SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
»Stabilizacije se moramo lotiti konkretno«
Analiza uresniLevanja resolucije o družbenoekonomBkem razvoju nssa obfiine v pretekiem letu In ocena stanja v prvem letoSnjem tromesečju sta pokazali, da je beži-grajsko gospodarstvo doseglo v tam obdobju ugodne rezuttate pri rasti obsega proizvodnje m izvoza, medtem ko je vrsta drugih kazalcev - predvaem padec realnega dohod-ka, zmanjsana akumulativnost. ekonomičnost in rentabilnosl po-slovanja pokazala zelo ugodno sli* ko. To so na svojih zasedanjih ugo-tovili vai trlje zbon betigrajake ob-filnske skupačlne in poudarili, da b> morali bill pozorni tudi na druge. v analizi omenjene elemente, ki ka-žojo. da doaežena gospocfarska osnova. s katero stopa gospodar-stvo v drugo polovico letoSnjega teta, ni ugodna.
Na pobudo družbvnopolltKnaga zbora aia rbora zdruianaaa «*•!¦ In hfa|*vnlh •kupnoati zadolžlla izMrtnl kw«1, d« pripravl program konkratnlh aktlvnotll, fcl bodo na-manjen« za doaladno IzvafanJ« polltlk« »konomaka atablllzaclja. Program na) zagolavl|a nanahno pov»6*vart|* Izvoza, razratuja na| potladlc« uv»l|avl|anja novaga d*vtzn«ga zakona v organlzacfjah zdruzanaga dala, apodbu|a na| dofMKfkovno povaiovanjm na ako-nomaklh oanovah, boljaa likort-ifian|a zmogljlvoatl, odpravljanja ojtklh grf v prolzvodnjl. varčno uporabo •nergl[«, zmanjicvanj« vtah vrat tlroikov In uvaljavl)an|a faatn*g« r«vojn»ga ln razitkovai-n«ga d*la.
-Dosezeni rezultatf gospodarje-nja so pokazali. da mofamo nujno spremenitf in dopolnitl planske do-kumente za lo srednjeročno ob-dobje in vanje zapisati tisto. kar bomo reaniino lahko dosegll z lastnimi moznostmi ustvarjenega dohodka. Pri lem moramoSe pose-bej upostevati sprejete družbene usmeritve in sfcfepe 9. fcongresa Zveze komunistov Slovenije,-  so
sklenlh delegati vseh treti zborov beiigrajske občinske skupSčine. Zaradi zakona o zaiasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za fi-nanciranje negospodarskih in ne-proizvodnih investicij lani in letos bodo ibon v prihodnje obravnavali tudi rebalans piana in poročilo o izgradnji objektov drulbenega standarda, ki se financirajo \z sred-slev združenih pri samoupravni in-teresni skupnosti za družbeni stan-dard naSe občine. Na zboru idru-ženega dela so delavci Casopisne-ga gratičnega podjetja Delo zato izrazih prifiakovanje. da bodo tudi samoupravne inleresne skupnosti pripravile pradloge popravkov srednjefočnih naCrtov, upošteva-joč zmanjSane možnosti gospodar-jen|a in nekatere programe skrčrle afi odloille za -boljie« Case.
BOLJ VARČNI MOTORJI
Detegat konlerence delegacij Slov9nj)a ceste Tehnika. tozd Pro-jekt je nazasedanju zfoora zdruie-nega dela predlagal, naj republiški ali zveznr izvi^ni svet preveri ustreznost zakona. ki bi domaio avtomobilsko industrijo zakonsko obvgzoval, da bl uvedla v prolzvod-njo   tehnično   lako   izpopoln[ene
molorje. katerih poraba goriva bi bila mžja od današnje za približno 15 do 30 odstotkov, Mnogokje v svfltu so to ze storili. Oelegat je menil, da bi bil ta ukrep v danainji zaskrbijujoči situaciji preskrbtjeno-3tl z nafto in nattnimi derivati ustreznejSi. kot pa uvedba tako imenovanega zakona sodi-lihi, bencinskih bonov, prepoved pro-daje naftnih derivatov v določenih dnevih ali njihova začaona visoka podražitev,
NEUSTREZNI PHOSTORI
Na zboru krajevnib skupnosti so delegati zastaviii vrsto vpraSanj. ki nakajujejo peslro mandalno ob-dobje Delegata krajevne skupnosli Bežigrad I. je zanimalo. kaj je izvrS-ni 3vat bezigrajske občinske skup-Siine stonl, da bi Dopisna delavska umverza Univerzum reSila avo| pro-storski problem. saj te vrslo let de-la v lesenih stavbah v Parmovl ulici
Predsednik izvrSnega sveta Jurij Zavec je odgovoril, da je mestni izvrSni svet s svojim upravnim or-ganom 2e zaCel reSevati prostorski problem Oopisne defavske univer-ze Univerzum. Trenutno lečeta raz-prava in poizkus, da bi se delavska unrvBrza iz barak v Parmovi ulici preseilla v DijaSki dom v Kersnikovi ulioi, v občini Cenler, Ta dtjaSki dom se trenulno seli v novozgraje-ni dijaški dom na Gerbičavi ullci V izpraznjene sedanje prostore Dopi-sne deiavske univene Univsrzum na Parmovi ulici naj bt se predvido-ma preselila Giasbena Sola. njene prostore na Smoletovi ulici pa naj bi pridobiti krajevni skupnosti Beži-grad I in II. za svoje delovanje. Ta zapletena veriga preseljevanja se je zataknila Že pri prvem členu zato, ker srgdstva za odkup dljaSkega doma v Kersnikovi ulici niso v celo-ti zagolovljena. -Sicer pa je ves sklop Šol srednjega usmerjensga izobraževanja v zelo težkem fi-nančnem položaju,- je končal to-varis Zavec,
VIDA  PETROVČlČ