji valuti in za neto izpostavljenost v vseh tujih valutah glede na kapital banke. Kvantitativni limiti so doloceni tudi za obvladovanje likvidnostnega tveganja, in sicer strožje od regulatorno predpisanih. Banka izvaja redno nacrtovanje ter spremljavo denarnih tokov in ocenjevanje vplivov novih poslov na kolicnik likvidnosti. Poleg tega redno preverja svoj likvidnostni položaj in likvidnostno ustreznost tudi ob upoštevanju interno dolocenih likvidnostnih scenarijev ter ima izdelan nacrt upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah. Upravljalni organ letno obravnava in potrjuje rezultat procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (proces ILAAP), ki zajema oceno likvidnostnih potreb in oceno razpoložljive likvidnosti v okviru rednega poslovanja ter za primer zaostrenih razmer. Likvidnostni položaj banke organi odlocanja redno preverjajo s spremljavo razlicnih kazalnikov, tudi v povezavi z doseganjem planiranih kazalnikov, frekvenca porocanja pa se je zaradi epidemije COVID-19 zacasno povecala. Banka redno izvaja oceno ustreznosti financiranja; aktivnost je zlasti intenzivna v procesu letnega planiranja poslovnih potreb. Financni nacrt za naslednja tri poslovna leta vsako leto potrdi upravljalni organ. 3. Banka pomembna druga tveganja, med katera uvršca zlasti strateško tveganje, tveganje ugleda in tveganje dobickonosnosti, ter težje merljiva tveganja, kot so nekatere podvrste operativnega tveganja, tj. tveganje skladnosti, kibernetsko tveganje, tveganje neprekinjenega poslovanja, tveganje pranja denarja in financiranja terorizma ter drugih neeticnih praks poslovanja, obvladuje s kvalitativnimi ukrepi obvladovanja tveganj oziroma mehanizmi notranjih kontrol. Nagnjenost SID banke k prevzemanju težje merljivih tveganj in tveganja ugleda je nizka, s poudarkom, da banka pri prevzemanju tovrstnih tveganj posebej pazi na to, da cim manj vplivajo na poslovanje banke. Obvladovanje teh tveganj poteka zlasti s postavljenimi internimi pravili in kontrolami nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke ter dodatnim nadzorom od neodvisnih funkcij in služb notranjih kontrol, ki so se za nekatera tveganja zaradi epidemije COVID-19 dodatno okrepile (npr. povecano kibernetsko tveganje zaradi dela od doma in druga operativna tveganja). Ne glede na to se pomembna druga tveganja in težje merljiva tveganja v procesu izdelave profila tveganosti kvalitativno izmerijo in po vnaprej opredeljenih kriterijih ocenijo (kvantificirajo). Pomembna druga tveganja SID banka obvladuje z opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Po potrebi oziroma odvisno od ocene preostalega tveganja se dolocita tudi kapitalska potreba in ustrezno pokritje s kapitalom tudi pri težje merljivih tveganjih. 4. SID banka je kot razvojna banka po Zakonu o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) dolžna v celoti upoštevati zakon, ki ureja bancništvo, razen v delih, ki so izrecno navedeni. Gre za posebnosti pri oceni velikih izpostavljenosti, kapitalskih zahtev, ustanavljanju podružnic banke, glede obveznosti izdelave nacrta sanacije in uporabe dolocbe o zajamcenih vlogah, saj SID banka ne sme sprejemati depozitov od javnosti in jih ne sprejema. Dodatne omejitve pri poslovanju so dolocene z ZSIRB oziroma s pravili o državnih pomoceh, ki veljajo v EU in SID banki med drugim nalagajo, da opravlja financne storitve le v segmentih, kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli, oziroma ne sme konkurirati drugim poslovnim bankam. Dalje mora biti namen financiranja SID banke skladen z nameni, dolocenimi z zakonom. SID banka prav tako ne sme financirati podjetij, ki ustrezajo definiciji podjetja v težavah. Te in druge predpisane zahteve banka in njen upravljalni organ upoštevata pri sprejemanju in uresnicevanju svojih poslovnih ciljev, strategij in politik. Zaradi bistveno povecanega povpraševanja podjetij po financiranju v casu epidemije COVID-19 ter potrebe po cim hitrejši interventni vlogi in odzivnosti SID banke je bil v banki sprejet poseben pravilnik o interventnih ukrepih glede zacasne spremembe izvajanja internih postopkov in pravil, zlasti zaradi poenostavitve in zmanjšanja administrativnih bremen. SID banka je s sprejetjem pravilnika omejila potencialna operativna tveganja. Ljubljana, 18. 3. 2021 Uprava SID banke, d.d., Ljubljana Nadzorni svet Goran Katušin mag. Sibil Svilan mag. Marjan Divjak clan predsednik predsednik 5 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije Poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen racun SID banka kot pooblašcena institucija zavaruje v imenu Republike Slovenije in za njen racun naceloma tiste komercialne in nekomercialne rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje tveganosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. Poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen racun ni vkljuceno v racunovodske izkaze SID banke. Evidentira se v posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije dolocila za vodenje teh poslov. 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Sredstva Denarna sredstva strank na transakcijskih racunih 78 179 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 142.449 145.546 Krediti 27.508 18.589 Krediti bankam 27.508 18.589 Naložbe v kapital družb 2.820 2.698 Druga sredstva 389 520 Skupaj sredstva 173.244 167.532 Obveznosti Varnostne rezerve 166.257 160.553 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos 3.773 3.747 Druge financne obveznosti 5 14 Druge obveznosti 3.209 3.218 Skupaj obveznosti 173.244 167.532 Evidencni racun agentskih poslov 927.812 765.019 Evidencni racun agentskih poslov pri zavarovanju v imenu Republike Slovenije in za njen racun predstavlja izpostavljenost iz veljavnih zavarovalnih polic in obljub. Poslovanje v svojem imenu in za racun Republike Slovenije MGRT in SID banka sta novembra 2017 podpisala sporazum o financiranju, s katerim se je oblikoval prvi sklad skladov SID banke (Sklad skladov FI 2014–2020), namenjen povratni uporabi evropskih kohezijskih sredstev. MGRT je SID banko imenovalo za upravljavko Sklada skladov FI 2014–2020. V letu 2020 je bil za omilitev posledic ekonomske krize zaradi epidemije COVID-19 v sodelovanju z MGRT ustanovljen še Sklad skladov COVID-19. SID banka sklada upravlja v svojem imenu in za racun Republike Slovenije. Poslovanje skladov, ki jih SID banka upravlja v svojem imenu in za racun Republike Slovenije, ni vkljuceno v racunovodske izkaze SID banke, temvec se evidentira v posebnih postavkah. Sklad skladov FI 2014–2020 Sklad skladov FI 2014–2020 je namenjen spodbujanju oziroma financiranju projektov energetske ucinkovitosti, urbanega razvoja mestnih obcin, trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekocega poslovanja podjetij z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja. 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Sredstva Sredstva na poravnalnem racunu 3.700 31.079 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 104.265 76.817 Krediti 0 5.999 Krediti bankam 0 5.999 Druga sredstva 22 18 Skupaj sredstva 107.987 113.913 Obveznosti Financne obveznosti 107.788 113.819 Krediti strank, ki niso banke 122.062 123.795 Prevrednotenje kredita strank, ki niso banke (14.688) (10.294) Druge financne obveznosti 414 318 Rezervacije 176 94 Druge obveznosti 23 0 Skupaj obveznosti 107.987 113.913 Evidencni racun poslov 232.790 190.524 Zunajbilancne terjatve 126.500 126.500 Prejeti krediti – vzhod 46.450 46.450 Prejeti krediti – zahod 67.550 67.550 Prejeti krediti – nerazporejeno 12.500 12.500 Zunajbilancne obveznosti 106.290 64.024 Odobreni dani krediti – vzhod 36.513 23.677 Odobreni dani krediti – zahod 55.453 27.623 Odobreni dani krediti – nerazporejeno 14.324 12.724 Sklad skladov COVID-19 Sklad skladov COVID-19 je nov sklad v okviru sklada skladov SID banke, ki je namenjen financiranju investicij, raziskav, razvoja in inovacij ter obratnih sredstev za izboljšanje likvidnosti in okrevanje gospodarstva, ki je utrpelo škodo zaradi epidemije COVID-19. 31. 12. 2020 Sredstva Sredstva na poravnalnem racunu 15.511 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 12.986 Druga sredstva 1 Skupaj sredstva 28.498 Obveznosti Financne obveznosti 28.426 Krediti strank, ki niso banke 32.490 Prevrednotenje kredita strank, ki niso banke (4.098) Druge financne obveznosti 34 Rezervacije 72 Skupaj obveznosti 28.498 Evidencni racun poslov 68.250 Zunajbilancne terjatve 32.501 Prejeti krediti – vzhod 14.658 Prejeti krediti – zahod 17.843 Zunajbilancne obveznosti 35.749 Odobreni dani krediti – vzhod 16.123 Odobreni dani krediti – zahod 19.626 6 Razkritja na podlagi dela 8 Uredbe CRR V nadaljevanju tega poglavja so predstavljena razkritja iz dela 8 Uredbe CRR, ki so relevantna za SID banko in niso vkljucena v predhodna poglavja letnega porocila. Razkritja so pripravljena ob upoštevanju smernic o zahtevah po razkritju informacij iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki jih je objavila EBA. Razkritja so pripravljena na posamicni podlagi za SID banko, saj banka ni zavezana k izpolnjevanju zahtev na konsolidirani podlagi. Podatki za primerjalno obdobje v posameznih predlogah poglavij 6, 7 in 8 se skladno z dolocbami smernic EBA nanašajo na obdobje, ki ga dolocajo smernice glede na pogostost razkritja (cetrtletno, polletno ali letno). V posameznih predlogah so prikazani stolpci in vrstice, relevantni za SID banko. Konec leta 2020 je Banka Slovenije spremenila metodologijo izkazovanja izkljucenih prihodkov iz naslova terjatev za obresti od nedonosnih posojil. Skladno s spremembo so na dan 31. 12. 2020 izkljuceni prihodki, ki so bili v predhodnih porocevalskih obdobjih izkazani kot zmanjšanje bruto izpostavljenosti, izkazani v okviru popravkov vrednosti terjatev. Zaradi te spremembe so bruto stanja nedonosnih terjatev v primerjavi s predhodnim porocevalskim obdobjem na dan 31. 12. 2020 višja, prav tako popravki vrednosti teh terjatev. 6.1 Razkritje kolicnika likvidnostnega kritja (LCR) kot dopolnitev k razkritju upravljanja likvidnostnega tveganja iz clena 435 Uredbe CRR (clen 435(1)(f) Uredbe CRR) Kvalitativne/kvantitativne informacije v zvezi likvidnostnim tveganjem v skladu s clenom 435(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Kvantitativne informacije o LCR Obseg konsolidacije Na posamicni Na posamicni podlagi Valute in enote v tisoc EUR v tisoc EUR Cetrtletje, ki se konca na 31. 3. 2020 30. 6. 2020 Število podatkovnih tock, uporabljenih za izracun povprecnih vrednosti 12 12 Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Visokokakovostna likvidna sredstva 1 Skupaj visokokakovostna likvidna sredstva (HQLA) 260.403 277.670 Likvidnostni odlivi 2 Vloge na drobno (vloge fizicnih oseb ali MSP), od tega: 0 0 0 0 3 Stabilne vloge 0 0 0 0 4 Manj stabilne vloge 0 0 0 0 5 Nezavarovano grosisticno financiranje 14.969 13.916 16.233 15.812 6 Vloge za operativne namene (vse nasprotne stranke) in vloge v zadružnih mrežah kreditnih institucij 0 0 0 0 7 Vloge za neoperativne namene (vse nasprotne stranke) 14.743 13.690 15.987 15.566 8 Nezavarovani dolg 226 226 247 247 9 Zavarovano grosisticno financiranje 0 0 10 Dodatne zahteve 151.264 30.065 162.000 26.155 Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj 11 Odlivi, povezani z izpostavljenostjo v izvedenih financnih instrumentih in drugimi zahtevami po zavarovanju s premoženjem 76 76 76 76 12 Odlivi, povezani z izgubo financiranja iz naslova dolžniških produktov 0 0 0 0 13 Okvirni krediti in okvirni likvidnostni krediti 151.189 29.989 161.924 26.079 14 Druge pogodbene obveznosti financiranja 332 332 1.058 370 15 Druge pogojne obveznosti financiranja 65.087 4.074 64.653 3.233 16 Skupaj likvidnostni odlivi 48.387 45.570 Likvidnostni prilivi 17 Zavarovani kreditni posli (npr. posli zacasnega odkupa) 0 0 0 0 18 Prilivi od izpostavljenosti, ki so v celoti izvršljive 35.125 30.352 37.698 32.808 19 Drugi likvidnostni prilivi 1.518 1.518 2.588 2.588 20 Skupaj likvidnostni prilivi 36.643 31.870 40.286 35.396 EU-20a V celoti izvzeti prilivi 0 0 0 0 EU-20b Prilivi, za katere se uporablja višja zgornja meja v višini 90 % 0 0 0 0 EU-20c Prilivi, za katere se uporablja višja zgornja meja v višini 75 % 36.643 31.870 40.286 35.396 Skupaj prilagojena vrednost Skupaj prilagojena vrednost 21 Likvidnostni blažilnik 260.403 277.670 22 Skupaj neto likvidnostni odlivi 25.111 19.994 23 Kolicnik likvidnostnega kritja (v %) 1502 % 1735 % Obseg konsolidacije Na posamicni podlagi Na Valute in enote v tisoc EUR v tisoc EUR Cetrtletje, ki se konca na 30. 