Y g T E V Cena 38 Din vsako sredo. MESEČNA PRILOGA V LJUBLJANI, D N »N O V I C E V E 22. J A N U A R J SLIKAH« A 10 30 LETO 45 za celo loto. Za inozemstvo 00 Din. Posamezna Številka i Din. V inscrnlncm delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu ^Domoljuba«, naročnina, reklamacijo in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Moderni bogovi. Svobodomiselno človeštvo je zavrglo pravega Boga. Ker je Bog večna Resnica, Dobrota in Ljubezen, je svobodomiselno zavrglo tudi resnico, dobroto in ljubezen. Namesto enega in resničnega Boga pa si je postavilo tri bogove, tri laži-bogo-ve, pred katerimi poklekuje, zažiga kadilo, malikuje in daruje prav kakor stati pogani ~ žive ljudi. Enega boga si je postavila sovjetska Rusija, Ta bog je boljševiški, protiverski socializem. Zasebne lasti ni, vse je — ne vseli, kakor so rekli včasih, temveč vse je državno oziroma tiste peščice ljudi, ki s krvavim nasiljem drže državo oziroma ljudstvo na vajetih. Ta socializem ni prinesel paradiža na zemljo, kot socialisti tako radi obetajo, ni prinesel socialne enakosti in blagostanja, temveč krušne karte in nagajko, ki pridno poje po hrbtih vseh nepokornih elementov in teh je precej. Delavstvo je slabše plačano kot kje drugod, družina, ki je uteha in počitek za delovnega človeka, je razbita, kmetje lic marajo več sejati, ker jim bo itak država skoro vse zaplenila, kar bodo pridelali, če pa sejejo, .sejejo zato, ker stoji za njimi smrt. Vsak Rus mora danes verovati na boljševiški nauk: ; vera je strup za ljudstvo ■ In po tem programu zapirajo bolj-ševiki cerkve, razbijajo svete podobo, do smrti pretepajo ljudi, ki jih še dobijo v cerkvi, do 18. leta je itak prepovedano hoditi v cerkev, prirejajo javno glasovanje, kdo je za Boga in kdo proti; in kdor glasuje za Boga, je ob delo, ob krušne karte in največkrat tudi ob življenje. Duhovnike so že skoro vse pregnali v nezdravo azijske pokrajine, kjer radi lakote, pretepanja in skrajno trdega podnebja umirajo. To je prvi moderni bog: do skrajnosti speljan socializem. Suženjstvo v najgroz-nejši obliki: usužnjeno ni samo telo, temveč tudi duša in še nisi niti eno uro varen, kdaj te bodo pahnili v ječo, iz katere za ogromno večino ni več rešitve. In drugače "iti ne more: kjer tli Boga, ni resnice, ni dobrote, ni pravice, ni svobode — zakaj vso te so hčerke božje. Zato so s socializmom nujno združene laž, krivica, nasilje 'n kri. Kolikor v ostali Evropi, kjer ima socializem odločujočo besedo, tega ni, je to za to, ker se v popolni meri uveljaviti ne more: krščanstvo je toliko močno, da najhujše osti sproti odbija. V Rusiji pa se je pokazal socializem ves tak, kakršen v svoji naravi je in biti mora. Drugi bog, ki si ga je postavila brezbožna družba, je prenapeti socializem — narod je več kot resnica in pravica, več kot Bog in njegove postave. Hipernacio-nalizem pravimo temu maliku s tujo besedo. In tako vidimo v nekaterih zapadnih evropskih državah, da v imenu tega boga, ki je laž in krivica, preganjajo drugorod-ne državljane, ki govore drug jezik, kakor j ga govori večina v državi. In ta bog zapoveduje, da ti ubogi ljudje niti besede božje ne smejo slišati v svojem jeziku, da so jim zabranjene službe in niti vsakdanjega krtiiia ne morejo služiti ne zase ne za svojo družino. Ta bog laži in nasilja, pred katerim malikuje vsa javnost, pusti nedolžne ljudi dušno in telesno umirati. Ta hipernacionalistični bog je, ki povzroča krvave vojske, v katerih na sto-tisoče ljudi v mukali in trpljenju izkrvavi, uboge in zapuščene družine pa v bedi in pomanjkanju jemljejo konec. Tretji moderni bog je svetovni kapitalizem — zbiranje ogromnih prmoženj v rokah malega števila ljudi, dočim ostalo l judstvo vedno bolj obobužava in" postaja odvisno v telesnem in tudi duševnem ozi-ru. V tem oziru prvači zlasti Amerika, država dolarjev. Tam imaš peščico ljudi, ki ima večje premoženje kot 90?,,' vseh drugih: Pri velikem borznem polomu, ki se je zgodil oktobra lanskega leta, je bilo >• izgubljenih;: 40 milijard dolarjev. To se pravi: izgubili so jih srednje in manj premožni stanovi, ki so imeli naložene svoje prihranke v raznih delnicah in drugih obre-stonosnih papirjih. Dobili pa so te milijarde tisti maloštevilni, ki so bile že dosedaj v obilici z niimi oblagodarjeni. 40 mili-jardno dolarsko premoženje se je samo premaknilo iz velikega števila manj premožnih rok v malo število najpremož-nejših.. Dolar je postal bog in ta bog je krut, brezsrčen, neusmiljen, ker je bog laži, na- silja in krivice. Na milijone delovnega ljudstva s svojimi sragami, s svojim trdim delom in pogosto tudi s pomanjkanjem znaša na kup nekaterih. To delovno ljudstvo mora pešati gospodarsko in telesno ter peša radi tega tudi dušno. Trije moderni bogovi, ki se znajo na .zunaj odeti s takim sijajem pravice, resnice in človekoljubnosti, da žal potegnejo za sabo prepogosto tudi tiste, ki verujejo v pravega Boga, ga priznavajo' in molijo. Imamo dovolj katoličanov, ki mislijo s svojo vero resno in pošteno, pa menijo, da bodo delovnemu ljudstvu najboljše pomagali, če se globoko poklonijo socializmu. Mislijo, da je mogoče socializem po-kristianiti in vodo obrniti, da bo tekla po strugi, navzgor. Socializem je laž v svojem bistvu; ta laž je takoj čisto jasna, če jo iz-vedeš dosledno prav do kraja, kakor to skušajo ruski boljševiki. Človeštvo more rešiti samo polna krščanska resnica, izvedena desledno do konca. So drugi katoličani — morda pri nas ne toliko — ki jim je hipernacionalizem tudi beg, ki ga molijo poleg edino pravega Boga, Povsem se strinjajo z nasilji proti narodnim manjšinam in mislijo, da storijo dobro delo, če se jemlje drugorodnim sodržavljanom to, do česar imajo pravico in dolžnost po božjem in naturnem pravu, še več pa jih je med katoličani takih, ki jih je omamil mamen. Prav nič grešno ' se jim rie zdi na ljubo mamonu zatirati uboge in siromašne, utrgavati delavcem zaslužek. In utrgavanje je tudi to, če se jim ne da niti toliko, da bi imeli najskrom-neise za življenje. Na drugi strani pa ta duli mamonizma ni prav nič manjši v dušah mnogih revnih in siromašnih, ki jim je mamen in njegove udobnosti edini cilj življenja, za katerega sc splača boriti. Zlo današnjega časa tudi v katoličanih ie ba.š v tem, da je duh mamonizma v vseh plasteh ljudstva, premožnih in nepremožnih enako zasidran ter da je le prevečkrat v medsebojnem boiiu gonilni motor isti — duh mamonizma, Ta duh je laž, in z lažjo ne bomo nikdar osvobodili človeka, ki je srečen le, če uživa resnico, ljubezen in dobrote. Zakaj človek je otrok božji po svoji naravi in proti svoji naravi srečno živeti ne more. Največja naloga, naravnost apostolska in misijonska naloga evropskega ka- Novice iz Bagrada. 20 odstotni boni. Kdor ima. še kake priznanice (bone) iz dobe žigosanja kron, naj torej pomni, da je doba kratka. Samo do 17. marca se more j z njimi plačati davke. Pomnimo pa, da samo davke, ki so zaostali do konca 1928. Takih davkov v Sloveniji ni veliko, ker se davki primeroma redno plačujejo. Zato je treba toliko bolj paziti, da te bone izkoristimo pravočasno. Kdor ima torej še kak tak bon, naj pogleda, če ima kake zaostale davke iz prejšnjih let (do konca 1928). Naj gre na davčni urad in bon izroči za davke. Če nima nobenih takih davkov, naj gleda, da ta bon kako proda takim, ki imajo zaostale davke. Vsaj nekaj bo na ta način morda dobi!. Kdor ne ve za nobenega kupca, naj nese bon v domačo posojilnico in prosi, da ga pošljejo v Ljubljano Zadružni zvezi. Ta bo skušala dobiti kupce. Če se bo dalo prodati in koliko se bo dalo dobiti naprej nihče ne ve. Če se ne bo dalo prodati ali če bo malo dobil, se seveda ne sme nihče potem jeziti na domačo posojilnico ali Zadružno zvezo. Storilo se bo, kar se bo dalo. Kupce za take • bone bo namreč treba iskati tudi izven Slovenije. Plačali jih tam seveda ne bodo v polni vrednosti, ampak bo precej odtrganega. Bone, ki se ne bi dali prodati, bo v posojilnici kasneje vsak nazaj dobil, za prodane pa tisto vsoto denarja, ki bo odpadla nanje. Odgovornosti pa seveda posojilnica za prodajo nobene ne more prevzeti. Še enkrat poudarimo, da mora to vsak brž storiti. Kasneje se ne bo dalo nič pomagati. Uredite torej to zadevo brez obotavljanja in odlašanja. Se ena Krekova beseda. Mi se silno radi zanašamo na druge. Enkrat čakamo podpore od države, enkrat zahtevamo pomoči od občine, v preteklih letih je vsak upal le na oblastno samo-v.oravo. Res je: država, banovina in občina ! vse morajo pomagati kmetskemu stanu. Toda to ni glavno. Poglavitna stvar je samopomoč. Kmet si mora pomagati sam, drugače mu tudi podpore države in drugih oblasti ne zaležejo mnogo. V nas mora zrasli samozavest, odvaditi se moramo nepotrebnega in nekoristnega klečeplazenja. Ne smemo se več zanašati samo na druge. Tudi o tem je Krek povedal kremenito besedo: Ljudstvu je treba dopovedati, da s pričakovanjem kralja Matjaža ni nič. Kdor misli, da bo z odprtimi usti in s križem rokami pričakal dobrot od zgoraj, se moti. Želi bomo mi na jugu samo to, kar si bomo z zavihanimi rokavi sami pridelali in pridobili.'' Beseda je jasna in preroško resnična. Zlasti velja tistim, ki se trudijo pri naših zadrugah. Le tam je uspeh, kjer se zanašajo nase in na svoje delo. Tisti, ki mislijo le na tujo pomoč v zadružništvu, nikoli niso ničesar dosegli. tolicizma je, da stare te trojne moderne malike: protiverski socializem, nasilni hi-pernacionalizem in brezsrčni mamonizem. 