Dijaki srednje šole I. Gruden proslavili 10-letnico Učne poti Predsednik Tondo ob in slovenske kmete Trgovski dom v Gorici, prestižna palača z izrednim komunikativnim potencialom, v spopadu z inertnostjo /t 15 Primorski Kaj bo Moratinos potegnil iz rokava? Rado Gruden »Srbija se bo udeležila konference Evropske unije Zahodnega Balkana junija v Sarajevu,« je prepričano govoril španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos konec marca po podobni konferenci na Brdu pri Kranju, ki sta jo pripravili Slovenija in Hrvaška in na kateri Srbija ni sodelovala, ker je bilo kot neodvisna država na njej prisotno Kosovo. Tudi Moratinosa ni bilo na Brdo in zlobni jeziki so jasno namigovali, da je bila srbska odsotnost maslo zakulisnega prizadevanja Španije, ki kot predsedujoča država Evropski uniji ni želela, da bi se lahko tako majhna članica EU, kot je Slovenija, in kandidatka za članstvo Hrvaška pohvalili, da jima je uspelo za skupno mizo spraviti tako srbsko kot kosovsko vodstvo. No, mesec dni po Brdu je Moratinos še vedno optimist, čeprav ni jasno, kaj bo potegnil iz rokava, da bo srbskega predsednika Borisa Tadica prepričal, da pride v Sarajevo, če bo tam tudi Kosovo kot neodvisna država. Njegov adut je lahko v tem, da Španija ni priznala neodvisnosti Kosova. Toda tudi ta adut ima bolj trhle noge, če se ve, da je špansko nepriznanje Kosova povezano predvsem s španskimi notranjimi problemi s separatističnimi Baski in z zahtevami po vse večji samostojnosti iz Katalonije. Moral si bo torej izmisliti kaj drugega. Srbija si namreč kljub jasnemu zavedanju, da bo morala za članstvo v Evropski uniji pri marsičem popustiti, vsaj za zdaj ne more privoščiti, da se sama odpove Kosovu. Pri tem svojem stališču ni osamljena, pa tudi Kosovo dobri dve leti po razglasitvi neodvisnosti ni doživelo take podpore v svetu, kot je kazalo na začetku. Doslej ga je priznalo 66 držav, od tega 22 članic (od 27) EU, od članstva v Združenih narodih pa je oddaljeno še leta. Preko Varnostnega sveta v ZN ne more priti zaradi veta Rusije, v Generalni skupščini pa za sprejem potrebuje podporo najmanj 128 držav (od 192 članic), kar se zdi danes prava utopija. Zato je srbska zahteva, da Kosovo na podobnih konferencah, kot bo v Sarajevu, sodeluje pod imenom Unmik/Kosovo ali kot Kosovo/Resolucija ZN 1244, vsaj za zdaj povsem razumljiva. Ker se vsi zavedajo, da brez Srbije nikoli ne bo dokončne umiritve območja Zahodnega Balkana, bo problem Srbija - Kosovo še dolgo na dnevnem redu. To dobro ve tudi Moratinos in morda kaj v tej smeri - v dogovoru z ostalimi, ki imajo pri tem kaj besede - tudi že pripravlja. Če je to res, bo kmalu tudi jasno, če je njegov optimizem upravičen, ali pa gre tudi tokrat bolj za željo kot za kaj bolj konkretnega. dnevnik ČETRTEK, 22. APRILA 2010_ Št. 95 (19.802) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € gospodarstvo - Včeraj je predstavil razvojni načrt do leta 2014 Fiat načrtuje reorganizacijo in podvojitev proizvodnje V šestih mesecih ločeni družbi za avtomobile in industrijska vozila ljubljana - Od jutri svetovna prestolnica knjige Knjiga za vsakogar Izšlo je 21 novih knjig, vsaka stane 3 evre - Festival Fabula bo uvedla nobelovka Herta Müller LJUBLJANA - Od jutri bo slovenska prestolnica tudi svetovna prestolnica knjige. Unescov naslov no nosila eno leto, osrednja literarna manifestacija pa bo festival Literature sveta - Fabula 2010, ki ga v na- slednjih tednih prireja Študentska založba. Prijetno novost pa nedvomno predstavlja projekt Knjiga za vsakogar, ki ga podpirata Mestna Občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo. V njegovem okviru bo izšlo enaindvajset knjig: vsaka bo imela naklado 8.000 izvodov in bo naprodaj po 3 evre. Med novimi naslovi je tudi čitanka Borisa Pahorja Zalivi. Na 12. strani TURIN - Fiat bo ločil dela podjetja za industrijska vozila in za osebna vozila ter oblikoval dve novi družbi. Nastala bi nova globalna avtomobilska družba, ki bi vključevala tudi Chrysler in ki naj bi do leta 2014 proizvedla šest milijonov avtomobilov, se pravi dvakrat več kot leta 2009. Ločitev podjetja je del strategije do leta 2014, ki jo je včeraj predstavil pooblaščeni upravitelj turinskega kolosa Sergio Marchionne. Prepričan je, da je sedaj primeren trenutek za ločitev podjetja. Na 6. strani Kresalova še ministrica Na 2. strani V FJK se bo šolsko leto začelo 13. septembra Na 3. strani Z Dunaja zelena luč za Inzka za krmilom