9. 2020 31. 12. 2020 Število podatkovnih tock, uporabljenih za izracun 12 12 Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Visokokakovostna likvidna sredstva 1 Skupaj visokokakovostna likvidna sredstva (HQLA) 345.642 396.703 Likvidnostni odlivi 2 Vloge na drobno (vloge fizicnih oseb ali MSP), od tega: 0 0 0 0 3 Stabilne vloge 0 0 0 0 4 Manj stabilne vloge 0 0 0 0 5 Nezavarovano grosisticno financiranje 12.197 12.197 7.219 7.219 6 Vloge za operativne namene (vse nasprotne stranke) in vloge v zadružnih mrežah kreditnih institucij 0 0 0 0 7 Vloge za neoperativne namene (vse nasprotne stranke) 11.950 11.950 6.972 6.972 8 Nezavarovani dolg 247 247 247 247 9 Zavarovano grosisticno financiranje 0 0 10 Dodatne zahteve 174.751 27.676 172.979 26.660 11 Odlivi, povezani z izpostavljenostjo v izvedenih financnih instrumentih in drugimi zahtevami po zavarovanju s premoženjem 14 14 14 14 Obseg konsolidacije Na posamicni podlagi Na Valute in enote v tisoc EUR v tisoc EUR Cetrtletje, ki se konca na 30. 9. 2020 31. 12. 2020 Število podatkovnih tock, uporabljenih za izracun 12 12 Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj 12 Odlivi, povezani z izgubo financiranja iz naslova dolžniških produktov 0 0 0 0 13 Okvirni krediti in okvirni likvidnostni krediti 174.737 27.662 172.965 26.646 14 Druge pogodbene obveznosti financiranja 2.950 407 3.292 424 15 Druge pogojne obveznosti financiranja 63.971 3.199 3.201 16 Skupaj likvidnostni odlivi 43.478 37.504 Likvidnostni prilivi 17 Zavarovani kreditni posli (npr. posli zacasnega odkupa) 0 0 0 0 18 Prilivi od izpostavljenosti, ki so v celoti izvršljive 29.809 25.569 34.044 29.476 19 Drugi likvidnostni prilivi 2.568 2.568 1.923 1.923 20 Skupaj likvidnostni prilivi 32.377 28.136 35.968 31.399 EU-20a V celoti izvzeti prilivi 0 0 0 0 EU-20b Prilivi, za katere se uporablja višja zgornja meja v višini 90 % 0 0 0 0 EU-20c Prilivi, za katere se uporablja višja zgornja meja v višini 75 % 32.377 28.136 35.968 31.399 Skupaj prilagojena vrednost Skupaj prilagojena vrednost 21 Likvidnostni blažilnik 345.642 396.703 22 Skupaj neto likvidnostni odlivi 19.616 17.020 23 Kolicnik likvidnostnega kritja (v %) 1933 % 2706 % Kvalitativne informacije o LCR Koncentracija virov financiranja in likvidnosti Na strukturo virov financiranja pomembno vplivata specificna Izpostavljenost izvedenih financnih instrumentov in morebitni vpoklici zavarovanja s premoženjem Izpostavljenost izvedenih financnih instrumentov je predstavljena v racunovodskem delu, tocka 2.4.13. Valutna neusklajenost v LCR Likvidnostni blažilnik sestavljajo le postavke, nominirane v EUR. Tudi likvidnostni prilivi in odlivi so v veliki vecini nominirani v EUR. Delež, nominiran v USD, je majhen. Delež drugih valut v likvidnostnih prilivih (gre za stanja na racunih banke v tujih valutah) je zanemarljiv. Opis stopnje centralizacije upravljanja likvidnosti ter medsebojni odnosi in komunikacijski mehanizmi med enotami v skupini Banka izracunava LCR na posamicni podlagi. Druge postavke v izracunu LCR, ki niso zajete v predlogi za razkritje LCR, za katere institucija meni, da so pomembne za njen likvidnostni profil - 6.2 Število direktorskih mest, ki jih zasedajo clani upravljalnega organa (clen 435(2)(a) Uredbe CRR) Clanstvo v organih drugih oseb na dan 31. 12. 2020 Naziv druge osebe Funkcija Uprava mag. Sibil Svilan Združenje bank Slovenije clan nadzornega sveta European Association of Public Banks (EAPB) clan upravnega odbora Investicijski sklad Pobude treh morij clan nadzornega odbora Goran Katušin Združenje bank Slovenije namestnik clana nadzornega sveta Nadzorni svet Zlatko Vili Hohnjec Financni inženiring Zlatko Vili Hohnjec s.p. izvršna direktorska funkcija Terme Olimia d.d. clan nadzornega sveta Istrabenz Turizem d.d. clan nadzornega sveta Gradis Celje, d.d. – v stecaju stecajni upravitelj ELTI d.o.o. – v stecaju stecajni upravitelj Verada d.o.o. – v stecaju stecajni upravitelj Papir Servis d.o.o., Ljubljana – v stecaju stecajni upravitelj Polzela d.o.o. – v stecaju stecajni upravitelj G Gradnje d.o.o. – v stecaju stecajni upravitelj SGP Gorica d.d. – v stecaju stecajni upravitelj dr. Igor Masten Econlab Consulting d.o.o. direktor Econlab, Igor Masten s.p. izvršna direktorska funkcija dr. Sašo Polanec Econfer, Sašo Polanec s.p. izvršna direktorska funkcija Marko Tišma DUTB neizvršni direktor Terme Olimia d.d. clan nadzornega sveta 6.3 Glavne znacilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala (clen 437(1)(b) in (c) Uredbe CRR) 1 Izdajatelj SID 2 Edinstvena oznaka SIDR, ISIN SI0021102932 3 Zakonodaja, ki ureja instrument Slovenska Regulativna obravnava 4 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah v prehodnem obdobju Navadni lastniški temeljni kapital 5 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah po prehodnem obdobju Navadni lastniški temeljni kapital 6 Sprejemljivi na posamicni / (sub)konsolidirani podlagi / na posamicni in na (sub)konsolidirani podlagi Na posamicni podlagi 7 Vrsta instrumenta Navadne delnice 8 Znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu 300 milijonov EUR 9 Nominalni znesek instrumenta Ni nominalnega zneska – kosovna delnica 9a Cena izdaje Ni nominalnega zneska izdaje – kosovne delnice 9b Cena odkupa n. r. 10 Racunovodska razvrstitev Lastniški kapital 11 Prvotni datum izdaje 20. 6. 1997 12 Stalni ali z dolocenim rokom zapadlosti Stalni 13 Prvotni datum zapadlosti Ni zapadlosti 14 Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne nadzorniške odobritve Ne 15 Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica in odkupni znesek n. r. 16 Naknadni datumi odpoklica, ce so potrebni n. r. Kuponske obrestne mere/dividende n. r. n. r. – ni relevantno SID banka nima niti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala niti dodatnega kapitala. Skladno z dolocbami 4. clena ZSIRB bilancnega dobicka banke ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delnicarjem, temvec se odvede v druge rezerve iz dobicka. 6.4 Razkritje o kapitalu Priloga IV k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1423/2013 (clen 437(1)(d) in (e) Uredbe CRR) 31. 12. 2020 30. 6. 2020 Navadni lastniški temeljni kapital: (A) (A) 1 Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplacani presežek kapitala 299.814 299.814 Vplacani kapitalski instrumenti 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Lastne delnice (1.324) (1.324) 3 Akumulirani drugi vseobsegajoci donos (in druge rezerve, da se vkljucijo nerealizirani dobicki in izgube v skladu z veljavnimi racunovodskimi standardi) 167.802 143.889 6 Navadni lastniški temeljni kapital pred regulativnimi prilagoditvami 467.617 443.704 7 Dodatne prilagoditve vrednosti (negativni znesek) (921) (739) 8 Neopredmetena sredstva (zmanjšana za povezane obveznosti za davek) (negativni znesek) (992) (931) 24 Odbitek iz naslova posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja (8.590) (4.888) 25a Izgube tekocega poslovnega leta (negativni znesek) 0 (808) 28 Skupne regulativne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala (10.503) (7.365) 29 Navadni lastniški temeljni kapital (CET1) 457.114 436.339 45 Temeljni kapital (temeljni kapital = navadni lastniški temeljni kapital + dodatni temeljni kapital) 457.114 436.339 59 Skupni kapital (skupni kapital = temeljni kapital + dodatni kapital) 457.114 436.339 60 Skupna tveganju prilagojena sredstva 1.569.690 1.310.843 61 Navaden lastniški temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 29,12 % 33,29 % 62 Temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 29,12 % 33,29 % 63 Skupni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 29,12 % 33,29 % 64 Zahteva po posamezni instituciji lastnemu blažilniku (zahteva o navadnem lastniškem temeljnem kapitalu v skladu s clenom 92(1)(a), skupaj z zahtevami po varovalnih kapitalskih blažilnikih in proticiklicnih blažilnikih, blažilnikom sistemskih tveganj in blažilnikom za sistemsko pomembne institucije, ki so izraženi kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 3,012 % 3,008 % 65 od tega: zahteva po varovalnem kapitalskem blažilniku 2,500 % 2,500 % 66 od tega: zahteva po proticiklicnem blažilniku 0,012 % 0,008 % 67a od tega: blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: GSPI) ali druge sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: DSPI) 0,500 % 0,500 % 72 Neposredni in posredni deleži kapitala subjektov financnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek pod pragom 10%, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) 6.540 6.634 V preglednici zgoraj so razkrite postavke kapitala banke po predlogi iz Izvedbene uredbe (EU) št. 1423/2013, v kateri so opredeljene zahteve glede razkritja kapitala za institucije v skladu z Uredbo CRR. SID banka nima niti instrumentov dodatnega temeljnega kapitala niti dodatnega kapitala. Do sprejetja sklepa skupšcine SID banke o razporeditvi dobicka se cisti dobicek poslovnega leta, ki za leto 2020 znaša 8.490 tisoc EUR, ne upošteva v izracunu kapitala za namen kapitalske ustreznosti. 6.5 Geografska porazdelitev kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov in znesek posamezni instituciji lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika (clen 440(1)(a) Uredbe CRR) V spodnji preglednici so izkazane tiste kreditne izpostavljenosti po posameznih državah, ki so ustrezne za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov, to je izpostavljenosti po posameznih kategorijah izpostavljenosti, opredeljene v clenu 112 Uredbe CRR, razen kategorij izpostavljenosti iz tock (a) do (f) navedenega clena. Banka za izracun vrednosti izpostavljenosti uporablja standardiziran pristop. Banka nima izpostavljenosti, vkljucenih v trgovalno knjigo, niti izpostavljenosti v listinjenju. Splošne kreditne Kapitalske zahteve (110) (120) 31. 12. 2020 (010) Vrednost izpostavljenosti za standardizirani pristop (SA) (070) Od tega: splošne kreditne izpostavljenosti (100) Skupaj Oznaka države SI 1.055.117 84.668 84.668 0,86 0,00 % FR 26.716 2.137 2.137 0,02 0,00 % LU 24.750 2.373 2.373 0,02 0,25 % NL 22.092 1.867 1.867 0,02 0,00 % DE 15.396 1.232 1.232 0,01 0,00 % HR 12.920 1.034 1.034 0,01 0,00 % CZ 9.183 735 735 0,01 0,50 % AT 9.038 723 723 0,01 0,00 % UA 8.647 692 692 0,01 0,00 % CK 6.980 558 558 0,01 0,00 % US 6.177 494 494 0,01 0,00 % GH 5.743 459 459 0,00 0,00 % IT 4.274 342 342 0,00 0,00 % BE 3.503 280 280 0,00 0,00 % NO 3.176 254 254 0,00 1,00 % RS 1.856 148 148 0,00 0,00 % GB 63 5 5 0,00 0,00 % CH 8 1 1 0,00 0,00 % IE 5 0 0 0,00 0,00 % RO 2 0 0 0,00 0,00 % MK 1 0 0 0,00 0,00 % Skupaj 1.215.647 98.003 98.003 1 Splošne kreditne Kapitalske zahteve (110) (120) 30. 6. 