1. številka.
Ljubljana, y petek 2. jjmovarja 1903. 3s?»ftlŠ
XXXVI. leto.
Izhaja vsak *dan zv«čer, iaimši nedeljo in praznike, ter velja H> pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto *J5 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za jol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, z^Fden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnini. — Na naročbo brez istodobne vpo&i ve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če se trikrat ali večkrat tisk;. — Djpisi naj se izvole frankovati —■FDkopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravni it vo je na Kongresnem trgu št. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila*
t. j. adminiistine stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
Slovenski Varod" telefon št. 34. 'jf Posamezne številke po lO h.. »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
r~——------------—----------- i -rr*lB - — -=^-^=^===5=
na nančbo.
Slavno p. n. občinstvoiljudno vabimo na iovo naročbo, stare gspode naročnike p«i ka erlm bo potekli koncem meseca naročnina, prosimo, da]o ob pravem času ponove, da pošiljanje e preneha In da dobe vse številke. ^
„SLOVENSKI NXR0D"
velja za ljubljanske naročje brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22— I Četrt leU. K 550 Pol leta . . „ H"— I       mesec. „ 1-90 Pošiljanje na dom se računa za v$ leto 2 K.
S pošiljanjem po pošti *ja: Vse leto. . K 25 - I Četrt let K 650 Pol leta . . „ 13— I En mese: . „ 2-30 93T Naroča se lahko z vsakta »nevom, a hkratu se mora poslati tudi naočnlna, drugače se ne oziramo na dotlčro nročilo. 53- List se ustavlja 1Q. dan >o »otekl! narocunl brez ozira vsakemt kOr ne vpošlje iste ob  pravem >asu- ^
Upravnišho »Slovenskega fcarulA
Pogled nazaj.
Zopet je zatonilo leto Če posedamo nazaj na to leto, ne vzrefa nič posebno veselega. Sicer sefn>ja priznati, da je slovenski naP ^tt y minolem letu nekoliko nr ^3 j^val na kulturnem polju in na (p. p gospodarskega osamosvojena.^ al pozitivnih novih pridobitev LiV.no nvffjfc*1 dosegli, pač pa na KoroSIeia učakali strašen poraz pri deželmzborskih volitvah.
Slovenci smo na svojo nesrečo prikovani na tri verige in braniti moramo svojo namdno individuval-nost ter pogoje narodnemu življenju na tri fronte: proti Nemcem, Lahom in Rimcem, ki nas iočejo podjarmiti in uporabiti za tlako v njihove koristi. Mi bi prenehali biti narod, ki zasluži, da živi, tko bi v tem boju
odnehali.
Naj   se  nam   ne ugovarja, da Rimci niso narodni sovražniki. Naši ============-. .-
IV
Rimci so sicer^ ter ali njim jeo in  dražji, kak/l program, oni 1
ovi slovenskih maski program ljubši slovenski narodni ijo interesom tuje politične sile, £jf sicer zaodeva z verskim plaščt^;,1,kl Pa stremi za popolnoma pos>^tP'™i cilji, katerih uresničenje bi S^vencem prineslo smrt.
Mi gotovo'ne litike.   Nam dom skrbi in dela, nal< žrtve, ali vzlic tt| nazore in delujei
elamo osebne po-ia   politika samo :a nam stroške in iu branimo svoje na njih uresni-
čenje, ker nas pi^Sinja prepričanje, da to zahteva narodova korist.
Mi tudi ne \t>dimo boja zaradi boja samega, zato, ker nam je boj veselje in namen. ^! Mi ne vodimo boja za vsako ce#o» iz justamenta, marveč, ker brez *oja ni doseči varnosti za naš nare«*, uresničenja slo-venskega narodne*?* programa. Zato pa smo tudi v «ninolem letu stali kakor roeher de £ronce sredi penečega valovja javntera življenja in neustrašno branili :koristi in pravice slovenskega naroči*-
Klerikalstvo |© tuđi v minolem leta napenjalo vsi sile> d* bi ugono-bib našo stranko! in 8e polastilo go-spidarstva v deže^* dobro ve^oč, da je vsako res narodno in napredno ' a.iovanje • LMl unaj Kranjske ubito, C* zmaga  klei?<*ilstvo v osrčju Slovenije. Celo z i| olucijo v obliki ob-sTukcije, je kle Jalna stranka posku-sla svojo sretf a dosegla ni družeča, kakor d^je težko oškodovala svoje lastne v«lce, in sicer na gospodarskem polj. Mi pa stojimo vzlic tej revoluciji trto in krepko na braniku  naših uzov.   Visoko plapola nad nami slo^iska trobojnica, pogum za vztrajije pa nam daje zavest, da se  sij  napredna stranka zanašati na n.fcrno silo, na značajnost, na zvestel in na krepko voljo svojih  somišljcfkov, teh najboljših
sinov slovenskega naroda, in zato gledamo tudi prihodnosti brez strahu v oko.
Narodno napredna stranka je že tolikrat dokazala svojo nesebičnost, da se ji klerikalstvo pri vsi svoji neskončni hudobnosti in obrekljivosti ne upa druzega očitati, kakor »brez-verstvo«.
To je fraza, ki more vplivati samo na ljudi, v čijih glavah vlada tema. Mi nismo ateisti, ker dobro vemo, da človeška družba ne bo nikdar brez nobene vere. Mi ne pobijamo nikogar zaradi tega, ker veruje v cerkvene nauke, pač pa vsakega, kateremu je vera sredstvo za dosego političnih namenov. V tem oziru smo neizprosni, v tem oziru ne poznamo nikakega paktiranja z nikomur. Vera je stvar vesti in mora ostati izven političnih bojev, ker nima s politiko ničesar opraviti.
Tudi duhovnikov ne »preganjamo« zato ker so duhovniki. Duhovnik je lahko častivreden in koristen član človeške družbe, ali Če hoče biti respektiran, mora sam respektirati pravice, ki jih daje zakon in mora imeti ozire na svoj poklic ravno tako, kakor jih mora imeti vsak uradnik. Če pa duhovnik zlorablja svojo duhovsko oblast v politične namene, če zlorablja spoveJnioo in prižuico za agitacijo, če prezira, da jamči zakon vsakemu državljanu svobodno prepričanje in svobodno izvrševanje državljanskih pravic — potem ne sme zahtevati respekta, nego mora biti pripravljen, da se nastopi proti njemu z vso odločnostjo.
Boj z Rimci absorbira mnogo najboljših moči, ali ta boj je neizogiben in se mora dobojevati. Kompromis je nemogoč. Bili so časi, ko ga je bilo lahko doseči, ali klerikalstvo je odbilo vsako porazumljenje. Zdaj se taka prilika bržčas več ne pojavi, in bo trajal  boj  toliko  časa, dokler
ena ali druga stranka ne obleži na bojišču. To je sicer bridko za one, ki težko čakajo, da se zapali mirovna pipa, ali krivi nismo tega mi, nego edinole klerikalna stranka. In, če Dunaj in Rim pravočasno ne za kličeta tej stranki energični »stoj«! če Dunaj in Rim ne spoznata, kake posledice mora naposled roditi to divjanje klerikalne stranke, potem naj si neizogibne nasledke sama pripišeta.
»Svaka sila do vremena,« pravi pregovor, in tudi pri nas se izkaže, da, kdor seje veter, žanje vihar. Morda prinese novo leto odločitev.
Četudi pogled na dogodke mi nolega leta ni vesel, vendar ne smemo obupati nad prihodnostjo. Še ima naš narod toliko notranje moči in žilavosti, da si more izvojevati pogoje za svoj obstanek in za svoje napredovanje, in če te svoje moči uporabi, pride tudi Slovencem vese lejše novo leto. Vemo, da naše oko ne uzre, da naša noga ne stopi v narodni Kanaan, da učaka dan zmage morda šele prihodnja generacija, ali ta zavest nas ni nikdar zadrževala, delati z resnobo,vstrajno in nevstrašno za blagor svojega naroda ter za njegovo politično, gospodarsko in kulturno emancipacijo od Nemcev, Lahov in Rimcev. V tem smislu burno delali tudi v novem letu.
Nagodba — sklenjena.
Česar mesece in mesece pri ne-številnih posvetovanjih Korberja in Szella, B6hm-Bawerka in Lukacsa ni bilo doseči — to se je s čudovito naglico doseglo na starega leta dan: Dunajska in peštanska vlada sta se porazumeli glede nagodbe.
Zadnje dni se je smatralo kot zagotovljeno, da tako K o r b e r kakor Szell ponudita cesarju demisijo. Po-
svetovanja in pogajanja, ki so se deloma pod cesarjevim predsedstvom vršila v torek in v sredo, niso imela vspeha. Že je Szell določil, da se odpelje v sredo ob 5. uri popoldne v Budimpešto, odpelje z zavestjo, da so se nagodbena pogajanja razbila, že je bil sklican ministrski svet, da sklene demisijo Korberje-vega ministrstva, ko je cesar odredil, da prideta Korber in Szell ob 6. uri še enkrat k njemu.
Ob 4. popoldne je nenadoma obiskal nadvojvoda Fran Ferdinand ministrskega predsednika Korberja in imel ž njim  dolg razgovor.
Ob 6. uri sta bila Korber in Szell v skupni avdijenci pri cesarju. Posledica te avdijence je bila, da so se Korber, Szell, Bohm-Bawerk in Lukacs sešli še isti večer na novo posvetovanje, pri katerem se je končno doseglo porazumljenje in sta se obe vladi popolnoma zedinili glede nagodbe. Kar je veljalo za nedosegljivo — je doseženo.
Pomen tega vsekako veievažnega dogodka se danes še ne da ceniti Resnica je — vzlic vsemu ugibanju različnih listov — da javnost čisto nič ne ve, v čem sta si dunajska in peštanska vlada tako nasprotoval?, zakaj toliko &UM ni bilo mogoče doseči porazumljenja. Gre se sicer za življenske interese vsega prebivalstva, a temu prebivalstvu se je vendar prikrivalo, kako stoji nagodbeno vprašanje.