NSKS Na 3. strani Italija in Slovenija zelo počasi iz krize Na 4. strani m jr • • V • V | • , • V Kocijančič kritičen do reforme pristanišč Na 7. strani Prefekt Giacchetti na obisku v Zgoniku Na 8. strani Knjiga o italijansko -slovenskih odnosih Na 16. strani EDILFRIULI S.P.A. ralazzettl IL CALOKE CHE PIACE ALU NATURA. tržaška podružnica, trg Legnami, 1 - Trst | tel. 040 3003911 - fax 040 3803930 predstavlja v sodelovanju s Palazzetti S.p.a. dantCa ya, &veča*te puCoftuMtc 2 Četrtek, 22. aprila 2010 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Po maratonski razpravi v državnem zboru Interpelacija zavrnjena, Kresalova ostaja ministrica Za njeno razrešitev glasovalo 38 poslancev, 40 jih je bilo proti, vzdržalo pa se jih je 9 LJUBLJANA - Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je v državnem zboru prestala tudi drugo interpelacijo v tem mandatu. Za njeno razrešitev je namreč glasovalo 38 poslancev, 40 jih je bilo proti, vzdržalo pa se jih je devet. Po trinajsturni razpravi pred odločanjem so interpelacijo podprli poslanci iz vrst opozicijskih SDS, SLS in SNS, ki so bili tudi njeni pobudniki. Ministrico je podprlo 40 poslancev koalicijskih SD, LDS, Zares in DeSUS, medtem ko se je devet poslancev vzdržalo in ministrici ni izreklo podpore pa tudi ni glasovalo za njeno nezaupnico. Med njimi so bili trije poslanci koalicijskega Zaresa (Franci Kek, Alojz Potočnik in Vito Ro-žej), pet poslancev DeSUS (Joško Godec, Franc Jurša, Vasja Klavora, Anton Urh in Matjaž Zanoškar) ter poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz. Razlog za nepodporo med nekaterimi poslanci koalicijskih strank naj bi tičal v še vedno neodgovorjenem vprašanju, ali je bila najemna pogodba za Nacionalni preiskovalni urad dovolj gospodarna in transparentna. Poslanci Zaresa so namreč želeli pridobiti pogodbo o finančnem lizingu med podjetjema Ram Invest in Hypo Leasing, a lastnik podjetja Igor Pogačar včeraj dokumenta ni želel razkriti. Zato se je nekaj poslancev koalicijskih strank odločilo, da Kresalovi ob glasovanju ne namenijo podpore, a tudi ne glasujejo za njeno razrešitev. Ministrica Kresalova pa je po izglasovani zaupnici izrazila zadovoljstvo, ker interpelacija ni uspela. "Moji kolegi je niso podprli in to je dober rezultat," je dejala. Zato tudi dejstva, da se je nekaj poslancev koalicije vzdržalo glasovanja, ne vidi kot nezaupnico. "Morda ima kdo še kakšno odprto vprašanje, a očitno ne tako veliko, da bi podprli interpelacijo". Glede interpelacije sicer Kresalova ocenjuje, da njeni predlagatelji včeraj niso povedali nič novega, temveč so vztrajali pri "enih in istih floskulah in insi-nuacijah". Včerajšnja razprava pa po njenih besedah pomeni resno nižanje standardov komunikacije, "raven, ki so si jo dovolili predlagatelji, je res pod vsako mejo dostojnosti in primernosti". Poslanci Zaresa so bili po razpravi prepričani, da vprašanje najemanja poslovnih prostorov za potrebe državnih organov predstavlja resen problem. Zato so na predsednika vlade Boruta Pahorja naslovili dopis, v katerem mu pred- Ministrica Katarina Kresalje v odgovoru na interpelacijo zavrnila vse navedbe predlagateljev in ostala na položaju lagajo, naj izvede strokovno in neodvisno raziskavo vseh okoliščin sklenitve najema poslovnih prostorov za potrebe NPU. V Zaresu pričakujejo tudi analizo najemnih pogodb za poslovne prostore vseh ministrstev in drugih državnih organov. Pahor pa naj bi znotraj koalicije in vlade zagotovil podporo čimprejšnji ustanovitvi javnega sklada za upravljanje z nepremičnim premoženjem. Na ta način naj bi dosegli gospodarno najemanje poslovnih prostorov iz enega mesta, transparentno in po enotnih merilih, menijo v Zaresu. Interpelacijo zoper Kresalovo so vložili poslanci SDS, SLS in SNS. Menili so, da bi bilo veliko gospodarneje, če bi ministrstvo za NPU najelo prostore na Litostrojski cesti, ker naj bi bil njihov najem cenejši, poleg tega pa bi, vsaj tako zatrjuje prejšnji minister Dragutin Mate, po 20 letih prišli v last ministrstva. Glede afere Baričevič pa so opozicijski poslanci Kresalovi očitali klien-telistično in politično ravnanje, saj naj bi politično posegala v preiskavo afere. Prav tako naj bi bila njena stranka povezana z nekaterimi postopki vrnitve psov lastnikom. V včerajšnji razpravi so sicer nekateri opozicijski poslanci napovedali tudi možnost vložitve nove interpelacije zoper Kresalovo ter poudarjali upravičenost vložene kazenske ovadbe