Telesne vadbe. (Konec.) Človekjeiz duše in iz telesa. Obojega mu je treba, da doseže svoj časni in večni namen; za oba dpla mora skerbeti; kajti če eno zboli, zboli tudi drugo. Pazili smo do sedaj le na dušo — pa tudi na to premalo — telo smo skoraj popolnoma zanpmarjevali. Zavolj tega pa tudi naš rod tako hira. Kakošni junaki so bili naši dedje? Kako visoko starost iso učakali? Gotovo niso imeli toliko tisuč boIezni nad seboj, kolikor jih ima sedanje Ijudstvo! 0 tem bodo vedeli zlasti zdravniki veliko žalostnega povedati; in ravno ti priporočujejo čez vse telovajo mladim in starim, kajti vedd, da to je boljši pomoček k zdravju (pa do časa, dokler ni še bolezni), kakor so druga zdravila. Da sedanje ljudstvo na moči, velikosti in zdravji pojemlje, to nam priča nabira vojakov. Dotični uradi pravijo, da število čverstih udadenčev se vedno nianjša. Pa tudi v navadnem življenji se kaže dandanašnji vedno bolj in bolj mebkužnost in stud do dela. Lenoba se tudi pri priprostem ljudstvu zelo razširja; kajti ono večkrat nieni, da ga je nemila osoda za delo obsodila in misli, da je le tisti človek srečen, kteri si s svojo učeno glavo, ne pa z delom svojih rok služi vsakdanji kruh. Take predsodke, ki se, žalibog, lc prepogostoma nahajajo, treba je pri Ijudstvu trebiti in ravno važnost telesnega dela na serce polagati, da se ne bo studilo, kakor se studi tolikini in tolikim postopačem in beračem! Tudi v tej reči je treba poduka! Se imamo drug inieniten vzrok, ki zagovarja veljavo in vrednost telovaje. Stoječe vojske (armade) so že dalj casa v navodi. Dandanes so sicer začele deržave njih število zmanjševati; ali vendar je še po mestib veliko vojakov, ki bi bili lahko doma pri kmetiji in obertniji, namesto da dpržavi prizadevajo toliko stroškov. In ravno telovadba je tisti pomoček, ki more stevilo stoječib vojin znižati. To se bode lahko zgodilo takrat, kedar se bode telovadilo v vsakem mestu, vsakej vasi, vsakej soseski, v sleherni šoli; to se bode lahko zgodilo takrat, kedar se bode uril v telovadbi deček od 8. do 16. leta in mladeneč od 16. do 24. leta. Deček naj se vadi zgodaj prostih in redovnih vaj ter Iahkih vaj na orodji; liri naj se torpj v hoji, tekanji, skakanji, plezanji itd. pod umniin vodstvom izobražpnpga učitelja; mladeneč naj ukrepčuje svoj život na različnem orodji, kakor na kozi, drogu, lestvi itd., in naj se vadi borili, plavati in sukati meč, sulico in puško. Vse to naj se uci v svoji domači vasi, na teden naj si odloči 3 ali 4 ure v ta namen in ložeje jih bode pogrešal, kakor dolga leta po dolgočasnih mestih. In ako se bo leh vaj pod vodstvom marljivega telovadnega učitelja fslpbprn ljudski učitelj naj bi bil teoretično in praktično izurjen telovadec) od mladih nog do svojih možatih let pridno vdeleževal; izuril bode svoje telesne moči vsestransko in se tako skoraj popolnoma pripravil za vojaški slan. Tudi glede narodnosti in družabnega življenja je telovadstvo pomoček, da pospešuje te reči, kakor narodno zavest in domoljubje, prijateljstvo, ediaost in slogo. Mladi ljudje imajo že prirojeno navado, da se radi ponašajo s svojo telesno močjo in gibčnostjo. Skupne telesne vaje so jira torej, kakor nalašč priljubljene, ker se morejo pri takih priložnostih skazovati in bahati. To ima sicer svojo slabo stran, a dobre strani se tudi ne more tajiti. Nadalje so telovadni izgredje, slovesnosti na spomin iraenitnih mož in važnib zgodovinskih dni in zbirališča raznih verst, ki rede veselje do družabnega življenja, do skupnosti in ljubezni za vse, kar je svojega naroda. Kar je bilo do sedaj le o splošnem telovadstvu govorjenje in ker je moj posebni namen, da bi moj spis veselje do tega predmeta pri svojih sobratih učiteljih izbujati in povekšati pomagal, torej hočem še npkaj o koristi telovadbe pri šolski mladini spregovoriti. V ta namen naj še navedem, kar je ,;Tov/' v svojem devetem tečaju, v 23. listu pisal o otroškem gibanji. Temu naj še pristavim, da je telovaja po mestnih šolah vsekako koristna ia zeld potrebna. Na deželi, na