Tudi sedaj se ni pojasnilo, kako je naenkrat postalo mogoče, kar je bilo poprej popolnoma nemogoče. Razglasilo se je samo, da se je dobil izhod in da je doseženo porazumljenje med obema vladama, sicer pa se varuje najstrožja tajnost.
Toda že sedaj kažejo gotove okolnosti, da se Cielitvanska menda nima veseliti nove nasrodbe. Avten-
imeli kuharic,
fra, ki zna res — ..smo imeli na sveti večer še gosta,siromašnega sorodnika, ki je po joklicu knjigoveški pomočnik.
Na vse te udi sem moral mi-Bliti pred prazni.
Za ženo se določil in sam izbral svileno kri   Veljalo je 150 K.
Za hčerko mčko sem kupil za 18 K punčiko i sobico, v kateri je bil štedilnik, ki t je dal kuriti — česar niti pri pivih štedilnikih ni vedno doseči.
Svojemu Pe ku sem kupil ak varij z zlatoribit ni,  kakor si ga je že davno   želel, dkar  je  videl čudežno izložbo bvca Gjuda. Cena: 12 kron.
Bratranec Jtko — oni, ki je knjigoveški por»*nik — je moral tudi nekaj dobit ker je Pepčku za Miklavža napram hišico iz kartona. Odločil sem se, * mu kupim svilen dežnik. Cena 18ron.
In zdaj kuhica Polona! Ta je moji ženi že od/8eh svetnikov pri povedovala, da potrebuje samo še 40 kron, da boimela v hranilnici okroglih 40ft './^»prihranjenih«. To pripovedov« iMn bilo čedalje raz-urnljivejše, 't-''B olj se je približeval Božič, in kqr9 Polona res kuhati, sva se z Ž4D Vžkega srca končno vendar  odJO*!1 položiti v kuhari-
r Drago veselje.
Spoštovani gospod urednik!
Lahko je, pisati o božičnem veselju in deklamovati, da bodi »mir ljudem, ki so dobre volj?«. Toda — spoštovani gospod — ali tudi veste, kaj velja božična radost, ki jo VBako leto tako ditiiambičoo opevate?
Koliko božična radost stane, to Vam zamore povedati samo rodbinski oče in niti ta nt ve naprej, koliko mu bode šteti. jCar te tako nakupi božičnih daril, to še niso pravi troski; pravi troski se izkažejo šele po Božiču.
Matematik zna [Preračunati vsebino trikotnika, Če poana dolgost ene strani in velikcat dveh kotov. Astronom zna z občudovanja vredno natančnostjo dognati kaito hitro lete planeti po zraku in Čez koliko sto let jih bo zopet vic<?|ti. Koliko pa bode veljala božična radost, tega noben rodbinski oče nej more preračunati.
Vzemimo samo mcij slučaj. Usoda mi je naklonila Ženo Ančko, desetletno hčerko Tončko i: devetletnega sina Pepčka. Dalje moikm k rodbini šteti kuharico Polono, kko pobožno, jako grdo in jako neljpeznivo žensko, ki pa je, kar smo t dobi 11 let
čino Wertheimovko štiri zlate po 10 kron, da jo tako prikujeva nase.
Računajte sedaj še božično drevesce, lučice, sladčice in dve steklenici boljšega vina — kar je veljalo kakih 20 kron — se izkaže, da me je božična radost veljala 258 kron, še predno so bile svečice na božičnem drevesu prižgane. In potem naj bo človek »dobre voljea!
A prišlo je še lepše!
Na svileno krilo, ki sem je ku pil ženi, je z božičnega drevesca kanilo nekaj kapelj rudečega voska Iz previdnosti sem si bil v prodajalni pridržal pravico, da krilo zamenjam, če bi ženi ne ugajalo. Žena je krilo seveda nesla nazaj. Toda v prodajalni imajo dobre oči. Zapazili so hitro madeže od rudečega voska in niso hoteli krila zamenjati. Moja žena — saj jo poznate! — je seveda takoj zrojila. Imenovala je tako postopanje »nepošteno«. Hotela je sicer reči »neprijazno«, ali rekla je »nepošteno«, kakor je pozneje pod prisego pritrdilo 15 prič. Seveda je nastal živahen prizor. Ženo so hitro odpravili in vrgli krilo za njo na cesto ... V gneči se ji je zlomil dežnik in je izgubila svojo lorgneto. Tudi na tožbo radi žaljenja časti nismo dolgo Čakali. Žena je sicer pri obravnavi klicala vse svetnike na pričanje, češ, hotela je reči, da trgo-
vec postopa »neprijazno«, ali priče so prisegle, da je rabila izraz »ne pošteno« in še nekaj drugih iz zoologije vzetih izrazov in obsojena je bila na globo 15 kron in na stroške. Pravda — dva advokata — velja 100 kron, lorgneta 28 kron, dežnik 16 kron in novo svileno krilo 150 kron.
Hčerka Tončka je koj prvi večer poskusila, kakšen je njen štedilnik. Skuhala je punčiki večerjo. Skuhala ni ničesar — ker se je prej vnela preproga pri oknu. Sicer smo mali ogenj pogasili, še predno so prišli gasilci, a štacunskim hlapcem, ki stanujejo v hiši, in so prišli svoje škornje brisat k nam, sem moral vendar dati za pijačo — 6 kron — in hišniku sem moral dati 3 krone, ker je »zaradi varnosti« z veliko vnemo polival vse meblje, ki niso gorel«. Rekel je, da se tako ogenj »lokalizira«. Garnituro sem moral dati vsled tega polivanja prevleči, kar je ve Ijalo 60 kron.
PepČkov akvarij je na sv. Štefana dan začel puščati. V petek zjutraj je bil prazen. Zlatoribice so bile mrtve, pregrinjača, na kateri je stal, pa popolnoma uničena. Troški 32 kron.
Bratraneo Janko se je pri »požaru« tako prestrašil, da je dobil mrzlico. Žena in jaz sva si štela v dolžnost, da reveža, ki trdo služi vsakdanji   kruh,   nekoliko ponegujeva.
Kuharica Polona mu je nesla vsak dan kaj dobrega: zdaj goloba z ri-žem, zdaj prašičji kare, zdaj telečjo pečenko. Ko je Polona — z žrtvijo 40 kron na našo hišo prikovana kuharica — petič nesla bratrancu Janku »priboljšek«, je ostala ves popoldan pri njem. Ta izdajalski, zavratni sorodnik se je ž njo zaročil in nam to pismeno naznanil s pripomnjo, da on tudi rad dobro je.
Sedaj pa, spoštovani gospod urednik, izračunajte sami, koliko me je stala letošnja »božična radost«.
Pripomniti je še, da sem moral bratrancu Jankotu darovani dežnik še enkrat plačati, ker je moja žena v prvi jezi radi njegove zavratne zaroke s kuharico Polono sežgala vse papirje, ki bi jo nanj spominjali, in med temi tudi sald rani račun o dežniku.
Tako torej! Predstavil sem vam v številkah svojo božično .itflAtt ne glede na to, da imam»o zdaj vsak teden drugo kuharico, , na  mizi pa vsak dan jedi, katerih   bi se branil še krokodil.
Tftko se pa ni ^godilo le meni, nego 1 mnogim drugim nesrečnikom, fc{ imajo rodbin^?. Zdaj pa še pojte »mir ljudem, ki ^so dobre volje« in kanalu bodete bre ; naročnikov. ;Z odličnim spoštovanjem 2 Jakob Žolna.
i«
8D
tičnega se sicer nič ne ve, a to je gotovo značilno, da so na Ogrskem ta izid pozdravili z veliko radostjo, med tem, ko se je v Cislitvanski pozdravil z ravno tako veliko reservo. Nihče se ne more otresti suma, d a so bili zopet žrtvovani cislitvanski interesi Ogrski. Nihče se ne more otresti domnevanja, da se je »dobil izhoda vsled odločitve krone, toda izhod, s katerim niti Korberjevo ministrstvo ni zadovoljno. Saj se govori že danes, da mislita finančni minister B o h m - B a-werk in minister R e z e k odstopiti, ker z nagodbo nista zadovoljna.
Porazumljenje se je torej doseglo med ministri in sedaj imata besedo dunajski in peštanski parlament. Tam pač pade zavesa, ki sedaj še zakriva sklenjeno nagodbo, in tedaj izvedo prizadeti narodi — pri čem da so. _
Lambsdorff na Dunaju.
Ruski minister zunanjih del grof Lambsdorff je včeraj zvečer zapustil Dunaj in odpotoval v Petro-grad. Kaj se je glede balkanskih zadev dogovoril z grofom Goluchow-skim, je še popolnoma tajnost. Z Dunaja se razširja vest, da se je povodom obiska grofa LambsdorlTa poglobil in utrdil dogovor, ki je bil med Rusijo in Avstrijo sklenjen leta 1897., in da bodeta Rusija in Avstrija z vsemi silami skrbeli za izvršitev administrativnih reform v Macedoniji. Kar se oficiozno razglaša naredi utis, da ni bil namen LambsdorlTovega obiska, dogovoriti se z Avstrijo glede p.o 1 i-tičnih prememb na Balkanu. Listi so pisali, da se gre za to, iz-poslovati avtonomijo Mace-donije in postaviti črnogorskega princa Mirka za guvernerja — dunajski oficiozi pa to prerekajo.
Zoper Poljake na Pruskem.