zoper njo. (STA) PODČETRTEK - Čezmejno sodelovanje Prva skupna seja slovenskih in hrvaških občin PODČETRTEK - V Podčetrtku je bila včeraj prva skupna seja predsedstev Skupnosti občin Slovenije in hrvaškega združenja mest, namenjena izmenjavi izkušenj in informacij o črpanju evropskih sredstev ter krepitvi čezmejnega in teritorialnega sodelovanja. Pobuda za srečanje je prišla iz Slovenije in je bila po besedah predsednika hrvaškega združenja mest, župana Reke Vojka Obersnela dobra ideja, saj je sodelovanje občin in državljanov Slovenije in Hrvaške nujno za čim boljše delovanje obeh držav v okviru Evropske unije, hrvaške občine pa se lahko iz izkušenj slovenskih veliko naučijo, saj imajo podobne probleme in potrebe. Tudi čas in kraj seje sta bila dobro izbrana, saj sta ravno v Podčetrtku v začetku tega tedna ministra za regionalni razvoj Slovenije in Hrvaške, Henrik Gjer-keš in Božidar Pankretic, predstavila vsebino drugega razpisa v okviru operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013, je še dejal Obersnel. Gre za program, ki ga sofinancira EU v okviru Instrumenta pred- Senatorka Blažina spet o slovenskih črkah RIM - Mnoge državne ustanove in lokalne uprave na svojih dokumentih pri pisanju imen in priimkov ter ostalih podatkov (npr. kraj bivališča itd.) še vedno ne upoštevajo slovenske abecede. To znova ugotavlja senatorka Tamara Blažina, ki od notranjega ministrstva želi izvedeti, kje se zadeva pravzaprav zatika, saj se problemi nikakor ne rešujejo. Parlamentarka Demokratske stranke navaja primer Občine Trst, ki je že pred časom posredovala agenciji za prihodke potrebno dokumentacijo o šumnikih, problemi s pravilnim navajanjem imen in priimkov na dokumentih pa se še vedno pojavljajo. • • v • srečanje pristopne pomoči (Ipa). Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar je predstavila izkušnje Slovenije v zvezi z delovanjem v Odboru regij EU. Prisotne so tudi seznanili s priložnostmi za sofinanciranje skupnih slo-vensko-hrvaških projektov iz sredstev EU, konkretno s podrobnostmi drugega razpisa Ipa, programov Jugovzhodna Evropa in Mediteran v okviru teritorialnega sodelovanja, ter programa Evropa za državljane. Po besedah mariborskega župana Franca Kanglerja je največji problem pri kandidiranju za evropska sredstva ustrezna priprava dokumentacije, saj občine pogosto nimajo dovolj usposobljenega kadra. V majhnih občinah pa velik problem predstavlja tudi zagotovitev lastnega dela sredstev za projekte. Skupnost občin Slovenije, ki mu predseduje Kangler, združuje 165, hrvaško združenje mest pa 96 občin. Vloga obeh združenj je zastopati skupne interese občin v razmerju do državnih organov in mednarodnih institucij. (STA) LJUBLJANA - Medresorska komisija slovenske vlade, ki se ukvarja s tržaškimi plinskimi terminali (vodi jo državni sekretar Zoran Kus), je prisluhnila stališčem tržaškega tehničnega omizja (TTRT) o uplinjevalni-kih. Gostje iz Trsta so slovenskim gostiteljem predstavili svoje strokovne študije o tem vprašanju. V tržaški delegaciji so bili koordinator tehničnega omizja Adriano Bevilacqua ter Ra-doslav Nabergoj, Giorgio Trincas in Livio Sirovich. V FJK na leto okoli 50 zahtevza tabletko RU486 TRST - V Furlaniji-Julijski krajini naj bi vsako leto približno petdeset žensk zaprosilo za tableto RU486 za prekinitev nosečnosti. To je včeraj povedal deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic na strokovnem sestanku z zdravniki, ki delajo v zdravstvenih ustanov, kjer izvajajo prostovoljno prekinitev nosečnosti. Na sestanku je tekla beseda o uporabi omenjene tablete, ki jo določa državna zakonodaja. Nekateri predstavniki Severne lige so pred dnevi pozvali Kosica, da se javno opredeli proti temu zakonu, kar odbornik ni naredil. Serracchiani gostja oddaje Annozero RIM - Deželna tajnica Demokratske stranke FJK in evropska poslanka Debora Serracchiani bo sodelovala na drevišnji televizijski oddaji Annoze-ro (druga mreža RAI), ki bo posvečena razkolu med Silviom Berlusco-nijem in Gianfrancom Finijem. V oddaji, ki jo vodi Michele Santoro, bodo sodelovali še ministrica Mara Carfagna, poslanec Italo Bocchino ter župan Firenc Matteo Renzi in deželni svetnik Demokratske stranke iz Lombardije Giuseppe Civati. v soboto - Slavnostni govornik bo predsednik ZZB Slovenije Janez Stanovnik, nastopil bo TPPZ V Kopru bodo odkrili spomenik narodnemu heroju primorskih partizanov Karlu Maslu - Dragu Partizanski komandant, narodni heroj