2' Izšel je Pravilnik o izvrševanju verskega pouka, ! ki ga je odobril pretekli teden prosvetni minister. Pravilnik onemogča, da bi se gotovi paragrafi novega šolskega zakona krivo tolmačili. Veroučitelji bodo morali položili posebne izpite, ki jih bo predpisal prosvetni minister v sporazumu s katoliško škofovsko konferenco. Nadaljnja važna določba je, da so učenci srednjih, učiteljskih in narodnih šol lahko člani verskih udruženj svoje veroizpovedi, a tem je vsem učencem omogočeno članstvo verskih kongregacij in drugih nabožnih verskih društev. Enkrat na leto lahko pošlje Cerkev svojega predstavnika, da nadzoruje verski pouk. Prosvetni minister bo odvzel pravico poučevanja v verouku vsem onim posvetnim učiteljem, o katerih se bo katoliški nadzornik verouka izjavil, da ne poučujejo verouka v skladu z nauki te veroizpovedi. — Glede učencev narodnih šol morajo roditelji pri vpsu v I. razred izjaviti, ali naj njihovo deco uči verouk duhovnik ali pa svetni učitelj. Ta izjava velja potem za vseh osem razredov in je ni moči preklicali. Učitelji so še vedno lahko organisti, ako pri tem šolski pouk ne trpi. Končno daje pravilnik učencem pravico, da sodelujejo pri vseh verskih svečanostih. Ban donavske banovine Daka Popo-vič v Novem Sadu je podal ostavko na čast bana. V svoji prošnji pravi, da odstopa zalo, ker v nekaterih vprašanjih donavske banovine ni dosegel od pristojnih činteljev, kar je bila njegova želja. Predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič je vzel ostavko na znanje in za novega bana donavske banovine je bil imenovan nadzornik pri predsedništvu ministrskega sveta, Radoslav Dunjič. Na novo so bili postavljeni pomočniki banov vardarske, donavske in moravske banovine. § 157. novega šolskega zakona so nekateri tolmačili tako, da namerava vlada kot je telovadne, tako tudi razne človekoljubne, prosvetne, pevske in strokovne organizacije razpustiti, oziroma jih uvrstiti pod en državni klobuk. Sedaj uradno razglašajo, da vsega tega ne bo in da o prisilnem zjedinjevanju raznih društev ni govora. Sprejem hrvatskih kmetov. V nedeljo dne 19. jan. je prispela v Belgrad nova skupina hrvatskih kmetov in kmetic iz okolice Sisaka in bližnjih ekrajev. Skupino sta vodila Radičev brat Tomo Radič in Radičev posinovljenec Ivan Radič. Navzoči so bili in tudi govorili podpredsednik bivše Radičeve stranke Toma Pavičič in bivši poslanec radičevske stranke Edo Markovič. Na dvoru sta hrvatske kmete in kmetice sprejela Nj. Vel. kralj in kraljica. Radičev brat je v svojem nagovoru na kralja zlasti povdarjal, da hočejo Hrvatje ostati zvesti svojemu kralju Kara-gjorgjeviču in da bodo šli na njegov poziv PO SVETU Važni posveti državnikov. Že zadnjič smo poročali o pričetku konference velesil in urugih držav v nizozemskem Haagu. V Haagu se je razpravljalo, reševalo in rešilo vprašanje vojne odškodnine, ki jo mora plačati: Nemčija. Obveljal je tako zvani Youngov načrt, ki določa višino nemških plačil in način plačevanja. Na tej konferenci se je tudi govorilo o tako zvanih . vrhovnih reparaci-jalK, to je o višini in našem plačilu vojne odškodnine, ki so jo dolžne plačati Bolgarija, Avstrija in Madjarska. Tudi v tem ozi-ru se je dosegel, vzlic trdovratnemu odporu Madjarske, vsaj delni sporazum. Ni še prav minula haaška konferenca, ko se je sestal 13. januarja v švicarski Ženevi Svet Društva narodov. V Ženevi so se ziasti posvetovali, kaj ogroža utrditev evropskega miru in kako bi se mir trajno ohranil, pa tudi kako bi si države gospodarsko opomogle. Posvetovanja v Ženevi so bila to pot nekakšen uvod k najvažnejšim razgovorom svetovnih državnikov v Londonu. Konferenca vLondonu, ki se je pričela 21. januarja, naj bi svetovni konferenci za splošno oborožitev pripravila pot. Anglija in Amerika sta se že ob prihodu angleškega predsednika Macdonalda v Ameriko dogovorili glede obsega, števila in teže bojnih ladij. Zdaj hočejo k sporazumu pritegniti zlasti še Francijo, Italijo in Japonsko. Omejitev oboroževanja bi zelo utrdila mirovno misel in bi bila tudi v gospodarskem oziru za svoje države velike važnosti. Omejitev oboroževanja pa najbrže ne pojde kar gladko. Že prihaja na dan Italija, ki zahteva, da sta si ona in Francija glede bojnega brodovja enako močni. Temu seveda Francija ne more nikdar pritrditi, zato poln uspeh londonske razorožitvene konference visi za enkrat So v zraku. Sicer pa: bomo videli. KatoH«k» ce^upv. s Kardinal Gasparri zapušča svoje mesto. Kardinal Evgen Pacelli, bivši pa-peški nuncij v Berlinu, je pretekli teden na povabilo državnega tajnika kardinala Gasparrija imel s papežem več dolgih pogovorov. V teh razgovorih je šlo za važna tekoča vprašanja, ki so v zvezi z državnim tajništvom Vatikana, t. j. z zunanjim ministrstvom cerkvene organizacije, čigar yodstvo bo prevzel kardinal Pacelli. To branit piestol in državo pred Vsemi sovražniki. Nj. Vel. kralj je v svojem govoru med drugim povdarjal, da bo po končani ureditvi državne uprave in ozdravitev razmer v državi vlada Nj. Vel. poklanjala vso pozornost krepljenju in razvoju občega narodnega gospodarstva, v prvi vrsti poljedelstva. Hrvatski Posavci so obiskali tudi predsednika vlade, ki je na pozdrav odvrnil, da imajo vse delo in vsi napori vlade le en smoter: obče dobro naroda. Priporočal je ljubezen in medsebojno zaupanje,, Stev. 4. D O M O L j U B Stran 43. mesto je postalo posebno važno in odgovorno sedaj, ko je treba izvesti določbe laleranskih pogodb in jih spraviti v živo resničnost. Dosedanji državni tajnik Ga-sparri, ki mu teče že 83, leto, je z imenovanjem naslednika zelo zadovoljen in iivali njegove odlične lastnosti, ki ga uspo-sobljajo za spretnega sodelavca in pomočnika papeževega. Sivolasi kardinal Ga-sparri se misli odtegniti v zatišje, v hišico, ki mu jo je daroval papež. Tam namerava dokončati veliko znanstveno ;erkvenopravno delo. Kalifa. s Prizadevanja vlade za pomnožitev naroda. Italijanski narod izumira, polagoma, a zanesljivo. Fašizem bi rad razširil meje italijanske države, a kaj z zemljo, čc nima za njo svojih plemen jako v. Fašizem napenja vse moči za pomnožitev rojstev. Uvedel je davek na samcc in denarno podpira številčne družine. Družine z desetimi otroci so proste državnih davkov. Desetčlanska družina prejme v Italiji brezplačno tramvajsko izkaznico. Vlada jc poostrila zakon proti splavu itd. In vendar — število rojstev pada. Italiji manjka zdrave kmetske družine z lastno zemljo. s Razno. Rimska občina jc na dan kraljevičeve poroke razdelila med ubož-vte šolarčke 10.000 parov čevljev. Pa še vsak po en kos čokolade je dobil. — Avtomobil je povozil v Trstu 48 letnega Antona Hočevarja. Nesrečnež si je pri padcu zdrobil lobanio in še isti večer v bolnišnici umrl. - - V Rodiku na Krasu se je pri nakladanju listja smrtno ponesrečil 80-latni Jože Gombač. — V Krajni vasi pri Skooem je umrl 70 letni Anton Stoka, bivši župan. — V Pliskovici je preminula Julija Vrabec, mati 7 otrok. - - V Tupel-čah na Krasu je umrl bivši dolgoletni kobierflavski žuoan 79 letni Anion Grmek. — V Ricmanjih so pokopali Jos. Kureta, p. d. »Gek<.. — V Idriji jc umrl 80 letni rudar v pokoju Leopold Jazbar. 40 let je bil pod zemljo in še 23 let neumorno delal kot vpokojenec. — Ko je vozil vino, so se v Dobravliah konji splašili in sod je podrl na tla 30 letnega Franca Ježa iz Voiskcta. Mož je goriški bolnišnici umrl. — V Bovcu so pokopali trgovca Atona Mlekuža. — V Ub^ljskem je umrla gospodinja pri Prelčovih. — Ker ga je kobila brcnila v tJlavo, je umrl gospodar Jožef Junec v Ubeljskejn. Francka. s Krščanstvo je največja moč Francije. Novi pariški nadškof Verdier ja pred svojim odhodom v Rim posetil predsednika francoske republike Doumergea. Ob tej priliki je predsednik republike izjavil: ^Krščanstvo je od nekdaj največja moč Francije. Demokracija bi ne smela krščanstva niti zatajevati, niti odbijati od sebe. Moderno človeštvo potrebuje duhovne opore. Ne smemo omejevati razmaha krščanske misli.« Rušila. s Jedro ruske komunistične stranke. Prvega oktobra 1929 je štela ruska komu- nistična stranka članov in pripravnikov 1,551.000, brez vojakov rdeče armade. Stranka je sestavljena iz 64.7% delavcev, 22.2% kmetov in 15.1 % rokodelcev, uradnikov itd., 46.8?,', članov je zaposlenih v industriji, 12.7% v poljedelstvu in 30.7% v uradih. Ostanek, to je 9.8% tvorijo dijaki, zasebniki in nezaposleni. Metlika. s Sadovi mučeniške krvi. Javili smo že, da se je položaj vere in Cerkve zadnje čase v Mehiki izboljšal. Tisoči so padli tam v zadnjih letih za svobodo vere in Cerkve in ne zastonj. Vlada je zopet odprla hiše božje, duhovniki se vračajo in svobodno lahko verniki izvršujejo svoje verske dolžnosti v cerkvi in izven nje. Te dni pa je izdal predsednik Portes Gil na-redbo, ki se tiče nad vse važnega šolskega vprašanja, Odredba pravi, da ni dobro, ako je organizacija in vodstvo javne državljanske vzgoje izključno v vladnih rokah in da se dosežejo večji uspehi, ako jo vzgojno delo sad učiteljstva in celotne družbe. Učiteljstvo mora za svoje vzgojno delo odgovarjati ljudstvu in starši morajo imeti priliko za sodelovanje pri vzgoji njihovih otrok s tem, da s o o d 1 o -č u j e j o pri šolskem vprašanju. DroiJ^e novsee. 17 ladij, naloženih s premogom, se jc potopilo na Angleškem v ustju reke Temse. Vzrok: vihar. V 55 minutah je preletel zračno progo Pariš—Bruselj francoski letalec De-troyst. 300 km na uro! Masaryk jc odločno odklonil misel, cla bi kol državni predsednik ob svoji 80 letnici odstopil. Znanega voditelja za popolno samostojnost indije Gandhija hočejo baje Angleži zapreti. 23. stopinj nad ničlo je kazal toplomer v ameriškem Njujorku sredi januarja, Z Bogom se je spravil na smrtni postelji nedavno umrli, bivši predsednik francoske republike Lou.bet, svoj čas hud sovražnik in preganjalec Cerkve na Francoskem. 52,859 zadrug je bilo koncem 1. 1929. v Nemčiji. 400 več kot prejšnje leto. Letošnji državni proračun v Romuniji bo že sestavljen v zlati valuti. leti o božiču cerkve v Nad 2009 učiteljev je v Pragi. 4.0 cerkva je bilo okradenih v 1929. v Češkoslovaški. 6100 raznih društev je v Pragi. Tramvajske proge sredi Rima so razdrli in jih nadomestili z avtomobili. 