Nemški cesar je baje izrekel, da so se dosedanje izjemne odredbe zoper Poljake na Poznanjskem in zapadnem Pruskem izkazale nezadostne. Vsled tega se razmotriva vprašanje glede ustanovitve posebnega ministrstva za te pokrajine, ki bi naj preskrbovalo vse javne oblasti. S tem upajo protivniki poljske svobode doseči enotno politiko. Tako misel je sprožil cesar Viljem že pred svojim obiskom v Poznanju, a sedaj jo hoče resno izvesti z državnim kancelarjem grofom Bulowom. Proti tej nameri je odgovoril član pruske gospodske zbornice, da ne preostaja Poljakom, ki jih v pruski zbornici le ignorirajo, druzega, kakor da prepuste nekaj svojih mandatov vrlo organizirani socialno-demokratični stranki. Ti bodo postali pruskim »junkerjem« in vladi taka pokora, da jim že pomirijo prevročo kri.
Ustaja v Maroku.
Pretendent Bu Hamara še je oddaljen od glavnega mesta Feza za 20 mil ter se pogaja s plemeni, ki so naseljeni med njim in glavnim mestom, da mu dovolijo prost prehod. Angleški konzul je nasvetoval angleškim naseljencem v glavnem mestu, naj zbeže v mesta ob morju. V glavnem mestu samem narašča sovražnost zoper sultana, da ni varen živ ljenja. Ustaši so razdjali vodovod, tako, da je mesto brez vode ter se bo moralo že v treh dneh udati, ako pride sovražnik pred mesto. Angleška je odposlala iz Malte štiri vojne ladje v Afriko. _
Politične vesti.
— Pri novoletnem sprejemu v Budimpešti je izrekel predsednik liberalne stranke v državnem zboru, baron P o d m a n i z c k y, Szellovi vladi popolno zaupanje in brezpogojno privrženost, ker predstavlja le ta vlada Deakovo politiko, t. j. razun načel zakonitosti in liberalizma tudi nagodbo. Nagodba pa uči, da sta Avstrija in Ogrska druga na drugo navezani. — S zeli je v svoji zahvali povdarjal, da je prišel iz boja, ki pa se ni bil med strankami, temuč za mir in sporazumljenje, in v kate rem boju ni nihče zmagovalec in nihče premagani.
— Italijansko časopisje je sprejelo avstrijsko trgovinsko odpoved zelo hladnokrvno ter trdi, da ima Avstrija od trgovinske zveze več koristi kot Italija ter kaže na uvoz lesu iz Avstrije in konj iz Ogrske. Tudi glede vinske klavzule skuša časopisje pomiriti javnost, češ, saj je odprt izvoz na Francosko. »Popolo Romano« trdi celo, da zvišanje carine na vino ne bo nikomur bolj škodovalo, kakor dalmatinskim vino rejcem, ki svojih izdelkov brez mešanja z apulskimi vini niti prodajati ne bodo mogli.
— Ruski vpliv v Perziji rapidno narašča. Ruska banka v Teheranu je dobila koncesijo za zgradbo zelo važne ceste iz Tabrisa v Kesmin. S tem se lahko popolnoma prepreči angleški uvoz v severno Perzijo. Ondotni trgi preidejo polagoma popolnoma v ruske roke. Isto je tudi s šolstvom.
— Naseljevanje v Ameriki je z lanskim letom zopet zelo naraslo. Do 29. m. m. je prispelo v New York 545.750 oseb proti 407.703 leta 1901. Večina naseljencev je iz Italije in AvstroOgrske.
— Trgovinska   pogodba med Bolgarijo in Rumunijo se je v oboje stranskih parlamentih  podaljšala za eno leto.
— Na draždanskem d voru so obhajali letos novo leto z nrtvaško tišino. Ni bilo nikakih spre| mov, na kraljev ukaz so se odtegnile celo običajne gratulacijske pole za občinstvo. Kralj močno kašlja, vendar se bolezen v splošnem ni shujšala.
— Turške reforme se baje ne izvedejo v vilajetu Skopljem, ker je ta okraj nadzornik Helmi paša zapustil z reformno komisijo. Vsled tega vlada splošna nezadovoljnost. V monastirskem vilajetu je bilo zopet umorjenih več odličnih Srbov. Morilci so Albanci. V Herini je bila zažgana ena vas.
— Bolgarska četa se je pojavila v Brezovi pri Monastiru. Ponoči pretočeno nedeljo je trčila skupaj z 71 vojaki in orožniki. Eden poročnik je bil ranjen, 15 vojakov pa ubiti*, oziroma ranjenih. Vstaši so zgubili le dva svojih, drugi so ušli. Vaščani so pomagali hajdukom, vsled česar so bile zažgane za kazen tri hiše.
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 31. decembra.
Seji predseduje župan Iv. Hribar. Med došlimi dopisi so: 1. Užit ninskega zakupa, ki odklanja klav-nično določilo, za kakršno je prosila mesarica iz Šiške, gospa C ir mano va; 2. poštnega ravnateljstva v Trstu, s katerim se ustreza svoje-časni prošnji obč. sveta, da se uvede pri pošti štev. 2 celodnevna brzo javna služba ter se primerno pomnoži osobje; 3. deželne vlade na prošnjo obč. sveta, da se dovoli uvoz svinj v zaprtih vozovih s kolodvora v klavnioo tudi iz krajev, ki imajo zaprtijo. Deželna vlada se sklicuje na tozadevne ministrske naredbe. Morda bi se doseglo izjemno stanje v tej zadevi, ako bi se napravilo železniško prekladišče za živino tik klavnice. Za to se zavzema tudi dež. odbor, ki je prosil upravni svet dolenjskih železnic za napravo takega skladišča, ki pa je prošnjo odklonil, dasi bi bila deželna vlada celo pripravljena prispevati tudi iz garancijskega fonda. K stvari so govorili še obč. svetniki Tur k, Predovič in Kozak, na kar se sklene na predlog podžupana viteza Bleiweisa, da se oba dopisa odstopita klavnič-nemu odseku.
Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri.
Prošnji Marije Potočnik za stavbno dovoljenje in uporabo glede dveh prodajalnic, ki so se morale vsled regulacije Sv. Petra ceste pre-zidati, se ugodi. (Poroča komisar Semen.)
Potem poroča obč svetnik S e-nekoviČ obširno o proračunu mestnega zaklada za leto 1903. Proračun se razdeli v naslednje glavne točke:
I. Uprava   v   obče,   in sicer potrebščina: 1. funkcijske pristojbine 7280 K, 2. plače uradnikom 101.378 K, 3. redarrttvo 66 544 K,   4 plače slu gam 13 880 K,  5. deputati  in druge potrebščine 11740 K, 6. nagrade in podpore 3600 K, 7. pokojnine in mi lostinje  27 760  K,   8. pisarniške in uradne potrebščine 21 326 K. 9 potni stroški 2800 K, 10  nočne patrulje in talije za  prijetje 550 K,   11 oskrbo vanje jetnikov in potrebščine po je čah 1030 K, 12, razni upravni troski 2000 K,   13. dispozični fond 3000 K, 14.   naročnina   za   telefon   610 K, 15 prevažanj*  odgoncev in jetnikov ter priprega 3000 K  16. vrtnarstvo in gozdarstvo 5070 K, skupaj 271568 K. Pokritje znaša 11.720 K. potemtakem je primanjkljaja 259.848 K.
II. Uprava
Potrebščine: 1. t* 23 278 K, vred nit 3. mestne davščit turnska   graščin I 39 317   K. Pokijl zemljišča 15 443.'! pirji   2260 K, 590 608 K,   4 pfa 10 840 K,  skup J takem znaša pr
III. Ceste sprehajali* prave in vzdri ščenje mesta 3 mesta 38000 Pokritje:   1. me' kron, 2 razni doT 67152   K. potei manjkljaj 58.278
Pri točki odpt kazoval podžupa sanitarno pomanjb ca smeti, s kateri ter ž njimi vsako, ljive bolezni. Op' praktično stran, a hiša zaprto železr ObČ.   svetnik Pr znava pomanjklji ki so bolj podobn loviti« ter predlag pobira smeti, prid lavec. ObČ. svetnik
n e s t n e i m j vine. slopja in zemljišča ni papirji 3774 K, > 1395 K,  4 pot-
10870 K skupaj e: 1. poslopja in i 2 vrednostni pa
mestne davščine .urenska graščina 619 151 K. potem tek 579834. ulice, trgi in ?0trebi5čine: 1. polje 55 430 K, 2 či-) K, 3. razsvetljava kupaj 125430 K. a cestarina 66 000 ski 1000 K, skupaj akem  znaša pri-
vanje smeti je do-ntez Bleiweis vost sedanjih voz ■e smeti raznašajo 'te kali za nalez-arjal je zopet na > bi dobila vsaka posodo za smeti, lović   tudi pri-st sedanjih voz, kletkam za ptiče naj se hlapcu, ki eden mestni de-enče nasvetuje
nabavo takih  voz   (kakršne ima Za greb, t. j. nizke   i *| dolge. Govorili so    k   stvari   še    občinski svetniki Tur k,   Kozak    iVelkavrh ter se je sprejela Bleiweis-Lenče tova  resolucija  \ :lede nabave dveh novih voz za sm« ti po zagrebškem sistemu.   PoroČev; dec   obč. svetnik Senekovič priporoča,  da se v bodoči   proračun   po »tavi  večji znesek za napravo novih >relazov čez ulice. Glede razsvetljave! pravi obč. svetnik Š u b i c, da je proračuojena postojanka premajhna.  Istega   mnenja   je tudi poročevalec, ki dokazuje, da ni imelo mesto   z   elektrarno   niti   v začetku zorube,  pač  pa ima dosedaj že 6 do 8000 K dobička. Sklene se postaviti prihodnje  leto  veSji znesek  v proračun.
IV. Zdravstvene in blagotvorne zadeve. Potrebščina: 1 Zdravstveni strošli (plače zdravnikom, babicam, kon*Ču ljudska kopel, razne potrebščine) -7 595 K, 2.) blagotvorni stroški 5J 705 K, skupaj 81.300 K. Pokritje: 1.) pristojbine za ogled mrličev 16(0 K, 2) ljudska kopel 6700 K, skutaj 8300 K, potemtakem je primanjkljaja 73 000 K.