Karlo Maslo-Drago V soboto, 24. aprila ob 11. uri bo v Kopru na Semedelski cesti ob Hlavatyjevem parku spominska slovesnost ob postavitvi spomenika narodnemu heroju Karlu Ma-slu-Dragu. Na svečanosti bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, slavnostni govornik pa bo predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Janez Stanovnik. Spominsko svečanost prireja Odbor skupnosti Istrskega odreda XXX. divizije IX. korpusa NOV in POS skupaj z Mestno občino Koper - Capodistria. Karlo Maslo je eden redkih zaslužnih mož, ki kot narodni heroj doslej ni imel postavljenega spominskega obeležja. Po besedah predsednika Odbora skupnosti borcev XXX. divizije Mihe Poga-čarja pa si že dolgo prizadevajo, da bi mu postavili doprsni kip. Zadnja tri leta so v tem smislu potekale intenzivne priprave. Karlo Maslo-Drago se je rodil 23.augusta 1912 v kmečki družini v vasi Ostrožno brdo. Njegovo delovanje sega že v leta pred 1941 ko je sam pobegnil v takratno Jugoslavijo in kasneje organiziral pobege mladih fantov, ki so se tako izognili mobilizaciji v italijansko vojsko.Ko se je vračal na Primorsko je bil prijet, obsojen in zaprt. Po njegovi mobilizaciji v italijansko vojsko je iz nje pobegnil in kot partizan in kot komandant Brkinske čete skupaj s so-borci izvedel odmevno sabotažno akcijo, iztirjenje vlaka z nemškimi letalci v Kilovčah pri Ilirski Bistri-ci.To je bila prva velika sabotažna akcija v slovenskem Primorju. Da bi ujeli Masla so takratne okupacijske oblasti razpisale nagrado 100.000 lir za podatek, ki bi omogočil njegovo prijetje. Ljudje so tudi takrat znali poskrbeti za svojega vodjo in kljub visoki nagradi ni bilo človeka, ki bi ga izdal. Karlo Maslo se je z svojim bojem skupaj s brati in sestrami neizbrisno zapisal v zgodovino slovenskega naroda.V družini je bilo rojenih 11 otrok in vsi so bili udeleženi v narodnoosvobodilni borbi. Dva izmed bratov sta v borbi tudi padla in mati Jožefina je umrla v internaciji v zadnjih dneh zloglasnega taborišča Auschwitz. Življenje Karla Masla-Draga je bilo prežeto z nevarnostjo in bojem. V začetku leta 1944 je bil imenovan za komandanta Brkinsko-Istrskega odreda, kasneje je bil komandant jurišnega bataljona XXX.divizije IX. Korpusa, v zaključnih bojih za osvoboditev Trsta pa je bil komandant Kosovelove brigade. Karlo Maslo-Drago je umrl 11. novembra 1988.Neizbrisen pomen njegovega delovanja pa ostaja in se v osnovnih obrisih obnavlja in ohranja. / ALPE-JADRAN Četrtek, 22. aprila 2010 3 šolstvo - Sklep deželnega odbora V naši deželi se bo šolsko leto začelo 13. septembra Pouk do 11. junija 2011 - »Pustne počitnice« od 7. do 9.3, nato še trije prosti dnevi po izbiri TRST - V Furlaniji-Julijski krajini se bo novo šolsko leto začelo v ponedeljek, 13. septembra, pouk pa bo trajal do sobote, 11. junija 2011. Tako je včeraj sklenila deželna vlada, ki je uvedla dve novosti: tridnevne »pustne počitnice« ter dodatne tri proste dneve, o katerih bodo odločali posamezni šolski zavodi. Dežela želi s tem spodbuditi družine k zimskim počitnicam v smučarskih središčih severne Furla-nije in Karnije, je to novost komentiral odbornik Roberto Molinaro. V šolskem letu 2010-2011 bo efektivnih šolskih dni skupno 207. V vrtcih in otroških jaslih se bo pouk tudi pričel 13. septembra, trajal pa bo do 30. junija (223 efektivnih dni). Deželni šolski koledar upošteva vse državne praznike, pouka prost dan pa bo tudi drugega novembra. Božične in novoletne počitnice bodo od 23. decembra do 8. januarja 2011, velikonočne počitnice pa od 21. do 26. marca. Novost predstavljajo počitnice od 7. do 9. marca (pustno obdobje) ter trije dodatni prosti dnevi, ki jih bodo določile posamezne šole. S tem naj bi v naši deželi postopno uvedli t.i. zimske počitnice po zgledu Slovenije, Avstrije in Nemčije. Ta odločitev bo gotovo deležna pohval, a tudi kritik s strani družin. Po eni strani bo to najbrž spodbudilo smučarske počitnice oziroma izlete v smučarska središča, po drugi strani pa bo povzročilo težave in probleme družinam, ki si tega ne morejo privoščiti. Bodisi iz finančnih razlogov, bodisi ker starši iz tega ali drugega razloga ravno takrat ne morejo na dopust. Odbornik Molinaro je prepričan, da tako zasnovan koledar šolskega leta 2010-2011 odraža šolsko avtonomijo v Furlaniji-Julijski krajini, ob tem pa tudi upošteva želje in potrebe družin. Dodatni trije pouka prosti dnevi pomenijo poskus ovrednotenja deželnih smučarskih centrov, je