VABILA: = JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL bo zborovalo dne 11. marca 1933. ob pol 9. uri v Ljubljani v šoli na Grabnu. Po poročilih odbornikov bo telovadni nastop, nato predavanje. Telovadni nastop, nova povelja in njih izvršitev bo pojasnil tov. Vuk z Vrhnike. Dobro bi bilo, da bi imel vsakdo s seboj papir in svinčnik za zapiske. = JUU SRESKO DRUŠTVO SV. LENARt V SLOV. GORICAH zboruje v soboto dne 11. marca t. 1. ob 10. uri pri Sv. Lcnartu. Z ozirom na važnost dnevnega reda pričakujcmo polnoštevilno udeležbo. Poscbno še apeliramo na poročene učitcljice in z učiteljicami poročene učitelje, da se zborovanja zanesljivo udeležijo, da zavzamejo svojc stališče napram članku »Težke zadeve«, priobčcnem v našem glasilu. Točno ob 10. uri bo seja upravnega odbora, na katcri bomo obravnavali predloge za spremembo pravil JUU. Navzočnost vsch članov uprav. odbora je nujno potrebna. Fr. Golež, tč. predsednik. POROCILA: 60 - LETNICA JUU SRESKEGA DRUŠTVA V BREŽICAH. V soboto, 10. decembra 1932. se je zbralo v okusno dekorirani dvorani Narodnega doma y Brežicah učiteljstvo brežiškega' sreza, da proslavi 60-letnico društvenega obstoja. Ob 11. uri dopoldne, ko so se zbrali številni gostjc in skoro polnoštevilno učiteljstvo v srezu, je zapel domači učiteljski pevski zbor pod vodstvom tov. Klemenca dostojanstveno: »Molitev«, nakar je tov. predsednik Janko Knapič otvoril slavlje z daljšim govorom, v katerem je poudarjal važnost 60-letncga organiziranega učit. dela, posegajoč v nekatere zgodovinske momente v vsej življenjski dobi društva, s posebnim ozirom na socialne \n politične vidike, po katerih je učiteljstvo usmerilo svoje delo v šoli in med narodom. Spomnil se je izrazitega nacionalnega in prosvetnega poudarka, ki je bil podan s spomenico Nj. Vcl. kralja in jo prečital. Predvsem pa je podal imenom navzočih izjavo. da se časi, ko je bil učitelj vprežen v politični voz posameznih strank in ko je služila kot merilo učiteljeve sposobnosti njegova politična pripadnost, ne smejo več povrniti. Vrhovna inštanca, ki vodi svobodno učiteljsko politiko, je in ostane le naša stanovska organizacija. V prvi vrsti pa hoče JUU čuvati idejno smer, ki jo je Nj. Vel. kralj Aleksander I. začrtal s svojim manifestom. Ogromno pa je delo, ki ga je izvršilo tckom 60 let učiteljstvo tuk. sreza na kulturnem, gospodarsko-socialnem, zlasti pa nacionalnem polju v srezu, kjer je germanizem nekdaj skušal zgraditi trden steber v podporo mostu do Adrije. Otvoritveni govor je zaključil z željo, da nam bi dalo slavnostno zborovanje novih pobud in novih moči za delo v korist stanu, narodu in državi. Učiteljstvo se je spomnilo svojega najvišjega pokrovitelja in na predsednikov predlog odposlalo vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Čitanju brzojavke so sledili navzoči stoje, pevski zbor pa je odpel državno himno. Pozdravni brzojavki sta bili odposlani tudi g. ministru prosvete dr. Stankoviču in predsedniku JUU Damnjanu Rašiču. Nato je tov. predsednik pozdravil navzoče zastopnike raznih oblasti, uradov in korporacij, ki so poslale svoje odposlance, da počaste učiteljski jubilej, tako: sr. nač. Pezdiča, kot zastopnika polit. oblasti, bivšega tusr. šol. nadzornika. slavnostnega govornika Frana Drnovška, g. nar. poslanca Ureka, župana brežiškega mesta tov. Ignaca Zupana, prcdstavnika sreske organizacije JRKD dr. Drnovška, ravn. meščanske šole v Brežicah tov. Mikoliča, z velikim navdušenjem sprejeta gosta tov. Logomerca, preds. savske sekcije in tov. Pestička, obl. šol. nadz. v pok. iz Zagreba, zastopnika sekcije dravske banovine tov. Kobala, zastopnika kozjanskega učit. društva tov. Potočnika in krškega učit. društva to\. Znidaršiča, vse tovariše, ki so nekdaj delovali med nami, a se udejstvujejo zdaj drugod. Zaslužnim tovarišem (-icam), ki so bili