V. Šolstvo, inanoBt, u me t nost.   Potrebščini:   1.) liudsko ol-
stvo 35 471 K, 2.).. talka,7940 K 3) obetno-nadaljevalni| šole 1200 K, 4) otroški vrtci 3380 fj 5 ) c. kr. umetno obrtna šola 15 611 K 6) mestia višja dekliška šol&18000K, T Li<h-tenthurn čm zavoi 522 K, skujaj 49.416 K. Pri točk. »ljudsko šolstv)« se je vnela daljša debata o prošr.ji posameznih mestch šol, da se jim naj prispeva letnil 25 K za učiteljske knjižnice. 01* svet. dr. Požar je proti takim knjEnicam, ki tudi v zakonu niso utemeljene ter se izreče za centralno (okrajro) učiteljsko knjiž nico, ki se naj bolj) dotira. Obč. svet. Dimnik zagovarjs predlog, Češ, da se gre tukaj za mkavo metodičnih knjig. Končno pa e predlagal, naj se vsaj okr. učit. kijižnici zviša prispevek od 200 na:)00 K Predlog se odkloni. Ravno ako so odklonijo prošnje za višjo d^cijo nunskih šol in 2. deške mestn^šole, kakor tudi prošnja za 400 K v avrho nabave drobnogleda za m*tnt ljudske šole. — K postoianki »<fcr realka« stavi
obč. svet. Žužek sledečo resolucijo Povodom|501etnice obstanka tukajšnja c kr. realke, v kateri dobi veleslavna vlada ni vpoštevala jezikovne prav nosti 95% slovenskega naroda, biva-jočega  v kronovini  Kranjski,  in s tem  kršila  naravnost temu slovenskemu narodu v temeljnih zakonih zajamčena  jezikovna prava, proUstuje   občinski  svet,  da  bi se polstoletne   krivice   i nadalje ne godile »Krom« vedno zvestemu narodu, čegar kri je močila razna bojna polja za blaginjo in obstanek države. Da se nam ne kršijo še nadalje naša narodna prava, naroča občinski svet gosp. županu, »da se nujno obrne do osrednje c. vlade z zahtevo, naj ista c. kr.  realko v  Ljubljani,  za časa, dokler nima dežela kranjska posebnega realčneira zakona, naredbenim potom uredi pouk na c kr. realki v Ljubljani taln,   da se bode v polni meri oziral n* jezikovne potrebe slovenskega naroda, ob jednem pa tudi jamčil jednaiopravnosti nemške manjšine v dežel « Končno so se dovolili naslednji popevki:   »Glasbeni Matici« 3000 K, »Narodni šoli« 400 »Dramatičnemu društvu« 12.000, »Filhar-moničnemu društvu« 400 za vzdrževanje  botaničnega vrta 210 stanarina in voiarina za pisarno trgovske in obrtne, zbornice 980, strelskemu društvu  A,  za   šolski   delarni 740, družbi        Cirila   in   Metoda 1000, društvu i&adogoj« 700, »Slovenskemu planinsk nu društvu« 600, prof. Vo-dušku   Pj   meteorologična poročila 200,  dij ski  mizi  na  vseučilišču v Gradcu'00   otroškima  vrtcema za božični'*   600,    razni nepredvidni troški *400,   Ldschnerjevi ustanovi 200, s^paj  22 582  K.   Pokritja za šolstvrttd. so: 1)   obresti zakladov realčo qi zaklada 2562 K, 2) uko-vina ciCJ K, S]) deželni prispevki za obrt. tfifrav. šole 1300 K, 4 ) doneski trg. * cbrt. zbornice 800 K, 5.) do-nesk za umetno-obrt. šolo 3100 K, 6.)  njemščina 720 K, 7.) dohodki višjJ dekliške šole 9540 K, skupaj 2L&9 K.   Potemtakem  je primanj-klj*a 85516 K.—.Obč. svet. Šubic go »n  proti   ukovini   ter predlaga rei»lucijo,   da  se  ukovina   za leto 19 L odpravi. Sprejeto.
VI. Vojaška nastanitev Pdfebžčina 4440 K, pokritje 500 K, pmanjkljaj 3940 K.
Izrednepotrebščine zna-šaj|^. k   amortizovanje  in obresto-vanjell.056 K, 2.) potresna posojila 5182.1 8 (druge potrebščine 21.469 kron,pki|laj 184 350 kron. Med drugimi pordbščinami je tudi 10000 K £0! prieej^ek k  ustanovitvi vseučilišča v IjAljani.   K tej točki toplo govori p)ffcevalec obč. svetnik Senekovič povdarjajoč, da to vprašanje ne sne več zaspati. Tozadevna resolucija a enoglasno  sprejme ob živahnem pit rje vanj u galerije Skupna potrebščina edaj znaša 827.827 kron, pokritje S 18)46 K, tedaj primanjkljaja 96S2 K T» primanjkljaj se pokrije s priimki in štedenjem ter s pobiranjem! 20'/#   doklade   na vse mestne d*vk, razun osebne dohodnine. Iz tejfcje razvidno, da napre I gospodarstvo   za pri-i. Župan izreče poroče-občinskega sveta za b toplo zahvalo, em seje poda občinski t nastopno resolucijo: gospoda župana vpra-rmu,   oziroma obrtni s kakšno  pravico se ljubljanskih hotelih ajajo   in razobešajo p hotelskih vežah, ker
duje mest bližno 400 valcu v im vestno por Pred
svet
stnik T ijj Usojamjl
sati, ali je oblasti zn naseljujejo Zidje, ki svoje blaiTO
Žrtev razmer.
(Zapiski   krauj.skcga kaplana).
L
Namenil sem se, popisati svoje življenje, ki ni bilo ne lepo, ne častno ; nacrtati hočem podobo svojega življenja, ker mi vest tako veleva. Sklenil sem, da si končam življenje, kakor stori marsikak duhovnik, kadar se sam sebi studi. Seveda se nikdar ne pove, da se je zgodil samomor.
Ne bom govoril o prvib letih svoje mladosti. Stopil sem v duhovski stan, ker je tako želel moj oče, ki je bil ugleden in vpliven član duhovniške stranke, dasi je bilo občno znano, da "J -v»r *• ->£ije niso posebno čiste, duš ^emen^f sćm zapustil telesno čist,
»evno Jir»r tt~-i-
mo,i\ Ucih smo se namreč
t"di taci/, stva ki sr,-u »zorih me-ZtTUm°* T* Potrebne; V pa ni-Tak« D,'SOprime,ne *anezrele menice. 2j£ ffS da SCm> -pust/v- se-»eniSde, b,l k/eposten kakor anSeli> a
od   nekda/ na,!
me   niso  nrJTi*   Da   ,eP°  ™* J' 180 P°8la'J n*  kmete. Na, itav"
***** m^nticf0 neo,ikan'' kakr
™™ »Volcev, marveč ser 11 že
ljen sem bil kot drugi kaplan v prijaznem X-u. Tam so se zgodile vse te monstroznosti, o katerih nameravam poročati, točno tako, kakor so se zgodile. Kdor se pripravlja na smrt, ne laže.
Predno sem odšel na svoje mesto, sem svojega prednika zaupno vprašal, kakšne so razmere v X-u. Izvedel sem reči, ki so me osupnile. Izvedel sem, da je dekan na sumu kot ateist, sicer pa trdoglaven mož, ki je celo škofu povedal, kar mu gre, prvi kaplan pa fanatik, strasten agitator in konzumar, ki škofu skrivaj poroča o vseh dogodkih v fari in ki tudi nadzoruje dekana in druzega kaplana.
Naravno je, da me je ta informacija nekoliko vznemirila in da sem te težkega srca in poln skrbi odpotoval v X.
V župnišču so me sprejeli z očitno nezaupnostjo. Najprijaznejši je bil še stari dekan. Pozdravil me je skoro očetovsko, mej tem ko sta bila prvi kaplan in farovška kubarica — dekanova sestra — hladna kakor led.
Prvi večer ni bil zabaven, a spoznal sem vsaj nekoliko dekana in prvega kaplana. Sprevidel sem, da je
dekan dobra in poštena duša, moj tovariš pa nevaren človek, katerega se boji tudi dekan. Pogovor se je sukal le bolj okrog vsakdanjih reči, a tudi tu se je spoznalo, da sta dekau in prvi kaplan, gospod Janez, kaj različnih nazorov.
Bil sem vesel, ko je bila večerja končana in smo se razšli. Dekan me je odslovil z besedami, ki so naredile name globok utis, ker sem čutii, da mu prihajajo iz srca.
rPa lahko noč, mladi prijatelj" — mi je rekel. „Upam, da bodeva prijatelja in da bodeva dobro izhajala. Želim, da bi bili tu zadovoljni. Vem, da ste prišli z gotovimi predsodki k meni, saj me imajo v škotiji zapisanega v črni knjigi, odkar sem škotovemu kaplanu Šiški povedal v obraz, da je škofova politika nesreča za naš narod in da naj gleda škof pri duhovnikih malo več na poštenje in dostojnost in malo manj na versko gorečnost, ki je največkrat hlinjena. Pa bodi! Le kadar vidim, kar počenjajo škof Missia in nekateri njegovi ljubljenci, me obidejo še vedno čustva, da bi ua,'raje lasal oblake ali pa mesecu z metle brke naslikal — kajti da bi kaj stori! proti temu po-
čenjaiiju — za to imam moči. Človek ki postane duhovnik je podoben ptiču, kateremu so perutnic postrigli. Toda — o teh stvareh mord.- drugič. Prva noc na prvi duhovski   >,/t>i  naj   Vam bo sladka, pridejo žel ž sten in dober mlad — kakor — Lalik
druge, če ste po-ie in ne tak, kakor noč."
Sel je in jaz   mi   se  odpravil v
svojo sobo. Deka] menoj. Ves večer
f>a  sestra je  šla z i ni privoščila be-
sede in tudi sedaj molče svetila pred menoj. Prišedši v bbo je kar na kratko rekla:
„Prosim, povf^ če še česa potrebujete."