prepričan Molinaro. Ni pojasnil, če bodo slednji ob šolskih počitnicah ponujali cenejše smučarske pakete ali popuste za otroke in njihove družine. Objava novega šolskega koledarja sovpada s polemiko, ki je nastala potem, ko je rimsko ministrstvo pokazalo zanimanje za ukrep, po katerem bi imeli prednost za poučevanje v FJK učitelji in profesorji iz dežele. Predlog zagovarja Severna liga, odločno pa mu nasprotujejo šolski sindikati. dreka - V soboto Odkritje spomenika duhovnikom DREKA - »Našim duhovnikom, ki so se trudili po poti resnice in pravice, v hvaležen spomin«. To piše na spomeniku, ki ga je pri cerkvici Device Marije na Krasu (občina Dreka) postavila župnija, ki je želela s tem počastiti vse tiste beneške duhovnike, ki so v zadnjih sto letih službovali na Krasu in pri Sv. Štoblanku. To so bili Jožef Gosgnach, Ivan Sinicco, Anton Do-menis, Mario Laurencig in Valentin Birtig. Pri pobudi sta sodelovala tudi dreško društvo Kobilja glava in štirinajstdnevnik Dom, predstavili pa jo bodo v soboto, ob 16. uri, ko bo tudi slovesno odprtje in bodo spomenik tudi blagoslovili. Slovesnosti se bo udeležil častni videmski nadškof mons. Alfredo Battisti, ki je poznal in cenil Valentina Birtiga ter Maria Laurenciga, saj je vedel, kako sta se trudila za ohranitev krščanskih tradicij in slovenskega jezika v Nadiških dolinah. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi ponatis pesmi mons. Birtiga Spomin na dom. (NM) Arhivski posnetek razreda srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini kroma benetke Na univerzi Ca' Foscari o primorskih padalcih BENETKE - Na sedežu univerze Ca' Foscari pri San Sebastianu v Benetkah je bil v torek popoldne dvourni razgovor o zavezniških vojaških misijah med drugo svetovno vojno v Sloveniji, o junaški in tragični zgodbi »primorskih padalcev« in o knjigi Cena domoljubja, ki jo je tem vprašanjem posvetil angleški časnikar John Earle iz Trsta. Namenjen je bil slušateljem specialističnega tečaja o zgodovini srednje Evrope. Zanje je profesor zgodovine slovanskih narodov Francesco Leoncini, sicer strokovnjak za češko in slovaško zgodovino, pripravil »Ma-sarykov seminar«. Na njem sodelujejo številni gostujoči predavatelji in že nekajkrat je bila na vrsti tudi slovenska zgodovina. V torek so o zavezniških misijah in primorskih padalcih, a tudi o širših okvirih takratnega dogajanja spregovorili gostje iz Trsta: univerzitetna profesorja Marina Rossi in Gorazd Bajc, časnikar Ivo Jevnikar in nekdanji član ameriške misije v Sloveniji Bob Plan. Živahni 89-letni veteran je zastopal tudi Johna Earla, ki ga te dni ni v Trstu. Posebno je pritegnil študente s svojo iskreno in stvarno pripovedjo. celovec - Iskanje novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Po deželni politiki tudi Dunaj za prihod Valentina Inzka na čelo NSKS CELOVEC - Možnost, da bo novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) sedanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini ter nekdanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko, je tudi včeraj še močno odmevala ne samo pri politikih na Koroškem, temveč tudi na Dunaju. Jasen pozitiven signal je prišel celo direktno iz urada zveznega kanclerja: državni sekretar Josef Ostermayer je menil, da bi se z Inzkom na čelu NSKS izboljšale možnosti za vzajemno rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov. In tudi vsi pomembni koroški in avstrijski mediji so obširno poročali o morebitni izvolitvi Inzka za predsednika NSKS in ob tem izpostavili, da bi prav Inzko s svojo avtoriteto in ugledom v avstrijski in v mednarodni javnosti ter med koroškimi Slovenci lahko končno premaknil odprta manjšinska vprašanja z mrtve točke. Velikim pričakovanjem predstavnikov iz vrst koroških Slovencev se je pridružila tudi koroška deželna politika. Za novega predsednika koroških socialde- mokratov (SPO) Petra Kaiserja bi bil prihod Inzka na čelo NSKS »velika priložnost za Koroško« in pri tem, kakor so ocenili tudi ostali predstavniki političnih strank in gibanj na Koroškem, omenil tudi možnost rešitve vprašanja dvojezične topografije na Koroškem. Ob tem je Kaiser poudaril, da se je na Koroškem spremenil način mišljenja v zvezi z manjšinskimi pravicami koroških Slovencev in v tej zvezi napovedal tudi skorajšnje srečanje z zveznim kanclerjem Wernerjem Fayman-nom, ki naj bi bilo namenjeno prav rešitvi tega vprašanja. Peter Kaiser Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, ki