5000 oseb je podalo letos cb Novem letu reko predsedniku Zedinjenih držav Amerike. Več kot eno milijardo dinarjev je podedovala v Ameriki služkinja Čehinja Šlajsova. . Šestnajstletni učenec Krejči v čeških Šlapanicah se je ustrelil zaradi nesrečne ljubezni. Milijoni ljudi so obiskali vzlic boljševiški protiagitaciji, Rusiji. 66.802 letoviščnika je obiskalo preteklo leto Karlove vare na Češkem. Desettisoč zakonskih parov je bilo razporočenih leta 1929. v pokrajini Cook v Ameriki. Romunska kraljica-vdova Marija poj-de začetkom februarja za 14 dni v Egipt. Sama hoče poleteti z Angleškega v A vstralijo 22 letna Anny Johnson. Ko-rajžna pa je. Zaradi lakote je zadnji dve leti umrlo na Kitajskem šist milijonov ljudi. Romunski vlaki na sološno ne bodo /eč vozili, kadar bo v--' kot 23 stopinj Celzija mraza, 60 oseb se je zastrupilo zaradi uživanja pokvarjenih klobas v španskem Al-madenu. Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glaski — .1.3.00 časovna napoved, borza, reprodueirana glasba — 13.80 J/, današnjih dnevnikov — 37.30 Popoldanski koncert — 22.00 Časovna napoved iu poročila. —- Četrtek, 23. januarja: .18.30 Plantažno gospodarstvo H. (kavčuk, rastlinska olja, bombaž) — 19.0» Srbohrvaščina — 19.80 Tedenski pregled in nove knjige — 20.00 Večer hrvatske glasbe: i. Solospevi s klavirjem —■ 2. Klavirske skladbe — 3. Solospevi, poje g:. Rcmah Felrovčič — 4, Klavirske skladbe — 21.00 Vijoliiiski koncert g. Roberta Doiberja (pri klavirju g. šivic) — 22.0(1 Koncert Radio orkestra — 28.00 Napoved programa za naslednji dali. — Petek, 24. januarja: 18.80 Socializem kot gospodarski sistem (predavanje) — 19.00 Gospodinjska ura: Ženska državljanska vzgoja — 19.30 Italijanščina — 20.00 Glasbeno predavanje — 20.15 Večer klasične glasbe II., izvaja Radio orkester — 22.00 Napoved programa za naslednji dan. — Sobota. 25. januarja: 18.30 rabite Sloan-ov Liniment (mast). Zakaj bi treeli neznosne bolečine, če jih morete le z malo Sioanovega Uuime ta (mast odpraviti. Sloau-ovo masi ni treba drgniti, kajti ona gre sama v kožo, greje iu umiri obo:elo dole. a bolečine izginejo. Imejte vedno vsaj eno steklenico v zalogi, Zelo enostavno se rostopa Na koži se ne napravija nika'.c madež. Ranite s oan-ovo most »roti revmatizmu, tšitazu, bolečinam v hrizu, »olezirm v nohti), isoSfCinair. disforzlge In homtuzlie in proti »sem boleznimmlSIc, Generalno zastopstvo M1SK0 VIČ in COMP, Beograd, Sarajevska 70. §f©aii~®w Llfifmcnt odpravlja bolečine Poftiva se ¥ vsen icharnali i« flrogeriiali jji Stran 44. D O M O L J U B Štev. 4. K A I I F M 0 V t 0 A d Zlat venec je prineslo Nj. Vel. kralju v Belgrad odposlanstvo Dunavske banovine, .... i . d Časopisje Jugoslavije koncem leta 1929. Dnevnikov je 31, 7 časopisov izide dvakrat in 16 trikrat na teden. Tednikov je 130, deset časopisov izide vsakih deset in 95 vsake štirinajst dni. Mesečnikov je 364, dvomesečnikov 26, tromesečnikov 19, polletnikov 8 in 34 je takih, ki ne izhajajo redno. Vseh je torej okrog 800. Največ dnevnikov ima Savska banovina (Zagreb), njej sledi naša Dravska banovina, d Najvažnejše izvozno lesno pristanišče Jugoslavije je Sušak. V kratkem bo tam ustanovljen španski konzulat, ki je postal potreben po uveljavljenju trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Španijo. Več Španskih parnikov je v pristanišču Sušaka že naložilo les, d Kaj pa naši Beiokranjci, Siromašna občina lokviška nima na vsem svojem ozemlju niti 1 m banskih cest in vendar bo plačala za banske ceste 13.000 Din. Prosimo g. bana savske banovine, da to dejstvo upošteva in lokviško občino vsaj tega davka osvobodi. — Dne 14, januarja je prišel za sreskega načelnika v Črnomelj banski referent za zadružništvo pri banski upravi v Zagrebu, dr. Miran Kajin. Banska uprava namerava namreč podpirati predvsem živinorejske zadruge in pomagati članom, da pridejo do dobre plemenske živine pod jako ugodnimi pogoji. — Bivšo oblastno trtnico v Drašičih bo upravljal tudi za naprej njen poprejšnji upravnik g. Bajuk iz Drašič. d Odredba bana savske banovine v Zagrebu. Ker se posamezniki dnevno zgla-šajo pri banu, njegovem pomočniku in raznih uradnikih in se s tem moti redno uradno poslovanje, je odločeno, da sprejema ban savske banovine (Zagreb) in njegov pomočnik samo vsak četrtek in soboto od 8 do 12. Tudi drugi voditelji raznih oddelkov ne smejo sicer sprejemati strank. d Mladi kmeiovaici pojdejo v inozemstvo. Poljedelsko ministrstvo hoče poslati večje število kmetskih mladeničev, ki so z uspehom dovršili kmetijsko srednjo šolo, ............a—mmm^mvm^N t—— Ksperanto — 19.00 Nemščina — 19.30 Prenos iz Beograda — 22.00 Koncert Radio orkestra — 23.00 Napoved programa za naslednji dan. — Nedelja, žli. januarja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje — .11.00 O fotografiranju športa — 11.80 Dopoldanski koncert — 15.00 Prenos z Vrhnike (petje, predavanje, recitacije, godba) — 20.00 Prenos iz Prage — 22.00 Časovna napoved in poročila, Koncert Radio orkestra — 23.00 Napoved programa za naslednji dan — Ponedeljek, 27. januarja: 18.30 Francoščina — 19.00 Zdravstveno predavanje — 19.30 Angleščina — 20.00 Sithuetni večer, izvaja Radio orkester — 22.00 Napoved programa za naslednji dan. — Torek, 28. januarja: 18.30 Po sedanji Grčiji, predavanje — 19.00 Napake slovenskega pisanja, predavanje — 10.30 Ruščina — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Koncert Radio orkestra — 23.00 Napoved programa za naslednji dan. — Sreda, 29. januarja: 18.30 Otroški kotiček — 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine (recitacija) — 19.30 Francoščina — 20.00 Slovenski večer — 22.00 Napoved programa za naslednji dan. v svrho nadaljnje izobrazbe v Švico. Do-tične mladeniče bo izbrala uprava poljedelske in gospodarske fakultete v Zagrebu. d Telefonska centrala je bila otvor-jena z Novim letom pri pošti v Kajhen- tUrgd Duhovniške vesti. Umeščen je bil dne 15. januarja 1929, na župnijo Sv. Kriz nam Jesenicami ondotni župnt upravite j Franc K r a š n a. — Premeščen je bil Alfonz J a r c kot kaplan s Koroške Bele na Rako. — Nameščena sta bila: Dr. Vilko F a j d i g a kot kaplan v Šmarju pod Ljubljano in Viktor Demšar kot kaplan na Koroški Beli. d Še vedno se oglašajo. Po 15 letnem ujetništvu v Rusiji se je oglasil bivši vojni ujetnik Pavel Karip iz Subotice. Bil je leta 1915. poslan na gališko fronto, kjer je bil takoj ujet. Svojim staršem jo sporočil, da živi v uralskem ozemlju, kjer se je poročil in kjer ima dva otroka. Svoje starše je prosil, naj mu pošljejo potrebna dokazila, ker mu oblasti delajo ovire za povrnitev. Ko dobi potrebna dokazila, se bo vrnil z družino v domovino. I LOVEN katoliški dnevnik, pisan v duhu katoliške akcije. — Vsako nedeljo ima prilogo slik na S straneh v ba-krotisku. — Stane na mesec 23 Din. Pišite, da se Vain noši je na o"led. Naslov: »SLOVENEC«, LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA d Novo porodišnieo za 60 pacijentinj dobi Celje. Če pojde vse po sreči, bo stavba dovršena do septembra 1930. Nova ustanova bo pomenila v zdravstvenem ozira neprecenljivo dobroto za prebivalstvo Celja in Savinske doline. d Otvoritev kmetijskih tečajev. V Šenčurju pri Kranju se vrši januarja in februarja t. 1. šesttedenski kmetijski poučni tečaj, na katerem se bo podaiai nazoren pouk iz vseh kmetijskih panog. Razen tega se bo poučevalo tudi živinozdravstvo, gozdarstvo, higiena, kmetijsko spisje, računstvo in kmetijska zakonodaja. V istem času se bo vršil enak tečaj tudi na Brez-n i c i na Gorenjskem. Podrobni učni programi so nabili na občinskih deskah. d Dva šesttedenska kmetijska tečaja sta se otvorila 19. in 21. januarja v Št. Uju pod Turjakom in v Tolstem vrhu pri Gu-štanju. d Obrestna mera v Srbiji. Med prvimi bankami je Hipotekama banka trgovskega fonda v Belgradu znižala obrestno mero za 1 odstotek; članom na 11 odstotkov, nečlanom pa na 13 odstotkov. d V Sloveniji je skupno 231 advokatov in sicer: v Brežicah 4, v Celju 22, v Cerknici 1, v Črnomlju 1, v Dolnji Lendavi 3, v Gornji Radgoni 2, v Gornjem gradu 1, v Kamniku 4, v Kočevju 4, v Konjicah 4, v Kozjem 1, v Kranju 5, v Krškem 3, v Laškem 3, v Sv. Lenartu v Slov. goricah 2, v Litiji 3, v Ljubljani 79, v Ljutomeru 3, v Marenbergu 1, v Mariboru 41, v Metliki 2, v Muski Soboti 8, v Novem mestu 8, v Ormožu 2, v Prevaljah 1, v Ptuju 8, v Radovljici 3, v Sevnici 1, v Slovenjgradcu 4, v Slovenski Bistrici 3, v Škofji Loki 1, v Šmarju pri Jelšah 2 in v Šoštanju 1. vršil v marcu (natančen čas bo še naznanjen). Na tem občnem zboru bo razgovor o poživitvi zadrug,. Zato kmetje, kateri mislite, da bu Kadi iigo škoda, udeležite se gotovo lega občnega zborni Po rac. zaključku za leto lit"'!), ima zadruga "krog 5000 dinarjev premoženja. Vse drugače pa deluje naša hranilnica in posojilnica. I.. 1020. je imela 2,030.555 Din prometa; i.ied letom je prejela 521.800 Din vlog, izplačala pa iili je 305.700 Din. \ lagateljem je plačala v tem letu 39.000 Din obresti. Posojil je dala raznim prosilcem domačinom 2/4.700, vrnili pa so dolžniki med letom 125.700 Din posojil. 