2020 (010) Vrednost izpostavljenosti za standardizirani pristop (SA) (070) Od tega: splošne kreditne izpostavljenosti (100) Skupaj Oznaka države SI 900.479 72.492 72.492 0,90 0,00 % FR 15.064 1.205 1.205 0,01 0,00 % NL 14.694 1.276 1.276 0,02 0,00 % AT 9.998 800 800 0,01 0,00 % HR 9.804 784 784 0,01 0,00 % US 8.391 671 671 0,01 0,00 % UA 7.448 596 596 0,01 0,00 % CK 6.762 541 541 0,01 0,00 % GH 5.875 470 470 0,01 0,00 % DE 4.939 395 395 0,00 0,00 % CZ 4.020 322 322 0,00 1,00 % BE 3.400 272 272 0,00 0,00 % NO 3.164 253 253 0,00 1,00 % RS 2.560 205 205 0,00 0,00 % LU 1.180 142 142 0,00 0,25 % GB 43 3 3 0,00 0,00 % IE 34 3 3 0,00 0,00 % MK 1 0 0 0,00 0,00 % Skupaj 997.855 80.429 80.429 1,00 (clen 440(1)(b) Uredbe CRR) – stopnja banki lastnega proticiklicnega blažilnika Stopnja banki lastnega proticiklicnega blažilnika je izracunana kot tehtano povprecje veljavnih stopenj proticiklicnih blažilnikov za države, v katerih ima banka ustrezne izpostavljenosti za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov, in za banko na dan 31. 12. 2020 znaša 0,012 odstotka. 31. 12. 2020 30. 6. 2020 010 Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem 1.569.690 1.310.843 020 Stopnja posamezni instituciji lastnega proticiklicnega blažilnika 0,012 % 0,008 % 030 Zahteva za posamezni instituciji lasten proticiklicni blažilnik 195 99 6.6 Predloga 1 – EU LI1: Vzporejanje kategorij iz racunovodskih izkazov z regulativnimi kategorijami tveganja (clen 436(b) Uredbe CRR) a c d f g Knjigovodska vrednost postavk 31. 12. 2020 Knjigovodske vrednosti, kot so navedene v objavljenih racunovodskih izkazih za katere velja okvir za kreditno tveganje za katere velja okvir za kreditno tveganje nasprotne stranke za katere velja okvir za tržna tveganja za katere ne veljajo kapitalske zahteve ali ki se odbijejo od kapitala Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 120.186 120.186 0 0 0 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 35.197 35.197 0 0 0 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 883.106 883.106 0 0 0 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.858.751 1.858.751 0 0 0 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 1.153 0 1.153 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 4.337 4.337 0 0 0 Neopredmetena sredstva 992 0 0 0 992 Druga sredstva 3.637 3.637 0 0 0 Skupaj sredstva 2.907.358 2.905.214 1.153 0 992 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 2.424.554 0 0 0 2.424.554 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 1.087 0 1.087 0 0 Rezervacije 4.635 3.191 0 0 1.444 Druge obveznosti 976 0 0 0 976 Skupaj obveznosti 2.431.252 3.191 1.087 0 2.426.973 a c d f g Knjigovodska vrednost postavk 31. 12. 2019 Knjigovodske vrednosti, kot so navedene v objavljenih racunovodskih izkazih za katere velja okvir za kreditno tveganje za katere velja okvir za kreditno tveganje nasprotne stranke za katere velja okvir za tržna tveganja za katere ne veljajo kapitalske zahteve ali ki se odbijejo od kapitala Denar v blagajni, stanje na racunih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 72.729 72.729 0 0 0 Financna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 17.685 17.685 0 0 0 Financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa 664.566 664.566 0 0 0 Financna sredstva, merjena po odplacni vrednosti 1.644.655 1.644.655 0 0 0 Opredmetena osnovna sredstva 4.618 4.618 0 0 0 Neopredmetena sredstva 980 0 0 0 980 Druga sredstva 932 932 0 0 0 Skupaj sredstva 2.406.164 2.405.185 0 0 980 Financne obveznosti, merjene po odplacni vrednosti 1.938.463 0 0 0 1.938.463 Izvedeni financni instrumenti, namenjeni varovanju 841 0 841 0 0 Rezervacije 2.374 1.532 0 0 842 Druge obveznosti 626 0 0 0 626 Skupaj obveznosti 1.942.304 1.532 841 0 1.939.931 6.7 Predloga 2 – EU LI2: Glavni viri razlik med regulativnimi zneski izpostavljenosti in knjigovodskimi vrednostmi v racunovodskih izkazih 31. 12. 2020 a b c Skupaj Postavke, za katere velja okvir za kreditno tveganje okvir za kreditno tveganje nasprotne stranke 1 Knjigovodska vrednost sredstev v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene (v skladu s predlogo EU LI1) 2.907.358 2.905.214 1.153 2 Knjigovodska vrednost obveznosti v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene (v skladu s predlogo EU LI1) (4.278) (3.191) (1.087) 3 Skupni neto znesek v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene 2.903.080 2.902.022 66 4 Zunajbilancni zneski 270.640 191.748 0 5 Razlike za izvedene financne instrumente 7.684 0 7.684 6 Razlike zaradi uporabe konverzijskih faktorjev za zunajbilancne obveznosti (78.892) 0 0 7 Razlike zaradi upoštevanja rezervacij 3.191 3.191 0 8 Razlike zaradi odbitkov od kapitala (992) 0 0 10 Zneski izpostavljenosti, upoštevani za regulativne namene 3.104.712 3.096.962 7.750 31. 12. 2019 a b c Skupaj Postavke, za katere velja okvir za kreditno tveganje okvir za kreditno tveganje nasprotne stranke 1 Knjigovodska vrednost sredstev v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene (v skladu s predlogo EU LI1) 2.406.164 2.405.185 0 2 Knjigovodska vrednost obveznosti v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene (v skladu s predlogo EU LI1) (2.373) (1.532) (841) 3 Skupni neto znesek v okviru obsega konsolidacije za regulativne namene 2.403.791 2.403.653 (841) 4 Zunajbilancni zneski 274.689 163.209 0 5 Razlike za izvedene financne instrumente 1.741 0 1.741 6 Razlike zaradi uporabe konverzijskih faktorjev za zunajbilancne obveznosti (111.481) 0 0 7 Razlike zaradi upoštevanja rezervacij 1.532 1.532 0 8 Razlike zaradi odbitkov od kapitala (980) 0 0 10 Zneski izpostavljenosti, upoštevani za regulativne namene 2.569.293 2.568.393 900 SID banka je zavezana k izpolnjevanju regulatornih zahtev na posamicni podlagi, zato se podatki v zgornji predlogi nanašajo na posamicne izkaze banke. Predloga prikazuje razliko med knjigovodskimi vrednostmi sredstev in zunajbilancnih obveznosti v racunovodskih izkazih ter prilagojenimi zneski izpostavljenosti, ki se uporabljajo za regulativne namene in so osnova za izracun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti. 6.8 Predloga 4 – EU OV1: Pregled zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti (clen 438(c) do (f) Uredbe CRR) Tveganju prilagojene Minimalne kapitalske 31. 12. 2020 30. 9. 2020 31. 12. 2020 30. 9. 2020 1 Kreditno tveganje (brez kreditnega tveganja nasprotne stranke) 1.473.502 1.340.712 117.880 107.257 clen 438(c)(d) 2 od tega standardizirani pristop 1.473.502 1.340.712 117.880 107.257 clen 438(c)(d), clen 107 6 Kreditno tveganje nasprotne stranke (CCR) 8.475 8.811 678 705 9 od tega standardizirani pristop 1.550 1.550 124 124 clen 438(c)(d) 12 od tega prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA) 6.925 7.261 554 581 clen 438(f) 23 Operativno tveganje 87.713 64.245 7.017 5.140 24 od tega enostavni pristop 87.713 64.245 7.017 5.140 clen 437(2), clen 48 in clen 60 27 Zneski, nižji od pragov za odbitek (po dodelitvi uteži tveganja 250 %) 0 905 0 72 29 Skupaj 1.569.690 1.414.674 125.575 113.174 6.9 Predloga 7 – EU CRB-B: Skupni in povprecni neto znesek izpostavljenosti (clen 442(c) Uredbe CRR) a b a b Neto vrednost izpostavljenosti 31. 12. 2020 Povprecne neto izpostavljenosti v letu 2020 Neto vrednost izpostavljenosti 31. 12. 2019 Povprecne neto izpostavljenosti v letu 2019 16 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 806.146 742.827 594.458 617.927 17 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 107.929 77.605 67.736 58.240 18 Subjekti javnega sektorja 22.417 24.448 33.702 32.168 19 Multilateralne razvojne banke 12.508 13.658 15.254 13.592 20 Mednarodne organizacije 1.249 250 0 0 21 Institucije 951.769 945.662 934.480 961.938 22 Podjetja 1.216.394 1.050.093 929.547 855.827 23 od tega: MSP 427.193 362.442 320.834 281.357 28 Neplacane izpostavljenosti 32.492 27.727 27.357 28.681 29 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 17.432 9.294 4.758 3.170 33 Lastniški instrumenti 6.540 15.651 51.899 32.049 34 Druge izpostavljenosti 5.537 5.445 5.050 5.387 35 Skupaj standardizirani pristop 3.180.412 2.912.658 2.664.241 2.608.980 36 Skupaj 3.180.412 2.912.658 2.664.241 2.608.980 6.10 Predloga 8 – EU CRB-C: Geografska razclenitev izpostavljenosti (clen 442(d) Uredbe CRR) a b c d n Neto vrednosti 31. 12. 2020 Slovenija Druge clanice EU Druge evropske države Druge države Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 547.231 258.916 0 0 806.146 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 105.770 2.158 0 0 107.929 9 Subjekti javnega sektorja 22.417 0 0 0 22.417 10 Multilateralne razvojne banke 0 12.508 0 0 12.508 11 Mednarodne organizacije 0 1.249 0 0 1.249 12 Institucije 664.944 243.646 43.179 0 951.769 13 Podjetja 1.076.058 108.710 14.015 17.610 1.216.394 16 Neplacane izpostavljenosti 25.661 6.831 0 0 32.492 17 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 5.116 12.316 0 0 17.432 21 Lastniški instrumenti 0 6.540 0 0 6.540 22 Druge izpostavljenosti 4.971 462 72 32 5.537 23 Skupaj standardizirani pristop 2.452.168 653.337 57.265 17.642 3.180.412 24 Skupaj 2.452.168 653.337 57.265 17.642 3.180.412 a b c d n Neto vrednosti 31. 12. 2019 Slovenija Druge clanice EU Druge evropske države Druge države Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 447.755 146.702 0 0 594.458 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 65.514 2.205 17 0 67.736 9 Subjekti javnega sektorja 33.702 0 0 0 33.702 10 Multilateralne razvojne banke 0 15.254 0 0 15.254 11 Mednarodne organizacije 0 0 0 0 0 12 Institucije 691.515 201.512 41.453 0 934.480 13 Podjetja 867.524 27.472 14.245 20.305 929.547 16 Neplacane izpostavljenosti 22.189 4.978 190 0 27.357 17 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 2.258 2.500 0 0 4.758 21 Lastniški instrumenti 45.352 6.547 0 0 51.899 22 Druge izpostavljenosti 4.811 209 1 30 5.050 23 Skupaj standardizirani pristop 2.180.619 407.381 55.906 20.335 2.664.241 24 Skupaj 2.180.619 407.381 55.906 20.335 2.664.241 6.11 Predloga 9 – EU CRB-D: Koncentracija izpostavljenosti po gospodarskih panogah (clen 442(e) Uredbe CRR) Neto vrednosti 31. 12. 2020 Financne in zavarovalniške dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti Predelovalne dejavnosti Promet in skladišcenje Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Drugo Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 119.303 686.844 0 0 0 0 806.146 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 107.929 0 0 0 0 107.929 9 Subjekti javnega sektorja 8.074 14.043 0 0 0 300 22.417 10 Multilateralne razvojne banke 12.508 0 0 0 0 0 12.508 11 Mednarodne organizacije 0 0 0 0 0 1.249 1.249 12 Institucije 951.769 0 0 0 0 0 951.769 13 Podjetja 31.944 0 440.589 174.210 141.541 428.110 1.216.394 16 Neplacane izpostavljenosti 349 0 4.892 6.304 16.834 4.112 32.492 17 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 17.432 0 0 0 0 0 17.432 21 Lastniški instrumenti 6.540 0 0 0 0 0 6.540 22 Druge izpostavljenosti 4.873 416 30 8 3 207 5.537 23 Skupaj standardizirani pristop 1.152.791 809.231 445.511 180.523 158.377 433.979 3.180.412 24 Skupaj 1.152.791 809.231 445.511 180.523 158.377 433.979 3.180.412 Neto vrednosti 31. 12. 2019 Financne in zavarovalniške dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti Predelovalne dejavnosti Promet in skladišcenje Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro Drugo Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 72.673 521.785 0 0 0 0 594.458 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 67.736 0 0 0 0 67.736 9 Subjekti javnega sektorja 25.260 8.441 0 0 0 0 33.702 10 Multilateralne razvojne banke 15.254 0 0 0 0 0 15.254 11 Mednarodne organizacije 0 0 0 0 0 0 0 12 Institucije 934.480 0 0 0 0 0 934.480 13 Podjetja 13.204 0 339.955 149.258 139.312 287.818 929.547 16 Neplacane izpostavljenosti 602 0 4.288 6.734 0 15.733 27.357 17 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 4.758 0 0 0 0 0 4.758 21 Lastniški instrumenti 51.899 0 0 0 0 0 51.899 22 Druge izpostavljenosti 4.846 1 0 8 0 196 5.050 23 Skupaj standardizirani pristop 1.122.976 597.963 344.243 155.999 139.312 303.748 2.664.241 24 Skupaj 1.122.976 597.963 344.243 155.999 139.312 303.748 2.664.241 V okviru izpostavljenosti do drugih panog sta na dan 31. 