„Ne, mati" 4iem ji odgovoril — „ničesar ne potresem, a prosim Vas, bodite dobri z mjtoj. Jaz sem mlad in neizkušen člove in Voni, da bom dostikrat potrebovaliaterinskcga sveta.-To je gledalaf.tna, ko je slišala te besede. Njen nki pogled se je zjasnil, njeuo lice jn, dobilo prijazen
je odgovorila: iakor drugi in v to hišo. Že To vam pa nabodete motili: Kar sem je
izraz in nekako me „Vi ste drugač morda ste prinesli * dolgo nas je zapua ravnost povem, da veliko vere jaz n
imela, so jofcdi duhovniki skoro vso poteptali, poAi naj Vam Bog da srečo — drobtiiik § Ječe in zadovol jnosti je več vredna, fc,>r /akelj modrosti.
iimi   čutili   sem legel niseni    mogel zatisniti bilo, da sem prijel med vvoč   predstavljajo dve •ji.   Po   mišljenju, po i sem bil napolnjen onih v tem zupnišču zastopal kaplan,  sree  pa HM eno   silo   vleklo na njegove črnoglede
0 pot se odločim, kam a in bom-li srečen v 'lasti to zadnje vpra-lmIo, ker sem na jedni ana  in   njegov poloŠaj
položaj onih, ki jih je ili celo sovražil, ki pa
1 srečo. Naposled sem pravi modrijan ue briga
in  ne  za prihodnost, le more premeniti, pri-lgauiti iu sem zaspal, rvič, da sem pozabil na
Z neik spat   a doi očes. Jasno ljudi, ki ta različni gei senieniski * idej, ki jih moj tovariš: je z neko stran dek: sestre. Na me zapelje svojem star sanje me j strani videl — na drug dekan preži so očividno si rekel, daj|* ne za prete ker preteki hodnosti pa Zgodilo se večerno mol
t"
Kalje prih.)
sedaj naraščajo ti Židje tako pogo-stoma kakor gobe po dežju, v škodo ljubljanskih trgovcev in obrtnikov, in ki so že tako predrzni postati, da imenujejo po javnih lokalih slovensko občinstvo »slavisches G e -s i n d e la. Prosim gospoda župana, da obrtna oblast strogo gleda pri podelitvi takih obrtnih listov na te vrste ljudi in sploh takim umazanim konkurentom, ki so našim domačim trgovcem in obrtnikom v škodo, vsak obrtni list odklanja.
zaupan pojasni, da se obrtna dovolitev ne more odkloniti, a če se res pripete tako žalostni pojavi, naj se takoj naznanijo policiji, ki bo takim predrznežem že pojasnila sta lišče, kako se morajo vesti napram mestni večini. — Končno Se inter-pelira obč. svetnik Z e v n i k glede dopisa v »Slov. Narodu« iz šentjakobskega okraja. Župan da pomirjevalni odgovor, češ, da so taka hujskanja iz trte izvita, ker je stavbišče kupljeno in cela zadeva v tiru.
Preden župan zaključi javno sejo, se ozre po celoletnem delovanju, povdarja, da je to iestikrat, da govori s tega mesta občinskemu svetu, se zahvali za vestno sodelovanje ter želi občinskemu svetu in vsemu prebivalstvu ljubljanskemu, ki je »dobre volje«, srečno in veselonovo leto.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2. januvarja.
— Uspeh katoliške ob-strukcije ali vodovod v Slavini« Slavina, ki je, kakor znano, jako klerikalna vas, bi rada dobila svoj vodovod. Država je sicer obljubila nekaj pomoči, pa premalo, tako, da bode treba zvišati deželno podporo, če naj dobi Slavina prekoristni svoj vodovod. Brez deželnega zbora pa tega poviška ni doseči, in z a -tegadeljje slavinski vodovod položen na najdaljšo klop, ki si jo misliti moremo! Tako dela katoliška stranka za svoje Slavin-čanje: Če bodejo hoteli si na kak način pomagali, ne bode jim ostalo druzega, nego najeti Šusteršiča ali pa Načeta Žitnika, ki oba — posebno pa Nace — prav dobro umeta vodo delati. Bi ne bila napačna vodnjaka, ta slovenska »politika«, postavljena sredi Slavine! In vendar je še obilo zaslepljenih kmetov, ki menijo, da so njihovi »katoliški« poslanci s svojo obstrukcijo kmetskim volilcem, bog-ve kakih uspehov priborili! Mi pa pravimo: Bog daj pamet takim revežem!
— Dr. Poček je skušal v neznatni pravdici radi 12 K izpodjesti g. Predoviču dobro ime.   Ni naravnost povedal, kar je mislil, a vzlio temu se je tisto, kar je v obsežnem dokaznem spisu povedal,  dalo prav hudobno zasukati  proti poštenemu trgovcu.   O tem je  namigaval tudi »Slovenec«. Zategadelj smo dr. Počku, ki zanaša svoje pravde v škofov list, nekaj odkritosrčnih  besed posvetili. To, od sodnije spodeno tičico namreč poznamo prav dobro, tako kot prav nega zastopnika, kakor tudi kot človeka! Oboje ni veliko prida! Zategadelj je morda res zadnji  čas,  da bi odvetniška  komora  malo preiskala, je li služi v čast, če pripada ta mo-žiček   k   baro-u.   V  zadnjem »Slo-vencua   se je  dr. Poček razkoračii nad dr. Tavčarjem.   Podoben je pri tem zajcu v repi,  ki   meni,   da in-ponuje   celemu   svetu,   če   sedaj in sedaj   vzdigne   visoka   svoja ušesca proti nebu. Da bi dr. Tavčar takemu zajčku odgovarjal, mu ne   pride na misel!   Pač  pa mu   hočemo   mi ta ušesca  takoj   malo   osmoditi, kadar bode dr. Poček  zopet glodal poštenemu trgovcu na poštenem imenu! Potem pa naj  pisari v »Slovencu«, kolikor se mu  zljubi!   Ce hoče ta justični odpadek neprestano po solncu laziti, nam tudi prav.  Ali prepričani smo, da bode ta dr. PoČek prej zle zel v  blagodejno   temo   pod mizo, nego nas užene!  Prepričal se bode tudi on o tem!
— Naš   Listek.   V današnji številki smo začeli priobčevavati listek, ki nam je bil doposlan z na slednjim pismom:
Prijatelj - duhovnik mi je na smrtni postelji izročil nekak dnevnik, v katerem je popisal nekatere svoje doživljaje. Prosim vas, obelodanite ta dnevnik v svarilo vsem
rojakom. Črtal, oziroma premeni 1 sem samo imena onih oseb, kiše žive, ker je bila to želja pisatelja. Ta spis ni povest ali roman, nego kronika o življenju kranjskega kaplana in zato ga priobčite brez pre membe.«
Oodločili smo se za priobčenje tega spisa, ker slučaj, ki je v njem opisan, ni izjema, nego je ta slučaj uprav tipičen. Pripomniti pa moramo, da ta slika iz življenja ni čtivo za nedorasle ljudi.
— Novoletna soareja. Sinoči je bila v sijajnih reprezentacijskib prostorih vladne palače običajna novoletna soareja, na katero se je zbralo jako mnogo odličnega občinstva.
— Presenetljiv izid. V po nedeljek se je vršila dopolnilna volitev iz furlanskih kmetskih občin v goriški deželni zbor. Poročali smo že, da je bil izvoljen nadučitelj v Gradišču ob Soči Josip Falconer. Ta pa je klerikalec in sicer je bil izvoljen z lepo večino, namreč z 49 proti 35 glasom proti inženerju A n-tonelliju, ki je državni posla nec teh istih kmetskih občin, v katerih je sedaj propadel in ki je za svoj okraj že veliko sto ril. To j*> vsekako presenetljiv izid volitve in kaže, kakor napreduje kle-rikalizem na Furlanskem. Zdaj imajo klerikalci že dva furlanska mandata v rokah.
— Iz istrskega deželnega zhoMm V zadnji seji je vlada pred ložila načrt zakona o premeščenju okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj. To kaže, da misli vlada resno napraviti Pulj za stolno mesto Istre. V tej seji je prišel na razpravo tudi predlog o združenju Istre s Trstom. Slovenska manjšina je po dr. Lagi-n j i izjavila, da je za združenje, če se združi s Trstom tudi Goriška, ker bi postal italijanski pritisk še neznosnejši, če bi se samo Istra združila s Trstom. Tudi je dr. Lagi nja izrekel, da je slovenska manjšina zadovoljna, da je dež. zbor sklican v Pulj, dasi bi ga rajše videla v zakonitem središču Istre, v Pazinu. La ginja je tudi zahteval, da se izvede volilna reforma in narodna ravnopravnost. Laška večina je seveda odklonila Laginjev predlog in sprejela predlog, da se Istra združi s Trstem. Do uresničenja tega sklepa je pa pot še — jako dolga.
— Dogodki v Ricmanjih.
0 dohodkih v Ricmanjih minolega ponedeljka se še poroča: Vsa pota in steze okoli Ricmanj so bile zasedene po orožnikih. Tudi v Borštu je bila rezerva kakih dvajset orožnikov. Komisijo je spremljalo v Ricmanje deset orožnikov z nasajenimi bodali. Vseh konsigni-ranih orožnikov je bilo kakih 40. Vsi orožniki so bili preskrbljeni z — zapestnicami. »Pri lovcu« nad bošketom pa je bil pripravljen oddelek tržaških redarjev. Iz farovža je komisija odnesla tri knjige, obe dovala pa v Borštu na pošti, v znanem zavetišču bratov Butignonijev in drugih italijanskih duhovnikov. Prebivalstvu v Ricmanjih je treba vnovič izreči glasno hvalo, da je bilo tako mirno in da ni dalo ni najmanjega posla temu velikemu aparatu!