1. januarja ■ I. je imela čez 1.000.000 Din vloženega denarja, '/.posojenega pa 050.000 Din. V letu 1030. bo še ! jbreslovala vloge po 0 odstotkov (brez odpovedi). Id čistega dobička je precej darovala za razne po-rebe v kraju. Zalo Trebelani, vlagajte denar v lotnači zavod, kjer je najbolje obrestovan in Id mdpira domače potrebe. .S tem pomagate domačini ljudem, ko iščejo posojila: v domači posojil-tiii ga dobe po nizkih obrestih in brez sitiosli. Mnogo posojil je dala posojilnica takim, ki so vrnili raznim mestnim zavodom in oderuhom, ki so zahtevali nezaslišane obresti (v enem slučaju celo 25 odstotkov!). Hranilnica ludi najugodneje zamenjava tuj denar in posreduje pošiljanje denarja v tuje države. Kmelsko zvezo bomo ustanovili, da bomo imeli v njej pomoč v gospodarskih potrebah. Ustanovni občni zbor se bo vrši) dne 20. t. m. po prvi maši v dvorani. Ta oglas je vabilo 1; pristopu, Član more postati vsak 21 let star kmelski posestnik ali delavec, oziroma tudi ženske. Razstava gospodinjskega tečaja. (Stari trg pri Rakeku.) Da v Starem trgu vsestransko napredujemo, o tem priča gospodinjski tečaj, ki se je vršil od 1. oktobra do 22. decembra lanskega leta. Tečaj ie vodila ga. učiteljica Odsalek s pomočjo gospodične Hribar. Mnogo truda sla imeli a želi sla tudi mnogo uspehov. To je pokazala razstava dne '-i decembra, kjer sle videli od najpreprostejšega do najfinejšega peciva. Tako tudi razna ročna dela, m izvršena v tečaju. Mnogoštevilni obiskovali i razstavo so bili iznenadeni nad tolikim uspehom in so izrekli mnogo pohvale učiteljicama in dekletom. A vse to je zasluga naše spretne in požrtvovalne ge .voditeljice in gdč. Hribar, ki sla tako dobro izrabili ta čas. Po litanijah je bila slovesna za-ključitev. Zaključila jo je ga. voditeljica s krasnim, v srce segajočim govorom. Sledile so dekla-macijc gojenlc, petje, govor gojenke, v katerem se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je tečaj s tako velikim uspehom izvršil. Nato govor g. župnika, kateremu gre tudi glavna zahvala, da se je tečaj vršil. Želimo, da bi gg. učiteljici spremljali enaki uspehi ludi v bodoče. Za veš trud, ki sta ga imeli z nami, pa ju bo spremljala naša globoka hvaležnost. — Ob sklepu je bila živahna dražba razstavljenih izdelkov. Gojenka. Smrt no izbira. (Velki kamen.) 1 I. t. in. smo imeli ginljiv pogreb v cvetu mladosti umrlega 23 letnega mladeniča Alojzija Sotošck. V slari Srbiji pri vojakih si je nakopal kal bolezni na pljučih. Ko ji.- priSel v jeseni zopet domov ves zdelan oii naraslajoče bolezni se je zatekal k raznim zdravnikom in šel v bolnišnico v Brežice z namenom, da si zopet pridobi ljubega zdravja. Ali bila je vsaka pomoč prepozna. Ker je bil lako priden in vzoren mladenič, ga bodo njegovi starši, bratje, sestre, prijatelji in sosedje težko pogrešali. Z njim je izgubilo tukajšnje gasilno društvo dobro delovno moč. Gasilci so mu izkazali poslednjo čast na njegovem domu s poslo-\ ilnim govorom. Gospod župnik mu je napravil v cerkvi ob krsti v srce segajoč govor. Porosilo so je tudi mnrsikako oko, ko so mu domači in sosedni pevci zapeli ob odprtem grobu. — ,\'a svidenje onstran groba nad zvezdami! n sinartuo )iii Litiji. Kal. prosvetno društvo v šmartuem pri Litiji vabi 20. januarja ob 3 popoldne I,- prireditvi veseloigre Utopljenec . Ta veseloigra je v ljubljanskem gledališču in povsod nudila poslušalcem obilo vesele zabavo in jo primerna za predpus-tni čas. Prijatelji pristnega veselja pridite! u Prosvetno katoliško društvo v Smledniku vprizori v nedeljo, 26. januarja o!> 3 popoldne Lavtižarjevo opereto -Darinko- in šaljive prizore v Društveni dvorani. — Odbor. Sv. Jakob ob Savi. Prosvetno društvo vprizori v soboto 25. ianuarja ob 8 zvečer in v nedeljo 26. januarja ob 3 popoldne v društvenem domu komedijo Skapinove zvijače*. n Dražba kož divjadi se bo vršila dne 27. in 28. I. m. v prostorih volesejma v Ljubljani. Nabralo se je že mnogo tega dragocenega blaga, sprejema pa se še do 25. t. ni. u Na Dobravi pri K roj,i se je poročil 10. I. ni. posestnik in železniški uslužbenec g. Jakob šlilmr-Ferjan z gdč. Marijo IteneJičič Mikbivžičevo na Urdih pri Kamni gorici. Mlademu paru želimo vse najbolje v novem stanu! •A" O : Težakov cm olju /a živino piše dne 5. januarja I910 gosp. Krmijo špueir i/ Oina-noven. Slavonija, dobuvitelju istega sledeče: Moram Vam javiti, da Vaše olje ni dobr i samo za svinje, teleta in žrebetn. temveč koristi zelo (tuli konjem, ti ko gu dobivajo, pa konji postanejo zelo živalmi., močnejši in hitrejši. Tudi krava, za katero sem žo mislil, dn mi i>i> sigurno poginilo, je ozdravela in se je pri tem telo dobro zredila, prodno je potrošila eno ročko olju. Jaz priporočam vsakomur Vaše hranilno olje. ali io gre vendarle počasi, ker je krizo /a denar, ljudje pa so žal preveč malo-\orni in nu svojo lastno škodo lte vedo. dn so denar / oljem zelo dobro obrestuje.-. .Sjiošio-vaiijcin Špacir I. r. Iz le odkrito izjave se jasno vidi. da Jo iTežakovo olj o za živino« od velike, važnosti za živinorejo, pa bi bilo v interesu živinorejcev, tla hi za rejo svoje živino rabili v*večji meri gornje olje, ki ga dobijo lahko vselej edino pri i.vnlki: M. Težak, Zagreb, Cuiidtili-veva 13. Senca še vodno gleda obupano mater s svojim neizmernim pogledom, tem pogledom, ki je videl vse smrtne bojo umirajočih, vse solzo preostalih, odkar je bil Stvarnik izdal človeku zalcon izgnanja in smrti. Njegove oči so brezdvomno čitale v ljiaterinih očeh najstrašnejši obup. Neizprosni jo začutil ginjenost pred to žensko, ki jo je vse preganjalo, ki je bila grešila in ki je bila pripravljena dali svoje življenje', da reši življenje svojega otroka. Jo ker Angelj smrti pozna bodočnost ter ve že v naprej posledice te žrtve, odgovori: Lahko ugodim tvoji prošnji, toda poprej hočem raztrgati za te zastor Bodočnosti, da boš videla, kaj bodo za tvojo dete dnevi življenj;), ako bi mu bili ohranjeni. Mati na kolenih poleg otroka gleda željno v temo pred se. Tema postaja vedno večja. Vse je tiho. Naenkrat.čuje, kako Mira diha, in zgodi so čudež: pred oči".i matere so pokažejo iz teme bodočnosti dnevi, ki bi jih živela Mira, ako bi Smrt zadržala delo in pustila, da ubogo malo bitje nadaljuje svojo zemeljsko pot sredi žalosti in veselja. II.* Iz zidnih razpok je kot vedno prihajala mokrota, tudi ogenj na ognjišču je ugašal in divje je tuli! vihar okoli koče. N; slami je nepremično ležalo truplo .,. Tod;; to ni bilo Mirino truplo, to je bilo njeno, materino. Previdno se je otrok približal svoji materi. Smehljaje jo je gledal, kako spi. Približal se ji je še bolj in stiskal v rokah lačno, mlado mačko. Mira se je hotela igrati in /.buditi svojo mater, ki je že predolgo spala. Da bi jo položila, je prijela za roko, ki jo je molela izpod odeje, toda ta. roka je bila mrzla, težka, prsti trdi. Mira jo je začudena pustila pasti na slamo, in klicala: 'Mama ... ne spi več, mama!...« Toda mati ni slišala ničesar. Mira se je je dotaknila: bMa je mrzla in se ni ganila. Otrok je postal pogumen. Stresel je mater za ramo, a ni sc zbudila. Deklica jc slednjič uganila, kaj sc je zgodilo . . . Vrgla se je na mrtvo truplo in začela obupno jokati." Dolgo je plakala in se tresla od obupa, potem pa jo je prijela groza, preplašena se je umaknila od tega telesa brez življenja, proč od te mame, ki sc ne bo zbudila nikoli. Ni vedela, kam naj gre iskat pomoči. Odprin je vrata in klicala v noc, toda koča je stala na samem in nihče ni mogel čuti njenih klicev. Edino veter ji je odgovarjal s svojim žvižganjem skozi veje. Deklica je prestrašeno po strani št enkrat pogledala mrtvo mater, ležečo na slami. Ni hotela več ostati tukaj.. . Stisnila je na svoje srce malo mačko, | ki jo je želela odnesti in zbežala (e bosa in raztrgana v noč in vihar. * Naslednje ;e pisano kol prikazen, 1« j o gleda obupana mati pred seboj Srce ji jc utripalo od strahu, ko je liitela mimo visokih skal, in ranila si je noge na ostrem kamenju.., Gole veje, ki jih je stresal vihar, so se majale nad njo, ju z njih so padale težke kaplje na njen obraz. , Mačka, ki ji ni bilo prijetno v mrazu in dežju, je mijavkala, skušala ubežati in praskala otroka. Ta jo je še krcpkeje stiskal na prsa, in ni čutil, da mu iz dolgih prask teče kri. Mira je tekla, kar je le mogla, tla uide samoti grozne noči. Jokala je na glas n klicala, toda njen glas se je izgubljal v viharju Visoko gori v zvoniku pa je glas zvonov veselo pel pesem upanja v zimsko noč. Mira se je silno utrujena ustavila za trenutek. Poslušala je glas zvonov... Cerkev je bila blizu. Hitela je v smeri nebeškega glasu in izginila v temi. V bogato opremljeni sobi svojega sta-lovanja sta inženjer Andrej Arnat in nje-;r.va žena Marija pravkar končala okra-ševanje božičnega drevesa. Milo se jima ie storilo, ko sta molče gledala svoje delo in si predstavljala veselje svojih dveh otrok, ki sta imela v kratkem vstopili. Čutila sta, da sta postala spet otroka, saj je Božič, praznik dece. Zadovoljno sta ogledovala lepo drevo, ki jc razširjalo po sobi gozdni duh. Sveče so slovesno gorele in srebrni nakit je žarel v tisoč iskrah. Spodnje veje drevesa so klonile k tlom, zakaj nanje so bila privezana darilca v skrivnostnih zavojih. V sosednji sobi je Lucijan, majhen osemletni možic, malo odpre vrata, nje- gova, leto mlajša sestra Cecilija, kratko-krilko. in zlatolaska, ga je sunila, da prva bolje vidi, kaj delata oče in mati.,. Ko je gospa Atnat cula šum, se jc obrnila, pregnala otroka nazaj v sobo, zaprla vrata, prijela obadva za roke, ter ju potegnila h klavirju. Kako je to grdo, da ne čakata na zvonenje. Če bi Božiček to vedel, vama ne bi prinesel daril.« »Kaj ne, da mu tega ne boš povedala, 10VENIC na 16 velikih straneh in še s prilogo slik na S straneh v bakrotisku. — Najboljše nedeljsko čtivo. — Stane za [•no četrtletje samo 30 Din Naslov: »SLOVENKO ■ Mu bljaiiH, Jugosiov. tiskarna mamica, je vzdihnil Lucijan, ki je bil nekoliko vznemirjen. Kar se pa mene tiče, veš mama, jaz nisem prav nič videla, zato se tudi ne izplača me kaznovati.« Marija Arnat ni hotela nadalje karati obeh otrok. Prijazno ju je pogledala ... Bila sta ta večer zelo pridna, samo radi čakanja malo vznemirjena. Starši so jima I obljubili, da ju Božič ne bo pozabil. Da bo prišel, o tem ni bilo dvoma, toda malo se je že zakasnil, in oba otroka, oblečena v nedeljske obleke, sta vprašujoč gledala materi v lice, zakaj ona je morala vedeti, kdaj pride. Mati je razumela njun« nepotrpežlji-vost, hotela pa je pustiti slugi in služkinji časa, da razporedita darila. Zato je sedla h klavirju ter dejala otrokoma, naj pristopita. »Da bo Božiček zadovoljen z vama in da. se vrne prihodnje leto, mu morata zapeti pesmico, ki sem jo vaju naučila Začnita!