12. 2020 najvecji izpostavljenosti izka-zani do panoge oskrba z elektricno energijo, plinom in paro v višini 175.162 tisoc EUR ter do panoge gostinstvo v višini 94.767 tisoc EUR. 6.12 Predloga 10 – EU CRB-E: Zapadlost izpostavljenosti (clen 442(f) Uredbe CRR) V spodnji preglednici so po posameznih kategorijah izpostavljenosti po preostali zapadlosti izkazane neto bilancne in zunajbilancne izpostavljenosti. V primeru obrocnega odplacevanja zapadlosti posameznih poslov se upošteva koncni datum zapadlosti posla. a b c d e f 31. 12. 2020 Neto vrednost izpostavljenosti Na vpogled Do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Zapadlost ni dolocena Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 119.303 108.955 196.011 381.877 1 806.146 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 0 7.187 100.741 0 107.929 9 Subjekti javnega sektorja 0 0 0 22.417 0 22.417 10 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 508 12.000 12.508 11 Mednarodne organizacije 0 0 0 1.249 0 1.249 12 Institucije 883 156.989 229.596 564.301 0 951.769 13 Podjetja 8 38.267 294.184 869.001 14.934 1.216.394 16 Neplacane izpostavljenosti 1.021 17.185 2.956 11.330 0 32.492 17 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 0 0 0 0 17.432 17.432 21 Lastniški instrumenti 0 0 0 0 6.540 6.540 22 Druge izpostavljenosti 0 0 0 0 5.536 5.537 23 Skupaj standardizirani pristop 121.215 321.397 729.934 1.951.424 56.443 3.180.412 24 Skupaj 121.215 321.397 729.934 1.951.424 56.443 3.180.412 a b c d e f 31. 12. 2019 Neto vrednost izpostavljenosti Na vpogled Do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Zapadlost ni dolocena Skupaj 7 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 72.573 43.445 237.500 240.490 450 594.458 8 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 115 5.021 62.599 0 67.736 9 Subjekti javnega sektorja 0 16.733 0 16.969 0 33.702 10 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 3.254 12.000 15.254 11 Mednarodne organizacije 0 0 0 0 0 0 12 Institucije 56 104.541 259.463 570.420 0 934.480 13 Podjetja 8 39.814 244.099 645.625 0 929.547 16 Neplacane izpostavljenosti 467 6.736 12.963 7.191 0 27.357 17 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 0 0 0 0 4.758 4.758 21 Lastniški instrumenti 0 45.352 0 0 6.547 51.899 22 Druge izpostavljenosti 0 0 0 0 5.050 5.050 23 Skupaj standardizirani pristop 73.104 256.736 759.046 1.546.550 28.805 2.664.241 24 Skupaj 73.104 256.736 759.046 1.546.550 28.805 2.664.241 6.13 Predloga 11 – EU CR1-A: Kreditna kakovost izpostavljenosti po kategorijah izpostavljenosti in instrumentih (clen 442(g) in (h) Uredbe CRR) a b c e f g 31. 12. 2020 Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v 2. polletju 2020 Neto vrednosti (a + b - c) Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti 16 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 0 806.187 40 0 5 806.146 17 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 107.959 30 0 (1) 107.929 18 Subjekti javnega sektorja 0 22.434 17 0 26 22.417 19 Multilateralne razvojne banke 0 12.508 0 0 0 12.508 20 Mednarodne organizacije 0 1.249 0 0 0 1.249 21 Institucije 0 954.663 2.894 0 (226) 951.769 22 Podjetja 0 1.267.571 51.177 0 (15.930) 1.216.394 23 Od tega: MSP 0 458.631 31.438 0 (10.673) 427.193 28 Neplacane izpostavljenosti 70.283 0 37.791 23.245 13.176 32.492 29 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 0 17.432 0 0 0 17.432 33 Lastniški instrumenti 15.616 6.540 15.616 0 0 6.540 34 Druge izpostavljenosti 0 5.537 0 0 0 5.537 35 Skupaj standardizirani pristop 85.900 3.202.079 107.566 23.245 (2.950) 3.180.412 36 Skupaj 85.900 3.202.079 107.566 23.245 (2.950) 3.180.412 37 Od tega: posojila 70.283 1.894.095 87.862 23.245 (1.616) 1.876.516 38 Od tega: dolžniški vrednostni papirji 0 877.463 897 0 (209) 876.566 39 Od tega: zunajbilancne izpostavljenosti 0 270.640 3.191 0 (1.124) 267.449 a b c e f g 30. 6. 2020 Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v 1. polletju 2020 Neto vrednosti (a + b - c) Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti 16 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 0 742.850 46 0 (23) 742.805 17 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 71.176 29 0 (14) 71.147 18 Subjekti javnega sektorja 0 16.464 43 0 (21) 16.421 19 Multilateralne razvojne banke 0 12.980 0 0 0 12.980 20 Mednarodne organizacije 0 0 0 0 0 0 21 Institucije 0 930.082 2.667 0 (1.221) 927.415 22 Podjetja 0 1.071.300 35.299 0 (12.094) 1.036.002 23 Od tega: MSP 0 376.030 20.675 0 (8.593) 355.356 28 Neplacane izpostavljenosti 67.647 0 45.952 23.245 (3.766) 21.696 29 Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 0 7.807 0 0 0 7.807 33 Lastniški instrumenti instrumentov 15.616 6.634 15.616 0 18 6.634 34 Druge izpostavljenosti 0 5.509 0 0 0 5.509 35 Skupaj standardizirani pristop 83.264 2.864.803 99.652 23.245 (17.121) 2.848.414 36 Skupaj 83.264 2.864.803 99.652 23.245 (17.121) 2.848.414 37 Od tega: posojila 67.647 1.673.852 81.280 23.245 (16.207) 1.660.219 38 Od tega: dolžniški vrednostni papirji 0 715.264 688 0 (378) 714.577 39 Od tega: zunajbilancne izpostavljenosti 0 276.270 2.068 0 (535) 274.203 6.14 Predloga 12 – EU CR1-B: Kreditna kakovost izpostavljenosti po gospodarskih panogah (clen 442(g) Uredbe CRR) a b c e f g Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v 2. polletju 2020 31. 12. 2020 Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Neto vrednosti (a + b - c) Financne in zavarovalniške dejavnosti 16.101 1.155.384 18.694 0 (188) 1.152.791 Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 0 809.305 74 0 5 809.231 Predelovalne dejavnosti 13.943 469.428 37.859 7.718 (6.643) 445.511 Promet in skladišcenje 6.411 176.121 2.009 0 1.761 180.523 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 31.320 146.634 19.576 0 10.945 158.377 Drugo 18.126 445.207 29.354 15.527 (8.830) 433.979 Skupaj 85.900 3.202.079 107.566 23.245 (2.950) 3.180.412 a b c e f g Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v 1. polletju 2020 30. 6. 2020 Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Neto vrednosti (a + b - c) Financne in zavarovalniške dejavnosti 16.099 1.165.384 18.501 0 (1.268) 1.162.982 Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 0 646.625 79 0 (40) 646.546 Predelovalne dejavnosti 11.791 401.708 29.424 7.718 (5.720) 384.075 Promet in skladišcenje 6.285 155.018 3.711 0 (2.106) 157.592 Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro 0 169.635 676 0 (223) 168.959 Drugo 49.089 326.432 47.261 15.527 (7.765) 328.261 Skupaj 83.264 2.864.803 99.652 23.245 (17.121) 2.848.414 6.15 Predloga 13 – EU CR1-C: Kreditna kakovost izpostavljenosti po geografskih obmocjih (clen 442(h) Uredbe CRR) a b c e f g 31. 12. 2020 Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v 2. polletju 2020 Neto vrednosti (a + b - c) Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Slovenija 74.125 2.478.175 100.132 23.245 (5.877) 2.452.168 Druge clanice EU 11.495 647.038 5.197 0 4.425 653.337 Druge evropske države 279 57.413 427 0 (233) 57.265 Druge države 0 19.453 1.811 0 (1.264) 17.642 Skupaj 85.900 3.202.079 107.566 23.245 (2.950) 3.180.412 a b c e f g 30. 6. 2020 Bruto knjigovodska vrednost Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani odpisi Oblikovani popravki zaradi kreditnega tveganja v 1. polletju 2020 Neto vrednosti (a + b - c) Neplacane izpostavljenosti Placane izpostavljenosti Slovenija 71.718 2.292.697 90.482 23.245 (16.366) 2.273.933 Druge clanice EU 10.934 495.747 8.071 0 (891) 498.611 Druge evropske države 611 55.665 526 0 10 55.750 Druge države 0 20.693 573 0 126 20.120 Skupaj 83.264 2.864.803 99.652 23.245 (17.121) 2.848.414 V predlogah 11, 12 in 13 so prikazane bilancne in zunajbilancne bruto in neto izpostavljenosti. V okviru popravkov vrednosti so izkazane tudi rezervacije za zunajbilancne obveznosti. Posebni popravek zaradi kreditnega tveganja v višini 107.566 tisoc EUR vkljucuje stanje popravka kapitalskih naložb v višini 15.616 tisoc EUR, oblikovanih oslabitev in rezervacij kreditov in drugih financnih sredstev v višini 76.504 tisoc EUR ter stanje odmikov in popravkov vrednosti iz naslova kreditnega tveganja za financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti v višini 15.446 tisoc EUR. Odhodki za oblikovane popravke zaradi kreditnega tveganja v letu 2020 skupaj znašajo 20.071 tisoc EUR, od tega v drugem polletju 2.950 tisoc EUR. Oblikovani popravki vrednosti zaradi kreditnega tveganja pomenijo odhodke za oslabitve kreditov in drugih financnih sredstev, merjenih po odplacni vrednosti, rezervacije za zunajbilancne izpostavljenosti ter izgube oziroma dobicke iz naslova kreditnega tveganja za financna sredstva, merjena po pošteni vrednosti. Akumulirani odpisi v višini 23.245 tisoc EUR se nanašajo na stanje terjatev, odpisanih v preteklih obdobjih do 31. 12. 2020, za katere postopek izterjave še ni zakljucen in jih banka vodi v zunajbilancni evidenci. 6.16 Predloga 16 – EU CR2-A: Spremembe stanja posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja (clen 31. 12. 2020 30. 6. 2020 Akumulirani posebni popravek zaradi kreditnega tveganja Akumulirani posebni popravek zaradi kreditnega tveganja 1 Zacetno stanje 81.968 64.921 2 Povecanja zaradi zneskov, namenjenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju 31.435 27.625 3 Zmanjšanja zaradi zneskov, razveljavljenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju (29.609) (11.039) 4 Znesek odpisov, ki zmanjšujejo akumulirane popravke zaradi kreditnega tveganja (6.013) (1) 6 Ucinek razlik v menjalnih tecajih 16 2 8 Druge prilagoditve 10.962 461 9 Koncno stanje 88.759 81.968 10 Placila predhodno že odpisanih zneskov, pripoznanih neposredno v izkazu poslovnega izida 0 2 V preglednici so prikazana stanja in gibanje popravkov vrednosti financnih sredstev (danih kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev) brez rezervacij za zunajbilanco. Izkljuceni prihodki se v skladu s spremembo metodologije prikazujejo kot oslabitve. V preglednici gibanj popravkov vrednosti je ta sprememba evidentirana med drugimi prilagoditvami. 6.17 Predloga 17 – EU CR2-B: Spremembe stanja neplacanih in oslabljenih kreditov ter dolžniških vrednostnih papirjev a 31. 12. 2020 Bruto knjigovodske vrednosti neplacanih izpostavljenosti 1 Zacetno stanje 1. 7. 67.647 2 Krediti in dolžniški vrednostni papirji, ki so od zadnjega porocevalskega obdobja v položaju neplacila ali oslabljeni 578 3 Zapustili položaj neplacila (56) 4 Odpisani zneski (4.837) 5 Druge spremembe 6.950 6 Koncno stanje 70.283 a 30. 6. 2020 Bruto knjigovodske vrednosti neplacanih izpostavljenosti 1 Zacetno stanje 1. 1. 68.863 2 Krediti in dolžniški vrednostni papirji, ki so od zadnjega porocevalskega obdobja v položaju neplacila ali oslabljeni 1.580 3 Zapustili položaj neplacila (23) 4 Odpisani zneski 0 5 Druge spremembe (2.773) 6 Koncno stanje 67.647 6.18 Predloga 18 – EU CR3: Tehnike CRM – pregled (clen 453(g) Uredbe CRR) Skupna vrednost izpostavljenosti po kategorijah, ki je zavarovana s financnimi jamstvi 31. 12. 2020 30. 6. 