— Prvi slovenski zdravnik na Koroškem. Gospod dr. Vinko H u d e 1 i s t, doma iz Enclje-vasi pri Velikovcu, se naseli v V e -
1 i k o v c u  na Koroškem   kot praktični zdravnik.   To je veselo sporo Čilo,   kajti   koroškim   Slovencem je pred   vsem  treba   neodvisnega posvetnega razumništva.
— Zbirališče celovških Slovencev ni več v gostilni pri »Sandwirthu, kamor so Slovenci zahajali 18 let, nego v gostilni g. Cavznika pri »zlatem studencu« v Lidmanskega ulicah, na kar opozarjamo vue rojake, ki hodijo v Celovec, s pristavkom, da se shaja celovški slovenski klub v tej gostilni ssako sredo zvečer.
— Umrl je v Trstu hišni posestnik in trgovec, vrli  narodnjak g Fran Žitko  v starosti  66 let. — V Brežicah je  nagloma umrl sodni kancelist g. Andrej Divjak.
— Repertoire slov. gledališča. Jutri zvečer igra se tretjič Sienkievioza velika drama »Q u o v a d is?« — V torek, dne 6. t. m., na praznik svetih treh kraljev sta dve predstavi: popoludne ob polu treh Sienkievicza velika drama iz Nero novih časov »Quo vadiš?«, zvečer ob polu osmih pa Kovafovičeva velika opera »P so g lave i«. Na te dve predstavi osobito opozarjamo si. občinstvo iz okolice in z dežele, ker jim je omogočeno en dan videti dve največji in najsijajnejši noviteti, ki sta se dosedaj to leto uprizorili slovenskem odru. NaroČila na sedeže sprejema SeŠarkova trafika v Ljubljani.
— Slovensko gledališče.
Obedve predstavi na novega   leta dan sta bili obiskani jako dobro, a po vrednosti sta bili   zelo  različni.   Dočim je menda skoraj ponesrečil hudobni duh lumpacij  vagabundus   v popoldanski, predstavi, vspela je zvečer Smetanova pri  nas   tako   Čislana   in priljubljena „Prodana nevesta" ne le sijajno, temveč bila je morda najboljša vprizoritev odkar se poje ta krasna skladba na našem odru. Nemil naključek zabranil je gospodični Prochazkovi nastopiti v Ma-rinkini vlogi, katero je doslej izključno pela s toliko sijajnim vspehom, hvalili smo  zlasti  svežost  njenega  glasu in mikavno kretanje.   Zanimivo  videti je bilo včeraj, kako izraža posamičnik po svojem ukusu  misli  in  dejstva glede ene in iste vloge. Dočim je gospodična Prochazkova podala nam  v njeni igri zaljubljenega,  nepokvarjenega dekleta, spremenila je gospa Hanušova Marinko v malce   navihano,   nekoliko koketno krasotico v vasi. Vpeljala pa je navedena te poteze na tako ob sebi umljiv način, da se je zdel Marinkin  značaj kakor vlit v jednem kosu. Če dodaš  k temu še   krepek   razvitek   glasbenega dela njene vloge, uvažujoČ  pri  tem, da se je  dičila   ta   posebnost   z umetniško zmernostjo, tako umeješ, da je občinstvo vselej  vzkipelo radosti,   kadar so se porajali zmagonosni  učinki.  G. Vlček kot Janko in gospa Hanušova kot Marinka spodbodla sta z zares umetniško ognjevitostjo sopevce, tako, da ni šte-dilo po izbornem pevanju elektrizirano občinstvo z burnim ploskanjem po vsakem igrinem prenehljaju; navesti nam je tu n. pr. le dvospev trospev in čve-terospev  v prvem  činu.  Pri slednjem ozirati se je pohvalno  tudi na gspdč. Glivarečevo Krušina ženo,  g. Aschen-brennerja kot mešetarja Kecala, pa g. Krala kot kmeta Krušino.   Vzlasti srečen je bil včeraj  g.  Aschenbrenner v sestanku z Jankotom (g. Vlček) kadar slednji proda svojo nevesto za  „300" ; zasluženo hvalo žela sta obadva, kajti občinstvo poklicalo ju je na oder. Tako smatrala se bi lahko včerajšna Prodana nevesta kot vzorna operna vprizoritev, da ne   bi  bil  popolnega   vspeha pokazil mešani zbor v prvem činu ; lovil  se je nekoliko,   kar  pač   ni   potrebno bilo spričo toliko reprizam. O g. Vlčku posebej gnali so zbrani poslušalci soglasno hvalo, češ   rpoje  kakor  bi ga navil." Ker mu je bil glas čudovito na razpolago, pel in igral je g. Vlček kakor bi bil imel zastopati  resničnega Jankota. Izkušnja z g. Hanušovo   z  vlogo Marinke poučila nas je  o  potrebi  tu pa tam menjavati v 'posamičnih   vlogah s predstavljalci.   Nadarjeni    naši pevci zmogli   bodo   večinoma   svojo nalogo obstoječo v tem, da se jim nakloni v jedni in isti skladbi po dve vlogi, kateri se razumno strinjajo po glasbenem sorodstvu. Preverili  smo se včeraj, da imajo taki izpremini precejšno privlačno silo. Ker se je poskus z  g. Hanušovo obnese! tako sijajno, svetujemo, naj se v kaki bodoči priliki poskusi jednakim načinom z marljivo pevko  gsdč. Pro-chazkovo. V  obče je tako postopanje potrebno,   da   se  nudi posamičnemu pevcu ali igralen prilika, uporabljajoč nadarjenost, razvrstiti pred občinstvom svoje vrline. Učinek pa   hasne kakor predstavljalcem tako poslušalcem.
Dr. B.
— Žrebanje ljubljanskih srečk. V prostorih mestne blagajne ljubljanske se je vršilo danes dopoludne v navzočnosti gospoda župana, dveh članov finančnega odseka ter notarja Plantana kot oblastvenega komisarja 38. žrebanje srečk
ljubljanskega mestnega posojila. Izžrebanih je bilo 315 srečk, katere je vlekel sirota Makso Kleindienst. Glavni dobitek v znesku 50000 K je dobila srečka štev. 4097, dobitek 3000 K sre čka št. 58.373, dobitek po 1000 K pa so dobile srečke št. 13 812, 17.049, 33.586, 46 467 in 46 533. Ostalih 308 izžrebanih srečk pa je dobilo dobitek po 60 K.
— Bivši celjski župan Gustav Stieger, ki je umrl na novega leta dan, je bil od 1. 1888. do 1893. podžupan, od 1. 1893. do letos pa župan. Zapustil je 10000 kron za meščanski preskrbovalni fond.
— Zlato verižico, vredno 240 kron in staro srebrno uro sta ukradla danes ponoči dva potujoča delavca gostilničarju v Sv. Florijana ulicah. Delavca sta pri Pocku prenočevala in danes zjutraj na vse zgodaj odšla najbrže proti Celju.
— Tatvina. Urarju Rudolfu Kolarju je bila iz stanovanja ukradena srebrna anker-ura. Tatvino je izvršila neka žena.
— Pri igri so se sprli na
Silvestrov večer v Ocvirkovi gostilni v Kolodvorskih ulicah štirje delavci. Jeden je hotel drugega udariti s sifonsko steklenico po glavi, pa je zadel gostilniČarko, ki je prišla mirit in jej prebil žilo.
— Kupovalci premoga naj
pazijo, da ne dobe premalo premoga v vrečah. V sredo je bil zasačen neki prodajalec premoga, ki je imel v vsaki vreči po 2 kg premalo premoga. Stražniku, ki ga je zasačil, je dotičnik ponujal krono, da bi ga ne naznanil.
— Aretiranih je bilo v mi-nolem letu po mestni policiji 2013 oseb. (Leta 1901 jih je bilo 2058.)
— V Ameriko je odpotovalo v minolem letu z južnega kolodvora 12.648 oseb. Zaradi nameravanega izseljen)a pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih 74 mla-deničev.
— Na južnem kolodvorn najdene reči. V pretečenem tednu so bile na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: 1 srebrna tabatiera, 1 dežnik in 1 zavitek s šivankami za šivalni stroj.
— Društvena godba kon-certuje dne 3. t. m. zvečer ob 9. uri v Narodni kavarni. Vstopnina prosta.
— Priloga. Današnji list ima prilogo gosp. Ed. Kavčiča trgovca v Ljubljani.
— Za kratek čas. Naš poročevalec iz Rima nam piše: Ko je bil zadnjič ljubljanski škof tu, mu je rekel papež: »Veseli me, da vas vidim tako zdravega in zadovoljnega — to je pa tudi edino, kar me pri vas veseli«.