kmetih, ni sicer tako silno treba telovaje, ali korist pa vendar ne izostane. Mislimo tii Ie na vojaščino, ki dan danes zadeva slehernega zdravpga mladenča. Ce se je mladeneč doma vadil gibčnosti pri prostih in redovnih vajah in si pridobil več urnih moči, koliko ložeje bode pri vojaščini shajal. In če se tudi na ta stan ne oziranao, ali ni lepo, če je tudi kmpčki človek pripraven in spreten za vsako kretanje, če je lepega zunajnega obnašanja v besedi in djanji. Menimo, da je to več vredno, nego sama surova moč. Kolikošno telovajo razločujemo? Navadno se našteva: šolska ali pedagogična, zdravilna in vojaška telovaja. Solska telovadba ima zgolj odgojiven pomen in namen. Pri tej telovaji so še ne ozira na kak poseben stan, kteremu bi pristila ta ali una vaja; anipak gleda se na enakomerno razvijanje vseh otroških moči in udov. Posebni oddelek šolske telovaje je ženska ali dekliška gimnastika. Zenska organizacija, ženskine navade in običaji v oblpki in vedenji zahtevajo, da se z dekleti, ki se vedno za se telovadijo, njihovim tclesnim naravam in navadnira špgam primerno ravna. Na pedagogično telovajo se naslanja društveno telovadstvo, ki nadaljuje, kar je pričelo. Pri zdravilnej gimnastiki se s priraernimi vajami ozdravljajo tisti telesni udje, ki so zavoljo pomanjkanja gibanja propadli v bolezen. S tera se šola ali društva ue morejo pečati, kajti to spada v področje zdravnikov, ktpri so v tej reči že veliko pisali, pa tudi nekteri imeli djanske vspehe. Vojaška telovaja ima pred vsem la namen, da vojaka uri za rabo njegovpga orožja in da ga dela sposobnega, v vojskini sili postaviti se sovražniku, ter premagati ga. Pri telovaji razločujemo sledeče posebne vaje: 1) proste in redovne vaje, 2) vaje z orodji in 3) vaje na orodjih. Pri prostih vajah telovadec na tleb stoji brez orodja. Proste vaje so podlaga vsem drugim vajam in so neogibno potrebne vsakemu začetniku, stopivšemu v teiovadnico; biti mu niorajo perva telovadska brana. Posebno pa mora mladina s temi vajaini začenjati; otrokom od 6 — 10 let naj bodo skoraj izključljivo Ie te vaje odkazane. Redovne vaje so tudi le proste vaje, toda v družbi več tplovadcev. Kakor je pri slphernemu poduku veči množici treba gotovega reda, tako tudi pri telovaji. Brez reda se z mnogimi telovadci ne inore nič storiti in red je — kakor že pove ime teh vaj — duša teh skupnib vaj. Lppe redne vaje pri živi mladini izvprševati, je kaj težko in le z ostro — rekel bi ,,vojaško" — resnobo se dado prav izpeljevati. Ako je pa učitelj tega zmožen, so redne vaje za telovadce in gledalce enako prijetne zabave. Lahke vaje z orodji, p.spalico, s tPŽami, vervjo in na orodjih, n. pr. skakanje čez vervico naj se za spreuieDibo tudi pri manjših dečkih poskušajo; toda primerne in namenjpne so te vaje še le odraslim dečkom in inladenčera. Pri vajah na orodjih je treba vedno naj pazljivejšpga učiteljevpga nadzorovanja. Teh vaj se učenci ne vdeležujejo h krat, ampak zaporedoma. Ako učitelj pri teh vajah ne naore slphernpga učenca opazovati, naj si izvoli iz med odraslih telovadcev pametnega pomočnika. V njegovi nepričujočnosti naj ostro pripovč učencem, da naj ne poskušajo sami težavnih vaj na orodjih. Konečno še nekaj opomb. Nekteri menijo, da je telovadba v lem, da se izveršujejo umetne, težavne in nevarne vaje in da le te koristijo. Nikakor ne. Veče koristi so še lahke vaje, ki naj se pa pogostoma ponavljajo. Pri telovaji naj se človek ne uri dolgo časa brez prenehanja, zlasti pri težkih vajab ne. Kakor človeka nezmerno delo brpz počitka ugonobi, tako mu škoduje ludi nezmprna telovaja. Dolgo časa, p. pol ure ali celo uro eno in isto vajo ponavljati, je nepotrebno. Sprememba mika in daje življenja. Ako se telovadec razgreje, ne sme pri miru stati, da se ne prebladi, anipak sprehajaje se naj se počasi razhladi ali pa v zgornjo suknjo zavije. Berž po jedi ni dobro telovaditi; kajti polni želodec potrebuje mirii, da se hrana vleže. Neposredna pred jedjd tudi ni dobro; eno uro po tem pa jed kaj dobro diši in tekne. L-