2020 Nezavarovane izpostavljenosti, knjigovodska vrednost Zavarovane izpostavljenosti Izpostavljenosti, zavarovane s financnimi jamstvi Nezavarovane izpostavljenosti, knjigovodska vrednost Zavarovane izpostavljenosti Izpostavljenosti, zavarovane s financnimi jamstvi Skupni znesek kreditov 1.876.516 0 0 1.660.219 0 0 Skupni dolžniški vrednostni papirji 876.566 0 0 714.577 0 0 Skupni znesek izpostavljenosti 2.753.082 0 0 2.374.796 0 0 Od tega neplacane 32.492 0 0 21.696 0 0 V zgornji predlogi je prikazana knjigovodska vrednost kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev. Banka za zmanjševanje kreditnega tveganja pri izracunu kapitalskih zahtev ne upošteva prejetih zavarovanj, razen ce je iz posebnosti produkta razvidno, da sama izpostavljenost ne pomeni kreditnega tveganja, pri cemer je vnaprej znano, da tudi brez upoštevanja ucinkov zavarovanj izgube ne bi bremenile kapitala banke. Upravljanje kreditnih zavarovanj je podrobneje opisano v poglavju 3.1 racunovodskega dela letnega porocila. 6.19 Predloga 19 – EU CR4: Standardiziran pristop – izpostavljenost kreditnemu tveganju in ucinki CRM (clen 453(f) in (g) Uredbe CRR) a b c d e f Izpostavljenosti pred CCF in CRM Izpostavljenosti po CCF in CRM Tveganju prilagojene izpostav- ljenosti Gostota tveganju prilagojene izpostav- ljenosti 31. 12. 2020 Bilancni znesek Zunaj-bilancni znesek Bilancni znesek Zunaj-bilancni znesek 1 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 785.775 20.371 785.775 29.242 7.435 0,9 % 2 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 103.405 4.523 103.405 2.262 21.133 20,0 % 3 Subjekti javnega sektorja 17.549 4.867 17.549 2.434 3.997 20,0 % 4 Multilateralne razvojne banke 508 12.000 508 12.000 2.400 19,2 % 5 Mednarodne organizacije 1.249 0 1.249 0 0 0,0 % 6 Institucije 918.633 33.135 918.633 16.007 215.049 23,0 % 7 Podjetja 1.016.093 200.301 1.016.093 137.554 1.153.647 100,0 % 10 Neplacane izpostavljenosti 32.492 0 32.492 0 33.168 102,1 % 11 Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem 17.432 0 17.432 0 26.148 150,0 % 15 Lastniški instrumenti 6.540 0 6.540 0 6.540 100,0 % 16 Druge izpostavljenosti 5.537 0 5.537 0 5.537 100,0 % 17 Skupaj 2.905.214 275.199 2.905.214 199.498 1.475.052 47,5 % a b c d e f Izpostavljenosti pred CCF in CRM Izpostavljenosti po CCF in CRM Tveganju prilagojene izpostav-ljenosti Gostota tveganju prilagojene izpostav-ljenosti 30. 6. 2020 Bilancni znesek Zunaj-bilancni znesek Bilancni znesek Zunaj-bilancni znesek 1 Enote centralne ravni držav in centralne banke 722.433 20.371 722.433 20.371 7.583 1,0 % 2 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 62.571 8.576 62.571 4.288 13.372 20,0 % 3 Subjekti javnega sektorja 16.421 0 16.421 0 3.284 20,0 % 4 Multilateralne razvojne banke 980 12.000 980 12.000 2.400 18,5 % 5 Mednarodne organizacije 0 0 0 0 0 0 % 6 Institucije 915.258 12.157 915.258 6.478 213.522 23,2 % 7 Podjetja 814.103 221.899 814.103 142.107 956.210 100,0 % 10 Neplacane izpostavljenosti 21.696 0 21.696 0 25.299 116,6 % 11 Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem 7.807 0 7.807 0 11.711 150,0 % 15 Lastniški instrumenti 6.634 0 6.634 0 6.634 100,0 % 16 Druge izpostavljenosti 5.509 0 5.509 0 5.509 100,0 % 17 Skupaj 2.573.412 275.003 2.573.412 185.244 1.245.523 45,1 % V predlogi so prikazane bilancne in zunajbilancne izpostavljenosti po posameznih kategorijah, in sicer neto izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev in pred zmanjšanjem izpostavljenosti zaradi ucinkov uporabe ustreznih zavarovanj, izpostavljenosti po uporabi teh ter znesek tveganju prilagojene aktive in njeno gostoto oziroma povprecno utež tveganja po posameznih kategorijah izpostavljenosti. 6.20 Predloga 20 – EU CR5: Standardizirani pristop – razclenitev izpostavljenosti glede na kategorijo izpostavljenosti in utež tveganja (clen 444(e) Uredbe CRR) Uteži tveganja Skupaj Od tega 31. 12. 2020 0 % 20 % 50 % 100 % 150 % 250 % 1 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 777.840 37.176 0 0 0 0 815.017 815.017 (620) 2 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 105.667 0 0 0 0 105.667 105.667 (2) 3 Subjekti javnega sektorja 0 19.983 0 0 0 0 19.983 19.983 0 4 Multilateralne razvojne banke 508 12.000 0 0 0 0 12.508 12.508 0 5 Mednarodne organizacije 1.249 0 0 0 0 0 1.249 1.249 (1) 6 Institucije 0 899.490 0 35.151 0 0 934.641 934.641 (136) 7 Podjetja 0 0 0 1.153.647 0 0 1.153.647 1.153.647 (119) 10 Neplacane izpostavljenosti 0 0 0 31.141 1.351 0 32.492 32.492 (18) 11 Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem 0 0 0 0 17.432 0 17.432 17.432 (17) 15 Lastniški instrumenti 0 0 0 6.540 0 0 6.540 6.540 (7) 16 Druge izpostavljenosti 0 0 0 5.537 0 0 5.537 5.537 (992) 17 Skupaj 779.598 1.074.317 0 1.232.014 18.783 0 3.104.712 3.104.712 (1.912) Uteži tveganja Skupaj Od tega 30. 6. 2020 0 % 20 % 50 % 100 % 150 % 250 % 1 Enote centralne ravni držav ali centralne banke 720.594 20.845 0 0 0 1.365 742.805 742.805 (500) 2 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 66.859 0 0 0 0 66.859 66.859 (2) 3 Subjekti javnega sektorja 0 16.421 0 0 0 0 16.421 16.421 0 4 Multilateralne razvojne banke 980 12.000 0 0 0 0 12.980 12.980 0 5 Mednarodne organizacije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 Institucije 0 885.268 0 36.468 0 0 921.737 921.737 (139) 7 Podjetja 0 0 0 956.210 0 0 956.210 956.210 (74) 10 Neplacane izpostavljenosti 0 0 0 14.489 7.206 0 21.696 21.696 (8) 11 Izpostavljenosti, povezane z zelo visokim tveganjem 0 0 0 0 7.807 0 7.807 7.807 (8) 15 Lastniški instrumenti 0 0 0 6.634 0 0 6.634 6.634 (7) 16 Druge izpostavljenosti 0 0 0 5.509 0 0 5.509 5.509 (931) 17 Skupaj 721.574 1.001.393 0 1.019.310 15.014 1.365 2.758.656 2.758.656 (1.670) Med odbitki od kapitala so prikazani odbitki iz naslova neopredmetenih sredstev ter odbitki iz naslova prilagoditve vrednosti sredstev, izkazanih po pošteni vrednosti zaradi zahtev po preudarnem vrednotenju. 6.21 Predloga 25 – EU CCR1: Analiza izpostavljenosti CCR glede na pristop (clen 439(e), (f) in (i) Uredbe CRR) 31. 12. 2020 Nominalni Vrednost Tveganju 2 Originalna izpostavljenost 190.000 7.750 1.550 11 Skupaj 190.000 7.750 1.550 Nominalni Vrednost Tveganju 2 Originalna izpostavljenost 15.000 800 160 11 Skupaj 15.000 800 160 V zacetku julija 2020 je banka izdala obveznico na mednarodnih financnih trgih v znesku 350 milijonov EUR. Zaradi varovanja obrestnega tveganja je banka zato sklenila nove posle obrestnih zamenjav v nominalnem znesku 175 milijonov EUR. 6.22 Predloga 26 – EU CCR2: Kapitalska zahteva CVA (clen 439(f) Uredbe CRR) 31. 12. 2020 30. 6. 2020 Vrednost izpostavljenosti Tveganju prilagojene izpostavljenosti Vrednost izpostavljenosti Tveganju prilagojene izpostavljenosti 4 Vsi portfelji, ki so predmet standardizirane metode 7.750 6.925 800 1.075 5 Kapitalska zahteva CVA skupaj 7.750 6.925 800 1.075 6.23 Predloga 32 – EU CCR5–B: Sestava zavarovanja s premoženjem za izpostavljenosti kreditnega tveganja nasprotne stranke a b c d Zavarovanje s premoženjem, uporabljeno v poslih z izvedenimi financnimi instrumenti Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem Poštena vrednost predloženega zavarovanja s premoženjem 31. 12. 2020 Loceno Neloceno Loceno Neloceno Vloge 0 0 0 919 Skupaj 0 0 0 919 a b c d Zavarovanje s premoženjem, uporabljeno v poslih z izvedenimi financnimi instrumenti Poštena vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem Poštena vrednost predloženega zavarovanja s premoženjem 30. 6. 2020 Loceno Neloceno Loceno Neloceno Vloge 0 0 0 919 Skupaj 0 0 0 919 6.24 Obremenjena in neobremenjena sredstva (clen 443 Uredbe CRR) V spodnji predlogi so prikazane mediane zaporednih cetrtletnih srednjih vrednosti obremenjenih in neobremenjenih sredstev banke za dvanajstmesecno obdobje, dolocenih z interpolacijo. Banka ima zastavljena sredstva (primerni dolžniški vrednostni papirji in krediti, ki so v predlogi prikazani med drugimi sredstvi) pri centralni banki kot zavarovanje za prejeto posojilo iz crpanja ciljno usmerjenih operacij dolgorocnejšega refinanciranja BS oziroma ECB (TLTRO III). Stanje posojila na dan 31. 12. 2020 znaša 334,9 milijona EUR. Kot obremenjena so prikazana tudi sredstva gibljivega kritja za uravnavanje medsebojne izpostavljenosti po pogodbah CSA (Credit Support Annex) in znesek obvezne rezerve pri BS. Banka nima obremenjenih prejetih zavarovanj, ki jih je oziroma bi jih lahko zastavila in obremenila. Obremenjena sredstva Neobremenjena sredstva 31. 12. 2020 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Sredstva 284.758 2.373.741 Lastniški instrumenti 0 16.066 Dolžniški vrednostni papirji 202.521 202.521 521.581 521.581 od tega: ki jih izda sektor država 154.344 154.344 345.128 345.128 od tega: ki jih izdajo financne družbe 25.911 25.911 125.399 125.399 od tega: ki jih izdajo nefinancne družbe 22.266 22.266 51.054 51.054 Druga sredstva 82.237 1.836.094 Obremenjena sredstva Neobremenjena sredstva 30. 6. 2020 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Sredstva 198.576 2.253.020 Lastniški instrumenti 0 13.911 Dolžniški vrednostni papirji 130.776 130.776 518.351 518.351 od tega: ki jih izda sektor država 99.904 99.904 366.125 366.125 od tega: ki jih izdajo financne družbe 21.067 21.067 114.695 114.695 od tega: ki jih izdajo nefinancne družbe 9.806 9.806 37.531 37.531 Druga sredstva 67.799 1.720.758 6.25 Izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vkljuceni v trgovalno knjigo (clen 447 Uredbe CRR) 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Knjigovodska vrednost 23.972 11.305 Realizirani dobicki/izgube 0 2.232 V okviru lastniških instrumentov, ki niso vkljuceni v trgovalno knjigo in so obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, banka izkazuje naložbo v sklad Tri morja v višini 8.066 tisoc EUR ter naložbe v instrumente lastniškega financiranja v skupni višini 9.366 tisoc EUR. Znesek 6.540 tisoc EUR se nanaša na naložbo v delnice EIF, ki je merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajocega donosa. Delnice ne kotirajo na borzi. Banka v letu 2020 ni imela prodaj iz naložb v lastniške instrumente, ki niso vkljuceni v trgovalno knjigo. 6.26 Financni vzvod (clen 451 Uredbe CRR) Povzetek uskladitve racunovodskih sredstev in mere skupne izpostavljenosti za izracun kolicnika financnega vzvoda. 31. 12. 2020 30. 6. 2020 1 Vsa sredstva in zunajbilancne izpostavljenosti glede na objavljene racunovodske izkaze 3.176.498 2.850.613 4 Prilagoditev za izvedene financne instrumente (6.597) (800) 6 Prilagoditev za zunajbilancne postavke (tj. konverzija v kreditne nadomestitvene vrednosti zunajbilancnih izpostavljenosti) (78.892) (91.826) 7 Druge prilagoditve 10.466 (3.133) 8 Mera skupne izpostavljenosti za izracun kolicnika financnega vzvoda 3.101.475 2.754.854 Kolicnik financnega vzvoda – usklajeno razkritje 31. 12. 2020 30. 6. 2020 Bilancne izpostavljenosti (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev 1 Bilancne postavke (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev, vendar vkljucno z zavarovanji s premoženjem) 2.905.214 2.573.412 2 (Zneski sredstev, ki se odbijejo pri dolocanju temeljnega kapitala) (3.237) (3.802) 3 Skupni znesek bilancnih izpostavljenosti (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev) (vsota vrstic 1 in 2) 2.901.977 2.569.610 Izpostavljenosti iz izvedenih financnih instrumentov EU-5a Izpostavljenost, dolocena na podlagi metode originalne izpostavljenosti 7.750 800 11 Skupni znesek izpostavljenosti iz izvedenih financnih instrumentov (vsota vrstic od 4 do 10) 7.750 800 Druge zunajbilancne izpostavljenosti 17 Zunajbilancne izpostavljenosti pri bruto hipoteticnem znesku 270.640 276.270 18 (Prilagoditev za konverzijo v kreditne nadomestitvene vrednosti) (78.892) (91.826) 19 Druge izpostavljenosti za zunajbilancne postavke (vsota vrstic 17 in 18) 191.748 184.444 Kapital in mera skupne izpostavljenosti 20 Temeljni kapital 457.114 436.339 21 Mera skupne izpostavljenosti za izracun kolicnika financnega vzvoda (3 + 11 + 19) 3.101.475 2.754.854 Kolicnik financnega vzvoda 22 Kolicnik financnega vzvoda 14,74 % 15,84 % Razdelitev bilancnih izpostavljenosti 31. 