« Cecilija in Lucijan sta stala drug poleg drugega in zapela staro bretonsko božično pesem. Mati je spremljala na klavirju njiju sveža in zvonka otroška glasova. Medtem je bila Mira pritekla v mesto, saj so jo bili vodili glasovi zvonov, kot je nekdaj vodila zvezda sv. tri kralje iz Jutrove dežele. Bila je trudna od hoje in joka, ter se je komaj vlekla naprej, drgetajoča od mraza, do prve hiše, koje luči so prosevale skozi zastor na cesto. Le tu in tam je kakšen človek hitel po cesti, toda skrit pod dežnik, ni videl ubogega dekletca. Ustavila se je poleg vrat in poslušala ... Otroci so peli. Brez dvoma so> morali biti zelo srečni in prav ljubki. Mira ni poznala te hiše. Obotavljala se je: ali jo bodo tudi ti ljudje pregnali? Ker pa ni imela več dovolj moči, je sklenila, da na vratih pozvoni. Cestna svetilka je vrata slabo razsvetljevala. Na svetli, medeni plošči je stalo napisano: »Andrej Arnat, inženjer«. Mira ni znala citati, pač pa je videla RAZNO Praznoverstvo, vraže, vedeževanje se širi po mestih med sloji, ki so se odtujili Cerkvi, Koliko zla povzročajo take prazne marnje, naj pokažejo sledeči slučaji i t. policijskih zapiskov v Monakovem. (Pripomnimo, da uganjajo nekatere ženske po meslih kur nekako obrt s proroko-vanjem iz kart ali potez "a roki.) Neki gospe je bito iz kart napovedano, da se bo njen mož ustrelil. Od strahu jo je zabela kap, mož pa še da-nes_ živi. — Neki drugi se je prorokovalo, da ne uo preživela 32. leta. Mrašno je trpola ves ta tas od strahu in groze; pomirila se je šele potem, ko je videla, da. se napoved »i uresničila in sc i« prepričala, kako nespametna je bila, da je verjela. — Nekemu mo-ie bilo rečeno, da mu ie žena nezvesta. V to-lioti je ubil nedolžno soprogo, sam se je pa obc-!— Ubogi služkinji je vedežcvalka zagotavljala, naj se pripravi na skorajšnjo možitev. Re-"Jca je mislila, da se bo « Lorenshi učitelj Roman. ■ mm »!»!■ Iipu mifin n|jir Na nekem stranskem podu pred Globeljo se jih je deset proti desetim borilo s pestmi, šele enoindvaj-sela oseba je pregnala pretepače: nemški žandar, ki je čuval red pri slavnosti. Ko je prišel čas, je Jakob Baltus stopil v pripravljalno šolo v Sv. Avsedu, nato pa v učiteljsko pripravnico v Metzu, kjer je našel tovariše, ki so bili kakor 011 vsi katoličani. Protestantje so se namreč vzgajali na učiteljski pripravnici v Strassburgu. Vsi so trdno sklenili, da ne bodo nikdar služili zoper Francijo, vsaj kot častniki v nemški vojski ne. Noben učitelj jim ni poskušal iztrgati vere, niti ljubezni do Lorene, niti spominov na zgled očeta in matere iz zorne mladosti. Čez pet let je pripravnico zapustil še prav tak Lore-nec, kakršen je bil vstopil. Ko je par let učiteljeval v nekem nemško govorečem lorenskem trgu, so ga na srečo jako hitro poslali za učitelja v domačo vas na Križu. Tu so ga še poznali in je kmalu postal ena prvih osebnosti v okolici. V šoli za učiteljsko mizo so se ga bali, ker je vse videl. Če je paglavec stegnil roko, da bi soseda pocukal za hlačke ali vrgel svaljek papirja, ga je takoj zasačil. Pa se je z malčki tudi smejal, saj je navadno zadostovalo reči: >Te že vidim!«, ker bi kaznovanje bilo žaljivo za nežni čut lorenske mladine. Vrh tega je vse enako ljubil in ni delal med njimi nobene razlike. V njegovi šoli je bil namestnik očetov. Učitelj se je silno zanimal za te otroške muhaste dušice dvajsle piščet pod kokljo. sšment,« je dejal, »to ni lahek posel, iz vseh teh lisjakov, medvedov, volkov in backov napraviti Lorencel Kakšen mora biti Lo-renec, je prav za prav vedel iz očeta, iz matere, iz prednikov, iz speva gozdov in poljan. Žal mu je bilo, da ni mogel študirati zgodovine. Kaj hočete,« je rekel, ..nikoli nisem utegnil! Nikdar ne bom učenjak, ker učim štirideset paglavcev, sprejemam starše, urejam občinske papirje, prigovarjam ženi, nadzorujem Orano in srkam čašico rujnega. V družini je najmlajši, abbe Gerard, učenjak; ko se oba postarava, se bom učil pri njem. Zadnje veselje mi bo, biti znova učenec. Saj bo šel v pokoj in jaz tudi t« Težka naloga, biti vesten učitelj! Od zore do mraka Baltus ni poznal počitka. Če ni bil v razredu, gotovo si ga našel na občini, kjer je bil "pisar«, kakor pravijo v Loreni. Dosti težavno opravilo, zanj jako. težavno, ker je bil župan neprijatelj. Obmejni trg Križ je bil ena izmed redkih občin v deželi, ki jo je upravljal mož z nemškim srcem in ki je občanom še pomnožil strogost lujega gospodstva. A treba je bilo živeti in Baltus je bil oženjen. Poročil se je takoj, ko je postal učitelj na Križu. Prijateljstvo iz mladosti? Ne. Mladenka iz vasi ali kmetije? Tudi ne. Na izletih v Metz se je seznanil z mnogimi tamošnjimi družinami. Neki dan ga je Hubert povabil v svojo družino na kosilo. Njegova hiša je bila v gornjem mestu, v ulici Mil je, vsa z mahom porasla, ker je bila obrnjena proti mrzlim severnim gričem. Tukaj jc Baltus srečal mlado siroto, ki je pravkar prišla iz zavetišča šolskih sester. Bila je Mecljanka po imenu Marija, kostanjeva, visoka; čista duša ji je sevala iz bledega obraza. Bila je ljubezniva in jako rahločutna. V šoli si je izobrazila dar, da je hitro našla pravi odgovor, smisel za šegavost in čut za tenčine. Spretno je trpela ne samo nesrečo, ampak tudi zlo in robatost. pod napisom zvonec in je bila obupana, ker ga ni mogla doseči. Stopila je na edino stopnico praga, se vzpela na prstih svojih bosih nog, ter skušala potegniti za držaj. Medtem so bili otroški glasovi umolknili in tudi mati je odigrala svoje zadnje akorde. Okrenila se je k Lucijanu in Ceciliji ter jima dejala: »Sedaj bosta za trenutek počakala. Ura se bliža, in če sta bila pridna, bo Božiček na svojem mimohodu sedajle pozvonil na vratih, ter vama prinesel lepo presenečenje.« Ljubka obrazka sta v skrbnem pričakovanju gledala mater, ki se je smehljala njuni skrbi. To veselje traja vsako leto samo en večer. Mati ga je pa uživala minuto za minuto. V njenem resnem obrazu, obdanem od kostanjevih kodrov, se je zrcalila mirna sreča. Lepo je bilo živeti to noč v topli hiši poleg otrok, ki sta nebrzdano hotela vedeti, če bo prišel Božiček. V predsobi pa je čakal Andrej Arnat, da pozvoni, ter tako naznani otrokoma, da je šel nebeški sel mimo hiše. Hipoma je zazvonil zvonec v veži. Začudeno je Arnat odstranil roko z zvonče-vega gumba, saj je bil hotel v istem trenutku pozvoniti tudi on. Ta slučaj se mu je zdel zelo čuden. Kdo bi mogel priti ob tej uri?. Medtem ko so se vrata salona odprla, ;n sia prihitela Lucijan in Cecilija, ter navdušeno gledala božično drevo, je odšel Andrej k hišnim vratom. Zunaj se je Mira z zadnjimi svojimi močmi tako visoko dvignila, da je bilo slednjič mogoče pritisniti na zvonec, potem pa je utrujena in razburjena od pre-stanega večera padla onesvečena na prag, in še vedno držala v rokah malo, premrzlo in še vedno držala v rokah malo, premrlo mačko. ~ . Arnat je odprl vrata. Nikogar m bilo na ulic. Z nogo je zadel ob nekaj. Sklonil se je in videl ležati na tleh majhno bitje, oblečeno v premočene cunje. Da bi bil majhen otrok sam in nesrečen na to praznično noč, se je zdelo po- BOdOUUB najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bnkrotisku. Stane letno Din 20'—. Pišite, tla se Vam pošlje na ofrled. - Naslov: »BOGOLJUB«, LJUBLJANA - JUGOSL. TISKARNA štenemu inženerju le preveč. Vzel je ubogo revše, ki je bilo že skoro napol mrtvo, v roke, ter ga odnesel v hišo. Nosil je otroka prav previdno, saj je bil tako lahek, ter se vrnil k drevesu luči in veselja, medtem ko mu je sledila mačka, ki je skočila na tla. Lucijan je Cecilija sta vzklikala od začudenja, ter ogledovala darila, ki so bila na spodnjih vejah blestečega se drevesa. Ker je bil Lucijan starejši, se je čutil nekako vzvišenega nad svojo sestro, ter ji je zaupno začel razlagati: »Poglej, Cecilija, takšna so vsa drevesa v nebesih.« Cecilija, ki ga je poslušala samo raztreseno, se je jezila nad njim, ker je bi. odprl eno izmed škatelj: »Joj, Lucijan, pusti no to pri miru, to je bala za punčko in vendar ni zate! Vzemi drugo škatljo, tukaj zraven Nekaj lesenega ie v njej. To je gotovo za dečke!« Njun prepir pa je mahoma umolknil. Lucijan je bil namreč odkril za drevesom velikega gugalnega konja s pravo dlako in okroglimi divjimi očmi. Cecilija pa je molče gledala punčko, ki je bila skoraj ravno tako velika kot ona, in ki se je z napol zaprtimi očmi izpod porcelanastih trepalnic smehljala z vsem svojim okroglim obrazom. »Pravo žimo ima!« je vzkliknil veselo Lucijan, ko je bil pobožal konja po grivi. »Punčka pa ima prave lase,« je dejala Cecilija, ki je božala kodre svoje punčke. »In spi, razumeš ... Zato nočem, da bi ti trobil s trobento . .. Trudna je, kajti prišla je od tam daleč zgoraj.« Poleg njiju je stal oče, zakrit od drevesa, držal v naročju živo breme, gledal vse to veselje in čutil v sebi nežno usmiljenje za malo neznanko, ki ta večer ni bila deležna sreče. Mati ga je prva videla, ter začudeno zapazila spečega otroka v njegovem naročju. Lucijan in Cecilija sta pritekla in sta bila navdušena za temnopolto deklico. Čeprav je bila nizkega rodu, je s takimi lastnostmi pripadala staremu plemstvu, s katerim se je dežela treh škofij ponašala pred onstran-renskimi potniki že od srednjega veka dalje. Golovo je bila odličnejša ko Baltus, ki jo je radi tega še bolj ljubil, saj je bil umsko šibkejši, a močnejše volje ko Marija. Kolikokrat so jo slišali celo sedaj, ko se je že postarala, reči svojemu možu: Kakšen Lorenec si ti, Ealtus!« — »In ti Mec-liankak Rabila je celo starodavni, že stoletja s!ar naziv: Ti si eden izmed vojvodovih!« Baltus se je vselej prvi udal, rekoč: »Ti si bolj prebrisana, Marija, kakor jaz; ti imaš prav; le objemi me!« Raskavi Baltus se je klanjal nežni Mariji. Ni bil eden tistih, ki se dvakrat namesto enkrat pokrižajo, vendar ie bila njegova vera velika in veroval je z ljubeznijo. Ko se je zjutraj Marija hitro opravila in šla kuhat kavo, je zmolil molitvico, ki si jo je bil sam sestavil: »Bog Oče, ki si Vsemogočnost, Bog Sin, ki si Beseda, Bog sveti Duh, ki si Ljubezen, bodi z mano ta dan!: Zvečer sta pa z ženo molila daljše molitve. Prišla je svetovna vojna. Jakob Baltus je najprej takole mislil: »Na srečo je Nikolaj še premladi Ne bo šel!