— Ljubljanskega Sokola
Silvestrova  veselica je  bila vredna naslednica prejšnjim društvenim pri redbam  ob   prevratu starega leta v novo.   Velika  sokolska  dvorana in galerija so bile polne občinstva, katero je z zanimanjem  in  rastočo gorkoto sledilo   posamnim   točkam sporeda. Trgovsko pevsko društvo »Merkur« je v polnih zborih, kakor tudi v čve-terospevih,   pod   priznano spretnim vodstvom g. Al. Sachsa zapelo več lepih skladb. Zlasti sta ugajali Sach-sova   »Ptiček«   ter   Vilharjeva »Na vrelu  Bosne«.   Duhovito   in ruskim odnošajem   tipično   za   take večere kakor   nalašč   prirejeno   A. Čehovo burko »Snubač« predstavljali so naši umetniki iz deželnega gledališča gdč. Kreisova ter gg Lier  in Verovšek. Gospića  Kreisova nam je v tej igri podala čisto novo stran svojega igral skega talenta. Mnogo zabave sta nam privoščila muzikalična klovna br. Gor-janc in Stegnar.  Njuna proizvajanja na vseh   mogočih   glasbilih  so žela mnogo pohvale in priznanja, komično predstavljanje pa mnogo smehu. Vse te posamezne  točke je vezala ljub ljanska   društvena godba,  ki je ves čas jako dobro svirala.  Ne moremo dosti povdarjati, da se je društvena godba povspela do višine, da lahko mirno prenaša tudi strožjo kritiko in da se lahko kosa s stičnimi najboljšimi orkestri. Zato je pa vredna vsa katere podpore in neodpusten greh bi bil, ako bi se z odtegnenjem podpor pustilo propasti to važno, a cvetoče društvo. Naglo je kazalec na uri korakal proti polnoči.   Holubov Silvestrov potpouri je zaključilo dvanajst počasnih odvažnih udarcev. Obločnice ugasnejo.  Podstarosta br. dr. Rav-
ni bar pričenja svoj polnočni govor. V krasni besedi povdarja, da se moramo ob tem svečanostnem trenotku zlasti spominjati bitja, o katerem pravi pesnik, da je največji trpin sveta, kateremu niso stale dobrotne rojenice ob zibeli — rodu slovenskega. Četudi nam pogled po poljanah slovenskih danes odpira žalostno sliko, vendar ta pogled nam slovenskim Sokolom, kojih delo ravno je namenjeno lepši bodočnosti slovenski, ne krade nade v boljšo prihodnjost Slovencev. To prihodnjost pa si priborimo le z resnim in neumornim delom; le tem načinom stopimo v vrsto onih narodov, ki se danes še ponašajo z bogastvom, številnostjo in visoko prosveto. Nadelo torej! S tem trdnim sklepom poklonima najlepše novoletno darilo domovini svoji. S tem geslom v srcu in v glavi svoji lahko z mirno pa tudi čisto vestjo kličemo rodu svojemu: »Srečno novo leto«! Na zdar! Godba zasvira sokolsko koračnico, preko odra pa odkoraka star, bolehav, vpognjen starec — staro leto. Zastor se razgrne in prikaže se nam krasna alegorija: slovensko sokolstvo in vsi drugi slovenski stanovi obračajo upapolni pogled v novo mlado leto. Po polnoči je mnogobrojno občinstvo prav do ranega jutra še skupljala neprisiljena zabava. Prireditelji tega večera smejo ponosno zreti na svoje vspelo delo. Posebno pa gre zaslužena hvala spretnemu aranžerju vseh enakih priredb bratu O. Ter glavu.
— Veselica st. peterske žensko in možke podružnice sv. Cirila in Metoda, ki se bode vršila dne 4. t. m. v »Nar. domu« obeta biti, kakor je razvidno iz vabil in plakatov, prav zabavna in zanimiva, in opozarjamo na isto vse prijatelje in dobrotnike te prekoristne družbe. Družba se nahaja v silnih denarnih stiskah, hajd torej dne 4. januvarja v »Narodni dom« in »Mal položi dar domu na oltar«. — Začetek veselice je ob 6. uri zvečer. Vstopnina 40 v, otroci prosti.
— Klub postojinskih samcev priredi dne 7. svečana 1903 v prostorih »Narodnega hotela« plesni venček. Svira vojaška godba. Drugo v vabilih.
— Najnovejše novice. Nesreča v rudniku pri Bahmutu. Pri požaru v rudniku je mrtvih 58 oseb. Ednajst oseb so rešili, potem ko so bile 60 ur v jami, 21 oseb pa celo šele po 5 dneh. — Umor in samomor. V Lewelu pri Brucku na Litvi je ustrelil železniški uradnik L. Purgarthofer hčer železniškega delavca Ano \Vil-berger iz ljubosumnosti, nato pa se obesil. — Vlak obtičal v snegu. Brzovlak, ki vozi iz Verone v Monakovo je obtičal na Brenner-sedlu v snegu, ker se je udri snežni plaz na progo. Vlak so morali izkidati. Nadaljni promet preko Brennerja je vstavljen. —■ Led na Labi se je začel nenadoma taliti ter je reka prestopila bregove. Kraji pod Kolinom so v nevaiuosti. Iz Prage so prišli pionirji, ki razstreljajo ledene plošče z dinamitom. — Novoletni avanzma v rezervi. V avstro-ogrski armadi je imenovanih poročnikov: 620 pri pešcih, 4o pri konjikib, 1 T>7 pri topništvu, 2.j pri zdravilskem oddelku in :?43 pri trainu. — O b s o j e n grof. Grof Albert Sternberg, bivši protikandidat dež. poslanca S e t"č i k a, je na tožbo zadnjega bil zaradi razžaljen j a časti obsojen na 300 K globe. — 65, samomorov se je izvršilo pretečeno leto pri 10. voju v Przeinvslu. — 130 h i i je zgorelo v Somni na Odrskem. Zažgal je neki slaboumnež, katerega so razjarjeni vaščaui vjeli in vrgli v ogenj.
* 400 glav živine pogi-nolo. Častniki vladinega parnika Ho-\\ella", s katerim so poslali pomoč prebivalcem ob bregovih reke Rio Co-lorado, katera reka je izstopila iz svoje struge, poročajo, da je kacih :>000 ljudi moralo ostaviti svoja domovja in bežati v gore. Ljudje so izgubili vse svoje imetje in tudi nad 400 glav živine.
Telefonska in brzojavna poročila.
Krško   2.   januvarja. Ćasti-tamo našemu boritelju kot izvo ljenemu častnemu občanu. Krepki živio! Svetoduščani.
Dunaj 2. januvarja. Pora-zumljenje med dunajsko in poštansko vlado glede nagodbe je prišlo popolnoma nepričakovano. Doseglo pa se je to porazumljenje samo vsled tega, ker so se nekatere preporne zadeve, ki pa niso v direktni zvezi z nagodbo, izločile. Zaradi teh zadev se morata vladi posebe po-razumeti. Ministrski predsednik Korber je  včeraj  že  ob  8. uri
agutraj v posebni avdijenci sporočil, da je nagodba dognana. Pri dvornem dineju ni cesar z nikomur govoril o tej zadevi.
Dunaj 2. januvarja Delegatje nemških strank z Moravskega, ki so povabljeni na spravne konference, so se danes sešli na posvetovanje, ali naj se sploh konferenc udeleže, ali naj povabilo odklonijo. Jutri bodo to posvetovanje nadaljevali in, če se oiUočijo za udeležbo, imeli bodo skupno posvetovanje z nemškimi delegati iz Češke
Dunaj 2. januvarja. „Frem-denblatt" naznanja oficiozno, da namerava bolgarskavlada že tekom prihodnjih dni odpovedati bolgarsko-avstrij-sko trgovinsko pogodbo.
Dunaj 2. januvarja. Cesar je ministru grcfu Lambsdoiffu daroval svoj portret za spomin.
Budimpešta 2. janavarja. Ofi-cialno se razglaša, da je v Kar-lovcih (Srem) patrijarha pravoslavne cerkve Bran ko vi ća zadela kap in da je isti v smrtni nevarnosti.
Belgrad 2. januvarja. Vlada je poklicala pod zastave vse, le tcšnje poletje na dopust poslane reserviste.
Draždane 2. januvarja Kraljevska rodbina zahteva, da ji ubegla prestolonaslednica izroči otroka, ki ga pričakuje v mesecu maju in je v ta namen prosila vse države za pcdporo. Ker se pa boji, da ne dobi pravega otroka, nego podtaknjenega, zato je vlada odredila, da kriminalni komisar S c h w a r z najstrožje nadzoruje ubeglo princezinjo.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 1. januarja 1902-
Naložbeni papirji
£-2°/o majeva renta 4 2°
B srebrna renta   . . avBtr. kronska renta zlata
*7o
aVi°
Denar
101 30! 101 20 i 100 25 120 60 9*10 119*95 97 75 99 75 100 —1 10U — 9925 99 25 100 15
4°/
4°/° ogrska kronska „ 4%     „ zlata 4% posojilo dežele Kraojske 41 *° o posojilo mesta Spljeta Ai' o/ „ Zadra
41I'1°;0bo8.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 Češka dež. banka k. o.
zast. pis gal. d. hip. b. pest.  kom. k. o. z l0°/0 pr.      .... 105*65 zast. pis. Innerst. hr.    1C0 50
„    ogr.  centr. , deželne hranilnice   . 10050 zast. pis. ogr. hip. b.    100 65 obl. ogr. lokalna železnice d. dr.  .   . . „   Češke ind. banke 4°/o prior. Trst-Poreč lok. žei.
4V*°/o
o/
I
4V,°/o
4 v
4°o *x/tQ/o
dolenjskih železnic „ juž. žel. kup. llt »/i av. pos. za žel. p. o.
Srećke.
SreCke od leta 1854 .  . .
:: :: :: « : :
tizske......
zemlj. kred. I. emisije TT
ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 —
turške .....
srečke    . .
99 50 9925
98 —
99 50 29185 100-- j
i!
180-182 — 248-—I 156 50 265 — 264 50 253 75 89 —i 113 50!
18 25 433—? 83—!
69 — ,
70 — 55-—I 26 75 69-73'—
429 —
Basilika
Kreditne »
InomoSke „ .  . .
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ .   . .
Avstr. rud. križa , ...
Ogr.     „     „ •   . •
Rudolfove H .   . .
Salcburške „ .   . .
Dunajske kom. „ ...
Delnice.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ * Zivnostenske „      . .
Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr.   . .
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorna družbe . V»l«t**
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke .......
Sovereigns......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Žitne cene v Budimpešti.
dne 1. januarja 1902. Termin. Pšenica za april .  .  .  za BO kg K
Blago 101 ČO
101*40
100- 45 120 70
98 30 12015
10075
101- — 101 — 10025 10025 10060
106
10150
10125 10165
100 50 10025
99 — 100 50
293 85
184-— 185 — 262 — 15850 267 — 2665 ' 255 75 91 — 114-50 19 25 436 — 86 — 73 — 76 — 56 — 2775 73-75 — 434 —
6150J 6250 692 75: 693 75 1540—' 1550 — 69175 692 75 719-! 720 — 255-« 256 — 696— 705"— 386—; 387 — 1475 —; 1485 — 483*—   484 —
380— 301— 1535C
U 30
19 05 2341 23 90'
117 10 9525
252 75!