12. 2020 30. 6. 2020 EU-1 Skupni znesek bilancnih izpostavljenosti (razen izvedenih financnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti), od katerih: 2.905.214 2.573.412 EU-3 Izpostavljenosti v netrgovalni knjigi, od katerih: 2.905.214 2.573.412 EU-5 Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države 787.532 723.413 EU-6 Izpostavljenosti do enot regionalne ravni držav, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države 120.955 78.992 EU-7 Institucije 918.633 915.258 EU-10 Izpostavljenosti do podjetij 1.016.093 814.103 EU-11 Neplacane izpostavljenosti 32.492 21.696 EU-12 Druge izpostavljenosti (npr. lastniški kapital, listinjenje in druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti) 29.508 19.950 7 Razkritja nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti V skladu s Smernicami EBA/GL/2018/10 so v predlogah v nadaljevanju tega poglavja razkrite informacije o nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenostih. Na dan 31. 12. 2020 znaša delež nedonosnih kreditov 3,58 odstotka (30. 6. 2020: 3,88 odstotka). Banka na dan 31. 12. 2020 ne poseduje priposestvovanih in zaseženih zavarovanj. 7.1 Predloga 1 – Kreditna kakovost restrukturiranih izpostavljenosti a b c d e f g h Bruto knjigovodska vrednost / nominalni znesek izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije Prejeta zavarovanja s premoženjem in prejeta financna poroštva za restrukturirane izpostavljenosti Donosne restrukturirane Nedonosne restrukturirane Za donosne restrukturirane izpostavljenosti Za nedonosne restrukturirane izpostavljenosti Od tega prejeta zavarovanja s premoženjem in prejeta financna poroštva za nedonosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja 31. 12. 2020 Skupaj Od tega neplacane Od tega oslabljene Skupaj 1 Krediti in druga financna sredstva 645 59.909 59.909 59.909 (42) (28.450) 10.698 10.168 3 Sektor država 0 7.394 7.394 7.394 0 (7.394) 0 0 5 Druge financne družbe 0 484 484 484 0 (135) 0 0 6 Nefinancne družbe 645 52.031 52.031 52.031 (42) (20.921) 10.698 10.168 7 Gospodinjstva 0 0 0 0 0 0 0 0 10 Skupaj 645 59.909 59.909 59.909 (42) (28.450) 10.698 10.168 a b c d e f g h Bruto knjigovodska vrednost / nominalni znesek izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije Prejeta zavarovanja s premoženjem in prejeta financna poroštva za restrukturirane izpostavljenosti Donosne restrukturirane Nedonosne restrukturirane Za donosne restrukturirane izpostavljenosti Za nedonosne restrukturirane izpostavljenosti Od tega prejeta zavarovanja s premoženjem in prejeta financna poroštva za nedonosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja 30. 6. 2020 Skupaj Od tega neplacane Od tega oslabljene Skupaj 1 Krediti in druga financna sredstva 202 54.179 54.179 54.179 0 (33.987) 16.494 16.298 3 Sektor država 0 5.000 5.000 5.000 0 (5.000) 0 0 5 Druge financne družbe 0 483 483 483 0 (162) 0 0 6 Nefinancne družbe 202 48.687 48.687 48.687 0 (28.818) 16.494 16.298 7 Gospodinjstva 0 10 10 10 0 (7) 0 0 10 Skupaj 202 54.179 54.179 54.179 0 (33.987) 16.494 16.298 7.2 Predloga 3 – Kreditna kakovost donosnih in nedonosnih izpostavljenosti po številu dni zamude a b c d e f g h i j k l Bruto knjigovodska vrednost / nominalni znesek Donosne izpostavljenosti Nedonosne izpostavljenosti Skupaj Nezapadle ali zapadle = 30 dni Zapadle> 30 dni = 90 dni Skupaj Majhna verjetnost placila, nezapadle ali zapadle = 90 dni Zapadle > 90 dni = 180 dni Zapadle > 180 dni = 1 leto Zapadle > 1 leto = 2 leti Zapadle > 2 leti = 5 let Zapadle > 5 let = 7 let Zapadle > 7 let Od tega neplacane 31. 12. 2020 1 Krediti in druga financna sredstva 1.894.095 1.894.048 47 70.283 50.317 20 183 2.932 3.524 5.914 7.394 70.283 3 Sektor država 162.988 162.988 0 7.394 0 0 0 0 0 0 7.394 7.394 4 Kreditne institucije 786.978 786.978 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 Druge financne družbe 20 20 0 484 484 0 0 0 0 0 0 484 6 Nefinancne družbe 941.277 941.230 47 62.405 49.833 20 183 2.932 3.524 5.914 0 62.405 7 Od tega MSP 407.291 407.245 47 16.701 11.502 20 183 1.950 1.649 1.397 0 16.701 8 Gospodinjstva 2.831 2.831 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 Dolžniški vrednostni papirji 877.463 877.463 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 Sektor država 623.346 623.346 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 Kreditne institucije 134.126 134.126 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 Druge financne družbe 17.026 17.026 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 Nefinancne družbe 102.965 102.965 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 Zunajbilancne izpostavljenosti 270.640 0 0 17 Sektor država 29.764 0 0 18 Kreditne institucije 37.432 0 0 19 Druge financne družbe 14.934 0 0 20 Nefinancne družbe 188.390 0 0 21 Gospodinjstva 120 0 0 22 Skupaj 3.042.198 2.771.511 47 70.283 50.317 20 183 2.932 3.524 5.914 7.394 70.283 a b c d e f g h i j k l Bruto knjigovodska vrednost / nominalni znesek Donosne izpostavljenosti Nedonosne izpostavljenosti Skupaj Nezapadle ali zapadle = 30 dni Zapadle> 30 dni = 90 dni Skupaj Majhna verjetnost placila, nezapadle ali zapadle = 90 dni Zapadle > 90 dni = 180 dni Zapadle > 180 dni = 1 leto Zapadle > 1 leto = 2 leti Zapadle > 2 leti = 5 let Zapadle > 5 let = 7 let Zapadle > 7 let Od tega neplacane 30. 6. 2020 1 Krediti in druga financna sredstva 1.673.852 1.660.972 1.153 67.647 46.973 440 2.465 1.640 3.364 7.765 5.000 67.647 3 Sektor država 120.468 120.468 0 5.000 0 0 0 0 0 0 5.000 5.000 4 Kreditne institucije 790.204 790.204 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 Druge financne družbe 13 13 0 483 483 0 0 0 0 0 0 483 6 Nefinancne družbe 761.166 748.286 1.153 62.155 46.480 440 2.465 1.640 3.364 7.765 0 62.155 7 Od tega MSP 318.988 318.756 232 17.548 10.014 440 2.465 1.231 2.319 1.079 0 17.548 8 Gospodinjstva 2.001 2.001 0 10 10 0 0 0 0 0 0 10 9 Dolžniški vrednostni papirji 715.264 715.264 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 Sektor država 502.730 502.730 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 Kreditne institucije 138.378 138.378 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 Druge financne družbe 8.672 8.672 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 Nefinancne družbe 65.484 65.484 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 Zunajbilancne izpostavljenosti 276.270 0 0 17 Sektor država 28.949 0 0 18 Kreditne institucije 23.367 0 0 19 Druge financne družbe 0 0 0 20 Nefinancne družbe 223.872 0 0 21 Gospodinjstva 81 0 0 22 Skupaj 2.665.387 2.376.236 1.153 67.647 46.973 440 2.465 1.640 3.364 7.765 5.000 67.647 7.3 Predloga 4 – Donosne in nedonosne izpostavljenosti ter z njimi povezani popravki oziroma prilagoditve vrednosti in rezervacije a b c d e f g h i j k l m n o Bruto knjigovodska vrednost / nominalni znesek Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije Akumulirani delni odpisi Prejeta zavarovanja s premoženjem in financna poroštva Donosne izpostavljenosti Nedonosne izpostavljenosti Donosne izpostavljenosti – akumulirane oslabitve in rezervacije Nedonosne izpostavljenosti – akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije Za donosne izpostav-ljenosti Za nedonosne izpostav-ljenosti 31. 12. 2020 Skupaj Od tega prva skupina Od tega druga skupina Skupaj Od tega druga skupina Od tega tretja skupina Skupaj Od tega prva skupina Od tega druga skupina Skupaj Od tega druga skupina Od tega tretja skupina 1 Krediti in druga financna sredstva 1.894.095 1.697.675 196.419 70.283 0 70.283 (50.070) (16.259) (33.811) (37.791) 0 (37.791) 0 463.581 10.903 3 Sektor država 162.988 162.988 0 7.394 0 7.394 (45) (45) 0 (7.394) 0 (7.394) 0 0 0 4 Kreditne institucije 786.978 786.978 0 0 0 0 (2.746) (2.746) 0 0 0 0 0 30.773 0 5 Druge financne družbe 20 20 0 484 0 484 0 0 0 (135) 0 (135) 0 0 0 6 Nefinancne družbe 941.277 746.337 194.940 62.405 0 62.405 (47.052) (13.427) (33.624) (30.263) 0 (30.263) 0 430.742 10.903 7 Od tega MSP 407.291 311.910 95.381 16.701 0 16.701 (29.687) (9.813) (19.874) (10.199) 0 (10.199) 0 240.298 4.552 8 Gospodinjstva 2.831 1.352 1.479 0 0 0 (228) (41) (187) 0 0 0 0 2.066 0 9 Dolžniški vrednostni papirji 877.463 877.463 0 0 0 0 (897) (897) 0 0 0 0 0 0 0 11 Sektor država 623.346 623.346 0 0 0 0 (40) (40) 0 0 0 0 0 0 0 12 Kreditne institucije 134.126 134.126 0 0 0 0 (102) (102) 0 0 0 0 0 0 0 13 Druge financne družbe 17.026 17.026 0 0 0 0 (36) (36) 0 0 0 0 0 0 0 14 Nefinancne družbe 102.965 102.965 0 0 0 0 (719) (719) 0 0 0 0 0 0 0 15 Zunajbilancne izpostavljenosti 270.640 248.219 22.421 0 0 0 (3.191) (1.113) (2.079) 0 0 0 63.413 0 17 Sektor država 29.764 29.764 0 0 0 0 (2) (2) 0 0 0 0 0 0 18 Kreditne institucije 37.432 37.432 0 0 0 0 (47) (47) 0 0 0 0 8.870 0 19 Druge financne družbe 14.934 14.934 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Nefinancne družbe 188.390 165.969 22.421 0 0 0 (3.142) (1.063) (2.079) 0 0 0 54.542 0 21 Gospodinjstva 120 120 0 0 0 0 (1) (1) 0 0 0 0 0 0 22 Skupaj 3.042.198 2.823.358 218.840 70.283 0 70.283 (54.159) (18.269) (35.890) (37.791) 0 (37.791) 0 526.993 10.903 a b c d e f g h i j k l m n o Bruto knjigovodska vrednost / nominalni znesek Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije Akumulirani delni odpisi Prejeta zavarovanja s premoženjem in financna poroštva Donosne izpostavljenosti Nedonosne izpostavljenosti Donosne izpostavljenosti – akumulirane oslabitve in rezervacije Nedonosne izpostavljenosti – akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije Za donosne izpostav-ljenosti Za nedonosne izpostav-ljenosti 30. 6. 2020 Skupaj Od tega prva skupina Od tega druga skupina Skupaj Od tega druga skupina Od tega tretja skupina Skupaj Od tega prva skupina Od tega druga skupina Skupaj Od tega druga skupina Od tega tretja skupina 1 Krediti in druga financna sredstva 1.673.852 1.577.948 95.904 67.647 0 67.647 (35.329) (13.934) (21.395) (45.952) 0 (45.952) 0 378.678 17.515 3 Sektor država 120.468 120.468 0 5.000 0 5.000 (75) (75) 0 (5.000) 0 (5.000) 0 77 0 4 Kreditne institucije 790.204 790.204 0 0 0 0 (2.569) (2.569) 0 0 0 0 0 31.432 0 5 Druge financne družbe 13 13 0 483 0 483 0 0 0 (162) 0 (162) 0 0 0 6 Nefinancne družbe 761.166 665.262 95.904 62.155 0 62.155 (32.630) (11.235) (21.395) (40.783) 0 (40.783) 0 346.564 17.515 7 Od tega MSP 318.988 268.315 50.673 17.548 0 17.548 (19.745) (7.615) (12.131) (11.474) 0 (11.474) 0 178.465 4.762 8 Gospodinjstva 2.001 2.001 0 10 0 10 (55) (55) 0 (7) 0 (7) 0 605 0 9 Dolžniški vrednostni papirji 715.264 715.264 0 0 0 0 (688) (688) 0 0 0 0 0 0 0 11 Sektor država 502.730 502.730 0 0 0 0 (41) (41) 0 0 0 0 0 0 0 12 Kreditne institucije 138.378 138.378 0 0 0 0 (89) (89) 0 0 0 0 0 0 0 13 Druge financne družbe 8.672 8.672 0 0 0 0 (16) (16) 0 0 0 0 0 0 0 14 Nefinancne družbe 65.484 65.484 0 0 0 0 (542) (542) 0 0 0 0 0 0 0 15 Zunajbilancne izpostavljenosti 276.270 275.750 520 0 0 0 (2.068) (1.987) (80) 0 0 0 59.443 0 17 Sektor država 28.949 28.949 0 0 0 0 (2) (2) 0 0 0 0 0 0 18 Kreditne institucije 23.367 23.367 0 0 0 0 (11) (11) 0 0 0 0 0 0 19 Druge financne družbe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Nefinancne družbe 223.872 223.352 520 0 0 0 (2.053) (1.973) (80) 0 0 0 59.443 0 21 Gospodinjstva 81 81 0 0 0 0 (2) (2) 0 0 0 0 0 0 22 Skupaj 2.665.387 2.568.962 96.424 67.647 0 67.647 (38.084) (16.609) (21.475) (45.952) 0 (45.952) 0 438.121 17.515 8 Razkritja izpostavljenosti, za katere veljajo ukrepi, uporabljeni kot odziv na pandemijo COVID-19 V predlogah 1 in 2 v nadaljevanju so predstavljene informacije po Smernicah EBA o porocanju in razkritju izpostavljenosti, za katere veljajo ukrepi, uporabljeni kot odziv na pandemijo COVID-19 (EBA/GL/2020/07). Vkljuceni so moratoriji, sklenjeni skladno s sprejeto zakonodajo, in drugi moratoriji, sklenjeni kot posledica pandemije COVID-19. Na dan 31. 