« Mladeniču še ni bilo šestnajst let. Kdo bi bil tedaj mislil, da bo vojska trajala štiri leta, da bo Oranin starejši brat, plavolasi ljubček, gojenec pevske šole v Metzu, ki se je pripravljal, ne za poučevanje, ampak da uspešno dovrši svoje študije in ki je sklenil potem pred naborom uiti preko meje; kdo naj bi bil slutil, da pride dan, ko ga vojna zadrži v Loreni in bo moral z osemnajstimi leti za sošolci? Kako rad bi bil živel v Franciji on, ki je sklenil, da ne bo nikoli nemški vojak. Toda oče sam ni pobegnil preko meje in je tak sklep vedno pobijal. Česa ni povedal? Koliko jeze, koliko solza je bilo v zadnjih počitnicah, lco s'a dve sili — oče in sin — najprej trčili skupaj, nato se ublažili in končno utihnili, ne da bi ena klonila pred drugo! Ko 5' so temu malčku vse dopovedal!, kar so mogli, zlasti to, da je treba ostati v deželi, ne zmanjševati lorenske moči, čakati in vzdržati narad, je odvrnil: »Bržkone sem slaboten. Kar mi pravite, je morda bolje, a jaz ne vem. Sicer pa nikakor ne zmorem. Močnejši od mene naj ostanejo v Loreni; ne maram več živeti pod prusko oblastjo. V-ss hočem biti svoboden, francoski! Vi ste krivi, oče, če sem tak! Vaša kri je zavrela v meni. Več se ji nočem ustavljati: grem čez mejo. Še imajo legijo tujcev, kaj ne? Kmalu bodo spoznali, da to ime zame ni resnično; bolje mi bo tam ko tukaj, ker ne bodo gospodovali tisti, ki niso nikoli razumeli.« Ob teh besedah so se mu zastrle mile oči, ki so se iskrile in izzivale očeta, mater, strica, celo kriškega župnika, ki so ga poklicali na pomoč, da bi »pregovoril« tega lepega mladca iz Metza in Križa! Ta slika ni šla več iz spomina Jakobu Ealfusu. In ko ga je dan in noč v sanjah tako gledal, so iz bujnih las, ki jih je nosil popolnoma ostareli učitelj, prišli na glavnik šopi čisto belih las. Drugo, kar ga je tako silno bolelo med vojno, je bila misel na francoske poraze. V lorenski deželi so čutili, kako strašno močna je Nemčija in kako je že pred leti vse pripravila za napad. Tisti dan, ko so zvedeli, da je vojna napovedana, so v več ko šestdesetih hišah izmed sedemdesetih, ki tvorijo kriški trg, oprezno govorili iste besede: »Ubogi Francozi! Kaj bo z njimi?« In novice iz prvega meseca, iz prvega tedna v septembru 1914, kako so povečale bojazen! Ob vsakem nemškem uspehu je resnobno zapel zvon meške stolnice. Prav tako so morali zvoniti po vseh alzaških in loren-skih trgih — pod pritiskom policije. Tudi pozneje, ko so se umikali nemške armade, so morali zvoniti. Generalni š!ab je brzojavil: »Nov velik uspeh!« Vlada ga je raznoslala in ukazala praznovanje. V dalinem taborišču Konigsbergu so Lorencem dvakrat oznanili, da to res zgodilo. Od vsakega moškega, ki ga ie . srečala, je pričakovala, i da ji bo s prtjazno besedo ponudil zakon, a ni bilo nič. Končno so jo , odvedli v norišnico. — Zopet druga mladenka je dobila odgovor, da ne bo dosegla starosti. Radi silnega vznemirjenja je izvršila samoumor. — To ; naj zadostuje, da apozna-| rao, kako prav ima Cer-i liev, ki take budalosti ' zavrača in zabranjujc. i Prepoveduje jih pa tudi prva božja zapoved, kakor tudi zdrava pamet. Tudi v Trstu cvete U vedeževalska obrt. Razni »egiptovski« čarodeji berejo drugim srečo iz kart in pobirajo slrmcčim kalinom desetake in sto-take iz žepa. Ti čudodel-nilci pa imajo hude in spretne sovražniKe v policiji, ki hoče ubranili prebivalstvo pred izkoriščanjem po teh škodljivcih. Lakote se nam ni bati. Na Cehoslovaškem je bila vlada razpisala nagrade za največje uspehe v pri-dslovaniu pšenice. Rekord, ki so ga dosegli v nek«ni precej revnem, kraju na severovzhodu, znašal nad 58 niefersk« s lotov na enem hektar u. Če se pomisli, da zna1 do-edanji povprečni pridelek na Češkoslovaškem »To je oravo presenečenje!« je vzkliknila Cecilija ... »Božiček nam jc poslal malo sestrico.« Približal se je Miri in jo hotela objeti. Toda mati, katera je skrbno ogledovala to dete, ki ga je bila nevihta vrgla na njen prag, je zadržala otroka pred umazanimi cunjami: " • »Cecilija, Lucijan, saj se bosta umazala!« Otroka sta se obžalovaje umaknila, kajti zdelo se jima je, da je Mira odpirala oči. Arnat jc sedel in položil dekletce na kolena. Gledal ji je na oči, kojih težke trepalnice so se počasi dvigale. Z roko je odstranil mokre lase, ki so padali na to čudno, a nežno rujavo lice. Mira se je zbudila. Pogledala je okoli sebe, ter skušala razumeti, kje se nahaja. Ni poznala niti tega gospoda, niti te sobe e svetlimi stenami, polne luči in prijetne gorkote. Polagoma ji je stopila preteklost v spomin: da je ležala njena mati mrtva v zapuščeni koči in da je bila pribežala semkaj v mesto iz daljnje pustinje. Njene ranjene nožice so jo še skelele. Zajokala je, ko se je spomnila svoje osamelosli in svoje nesreče. »Mama, mama!« Gospa Arnatova se je vrnila. Naročila e bila služkinji, naj pripravi kopelj za malo ne/.nanko. Prišla je, da vzame Miro, ki se je še vedno prestrašena stiskala v naročju gospoda Arnata. Oba soproga sta si pogledala v oči, in spoznala sta drug v drugem isto usmiljenje iu isti sklep. Razumela sta se bila: hiša bo imela odslej naprej enega otroka več. Bila sta mlada, on je imel petintrideset let, ona pa dvaintrideset in gledala sla zaupno v bodočnost. Samo ob sebi se jima je zdelo umljivo, da sla usmiljena. Tedaj je gospa Arnatova odnesla Miro skozi stanovanje preko težkih preprog, na katerih korakov ni bilo slišati, v kopalnico. Sama je umila majhno rujavo telo, umazano ob blata in dežja. Mira se je počutila vso blaženo. Dobila je belo srajčko, kot je še nikoli v svojem življenju ni imela ter se pustila odnesti v otroško posteljo, koje tople rjuhe so dišale po parfumu. Ko se je uboga sirota malo zavedla, še ni razumela, zakaj jo vsi ti ljudje negujejo. Gospej, ki ji je dala jesti, se je smilil suhi obrazek, na katerem se je poznalo, da je gladovala. Mira se je slednjič hvaležno nasmehnila. Pred posteljo si je nasičena mačka umivala dlako, ki si jo je bila posušila pri peči. Stegovala se je, potem pa zvila v klopčič pred latvico gorkega mleka. Tudi ona je izgledala, kot bi se smehljala. Bila je zadovoljna ter hotela spati. Lucijan in Cecilija sta skakala in plesala po svoji sobi ter prepevala, neprestano ponavljajoč en in isti stavek: firsKilnica na Jcscnicah v župnišču najvarnejše hrani Vas denar Uraduje vsak c'elavnik od 8.—12, in 14,—17., v nedeljo od 15.—17. ure. »Imamo majhno sestrico, imamo majhno sestrico!« Lucijan je zajahal svojega konja in se drsal na njem okoli mize ter obenem kljub ugovarjanju služkinje, ki jo je silil spanec, trobental na vse pretege, dokler mu ni zmanjkalo sape, Cecilija je prenašala svojo punčko ter dejala Lucijanu: »Poljubi jo! Sat je tvoja nečakinja... in posodila ti jo bom včasih.« Ma!o pokramljamo. 7. Poglavitni vir pokvarjenosti? » Poglavitni vir pokvarjenosti so te no-votarije, ki se dandanes vpeljavajo. Saj hočejo gospodje svetnega in duhovskega stanu preobrniti in na glavo postaviti ves stari natorni red. In ker oni vladajo ljudstvu, zato ne more biti na svetu nič dobrega.« Tako, duša draga! Prepisal sem doslovno tvoje besede, da jih tudi drugi vidijo in morebiti bolje razumejo, kakor jih jaz sam. Zakaj malo temen si v svojih izrazih; upam, da mi ne boš zameril, če ti to povem. Skušal ti bom odgovoriti tako, kakor razumem to jamranje jaz v svojem skromnem razumevanju. Če ne bo vse prav, pa mi pojasni predvsem, kaj pomenijo besede »ves stari natorni red«, kdaj in kje in kako vladajo »duhovni in svetni« gospodje ljudstvu tako, da..., in katere so tiste novotarije? Morda radio? No, no, no! Tako daleč vendar še nismo, da bi nove iznajdbe dol-žili kot vir pokvarjenosti. Saj so bili ljudje 6 farno 10 metrskih stolov na hstar, vidin.o, da se da pridelek skoraj počelvo-riti. in kar te da doseči na Češkoslovaškem, se da seveda doseči tudi drugod v Evropi. Vpoštevati pa treba še to, da je agrarna tehnika, to je električno gnojenje, gredična kultura na njivah, nov način rahljanja zemlje namesto pranja, obsevanje rastlin "d. še v povojih in se je prav tu nadejati še nepričakovanih uspehov. Po vsem tem se človeštvu la-!I0'e se davno ni bali; treba je !e, da se dobrine tako razdele, da jih bodo v zadostni meri deležni. _ Svetovna vojska 11 toljševiška revolucija Pa sta pokazali, d? je lakota vsekakor mogoča, če j" Mi, ki bi moodi ali lc" zemljo obdelovati. Že od nekdaj je naš "«od ,z rek zaiemal in "pn-al zlato, še tik pred svetovno vojno se je mo-8'0 Ob nekaterih rekah * Bosni in ob mnogih ^sah in njihovih prito-£Li v Sr,bii' opazovati, j j so. kmetje, ženske ? obcci z navadnimi siti jj peska izpirali zlato. . Ie, pridobivanje leni 'l,^ «konito nre-L_,°: kll"b temu so še Ved"° na delu tatinski je Verdun padel. Ob vsaki resnični ali zlagani zmagi je moral učitelj učencem razložiti, da bo nepremagljiva Nemčija, ki odbija svoje sovražnike, to je ves svet, gotovo izsilila mir, kakršnega bo hotela. Obenem je moral sporočiti svojim učencem, da jim zmagovita domovina daje prost dan. Uprava je kar razsipala s počitnicami in ker jc potrebovala učitelja, je otrokom dajala prosto. Kraiek domoljuben nagovor učiteljev ji je nudil ugodno priliko, da je priporočala vojna posojila, ki so si hitro sledila. Na tak način in s plakati in po časopisih so pozivali ljudstvo, naj podpisuje na županstvu. In učitelj-pisar je vodil zapiske; vedel je, da ga bo nadziral župan in še kdo drugi; da bodo pazili, kdo ni podpisal in da bodo vsoto, nabrano na Križu, primerjali z vsoto, ki jo bodo sosednje, enako važne vasi ponudile cesarstvu. Jakobu Ealtusu so zastopniki državne blagajne redkokdaj čestitali. Koncem leta 1915. mu je eden izmed njih celo rekel: »Iz številk vojnega posojila je razvidno, da je tukaj precej francoskih ,buč'. K vojakom vas pozovemo, ako bo občina še dalje tako malo domoljubna!