iztrgani iz naših vrst prej, ko so dokončali svoje poslanstvo in tistim, ki so legli, ko so dovršili, kar jim je bilo odmerjenega, našim prcdnikom, ki nam delajo čast, ker so nam v težkih razmerah utirali pot, so navzoči zaklicali: Slava! Ustno so nato pozdravili zbor gg.: G. nam. sr. nač. F. Pezdič, ki se je spominjal težkih časov borbe za matcrialno in nacionalni povzdig učitcljstva ter bodril k dclu v duhu drž. in nar. edinstva. G. nar. poslanec Jvan Urek, ki jc posebej obravnaval načelni odnos učiteljstva do nar. poslancev in obratno s poudarkom, da se zaveda važnosti učit. poklica, ki mu je poverjeno delo neposredno med narodom. Kot zastopnik JRKD je pozdravil in čestital g. dr. Janko Drnovšek, ki je izrazil žcljo, da bi delovalo učit. v istem pravcu in istem duhu kot doslej, izvršujoč svojo službeno in nacionalno dolžnost. Imenom učit. zbora mešč. šole v Brcžicah jc pozdravil in eestital ravnatelj Ludovik' iMikolič. Čcstitke in pozdrav upravncga odbora sekcije JUU za dravsko banovino je prinesel tov. tajnik Kobal iz Ljubljane. Burno pozdravljen je čestital k jubileju tov. zastopnik sres. društva Jedinstvo iz Zagrcba Ambrož Pestiček, ki je v iskrenih besedah slavil bratstvo in tovarištvo slov. in hrv. učiteljstva. V istcm duhu je govoril tudi predstavnik sekcije JUU za savsko banovino Duro Logomerac, ki je stavljal slovensko učitcljstvo za vzor ostalemu v državi. Imenom učiteljstva krškega sreza je pozdravil zbor in izrekel tople čestitke tov. Žnidaršič, podpreds. krškega sreskega društva. Slcdilo jc še čitanje številnih brzojavnih in pismenih čestitk, nakar je tov. nadzornik Fran Drnovšek kot slavnostni govornik v izčrpnem predavanju podal sliko jubilantovega delovanja od ustanovitvc 1872. do današnje dobe. Predvsem je očrtal razloge, ki so dovedli do ustanovitve društva za sodne okraje Brežice, Scvnica, Kozje in prizadevanje ustanovitelja in 1. predsednika pok. tov. nadz. Jamška za dvig intelektualnega nivoja takratnega članstva, ki je bilo večinoma rekrutirano iz učiteljstva »stare šole«. V veliki meri je z vztrajnim dclom doseglo svoj prvotni smoter, predvsem pa je širilo narodno in politično zavest takrat brezpravnega učit. stanu. Dolgo let je bilo član štajerskega Lehrerbunda, zveze slov. učit. na Štajerskem, od 4. IV. 1889. pa Zveze avstrijskih jugoslovanskih učit. društev v Ljubljani. V narodnem duhu je društvo delovalo zlasti v zadnjih letih pred vojno, dočim je 1. 1903. pokazalo, da ni njegovo delovanje omejcno le na teritorij tostran Sotle, ampak tudi dalje preko. O Binkoštih t. 1. je namrcč povabilo Zvezo, da je priredila svojo glavno skupščino v Brežicah. Odtod je učiteljstvo priredilo izlet v Zagreb, kar je bilo v tedanjih časih zvczano s precejšnjim tveganjem osebne varnosti. L. 1921. se je društvo skupno z ostalimi organiziralo v UJU, 1. 1931. pa v JUU. Skozi vsa leta obstoja pa se je vršila borba za izboljšanje gmotnega položaja. Brezprimeren idealizem je pripomogel do premostitvc brezštcvilnih ovir, da je učiteljstvo v svobodni državi doseglo vsaj dostojen položaj državnega uradništva. Za uspešno izvrševanje programa glede dviganja samoizobrazbe si je društvo tekom let oskrbelo vrsto odličnih predavateljev pedagogov in znanstvenikov. Voditelji so mu bili od početka dalje tov.: Jamšek (1872.—1877. in 1887.—1888.). Ornik (1877.—1879. in 1880.—1887.), Kunstič (1879. "do 1880.), Mešiček (1888.—1894.), Moric (1894. do 1895.), Exel (1895.—1899.), Knapič st. (1899. do 1924.), Drnovšek (1924.—1925.), Pečnik (1925.—1926.), Voglar (1926.—1927.). Jakopec (1927.—1928. in 1929.