12. 2020 banka kreditov, ki so bili dani kot odziv na krizo zaradi COVID-19, še nima uvršcenih v nove jamstvene sheme, ki so predmet razkritja v Predlogi 3 (Informacije o novoodobrenih kreditih in drugih financnih sredstvih, danih na podlagi na novo veljavnih javnih jamstvenih shem, uvedenih v odziv na krizo zaradi COVID-19). 8.1 Predloga 1 – Informacije o kreditih in drugih financnih sredstvih, za katere veljajo zakonski in zasebni moratoriji a b d e f g h i k l m n o 31. 12. 2020 Bruto knjigovodska vrednost Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja Bruto knjigovodska vrednost Skupaj Donosno Nedonosno Skupaj Donosno Nedonosno Skupaj Od tega: instrumenti s pomembnim povecanjem kreditnega tveganja od zacetnega pripoznanja, vendar niso oslabljeni (druga skupina) Skupaj Od tega: izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja Od tega: verjetnost neplacila in niso zapadle ali so zapadle = 90 dni Skupaj Od tega: instrumenti s pomembnim povecanjem kreditnega tveganja od zacetnega pripoznanja, vendar niso oslabljeni (druga skupina) Skupaj Od tega: izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja Od tega: verjetnost neplacila in niso zapadle ali so zapadle = 90 dni Izpostavljenosti, ki vstopajo v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti 1 Krediti in druga financna sredstva, za katere veljajo moratoriji, skladni z merili EBA 143.297 129.695 66.490 13.602 13.251 13.602 (14.309) (11.007) (8.620) (3.302) (3.148) (3.302) 44 4 od tega: nefinancne družbe 143.297 129.695 66.490 13.602 13.251 13.602 (14.309) (11.007) (8.620) (3.302) (3.148) (3.302) 44 5 od tega: mala in srednje velika podjetja 53.304 45.869 26.607 7.436 7.086 7.436 (9.593) (6.156) (5.289) (3.437) (3.283) (3.437) 44 6 od tega: zavarovani s poslovnimi nepremicninami 128.355 115.311 58.587 13.044 13.044 13.044 (13.002) (9.965) (7.912) (3.037) (3.037) (3.037) 0 a b d e f g h i k l m n o 30. 6. 2020 Bruto knjigovodska vrednost Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja Bruto knjigovodska vrednost Skupaj Donosno Nedonosno Skupaj Donosno Nedonosno Skupaj Od tega: instrumenti s pomembnim povecanjem kreditnega tveganja od zacetnega pripoznanja, vendar niso oslabljeni (druga skupina) Skupaj Od tega: izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja Od tega: verjetnost neplacila in niso zapadle ali so zapadle = 90 dni Skupaj Od tega: instrumenti s pomembnim povecanjem kreditnega tveganja od zacetnega pripoznanja, vendar niso oslabljeni (druga skupina) Skupaj Od tega: izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja Od tega: verjetnost neplacila in niso zapadle ali so zapadle = 90 dni Izpostavljenosti, ki vstopajo v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti 1 Krediti in druga financna sredstva, za katere veljajo moratoriji, skladni z merili EBA 120.956 113.809 44.950 7.147 6.846 7.147 (12.741) (11.957) (10.402) (784) (745) (784) 0 4 od tega: nefinancne družbe 120.956 113.809 44.950 7.147 6.846 7.147 (12.741) (11.957) (10.402) (784) (745) (784) 0 5 od tega: mala in srednje velika podjetja 33.155 31.961 5.865 1.193 893 1.193 (2.389) (2.240) (1.441) (148) (109) (148) 0 6 od tega: zavarovani s poslovnimi nepremicninami 67.509 60.901 2.401 6.608 6.608 6.608 (2.744) (2.051) (715) (693) (693) (693) 0 8.2 Predloga 2 – Razclenitev kreditov in drugih financnih sredstev, za katere veljajo zakonski in zasebni moratoriji po preostali zapadlosti moratorijev a b c d e f g h i Bruto knjigovodska vrednost Preostala zapadlost moratorijev 31. 12. 2020 Število dolžnikov Skupaj Od tega: zakonski moratoriji Od tega: potekli = 3 mesece > 3 mesece = 6 mesecev > 6 mesecev = 9 mesecev > 9 mesecev = 12 mesecev > 1 leto 1 Krediti in druga financna sredstva, za katere je bil ponujen moratorij 91 195.920 2 Krediti in druga financna sredstva, za katere velja moratorij (odobreni) 84 184.737 184.737 41.440 42.360 68.440 15.838 16.659 0 5 od tega: nefinancne družbe 184.737 184.737 41.440 42.360 68.440 15.838 16.659 0 6 od tega: mala in srednje velika podjetja 61.538 61.538 8.234 1.617 26.534 15.838 9.314 0 7 od tega: zavarovani s poslovnimi nepremicninami 135.779 135.779 7.424 42.360 56.173 13.413 16.409 0 a b c d e f g h i Bruto knjigovodska vrednost Preostala zapadlost moratorijev 30. 6. 2020 Število dolžnikov Skupaj Od tega: zakonski moratoriji Od tega: potekli = 3 mesece > 3 mesece = 6 mesecev > 6 mesecev = 9 mesecev > 9 mesecev = 12 mesecev > 1 leto 1 Krediti in druga financna sredstva, za katere je bil ponujen moratorij 78 134.101 2 Krediti in druga financna sredstva, za katere velja moratorij (odobreni) 73 120.956 120.956 1.920 0 6.097 12.863 99.076 1.001 5 od tega: nefinancne družbe 120.956 120.956 1.920 0 6.097 12.863 99.076 1.001 6 od tega: mala in srednje velika podjetja 33.155 33.155 1.920 0 5.562 875 23.797 1.001 7 od tega: zavarovani s poslovnimi nepremicninami 67.509 67.509 1.920 0 4.607 12.863 48.119 0 Seznam vseh zahtevanih razkritij, kot jih predpisuje del 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran 435 Politika in cilji upravljanja tveganj 1. Cilji in politike tveganj (a) strategije in procesi za upravljanje tveganj POSL Upravljanje tveganj 54 – 63 RAC 3 162 – 167 (b) struktura in organizacija ustrezne funkcije za upravljanje tveganj, vkljucno z informacijami o njeni hierarhiji in statusu, ali druge ustrezne ureditve POSL Upravljanje tveganj 54 – 56 RAC 3 162 – 167 (c) obseg in narava porocanja o tveganjih in sistemih merjenja POSL Upravljanje tveganj 54 – 63 RAC RAC RAC RAC RAC RAC RAC 3 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 3.6 162 – 167 167 – 191 191 – 196 196 – 199 199 – 200 200 – 203 203 – 207 (d) politike za varovanje pred tveganjem in njegovo zmanjševanje ter strategije in procesi za spremljanje stalne ucinkovitosti varovanja pred tveganji in zmanjševanja tveganj RAC 2.3.9 124 – 125 RAC 3.3 197 (e) izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj institucije, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu in strategiji institucije POSL Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj 64 (f) strnjena izjava upravljalnega organa o tveganju, v kateri je kratko in jedrnato opisan celoten profil tveganosti institucije, povezan s poslovno strategijo RAC 4 211 – 214 2. Informacije glede ureditve upravljanja (a) število direktorskih mest, ki jih zasedajo clani upravljalnega organa RAC 6.2 221 (b) politika zaposlovanja za izbor clanov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje, vešcine in izkušnje POSL Izjava o upravljanju 36 (c) politika glede raznolikosti pri izboru clanov upravljalnega organa, splošna in konkretna, cilji te politike ter v kolikšni meri so bili doseženi POSL Izjava o upravljanju 30 – 43 (d) ali je institucija ustanovila locen odbor za tveganja ali ne ter kolikokrat se je odbor za tveganja sestal RAC 3 166 (e) opis toka informacij glede tveganj do upravljalnega organa POSL Upravljanje tveganj 54 – 55 RAC 3 163 – 167 436 Podrocje uporabe (a) ime institucije, za katero veljajo zahteve te uredbe RAC 2.3.3 113 – 114 (b) pregled razlik v podlagi konsolidacije za racunovodske in bonitetne namene, s kratkim opisom zadevnih subjektov in obrazložitvijo, ali so: polno konsolidirane, sorazmerno konsolidirane, odbite od kapitala, niti konsolidirane niti odbite RAC RAC 2.3.3 6.6 6.7 113 – 114 226 – 227 228 (c) vse trenutne ali predvidene pomembne prakticne ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in podrejenimi družbami NR (d) zbirni znesek, za katerega je dejanski kapital nižji od zahtevanega v vseh podrejenih družbah, ki niso vkljucene v konsolidacijo, in ime ali imena teh podrejenih družb NR (e) po potrebi okolišcine za uporabo dolocb clenov 7 in 9 NR Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran 437 Kapital (a) celovita uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter filtrov in odbitkov v skladu s cleni 32 do 35, 36, 56, 66 ter 79, ki se nanašajo na kapital institucije, z bilanco stanja v revidiranih financnih izkazih institucije RAC RAC 3.6 6.4 204 – 205 223 – 224 (b) opis glavnih znacilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izda institucija RAC 6.3 222 (c) vsa dolocila in pogoji za vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala ter instrumente dodatnega kapitala RAC 6.3 222 (d) loceno razkritje narave in zneskov: RAC 6.4 223 – 224 (i) vsakega bonitetnega filtra, ki se uporablja v skladu s cleni 32 do 35 (ii) vsakega odbitka v skladu s cleni 36, 56 in 66 (iii) postavk, ki niso odbite v skladu s cleni 47, 48, 56, 66 in 79 (e) opis vseh omejitev, ki se uporabljajo za izracun kapitala v skladu s to uredbo, ter instrumentov, bonitetnih filtrov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve RAC 6.3 222 (f) kadar institucije razkrijejo kapitalske kolicnike, izracunane z uporabo sestavin kapitala, dolocenih na drugacni osnovi kot v tej uredbi, celovita obrazložitev osnove, na kateri so izracunani ti kapitalski kolicniki NR 438 Kapitalske zahteve (a) povzetek pristopa institucije k ocenjevanju ustreznosti njenega notranjega kapitala za podporo obstojecih in prihodnjih dejavnosti POSL Upravljanje tveganj 56 – 57 RAC 3.6 205 – 206 (b) na zahtevo zadevnega pristojnega organa rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala institucije, vkljucno s sestavo pribitkov iz zahtev po dodatnem kapitalu, na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja iz tocke (a) clena 104(1) Direktive 2013/36/EU NR (c) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, 8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti iz clena 112 (= po SA kategorijah) RAC RAC RAC 3.6 6.8 6.9 204 – 205 229 229 (d) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, 8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti, doloceno v clenu 147; institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s clenom 153(5) ali 155(2), razkrijejo izpostavljenosti, razvršcene v vsako kategorijo iz razpredelnice 1 v clenu 153(5) ali dodeljene vsaki uteži tveganja iz clena 155(2) NR (e) kapitalske zahteve, izracunane v skladu s tockama (b) in (c) clena 92(3); (1) pozicijsko tveganje; (2) velike izpostavljenosti, ki presegajo omejitve iz clenov 395 do 401, ce je instituciji dovoljeno preseganje teh omejitev; (3) valutno tveganje; (4) tveganje poravnave; (5) tveganje spremembe cen blaga RAC RAC 3.6 6.8 204 – 205 229 (f) kapitalske zahteve, izracunane v skladu s poglavji 2, 3 in 4 naslova III dela 3 in loceno razkrite RAC 6.8 229 439 Izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke (a) obrazložitev uporabljene metodologije za dolocanje notranjega kapitala in kreditnih limitov za kreditne izpostavljenosti do nasprotne stranke RAC RAC 3.1 3.6 190 – 191 202 – 204 (b) obrazložitev politik za zagotavljanje zavarovanja s premoženjem in ustvarjanja kreditnih rezerv RAC 3.1 190 – 191 (c) obrazložitev politik v zvezi z izpostavljenostmi tveganju neugodnih gibanj RAC 3.1 190 – 191 (d) obrazložitev glede vpliva obsega zavarovanja s premoženjem, ki bi ga morala institucija zagotoviti v primeru znižanja ocene bonitetne ocene RAC 3.1 190 – 191 Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran (e) bruto pozitivna poštena vrednost pogodb, ucinki pobota, pobotane tekoce kreditne izpostavljenosti, prejeto zavarovanje s premoženjem in neto kreditno izpostavljenost iz naslova