« Župan Jožef Hellmuth, »asimiliran« Lorenec, poročen s posarko iz Metziga, oče mlademu nemškemu uradniku, ki ga je cesar imenoval za sodnika v nekem renskem mestu, je mrzil Kaltusa, vendar se ni maral znebiti takega delavca. Verjetno je celo, da je večkrat preprečil vojaško upravo, ki je »občinskemu pisarju« pošiljala ukaze, naj se pridruži deželni brambi. Kaznovati pisarja bi se reklo kaznovati župana. In s kom naj bi ga nadomestil? Ko se je Hellmuth izprehajal, je vse ogledal izpod čela; mastno uho je čulo čudovito. Lovska obleka, ki mu je bila skoro uniforma, ga je dosti označevala. Tolsti kriški župan si je nošo izposodil iz Nemčije. Jožef Hellmuth je bil lesni trgovec in je med vojno napravil krasne kupčije, ker so sosedni rudniki kakor do navadi potrebovali drogov za šahte in ker je vojaška uprava neprestano zahtevala hlode in deske za utrdbe. Tudi radi drugih občinskih poslov je moral Bal-tus cel ure prebiti zdaj na županstvu ali v jako lični nemški vili g. Hellmutha, zdaj tekati po občini. Vsak trenutek je dospelo povelje, naj se popišejo zaloge žita, ovsa, olja, bakra ali kositra in koliko je perutnine, svinj, ovc, goveda pri vsakem občinskem prebivalcu, ali pa razdeljevati karte za kruh, sladkor, meso, maslo, mleko, jajca, krompir in saharin. Ti posli so bili tako zamudni, da so učitelji razen ob četrtkih imeli še dva popoldneva prosto, t. j. napornega dela. Vsaj v tej pokrajini je bilo tako urejeno. Dati malo, vzeti veliko, tako je bilo uradno geslo. Proti koncu vojne so kmetu, kadar je zaklal prašiča, kar ukazali, naj da kos slanine za vojsko. Rekli so, da je to dar Hindenburgu, — »Hindenburgspende«. Ubogi Jakob! Kako rad bi bil pustil posel biriča na Nemčijo! Pa se mu ni mogel izogniti kakor tudi drugim obveznostim ne, ki jih je lorenska prosvetna uprava po pravici smatrala za jako učinkovite in ki so kazale, koliko je učiteljstvo navezano na cesarstvo. Tako so morali učitelji takoj, ko so Nemci zasedli deželo, praznovati cesarjev rojstni dan in cesarja slaviti v šoli. Morali so vstati, kadar je godba zaigrala kako domoljubno, ali zbor zapel nemško narodno himno. Večinoma so biti pri takih priilkah mlačni ali pa nerodni, kar se je cesto opazilo, Jakob Baltus je bil v Metzu tisti dan leta 1917., ko so morali lorenski učitelji slaviti sedemsetletnico maršala Hindenburga. Kakor je bil obljubil dragemu prijatelju, svojemu starejšemu tovarišu iz meške pripravnice in navdušenemu francoskemu domoljubu gospodu šarloju, je bil pri slav-nosti na srednji ženski šoli, ki jo je vodil vprav ta Sarl<5. splošno pokvarjeni že davno pred iznajdbo ladia. v Morda elektrika, električna luc, električna žarnica. Res dragi moj, svet danes silno napreduje. Ali pa morda ni to v smislu božjih načrtov. Čemu pa je človek umno bitje, če bi si pa ne smel naravnih moči, ki so delo božje, izkoriščati sebi v prid? Ali naj živimo še danes, kakor so nekdaj mostiščarji na ljubljanskem barju? Ali naj bo kriv pokvarjenosti brzojav, ali železnica? Morda telefon, iznajdba, ke nam omogoča, da se lahko pogovarjamo z znanci na velike daljave. Menda vendar ne. Ali bo kriv splošne pokvarjenosti gramofon? Saj ga poznaš. Jaz si ne upam tega Irditi. Morda avto? Pa res, avto! O tem se nekaj pritožuješ. : Neki pisec sc pritožuje, da je slovensko ljudstvo še zelo nesnažno — celo lo se mu grdo zdi, da si kdo pri delu na roke pljuje — in čez druge nerodnosti se krega (če se ne motim, je obravanaval do-tični članek naša vaška stranišča in gnojišča, ki so res še marsikje graje vredna). A pozabil je povedati, da so hiše ob veliki cesti tudi zelo nesnažne, ker so od cestnega prahu okajene in s cestnini blatom oškropljeno, ki ga vzdiguiejo in na stene po hišah, da, celo po oknih mečejo gosposki avtomobili.: Prijatelj! Nikar se no huduj, če bom dejal, da je resnica, če kdo pove, da pljuvanje ni ravno znamenje kdove kakšne dostojnosti in lepote ali če nam kdo grafa naša stranišča in gnojišča, ki res še po mnocili kn-iih kaze lenoio naših sloven- skih vasi. Na delo in proč z nesnago! To bo bolje, kakor pa jeziti se, če kdo graja, kar je res graje vredno. Pritegnemo pa z vso dušo tebi, ko sc kregaš zoper divjanje avtomobilistov, bolje šoferjev, skozi naše vasi. Tako ravnanje je velika brezobzirnost in človek bi kar prosil orožništvo, naj tako divjake pridno zasleduje in gosposka naj jih pošteno kaznuje. Ljudstvo naj pa zraven pomaga, Številko si zapomni oz. še bolje: zapiši, pa jo naznani. Samo dobro jo poglej. Cas bi že bil, da bi avtomobilisti začeli skozi vasi voziti kakor se spodobi. • čujejo se pritožbe/: spet pišeš, da so ceste zdaj tako slabe. To je res. Pokvarijo jih pa avtomobili, ki sc le večinoma za zabavo semtertje vozijo in ceste neznansko kvarijo.: Pritegnem v toliko, da avtomobili zlasti na spomlad in na jesen ceste res zelo mrcvarijo in da bi bilo prav, če lit se .davek na avtomobile porabil edinole za popravo takih razdrapanih cest, No morem pa pritrditi mnenju, da so večina avtomobilistov vozi le za zabavo. Taka obdolžitev je pa le prehuda. Pa, da pridemo spet nazaj na naše po-menke. Kljub temu, da sva avtomobile precej počrnila, ti pa vendar ne upam pritrditi, da bi bil avto glavni vir splošne pokvarjenosti. Pa se obrnimo k novotarijam, s katerimi imajo opraviti duhovniki. Ali naj bo vir pokvarjenosti, če pravimo blažena in še bolj po novem: blagoslovljena mesto žegnana in podobno. Bo težko dokazati. Morda naj bo svet pokvarjen radi praznikov in pobožnosti, ki jih sv. očetje zadnjih časov priporočajo. V mislih imam praznik Kristusa Kralja in napredovanje pobožnosti do presv. Srca Jezusovega? Kar vidim te, da to misel z vso odločnostjo odklanjaš. Mogoče Ti niso všeč Marijino družbe? Pa je vendar njih namen boj pokvarjenosti in špačenosti. Torej ne bodo toga gojile, zoper kar se bojujejo. Kakor midva ne bova ognja s toni gasila, da bi hišo najprej zažgala, potem bi jo začela z vodo polivati. Bo prepozno... Družba treznosti, ki jo cerkveni pred. stojniki zelo priporočajo, bo gotovo tudi izven obdolžitve. Pa vzemimo še v misel katoliško akol-jo, uravnavanje življenja po predpisih sv. vere. To prvič ni nobena novotarija, ampak za življenje katoličanov edino potrebno. In pa: čimbolj bomo živeli po navodilih sv. vero, tembolj bodo pokvarjenosti izpodkopa-ne korenino. Aha! Zdajle bom pa morebiti pravo zadel. Ti misliš na postno polajšavo in morebiti na nekatere po papežu Piju X. odpravljene praznike. Toda čemu jo bilo treba postne olajšavo, čemu jo Pij X. segel po praznikih. Ali ni bila kriva temu človeška slabost, milo rečeno, da ne zapišemo hujšo besede, ki bi bila morebiti bolj na mestu. Dneve postov in praznikov je Cerkev sama vpeljala, oboje sme sama odpraviti ali polajšati in s tem ne bo nič prekršila starega natornega redu. Pač pa stari natorui red prekršujejo tisti, ki ne posvečujejo nedelj, ki dan počitka spreminjajo v dan Ko je ia govoril, je Jakob Baltus, gin jen cd bolesti, v kateri je bledel obraz njegovemu prijatelju, opazoval zbrane: nemške učiteljice in gojenke so bile zrnlo-volme ali pa so se trnko posmshovate: miade Lorenke so pa pevešale oči ali pa so zrle nepremično _ kakor razpelo — saj ie trpela tudi Franci!a. Znano je bilo, da je g. Šarlo dosegel, da so še poučevali francoščino na tliionvilskih šolali. Zanj je bila huda preizkušnja. Govoril je namenoma v splošnih obrisih in hvalil maršala kar predrzno mlačno. Komaj je nehal govoriti, že se je dvignil neki višji svetnik-«, zastopnik vlade in glavna osebnost pri slavju, vzel klobuk in odhajajoče •siknil: ; Tako bi bil lahko vsakdo govoril!« Zvečer ie Baltus srečno našel g. šarloja, mu čestital in povedal mnogo takih reči, ki jih je bilo v tistih časih pametno ohraniti zase ali pa zaupati le sigurnemu primtelju. ..Kljub temu služimo,« je dekli; :nekje v daPavi je visoka gospa, ki nam bo hvaležna, ko bo zvedela za naše težave. Res moramo poučevati nemški, a učenci končno le opazijo, da o Franciji nikdar ne govorimo slabo, pač pa vedno lepo o lorenski domovini. Nai se jim razvijajo mlada srca pod vplivi, ki jih je polna naša gruda: ded in babica, pesem, slika,'veter od za-pada, vse to mirno deluje za Francijo, dokler smo mi tukaj, ki čuvamo dušo naroda. Včasih sem že mislil jzpreči, a žena, hči in brata sta mi odsvetovala.« >In tvoj sin?« Moj sin, ubožec! Francoz kakor mi! Nimam ga več!« : Kje je? - : V vojski, pa ne vem več, kod. Na srečo ni na zapadni fronti, a se vedno bojim, da ga pošljejo tja.