384— 301 50 154 50
1134 1908 23 48 23-98 11730 95 50 253 25
£12 n april . . . „ Koruza  „ maj  .  .  . „
n WL • • • » Oves      „ april .  .  . «
Efektiv.
Se vzdržuje.
50 50 50 50
763 663 570 581 615
Meteorologično poročilo.
Vliina nad morjam SOf-l.   8r»dnji »raCni tlak 7S« 0 ati
. I Ca« f£*n*
I vanja
*   v mm
ep
s-
C3
<d
Vetrovi
Nebo
31. 1.
9. iv.
7.zj. 2. pop.
725*7
7291 730 6
42
10 21
ml. as&hod
al. jzahod al. sarzh.
jasno
oblačno oblačno
2.
9 zv.
7. zj. 2 pop.
733 9
737 5 7386
— 08
— 6 0
— 2 4
ar. azahod
al. jug brezvetr.
jasno
megla megla
Srednja temperatura srede in četrtka 5 5", 01°, normale: —2 6°, 2 7°. Mokrma v 24 urah: 0 0 mm.
3(upim
y dobrem stanu stalažo s predalci, pudel in drHgo opravo za špecerijsko trgovino. (5—1)
Albert IfEof-ier, trgovec Selo, pošta Žirovnica, Gorenjsko.
Izjava.
Jaz podpisani Franc Cerar, lesni agent v Ljubljani, preklicujeni in obžalujem s tem vse razžaljive vesti, katere sem govoril zoper svojega prejšnjega gospodarja, lesnega trgovca Antona Deghenghi-ja v Ljubljani, ter izjavljam, da nikdar nisem imel ter tudi danes nimam prav nobenega povoda, dvomiti o popolnem poštenju ter strogi trgovski solidnosti imenovanega gospoda. (7)
V Ljubljani 31. grudna 1902.
Franc Cerar.
29 let atar, ftpecerist in želez-
ninar želi sedajni prostor premeniti. Blagohotne ponudbe blagovolijo se pošiljati   pod  „Judicat   29" na
upravništvo »Slov Naroda«. (3189—4)
3(do da v najem
ali proda dobro idočo
špecerijsko trgovino
naj si bode v mestu, trgu ali tudi na deželi? (9—1)
Ponudbe se naj pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda" v Ljubljani pod šifro „Trgovina".
Kupi se ali v najem vzame
večja trgovina
na Gorenjskem.
s špecerijskim ali pa z mešanim
blagom. (3086—9)
Ponudbe se prosijo pod „večja trgovina" na uprav. »Slov. Naroda«.
Varuj svojo i en o I
rZa vsako rodbino najvažnejšo njigo v otroških aadevah a će* tisoč »ahvalniini piBmi pošilja diskretno za 90 vin. v avstr. znamkah gospa A. K »upa, Berlin S. W. 220 Lin enstrasse 47
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod i« Ljufcijane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Morjakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reilling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v SolDograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari f>6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein Rtirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. «Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Oaobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje Prihod v Ljubljano j'iž kol. Proga ii Trbiža. Ob 3 uri 25 m zjutraj osobni vlak z Danaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzenefeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda j — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja Ljubna. Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Picga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik MeSani vlaki : Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol iz Kamnika. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
Prevzetje restavracije
,Roži".
pri
©|©|©|©|©|©|®
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
Usojam si p  n. občinstvu vljudno naznanjati, da sem prevzela
restavracijo pri „Roži" v Ljubljani.
Točilo se bo slej kakor prej izključljivo sloveče plzenfiko pivo (Plzenski prazdroj) iz najstarejše meščanstee pivovarne v Plznu. Dalje najboljša iioit'ujMliu, MiHJ^rNliti, jroridlift vina in sloviti ItratSiltt teran.
V posebno skrb mi bo, da bom p n. gostom ob vsakem paiu postregla z okusno pripravljenimi gorltlml Iti mrzlimi Jedili.
Sprejemam tudi cenjene goste v „abonnement" za poldnnMkl obed. Pogodila sem se s prvim tukajšnjim trgovcem z dehkatesami, da mi bo pošiljal telefonično naročeno vedno svežo gnat, in razne delikatese, s katerimi se bo postreglo v petih minutah. Zvečer bo odslej vedno ob sedmih pripravljenih dvoje do troje jedil za 25—30 osob. Po potrebi pripravila se bo tudi Se pozneje večerja.
V sezoni dobivale se bodo izvrstne na stari način (ne s strojem) prirejene kr»iiJMkr klobase od znanega šišenskega mesarja Šimna
Ob petkih dobivale se bodo morske ribe. Ob sobotih krvave in jeterne klobase ter mesene klobasice z dolenjsko Colaričevo goršico.
V prvem nadstrodju je slavnim društvom na razpolago klubiil lokal, v katerem so se že prirejali supeji za 30 osob
Priporočujoč se v obi'ni obisk, prizadevala si bom s priiazno in točno postrežbo vse velecenjenc goste zadovoljiti.  Z velespoStovanjem
Ana Gajšek
» prej kuharica v raznih restavracijah, zlasti v restavraciji zdraviSča v v Rimskih Toplicah in za'lnje poletje prva kuharica hotela Jekler na Bledu, kjer je vsaki dan 80-100 osob v splošno zadovoljnost obedovalo
in večerjalo (18—1)
'O
©l©l®l©l®l©l®
©
©
©
©
©
©
©
©
©
®l®l®l®l®l®l®
Spreten gostilničar ii6e w najem dobro
manjšo gostilno
t Ljubljani sami ali v kakem mestu ali večjem trgu na deželi. Ponudbe naj sejpošljejo pod „Gomtilni£ar" na
upravništvo »Slov. Naroda« (17—1)
Razglas.
Dne 5. januarja 1903 dopoldne ob 9. uri se bodo na
v Vodmatu pri Jakobu Strahu prodale razne stvari in sicer:4 krave, 2 konja in mnogo kmetijskega orodja. (6_i)
E.; Schmarda
I
{g.       oblastveno potrjena
potovalna pisarna
v tjubljani
Dunajska|cesta št. 6 (v šobrovi hiši).
Izdaja voznih; listkov tu- in inozemskih železnic, in sicer listkov za navadne vožnje, za vožnjo tja in nazaj, za okrožna potovanja, prireja tudi romarske vlake itd. Izdaja voznih listkov za vse razrede v Avstriji konc. franc. parobroda
„Compapi Generale Transatlantique" v Parizu
katereira parobrodi vozijo naravnost brez prelaganja iz Havra v New-York.
Vozi se iz Ljubljane čez Trbiž Beljak-Inoino8t - Buch8 • Basel - Pariz -Haver. — Parobrodi vozijo 6 do 8 dni čez morje.
Najkrajša in najhitrejša proga iz Evrope v Ameriko.  — Izvrstna  hrana In postrežba na ladiji. (2—1)
PopOln« (3«»-3>
mizarska oprava
se odda takoj v prevzetje.
Glede pogojev dogovori se osebno. Vpraša naj se: Poljanska) cesta 25.
Katera    poštna pomožna uradnica želi menjati svojo 3187 6 službo?
Kje ?   pove upravništvo »Slov. Nar.«
Za ljubljenca
naJprlmerneJMf durilo Je iteklenlra
J. Klauer-i—«a JRIGLAVA'
finega rastlinskega likerja. — Cena za kakovost Exf. (extrafino): «11—1)
Vi >• Htekl<>nlea  14 4-— Vf 9, „ „ *-«o
%U   » 99 99 ••«€•
Dobiva Me pri edinemu zaluznlku
Edmund Kavćić-u
v Ljubljani (nasproti glavne pošte)
in drugih dobrih prodajalnah.
Proti nedostajanju apetita
želodčnemu bolu, Mlabemu in pokvarjenemu želodrii imajo soto%   vitpeh splošno preizkušene
s-jeve
karamele iz poprove mete.
V zavojih po «0 in 40 vin.
Zaloge imajo v Ljubljani: Orlova le-kamapoleg Železnega mostu, deželna lekarna priMarijI Pomagaj Milana Leustek-a in Ubald pl. Trnkoczv. — V Novem mestu: lekarnar S. pl. Sla-dović. b i2560 - 6)
V najem se daje s 1. aprilom L 1903
Sili II
Pismene  ponudbe  sprejema   društveni  odbor  do  15-  dne janu-arija I. 1903.
Natančnejši pogoji se izvedo pri upravništvu »Narodnega doma«. V Ljubljani, dne 27. decembra 1902.
(3217-2) Odbor ,Narodnegra doma".
Z ž* ar i 233. o ar sa. o darilo!		
Predzadnji teden!	kron L	uvni dobitek 10.000»™
Srećke umetniško-obrtnega društva j.c."mayer
^2927-16)
a 1 krono
v LJubljani.
(8-1)
Zobozdravnik AvgUSt SchVVBiger
stanuje v hotelu „Stadt Wien" (pri Malicu)
glavni pošti nasproti, II. nadstr. št. 25—26
Imam čast slavnemu občinstvu objaviti, dajo prestopil S 1. jauuvarjem 1903 Iv meni
g. Jerman ?eters
tor da sem zategadelj svojo zobozdravniške prostore razširi] in iste z vsem — sedajnim zahtevam nstrezajoeim — opremil.
Ordinujem od 8.—12. in od Z.—5. ure ob nedeljah in praznikih od 9.-12. ure.
Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000' —
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, vO-munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
LJUBLJANSKA —
KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
M    k o   mm lio«       m     m.- -   2fi •
Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane  vrednostne papirje   in Zavaruj  sreike proti
vnovčuje zapale kupone. kvirzni izgrv^ToI-
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Enkompt In inkaniio menic   "kJl D^fT   Bonna nuruciln ~i
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija).
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjiiue proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga. ^2975—14)
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnimi in tisk „Narodne tiskarne*.
t
318446
84