izvedenih financnih instrumentov; neto kreditna izpostavljenost iz naslova izvedenih financnih instrumentov je kreditna izpostavljenost pri poslih z izvedenimi financnimi instrumenti, po upoštevanju ucinkov iz pravno izvršljivih pogodb o pobotu in dogovorov o zavarovanju s premoženjem RAC RAC 6.21 6.23 240 240 (f) mere vrednosti izpostavljenosti po metodah, dolocenih v oddelkih 3 do 6 poglavja 6 naslova II dela 3, odvisno od uporabljene metode RAC RAC 6.21 6.22 240 240 (g) hipoteticna vrednost varovanja v obliki kreditnih izvedenih financnih instrumentov in porazdelitev tekoce kreditne izpostavljenosti po vrstah kreditne izpostavljenosti NR (h) hipoteticni zneski poslov s kreditnimi izvedenimi financnimi instrumenti, loceno glede na uporabo za lastni kreditni portfelj institucije in za njene posredniške dejavnosti, vkljucno s porazdelitvijo uporabljenih produktov kreditnih izvedenih financnih instrumentov, dodatno razclenjenih glede nakupljeno in prodano zavarovanje znotraj posamezne skupine produktov NR (i) ocena vrednosti a, ce je institucija dobila dovoljenje pristojnih organov za oceno vrednosti a NR 440 Kapitalski blažilniki RAC 3.6 206 – 207 1 geografska porazdelitev kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izracun proticiklicnih kapitalskih blažilnikov RAC 6.5 224 – 225 2 znesek posamezni instituciji lastnega proticiklicnega kapitalskega blažilnika RAC 6.5 225 441 Kazalniki splošnega sistemskega pomena NR 442 Popravki zaradi kreditnega tveganja (a) opredelitev »zapadlosti« in »oslabljenosti« za racunovodske namene RAC 2.3.8 120 RAC 3.1 177 (b) opis pristopov in metod, sprejetih za dolocanje posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja RAC 2.3.8 119 – 123 RAC 3.1 170 (c) skupni znesek izpostavljenosti po racunovodskih pobotih in brez upoštevanja ucinkov iz naslova zmanjšanja kreditnega tveganja ter povprecni znesek izpostavljenosti skozi obdobje, razclenjen na razlicne vrste kategorij izpostavljenosti RAC 6.9 229 (d) geografska porazdelitev izpostavljenosti, razclenjenih v pomembna obmocja po pomembnih kategorijah izpostavljenosti, in po potrebi tudi dodatne podrobnosti RAC 6.10 230 (e) porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke, razclenjenih po kategorijah izpostavljenosti, vkljucno s prikazom izpostavljenosti do MSP, ter po potrebi dodatne podrobnosti RAC 6.11 231 (f) razclenitev vseh izpostavljenosti po preostali zapadlosti, razclenjenih glede na kategorije izpostavljenosti, ter po potrebi dodatne podrobnosti RAC 6.12 232 (g) glede na pomembno gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke znesek: RAC RAC 6.13 6.14 233 – 234 234 – 235 - oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih loceno - posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja - oblikovanih posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju porocanja (h) znesek oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih loceno in razclenjenih glede na pomembna geografska obmocja, ce je to prakticno izvedljivo, vkljucno z zneski posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v zvezi z vsakim geografskim obmocjem RAC 6.15 235 (i) prikaz sprememb posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za oslabljene izpostavljenosti, navedenih loceno: RAC RAC RAC 6.16 6.17 2.4.4 236 236 137 – 141 - opis vrste posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja - zacetna stanja - znesek popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju porocanja Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran - znesek ocenjenih bodocih izgub od izpostavljenosti v obdobju porocanja, morebitni drugi popravki, vkljucno s popravki iz naslova sprememb v menjalnih tecajih, poslovnih združitev, nakupov in prodaj podrejenih družb, ter prenosi med popravki zaradi kreditnega tveganja - koncna stanja 443 Neobremenjena sredstva RAC 6.24 241 444 Uporaba ECAI (a) firme imenovanih ECAI in ECA ter razlogi za morebitne spremembe RAC 3.6 204 (b) kategorije izpostavljenosti, za katere se uporablja posamezna ECAI ali ECA NR (c) opis procesa dolocanja uteži tveganja za izpostavljenosti, ki niso vkljucene v trgovalno knjigo, na podlagi bonitetnih ocen izdajatelja in izdaje RAC 3.6 204 (d) vzporeditev zunanje bonitetne ocene vsake imenovane ECAI ali ECA s stopnjami kreditne kakovosti, predpisanimi v poglavju 2 naslova II dela 3, ob upoštevanju, da te informacije ni treba razkriti, ce je institucija usklajena s standardno shemo vzporeditve, ki jo objavi EBA NR (e) vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju ucinkov zmanjšanja kreditnega tveganja, povezanih z vsako stopnjo kreditne kakovosti, predpisane v poglavju 2 naslova II dela 3, kakor tudi vrednosti odbitkov od kapitala RAC 6.20 239 445 Izpostavljenost tržnemu tveganju RAC 3.4 199 – 200 446 Operativno tveganje RAC 3.5 200 – 203 447 Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vkljuceni v trgovalno knjigo (a) razlikovanje med izpostavljenostmi glede na njihove namene, vkljucno z razlogi v zvezi s kapitalskimi dobicki in strateškimi razlogi, ter pregled uporabljenih racunovodskih tehnik in metodologij vrednotenja, vkljucno s kljucnimi predpostavkami in praksami, ki vplivajo na vrednotenje, ter kakršnimi koli pomembnimi spremembami teh praks RAC 2.3.8 115 – 123 (b) vrednost v bilanci stanja, poštena vrednost in za tiste, s katerimi se trguje na borzi, primerjava s tržno ceno, ce se ta pomembno razlikuje od poštene vrednosti RAC RAC 2.4.2 2.4.3 135 136 (c) vrsta, narava in zneski izpostavljenosti, s katerimi se trguje na borzi, izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov nejavnih družb v dovolj razpršenih portfeljih in druga izpostavljenost RAC 6.25 241 (d) kumulativno realizirani dobicki ali izgube, ki izhajajo iz prodaj in likvidacij v zadevnem obdobju RAC 6.25 241 (e) skupni znesek nerealiziranih dobickov ali izgub, skupni znesek latentnih dobickov ali izgub iz prevrednotenja in katerega koli od teh zneskov, ki je vkljucen v temeljni ali dodatni kapital NR 448 Izpostavljenost obrestnemu tveganju pri postavkah, ki niso vkljucene v trgovalno knjigo RAC 3.3 196 – 199 (a) narava tveganja obrestne mere in kljucne predpostavke (vkljucno s predpostavkami o predcasnih odplacilih kreditov in gibanju nezapadlih vlog) ter pogostost merjenja obrestnega tveganja (b) spremembe v donosih, ekonomska vrednost ali drugo ustrezno merilo, ki ga uporablja vodstvo v primeru naglega zvišanja ali znižanja obrestne mere v skladu z metodo vodstva za merjenje obrestnega tveganja, razclenjene glede na valuto 449 Izpostavljenost pozicijam v listinjenju NR Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran 450 Politika prejemkov RAC 2.6.3 156 – 161 Za kategorije zaposlenih, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganja: (a) informacije o procesu odlocanja, ki se uporablja pri dolocanju politike prejemkov, in število sestankov, ki jih je v poslovnem letu opravil glavni organ za nadzor prejemkov, vkljucno, ce je to primerno, z informacijami o sestavi in pooblastilih komisije za prejemke, zunanjem svetovalcu, cigar storitve so se uporabljale pri dolocanju politike prejemkov, in vlogi relevantnih zainteresiranih strani (b) informacije o povezavi med placilom in uspešnostjo (c) najpomembnejše znacilnosti zasnove sistema prejemkov, vkljucno z informacijami o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti in prilagoditev zaradi tveganja, politiki odloga in merilih za dodelitev pravice do izplacila (d) razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki, doloceno v skladu s clenom 94(1)(g) Direktive 36/2013 (e) informacije o merilih uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, opcij ali variabilnih sestavin prejemkov (f) glavni parametri in utemeljitev za vsako shemo variabilnih sestavin in druge nedenarne ugodnosti (g) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razclenjene po podrocju poslovanja (h) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razclenjene glede na višje vodstvo in zaposlene, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganosti institucije, pri cemer je navedeno naslednje: (i) zneski prejemkov za financno leto, razdeljeni na fiksne in variabilne prejemke, in število upravicencev (ii) zneski in oblika variabilnih prejemkov, loceno na gotovino, delnice, z delnicami povezane instrumente ter druge vrste teh prejemkov (iii) zneski neporavnanih odloženih prejemkov, loceno na del z in del brez dodeljene pravice do izplacila (iv) zneski odloženih prejemkov, dodeljeni v financnem letu, izplacani in zmanjšani s prilagoditvijo glede na uspešnost (v) novi pogodbeno vnaprej dogovorjeni variabilni prejemki in odpravnine v financnem letu in število upravicencev do teh placil; SL 27. 6. 2013 Uradni list Evropske unije L 176/261 (vi) zneski odpravnin, dodeljenih med financnim letom, število upravicencev in najvišja takšna dodelitev posamezni osebi (i) število posameznikov, ki se jim izplaca 1 milijon EUR ali vec na financno leto, za izplacilo med 1 milijonom EUR in 5 milijoni EUR, razdeljeno na obroke po 500.000 EUR, in za izplacilo 5 milijonov EUR ali vec, razdeljeno na obroke po 1 milijon EUR (j) na zahtevo države clanice ali pristojnega organa celotni prejemek vsakega clana upravljalnega organa ali višjega vodstva 451 Financni vzvod RAC RAC 3.6 6.26 207 242 (a) kolicnik financnega vzvoda in kako institucija uporablja clen 499(2) in (3) (b) razclenitev mere skupne izpostavljenosti in usklajenost te mere z zadevnimi informacijami, razkritimi v objavljenih racunovodskih izkazih (c) kadar je to ustrezno, znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje, v skladu s clenom 429(11) (d) opis procesov, ki se uporabljajo za upravljanje tveganj prekomernega financnega vzvoda (e) opis dejavnikov, ki so vplivali na kolicnik financnega vzvoda v obdobju, na katero se nanaša razkriti kolicnik financnega vzvoda 452 Uporaba pristopa IRB pri kreditnih tveganjih NR Clen Zahteva Mesto Poglavje Stran 453 Uporaba tehnik za zmanjševanje kreditnih tveganj (a) politike in procesi za bilancni in zunajbilancni pobot ter navedba obsega, v katerem se uporablja (b) politike in procesi za vrednotenje in upravljanje zavarovanja s premoženjem RAC 3.1 168 – 170 (c) opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema institucija RAC 3.1 168 – 169 (d) glavne vrste izdajateljev jamstva in nasprotnih strank pri izvedenih financnih instrumentih ter njihova kreditna kakovost RAC 3.1 190 – 191 (e) informacije o koncentracijah tržnega ali kreditnega tveganja v okviru prevzetega zmanjševanja kreditnega tveganja RAC 3.1 172 – 173 168 – 170 (f) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, ne zagotavljajo pa lastnih ocen LGD ali konverzijskih faktorjev glede na kategorijo izpostavljenosti, loceno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupna vrednost izpostavljenosti (po bilancnem ali zunajbilancnem pobotu, ce se uporabljata), ki jo krije – po uporabi prilagoditev za nestanovitnost – primerno zavarovanje s financnim premoženjem in druga primerna zavarovanja s premoženjem RAC RAC 6.18 6.19 237 238 (g) za institucije, ki izracunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, loceno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupna izpostavljenost (po bilancnem ali zunajbilancnem pobotu, ce se uporabljata), ki je krita z jamstvi ali kreditnimi izvedenimi financnimi instrumenti; za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov ta zahteva velja za vse pristope iz clena 155 RAC RAC 6.18 6.19 237 238 454 Uporaba naprednih pristopov za merjenje operativnega tveganja NR 455 Uporaba notranjih modelov za tržna tveganja NR POSL: Poslovno porocilo RAC: Racunovodsko porocilo NR: Ni relevantno