« • In Baltus je okrenil svoj palec in pokazal obzorje, kjer so bledeli rdeči oblaki nad poljanami, ki jili je pokrivala noč. 3' Predragi sin, šibki plavolasi brat Oranin, jc moral v nemško vojsko meseca novembra 1916. ko mu ie bilo šele osemnajst let. Oblastna Prusiia Alzatanom in Lorencem lii zaupala; zato jili ni pošiljala na francosko fronto, ampak na rusko. Mlade novince so torej poslali v Koblenz, kjer je bilo zbirališče 17.pešpolka V vznožju trdnjave Ehrenbreitslein je bilo mnogo Lorencev zaprtih. Tukaj so jih vežbali. Niso jih imeli radi. Pod mrežastim oknom tiste vojašnice, kjer so s? včžbali Ne-nemci, so se sprva ob nekih dneh zbirale pobesnele tolpe tako zvamh liurfi-patrijotov, razvnstih po zmagah, ki so jili praznovali in po porazih, ki so jim bili tudi znani, a so molčali o njih. Po cele uro so sramotili te > izdajalce domovine«, ne da bi bil kdo branil. Osem "mesecev pozneje so 15. rezervno divizijo poklicali na vzhodno fronto v boj zoper Ruse v Galiciji. Imela je velike izgube julija meseca v okolici Husiatina. Nikolaj Baltus in mladi lorenski novinci 17. pešpolka so se šele v avgustu pridružili ostalim diviziiskim četam. Neizmerna je bila razdalja med Galicijo in lo-renskimi polji in pisma so prihaiala čimdalje redkeje. Od čas do časa je prispelo kako pismo na naslov Marije Baltusove. Nemirna mati sc je vsakega pisma naučila tako rekoč na pamet; brala ga je in brala, saj ga je imela v žepu predpasnika vedno pri roki. Nikolajeva pisma so bila navadno kratka, ker je cenzura, pa tudi nežna obzirnost do domačih branila, da mladi vojak ni zapisal, kar je mislil in trpel. Mati je tožila: Naročajte »Domoljuba"! izpirati in marsikaka vrečica zlatih zrn pride taj-no nfP trg. Znamenje, s kako majhnim trudom se da pri nas šn pridobivali zlato. To je umevno; kai-li vode, lii nosijo s seboj zlato, puščajo najdtbc-lejaa zrna po skalovitili kotanjah ob svojem ne-zasiraženem gornjem loki:. dočim prihajajo v do. lino s peskom samo naj. drohnejša zrna. Po skalnatih, težko dostopnih predelih, ob izvirih znanih, zlato nosečih dolo-kov bi se dali s smotrnim izkoriščanjem še da-« nes doseči trgati uspehi. V izsušeni strugi Jolašni-ce pri Vranju sem našel skoraj v vsakem kremenu zlato. Še mnogo manj znano je, da imamo obilo takili zemlja, -ki vsebujejo zlato. Na valovitem, Inliko dostopnem ozemlju bliža Donave, sem sam odkril zlata bogaie zemeljske plasti, ki se raztezajo več kilometrov daleč. To ie s kremenjakom pomešana, svinec in zlato vsebujoča zemlja. Jugoslavija — dcžila zlata. V borlinskem ča-pisu »Ilustrierte Zcittuifi« poroča inž. Karol 1'ilcoic iz Belgrada o jugoslovanskih rekah in ozemljili, kjer se nahaja zlato. Med družim piše: popivanja in pobojev, v dan plesa in ne-čistovanja. In takih ljudi najdete tudi med kmeti, morda celo kje v vaši bližini. Če pa nisem zadel pravih misli, vas pa prosim, da se določneje izrazite, pa bova to stvar še naprej obravnavala. Kdor rabi vreče Klipi |lll I1U|-ceilcje p" tvrdki: Mir ho Mlakar # Ljubljana - Slomškova ulica št. 11 K<*oa£i S Najboljši trdi in mehki hoks ia kOBaSki prem«! Vam nudi pružba Iliri,a, Mubljana Dunajska c. tli. Telefon 2820 -•Veliki« bobnar nekega godbenega društva v Lomju je bil majhen človek, poleg tega pa še precej gluh. Ob priliki nekega obhoda po mestu je godba zavila v neko stransko ulico in ni šla po glavni cesti kot običajno. Veliki bobnar je tolkel svojo pot in tudi hodil svojo pot. Ko je bila „-viža< pri kraju, se je ozrl po svojih tovariših ter se zelo začudil, ko je opazi) samo trop radovednežev in paglavcev, ki so se mu seveda smejali. Stopil je do nekega znanca ter ga vprašal: ? Ali veš, kje je ostala godba? ' r ¥ nctfclfo. še predno petelin zopoie •.. a ravnotako t ponedeljek in vse ostale "»i velja dan za dnem naša najprra skrb razumni negi telesa. Ako želite rešiti to vprašanje pametno, t. j. jemati lo ono, kar v resnici dolnje, a ni Škodljivo, tedaj se morate odločiti za preizkušene Klsa-proparate. K Elsa-mila zdravja In lepote v 7 kras-1 "'h vraiali: milo iz lilijinega mleka, i linjine kreme, iz rumenjaka, glierri-0 novo, boraksovo, katranovo in za britje. }'i„H?" « komadov Elsa-mlla na izbiro »tone 52 Din iko, to se dpnnr [ioSIJo naprej; do povzetju C2 Din H ™™"19r®m®"l>oniada uničuje nojavo siarostl, otl- H m ui.ivua reprijctno napako (solnSno pene, mo- B E r,, , '-Olj« I. t. d.). ij » "'isn-noiuada za rnst las So vedno najbolje za laso. H «nin fl2'°nCli,nei""Hpo 1 louSak vsake Kisa pomadostano B Iru«ko, če so denar pošlje naprej; po povzetju 5(1 Din. ;- ;:;i-Shamp0<, krasnih pen in vonja 3 Din 30 p. '•isnilont, naJzdraveJSn pasta z;t zobe. 1 tuba fi ,, , , » Din 8(1 p. '-isa-Saehet, dišefa blazinica za perilo, C Din. Dan za dnem negujte telo z Elsn-prcparati I lo pomaga! Dobiva Be povsod! Kjer ne. Izvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, ^^ Stuhica Doiija, EIsatrg št. IG.^Jf Prodam posestno f7 oralov) z lepim sadnim vrtom, njivo, travnikom in gozaom, je 3lt ure od Ljubljane, primerno za obrtnika ali upokojenca, Lahko tudi brez zemljišč. — Ponud e z znamko na Jos. Marinko, Mlače .'t. 29, pošta Lofe pri Poljčanah. Proda se n?va dclar --- niča po zelo ugodni ceni. 11 m dolga 6 m široka ob Tržaški cesti s stanovanjem ier 1100 m zemljišča, primerno za vsako obrt. Gregorih Ivan, Vič pri dolgem mostu št. 85. Čebuljčehrdei ali -- men p zelo nizki ceni in lepo sa-lato ^erivko nudi Ma-ri,a Čema ar, Kleče 28. Kmečko delilo Učfm -..................— zi takoj. - Služba dobra in stalna, - Plača po do-govuru. Opravilo pri živini in v kuhinji. — Naslov v upravi Do-molju a pod št. 807. moške in ženske, kjer imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek Din 250'—. — Prijaviti se TEHNA, Ljubljana, Mestni trg št, 25/1, posteljne vložke, diva-ns in tapemišse i?-delke nudi najceneje Rudolf Radovan, Krekov trg 7. EenliaPihi pomožnih se spre jue za finejša dela tudi šivana z vso oskrbo, — Travnik, Tre; nje. se sprejm' z vso o-kr-bo. Travnik, Trebnje, Vajenca fp™>™ Ja- - kob Kralj, sed ar, Železniki, PBhoushega ucenco zdrivega, močnega, poštenih staršev, v starosti 15 do 17 let, ta oj sorejmem s hrano in st 'no vali jem v hiši. — Urbar Ivan, pekarna, Rakek. BajBirca sorejmem. - Hrana in stanovanje v hiši. — Dermastja Franc, čevljar - Dravije pri L ub.jani, Biuižalinico-lia iš5em ---—- za prodajo manufakturne-ga blaga po sejmih. -Vse pravice imam sam. Oglasi upravi Domoljuba pod »Samo nekaj kapitala« štev, 708, Edino najboljši žiualni stroii in pietiini švic. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrl in industrijo so le los. E»€(€linca Srilzner, Mler Najnižje cene! Tudi ua obroke' Ljubljana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. naVtečl a garancija. SADJARJI! » Pokončuite sadne škodljivce z Arborin uporabljamo z najboljšim uspehom v zimskem in pomladanskem času, ko še ni listja na drevju. — Z Arborinom uničimo krvavo uš, listne uši. ka-parje, z n]im odstranjujemo rakove rane itd. — Proizvajalec: ..CHEneTECIINA" družba z omejeno zavezo LJUBLJANA.MESTNI TRG 10 IIČBIIBB se fP^jme v ■---------- trgovino z mešanim blagom na deželi. - Hrana in stanovanje v hiši. - Nislov v upravi Domoljuba po »pošten« št. 785. Zastopnik za J?oifa -—--m šivalne stroje sprejmemo v vsakem kraju pod ,-elo ugo nimi pogoji. Ponudbe na »Cenlra« v Ljubljani, poštni predal 248. Vajenca ">kam?°; — ses'te vikami m kazalci D'n5S'- Drobeš Ivan, posestnik in koiar v Stari vasi, obžalujem žalitve in prcklicujem svoje neresnične trditve, da je g. Planine Franc, posestnik in bivši župan na Libnem št. 9, prosil g. kaplana na Vidmu, naj ga spravi nazaj na županski stol, ker mil je neslo in da ima g, Planine Franc še sedaj denar za poglobitev starovaškega potoka ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Brc žice, dne 14. januarja 1930, DROBEŠ IVAN. V vsako hišo oomolfuba! POZORS Najpopolnejši ST0EM šivalni stroji *» firii;e, kroiače ia čevljarje ter i® viih dom. Frc-len si nabavit« etre j. oglejte t\ to izrednoit pri tvrdiu L, Baraga, I.iubliana Sc:cnburq. u!. 6 Brezplačen potile 15 lciDO jicmst?f>. Najuspešnejše sredstvo za reio domače živali je brezdvorono 2:i pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilno ;ahvalna pismal "ena: 5 škat. 45 Din, 10 škat 80 Din. LEKARNA l'RNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4. i'rej Resnična ii m iioMc na živcih jo moj ravnokar iz:sh hpjs; Tnin so ojiisaiu.-mnogo dolgoletno izkusi'..;1 o vzrokin po« i.tankn in v.ctravijenju živčno boleli.i 1'ofiljcm vsakomur ta /.dri*v.-■'. vom evangelij ponol« iiomft y..{-\ci \ fc piio poni hn spodnji naslov. Tisoči Kabvnlmo potrjujejo d t »slej edino doseženi vzpeli neumornega skrbnega raz« isi r.vanja v blagor trpečega človeštva. Kdor spada v veliko armado živčno bolnih, kdor trpi i;« raztioscnosu Ktrahoputnusri, Mahom spominu, nervoznosinoui glavobolu, pomanjkanju upanja, motenju v želodcu, preobčutljivosti, bolečinah v udih. splošni ali delni telei;:ii slabosti sili drugih podobnih bolezenskih pojavih. si mora naročiti mojo, tolažbo priiiašajočo knjižico! Kdor jo by probral pazljivo, ho dospel do pomirjevalnega prepričanja. da so ic> našl.i enostavna po« do zdraha in vesolja do življenja No čakajto In piSito so danos' Ernst Pasternark, Berlin S.O. Micliaclkircitplatz 18. Aht. 317. Zadnji čas je za oddajo 20% kronskih bonov, ker izgubijo po 15. marcu t. 1. vso veljavo. Kupujemo iste po najvišje dosegljivih ccnah do t. marca t. I. Menjalnica Reicher & Turk, Ljubi).. Prešernova 41. Za nakup železa, pločevine, kovin, cementa, šlorje, strešne lepenke, peči, štedilnikov, žel. blagajn, vodovod, cevi, scsalk, tehtnic, osi, voznih peres, mre/, žag. post. -vložkov, morske trave, žime, kotlo-.', kuhinj, posode, mesoreznic, okovja za stavbe in pohištvo, orodja ?a obrtnike in kmetovalce, verig, konjskih in voznih plaht, barv, firneža, terpentina. ieru, strojnega, prašnega olja in karbolineja. s® pripor® trgovina 7. železnino A. SUŠNIK, LJUBLJANA, Zaloška cesta._ srca in posojilnica na Trstenlku r. x z n. z. naznanja, da je začela poslovati z novim letom v svojih uradnih prostorih na Ti Steni ob nedeljah iu praznikih od 10. do 12. ure. Obrestuje vloge po 5%, vezane po 5 in pol; posojila daje na vknjižbo in v teko"em računu po H%, na osebno poroštvo po !•",;, ua menice po 10%, Priporoča se za vsakovrstne denarne trans-akcije. — Za popolno varnost in kulantno postrežbo jamči ©dbOr. Mirnim tiospoflarska banka i. d. v Ljubila®! Brzojavni naslov: Ciospobanka (Miktosiieva cesta 10) Kapital in rezerve skupno nad Din 10,000,0150-—• Teleion št. 2037, 2170 in 207'.* IzvrSuje vse vrste bančnih poslov pod na lUgo lnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji zn prodajosrečk Državne razredno loterijo fligc s rad 4«® milijonov dinarfev Podružnice; Maribor, NovISad, Sombor, Split, Šibenik, Bled, Celle, Diakovo, Koievje, Kranj. Prodaja obveznic 7% in>est. poso ila lor 2'/.% voine odškodnino in vseli vrst vrednostni!) papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji: Izdajatelj; Dr, V Prant Kt lovec. BIHBStSSsV Urednik: Franc Zabret, Za Jugoslovansko tipkamo: tare) CeC.