je v prvi reakciji pozdravil napoved o morebitnem prihodu Inzka na čelo NSKS, pa je v zvezi z vprašanjem dvojezičnih krajevnih tabel že postavil pogoje. Mdr. je poudaril, da zanj ne pride v po-štev t. i. odprtostna klavzula (naknadna postavitev tabel, če se bi določen odstotek prebivalstva nekega kraja izrekel za dvojezično tablo). Nadalje je Dörfler dejal, da je zanj jasno, da mora priti do ugotavljanja številčne moči manjšine, če bi rešitev vsebovala odstotno klavzulo. Vsekakor je najprej na potezi zvezna vlada na Dunaju oz. zvezni kancler Faymann, je še pristavil koroški deželni glavar. Kot je znano, je bil Inzko na ponedeljkovem zasedanju Zbora narodnih predstavnikov (ZNP), najvišjega gremija NSKS, kot edini kandidat predlagan za novega predsednika, ni pa še dal dokončne privolitve. Pred tem mora še nekaj stvari razčistiti, je sporočil ugledni diplomat Inz-ko. Med drugim »bi se moral formirati dober tim«, nadalje bi Inzko rad imel bolj jasno sliko o financah in kadrovski situaciji pri NSKS. Potreben bi bil tudi poslujoči tajnik, kajti njegova naloga v Bosni in Hercegovini je »strahovito zahtevna« in bi lahko bil le malo časa na Koroškem. Do Inzkove dokončne odločitve (predvidoma še meseca maja) in nadaljevanja v ponedeljek prekinjene seje ZNP bo NSKS še naprej vodil nekdanji predsednik Karel Smolle, ki je na seji Zbora narodnih predstavnikov 29. marca letos odstopil skupaj s celotnim predsedstvom, ker je ZNP z jasno večino zavrnil predlog predsedstva o samorazpustitvi NSKS. Ivan Lukan špeter - Jutri že tradicionalna pobuda učencev zadnjega razreda dvojezične osvnovne šole Letošnji posvet posvečen okolju Učenci 5. A in 5. B razreda bodo prisotnim prikazali, kaj razumejo pod naslovom Šesti čut za čisti svet Na lanskem posvetu so učenci na različne načine predstavili Benečijo včeraj, danes in jutri nm ŠPETER - »Šesti čut za čisti svet« je naslov sedmega posveta otrok za otroke, ki ga vsako leto prirejajo učenci zadnjega razreda dvojezične osnovne šole v Špetru. Vsako leto izberejo novo zanimivo in aktualno temo in med letom zbirajo gradivo za posvet. Letos so se učenci 5.A in 5.B razreda odločili, da bodo posebno pozornost namenili ekologiji, v petek, ob 18. uri, pa bodo v občinski dvorani v Špetru učencem ostalih razredov, sorodnikom in drugim obiskovalcem predstavili vse, kar so se naučili. V zadnjih dveh letih so učenci špeterske dvojezične šole pripravili posveta z naslovom »Naša Benečija včeraj, danes, jutri« in »Evropa: različni, a enaki«. Vsi dosedanji posveti so naleteli na veliko zanimanje in prav gotovo bo tako tudi letos, ko bo to še dodatna priložnost, da se s čim bolj številno prisotnostjo opozori na problem, v katerem se je letos znašla šola, ko je čez noč ostala brez lastne strehe nad glavo. (NM) 4 Četrtek, 22. aprila 2010 GOSPODARSTVO gibanja - Spomladanska napoved Mednarodnega gospodarskega sklada (IMF) Svetovno gospodarstvo okreva hitreje od pričakovanj Izrazita rast v ZDA in hitro razvijajočih se državah - Evropa stagnira, enako Italija in Slovenija TRST - Oživljanje svetovnega gospodarstva poteka »boljše od pričakovanj«, čeprav je intenzivnost pokrizne rasti različna v različnih predelih sveta, ugotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF) v svoji spomladanski gospodarski napovedi. Letos naj bi svetovno gospodarstvo raslo po 4,2-odstotni stopnji, medtem ko je IMF še v januarju napovedoval 3,9-odstotno rast. Ob tem IMF opozarja, da je gospodarsko okrevanje še vedno precej ranljivo, največja nevarnost pa so težave nekaterih držav zaradi visoke zadolženosti. Tako IMF poudarja, da so napovedi zelo negotove. Medtem ko IMF za letos napoveduje 4,2-odstotno rast svetovnega gospodarstva, naj bi to v letu 2011 raslo po 4,3-od-stotni stopnji. Lani se je svetovno gospodarstvo skrčilo za 0,6 odstotka. Območje srednje in vzhodne Evrope, ki je lani beležilo 3,7-odstoten padec gospodarske rasti, naj bi letos beležilo 2,8-od-stotno rast, v prihodnjem letu pa naj bi bila ta 3,4-odstotna. Rast ameriškega gospodarstva naj bi letos znašala 3,1 odstotka, prihodnje leto pa 2,6 odstotka. ZDA so lani beležile največji padec gospodarstva po letu 1946 (2,4 odstotka). Območju evra, ki je v 2009 zabeležilo 4,1-odstoten padec, IMF za letos napoveduje enoodstotno gospodarsko rast, za leto 2011 pa 1,5-odstotno. Francija in Nemčija naj bi letos beležili zmerno rast (1,2 oz. 1,5 odstotka), v letu 2011 pa naj bi bila gospodarska rast v Nemčiji 