—1930.), Ivanuš (1928. do 1929.), Knapič ml. (od 1930. dalje). K zaključku je društv. pevski zbor ubrano zapel Vodopivčevo: »Ob večerni uri«. V iskrenih besedah se je tov. preds. zahvalil tovarišu predavatelju za trud in požrtvovalnost, prikazujoč obenem njegovo naklonjenost in ljubezen do našega društva tekom 30 Iet, ki jih je v aktivnem dclu preživel med nami. Med burnim odobravanjem in ovacijami priljubljenemu tovarišu predavatelju je bil sprejet prcdlog, ki ga predložimo pristojnim organom v izvršitev: JUU srcsko društvo v Brežicah imenuje tov. nadzornika Drnovška v znak hvaležnosti za zasluge, ki si jih je pridobil pri delu za prospeh učiteljskcga stanu in šole svojim častnim članom. K sklepu se tov. predsednik še enkrat iskreno zahvali vsem, ki so s svojim obiskom počastili proslavo društvene 60-letnice z opravičbo, da so ji skromno obliko diktirale izrednc gospodarske razmere na eni, že privzgojena SKromnost našega stanu, ki je vajen delati v zatišju brez hrupa in pompa na drugi strani. Zahvalil se je tudi načelstvu posojilnice, ki je stavilo na razpolago prostor, kjer so se v nekdanjih borbah za obstoj slovenske besede trdo kresali duhovi, ustavljajoči preteči nacionalno sovražni val. Z željo, naj najdejo lepe besede, ki so bile iznešene na tcm mestu pravi odmev tam, kamor so bilc poslane, v korist narodu in domovini, je pozval tov. predsednik prisotne, da so korporativno zapeli drž. himno in tako dostojanstveno zaključili lepo uspeli zbor. Sledilo je še skupno fotografiranje v trajen spomin ter skupni obcd, pri katerem je otvoril vrsto iskrenih napitnic g. sr. načelniK, nazdravljajoč našemu visokemu narodnemu vladarju. Osveženo in okrepljeno ob zgodovini 60 let se je članstvo razšlo z razpoloženjem nadaljevati jo enako plodno v bodočnost. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — VZHODNI DEL je zborovalo 11. februarja t. 1. v osnovmi šoli v Mostah:-Vsled neugodnega vremena je bila udeležba bolj slaba — od 118 članov je bilo navzočih le 62.. Po otvoritvi zborovanja po tov. predsedniku in njegovem poročilu o domačih društvenih zadevah so se obravnavali dopisi predsedstva sekcije in so bili nato izglasovani sledeči predlogi: Organizacija naj deluje na to, da se postavkc proračuna krajevnih šolskih odborov ne zmanjšujcjo pod vsoto, katere višina je vezana po pogodbi med krajevnim šolskim odborom in učiteljem vrtnarjem in pride vsled tega učitelj-vrtnar v težkoče, ko ne more vrta držati v stanju, kakor to prcdvidevajo predpisi. Glede drv naj se izposluje, da se količina fiksira. Stanarina učiteljstva: Smatramo organizacijo za edino zastopnico učiteljstva, katero naj bi upoštevali tudi g«. narodni poslanci. Članstvo je za nastavitev pravnega konzulenta, toda brez povišanja članarine. Tovariš Skubic je poročal o stanju blagajnc ter predlagal v imenu nadzornega odbora upravnemu odboru absolutorij, ki je bil sprejet. Predavanje: Prof. g. dr. Gogala nam jc v kratki in jasni sliki podal pregled »o vzgojnih idejah sovjetske pedagogike«. Iz vseskozi zanimivega predavanja vidimo, da ima sovjctska pcdagogika vsaj 4 osnovne vzgojne idcjc. Prva in najvažnejša naloga moderne vzgoje je preoblikovanje mladega človeka v tip kolektivnega človeka. Mladina naj bi se v svoji mladosti nasrkala zavesti o pripadnosti k celoti in k družbi. Vsakdo: uradnik, delavec, trgovec. obrtnik, kmet — prav vsi bi se smatrali za dele celote, da bi se -^anjožrtvovali. Druga vzgojna ideja sovjetske pedagogike jc vzgoja samostojnega človcka, toda samo v okviru kolektivnega človeka. Važno sredstvo za otrokovo samostojnost so tako zvani šol. sveti. (Svcti učencev ali otrok. Odrasli in učitclji so le posvetovalni organi.) Tretja vzgojna ideja naj otroka prcpriča. da vlada nad vso kulturo gospodarsko kulturna panoga in da jc edino v gospodarstvu rcšitev sodobncsa človeka. Končno je še ena vzgojna idcja, ki je še v prosJramu; to je ideja vzgoje absolutnega brczboštva. Učiteljstvo je z zanimanjem sledilo stvarnemu predavanju ter je g. predavatelju izrazilo zahvalo. M. Kosin, predsednik. A. Celnarjeva, tajnica.