1,7-odstotna, v Franciji pa 1,8-odstot-na. Italija naj bi letos beležila 0,8-odstot-no rast, v 2011 pa 1,2-odstotno. Manjša gospodarstva iz območja evra, kot so Grčija, Irska, Portugalska in Španija, bodo zaradi visokega javnega dolga in neravnovesij v tekočem proračunu potrebovala dlje časa za okrevanje. Tako naj bi se grško gospodarstvo letos skrčilo za dva odstotka, irsko za 1,5 odstotka in špansko za 0,4 odstotka, portugalsko gospodarstvo pa naj bi raslo po 0,3-odstotni stopnji. Velika Britanija, ki je sicer članica Evropske unije, ne pa tudi območja evra, naj bi letos zabeležila 1,2-odstotno rast gospodarstva. IMF ob tem napoveduje de-preciacijo funta, zaradi česar se bo britanski izvoz okrepil, domače povpraševanje pa bo razmeroma šibko. Velika Britanija naj bi prihodnje leto dosegla 2,5-od-stotno rast gospodarstva. Japonsko gospodarstvo, ki se je lani skrčilo za 5,2 odstotka, bo letos po napovedih IMF raslo po 1,9-odstotni stopnji, prihodnje leto pa naj bi bila gospodarska rast dveodstotna. ad formandum Tečaj o kavi od rastline do espressa TRST - Dobro kavo espresso spoznamo v najlepši luči le s popolno skrbnostjo pri njeni pripravi. Za pripravo popolnega espressa potrebujemo predvsem izvrstno kavno mešanico, ki s skrbno usklajenostjo izbranih kavnih zrn in njihove obdelave omogoča primerno sprostitev najboljših lastnosti kave. Gostinski učni center Ad formanduma prireja v sodelovanju z Gostinsko sekcijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) in pražarno Vidiz & Kessler nadaljevalni tečaj za pripravo odlične skodelice kave. Tečaj je namenjen tistim, ki se poklicno ukvarjajo z gostinstvom (lastnikom in zaposlenim v gostinskih lokalih, natakarjem in ostalim operaterjem v gostinskem sektorju). Tečaj (v italijanščini s prispevkom 90 evrov) bo vodil Vittorio Agosti, teoretičnemu delu pa bodo sledile praktične vaje in degustacija. Tečaj bo v ponedeljek, 3. maja od 14. do 18. ure v pražarni Vidiz & Kessler (Zgonik, Proseška postaja 5/b). Vpisovanje na Ad formandum, tel. 040566360, e-mail: info@adformandum.eu. Predstavniki IMF med včerajšnjo tiskovno konferenco ob predstavitvi spomladanske gospodarske napovedi ansa Rusko gospodarstvo, ki se je v letu 2009 skrčilo za 7,9 odstotka, naj bi letos beležilo štiriodstotno rast, v prihodnjem letu pa naj bi bila rast 3,3-odstotna. Kitajsko gospodarstvo bo po napovedih IMF letos raslo po 10-odstotni stopnji, prihodnje leto pa po 9,9-odstotni. Indija naj bi letos zabeležila 8,8-odstotno rast, v letu 2011 pa 8,4-odstotno. Območje evra bo letos po napovedih IMF beležilo enoodstotno gospodarsko rast, v letu 2011 pa naj bi bila rast 1,5-od-stotna, je razvidno iz popravljene gospodarske napovedi IMF. Za Italijo znižane napovedi Po lanskem več kot petodstotnem skrčenju italijanskega gospodarstva je FMI za Italijo popravil januarske napovedi navzdol. Za letos ji napoveduje za 0,2 odstotka nižjo, 0,8-odstotno rast, za prihodnje leto pa 1,2-odstotno rast, kar je za desetinko odstotka manj kot v januarski napovedi. Na področju brezposelnosti se Italija brani, saj naj bi bila letos stopnja brezposelnosti 8,7-, prihodnje leto pa 8,6-odstotna. Slovenija z 1,1-odstotno rastjo Sloveniji IMF za letošnje leto napoveduje 1,1-odstotno gospodarsko rast, v prihodnjem letu pa naj bi raslo po dveod-stotni stopnji. Lani se je slovensko gospodarstvo skrčilo za 7,3 odstotka. Lani je Slovenija zabeležila 0,8-odstotno inflacijo, letos naj bi po napovedih IMF dosegla 1,5 odstotka, v prihodnjem letu pa 2,3 odstotka. Danes na sedežu MIB Festival mest-podjetij TRST - Na sedežu tržaške poslovne šole MIB School of management v palači Ferdinandej bo danes (ob 9.30) Festival mest-podjetij, na katerem bodo sodelovali Predsednik poslovne šole Enrico Cucchiani, tržaški občinski odbornik za vzgojo in raziskovanje Giorgio Rossi, rektor tržaške univerze Francesco Peroni, direktor mednarodne šole Sissa Stefano Fantoni, predsednik AREA Science parka Giancarlo Michellone in predsednik Dežele FJK Ren-zo Tondo, kateremu bo pripadla sklepna beseda. Tržaška postaja festivala, ki se loteva aktualnih teme severovzhodnega dela države, bo posvečena Trstu kot raziskovalnemu polu za severovzhodno Italijo. Mladi industrijci za stalno in globalno izobraževanje TRST - V skrbi za permanentno in globalno izobraževanje, ki je potrebno za odgovarjanje na potrebe podjetij in trga, so tržaški mladi industrijci - s sodelovanjem mednarodne organizacije študentov ekonomskih ved AIESEC -pripravili konferenco Različnost kot gospodarska in kulturna dodana vrednost za poklicno rast in podjetniški razvoj. Poročevalci na konferenci so bili predsednika AIESEC Chiara Pizzol, podpredsednik skupine mladih indu-strijcev Stefano Crechici, koordinator programa Erasmus na tržaški fakulteti za politične vede Diego Abenante in direktor poslovne šole MIB School of Management Vladimir Nanut. V skrbi za zdravje - na pošto TRST - Poštno podjetje Poste Italianesi je zamislilo posojilo Banco Posta Salute, posebej posvečeno financiranju stroškov za zdravje, torej zdravniške in stomatološke nege. Posojilo je mogoče najeti v vseh poštnih izpostavah v tržaški pokrajini, dobijo pa ga lahko delavci v odvisnem delovnem razmerju in upokojenci v starosti med 18 in 76 let. Posojilo od tisoč do pet tisoč evrov je mogoče vrniti v 12 do 60 obrokih po obrestni meri 7,90 odstotka (TAEG največ 8,21%), za odprtje kreditne linije pa niso potrebni birokratski postopki. banke - Skupščina delničarjev banke iz skupine Generali Banca Generali lani z osemkrat višjim čistim dobičkom kot leto prej TRST - Skupščina banke Banca Generali iz skupine krilatega leva je včeraj v Trstu odobrila poslovni obračun za leto 2009, iz katerega izhaja 63,2 milijona evrov čistega dobička, ker je osemkrat več od 7,9 milijona, kolikor ga je banka imela v poslovnem letu 2008. Skupščina delničarjev, ki jo je vodil predsednik upravnega sveta banke Giovanni Peris-sinotto, je sklenila razdelitev dividende po 0,45 evra za delnico. Banca Generali je imela 31. decembra 2009 aktivo v vrednosti 3 milijarde 988 milijonov evrov, konsolidi-rano čisto premoženje pa se je povzpelo na 268,5 milijona evrov. Na koncu skupščine so delničarji odobrili še bilanco kontrolirane banke Banca BSI Italia, ki je zabeležila izgubo za 21,9 milijona evrov. Zelo pozitivni so podatki o glavni dejavnosti Bance Generali, ki je specializirana za upravljanje sredstev varčevalcev. Povprečni donos depozitov varčevalcev je lani - kljub finančni krizi -znašal 8,3 odstotka, pri čemer se je pri Giovanni Perissinotto arhiv upravljanju premoženja dvignil na 10,5 odstotka in pri skladih sicav na 15,3 odstotka. Varčevalni proizvodi Bance Generali so imeli povprečni 16-odstotni donos, kar je skoraj 10 odstotnih točk več od povprečja italijanske industrije investicijskih skladov (6,4%). »Ti rezultati so še posebno pomembni, ker dokazujejo, da je banka, potem ko je uspela zaščititi kapital svojih strank pred težko finančno krizo v letu 2008, lani izrabila zagon finančnih trgov in uspela nagraditi svoje varčevalce,« je komentiral predsednik banke Perissi- notto. Ko je govoril o prvih trendih letošnjega poslovanja, pa je povedal, da je Banca Generali začela leto s 350 milijoni evrov čistih zbranih sredstev, od česar odpade 70 odstotkov na naložbe v varčevalne in zavarovalne produkte. Banca Generali kotira na milanski borzi, kjer je lani njena vrednost od začetne 2,77 evra decembra zrasla na 8,50 evra, kar je znatno večji rezultat od gibanja borznih indeksov. Cena delnice je tako presegla vrednost, ki jo je imela ob borznem debutu. »Poslovni rezultati lanskega leta so bili zelo favorizirani z rastjo mednarodnih finančnih trgov, ki pa kljub vsemu ostajajo težko razvozljivi kar zadeva prihodnja gibanja in zato predstavljajo močne izzive,« je priznal Perissinotto, ki je na včerajšnji skupščini pohvalil »odlično moštvo 350 tisoč zaposlenih« v skupini Gruppo Generali, kamor sodijo seveda človeški resurzi v banki. »Imeti moramo najboljše moči. Veliko konkurenčnih družb ima probleme, ker ne razpolagajo z njimi,« je ocenil Perissinotto. _ EVRO 1,3373 $ -0,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. aprila 2010 evro (povprečni tečaj) valute 21.4. 20.4. ameriški dolar 1,3373 1,3486 japonski jen 124,65 91304 125,32 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 38,9845 59,5830 9,2047 39,2535 60,0060 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti ini" 7,4421 0,86900 uijpuwjy 7,4423 0,87650 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ UfOU -J\J\J 9,5954 7,8955 \J,0 / UJU 9,6450 7,9475 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona o/irstCKi Tnn« 25,286 1 4329 25,309 1 4334 jVILoIjKI llallh. estonska krona trtrint 15,6466 264 13 15,6466 264,93 1 1 la432.^951 ftrtvMidiite&oriziari&re.li- inraííiiiiin&iímiiariíre.ii priretjhelii y sgdelü^njii r. ItfififtlÎFÏftre ® y ß LUU>r T CritfHU FkfripA