III. leto. Štev. 30.
1916. Julius 23.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma    .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   3 K.
v Ameriko   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  .6 K.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma   2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .   5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
„Míli se mi vnožina".
Siromaška vnožina je nasledüvala Jezuša v püstíno, kde ne bilo živeža, pa je te pravo té rečí, prle, kak je bahráno lüdi, štere reči so ne samo za té dén spomina pune, nego za vsako vüro njegovoga zemelskoga živlenja.
Zato je prišeo, za to je ležao nági v jaslicaj pa víso slečeni na kríži, ár se njemi je mílila vnožina človeča. Slekeo se je z cela z svojega božanstva, v našoj podobi, kak nevolen človek je hodo po tom sveti pa od tistoga mao se godilo čüde smilenosti na oenati.—
Najšeo je naime zvün sebe tüdi naslednike, šteri so zarazmeli njegovo samaritansko Srcé pa so šli ískat vnožine, ka bi njoj pomogli z telovnimi i düševními dári.
Pred njegovim časom ne bilo síro-tíšnice, niti posojilnice, ne závoda za siromáke, niti penzije za starce. Smilenja so poganje ne poznan proti slabim i zapüščenim, vsaki je mogeo sam glédali, kak de živo, ki pa ne mogeo živeti, je slobodno preišeo, nišče se ne brigao za njega.
Za düše pa se skrbeti, je bio náj-pozadnješi poseo poganskih národov. Vere navuka je ne bilo tam; kak je štera hiža štela, tak je blodila med rázličnimi prípovestmi od drűgoga sveta, nanč za včenjé mladine se ne skrbo nišče, ki je meo občem, je pláčap kakšega vučitela, ki njemi deco včio, ki so pa ne meli s kem pláčati drágoga vučenjáka, so rasli gori, kak kopnve za plotom.
Jezušova vera, milüvanje vnožine je rédíla prve šole v kloštraj, ona je prinesla miloščo verenávnkk mladíni, milüvanje vnožine je gnalo apoštole okoli po sveti, naj včijo vse národe pa za apoštolami jezero i jezero missio-nárov, ki glásijo evangelium nájbole zaostánjenim národom ino je poleg
toga včijo tüdi na vsa znánja i oprávila, štera so človeki na olejšanje zemelskoga žitka potrebna.
Smilenje Kristušovo proti vnožini je včinolo pri ednom sv. Karol! Borro-mejskom, ka je (vse zodao, s kem je ládao, naj bi samo siromákom pomočti mogeo; smilenje Jezušovo je genolo Srcé sv. Ferenca Assiskoga, ka je boš, gologlav z vrečom na rámenih šo od hiše do hiže pobirat áhnoštvo ino to delít siromákom. .
Ništerni Právijo, ka dnes ne po-trebüjemo toga smilenja: Siromákov, praj, ne med—sirmi, vsaki má svoj vsakdenéšnji krűh. Malo bole se zgledni okoli sébe, ki tak gučiš pa odprí vüha i oči, pa jih nájdeš vse puno, ki strá-dajo, samo ka ne vdáríjo na veliki bobén svoje nevole. Keliko betežastih, slabih lüdi i rodovín živé skrívomá vu velikoj potrebčini, to samo tisti zná, komi se za volo Jezuša míli vnožina.
»Dajte pa se vam dá tüdi*, je pravo Jezuš. Pomágajte nevolam, ki so vam bratje i sestre v Bogi. „Z kak-šov merov te ví morili, z takšov de se ínerilo tüdi vam*, so tüdi njegove reči pa se naj nikši premožen ne gizdávi, ka se njegova mera ne prevrže, ár »Gospodov den hitro pride, kak tolvaj", pa ti zrok vzeme vsa, šterimi ládaš.
Kelko je pa ešče tistih, ki so na düši siromácje, šteri so nikdár, ali jako malo čüli kaj od Bogá, od njegove-večnosti, od ostre sodbe pa lübezni ve smilenosti! Vsi tej so potrebni návuka, dobre példo, lübézni punoga nagovár-janja, ka postánejo bolši ino si nájdejo zveličanje.
Naj se nam míli tá vnožina. Molmo za njo, dajmo njoj dober zgléd, kárajmo jo, či hodi pobožnih potáj, pohválimo jo, či dela dobro. Za to vsi mámo priliko vsaki dén. Voják v ka-sárnaj, ali vu strelni járkaj rávno tak, kak domači v svojoj vési i hiži.
Pa či de se nam tak mílila vnožina, te nam to milüvanje prinesé novi sád vékšega božega blagoslova.
Den Marijinoga Lista in Novin.
Dnes tjeden, julija 30-ga smo zvolili za den Marijinoga Lista i Novin. Te den naj se odprejo srca Slovencov i prido z svojimi milodari na pomoč Marijinomi Listi i Novinam, ka ne prenehata. Mill düh Jezušov, šteroga širijo ti naši spisi v sladkoj maternoj reči, naj se li dale širi, naj dale živi, naj se vkorni,-" ka se čem več nemrtelnih, neskončno dragih düš reši, posvéti, spopolni. Za rešenje düš pišemo. Ljübezen do teh nas goni. Ljübezen do svojega lüdstva nam krepi slabe, peša-joče moči. Ljübezen do domovine blago nam pero drži v tresečoj se roki. Ali ti zadnji napori našega živlenja, to skrajno mantranje i požrtvoválnost vsa bode zaman, če ne ga peneznih pomoči. Odkrili smo pred partjednih, da potrebüjemo 2200 K podpore. Do 300 K je od tistimal že prišlo, ovo bi pa radi to nedelo nabrali. Prosimo zato vsakoga Slovenca, Vogre ali kakšekoli narodnosti je i Zvedi za našo potrebo, naj te den Bogi na čast i düšam na hasek darüje, kaj premore, na podporo našega dobroga tiska. V vsakoj občini naj se pobira te den i se prekdá širiteli, ali g. dühovnik]*, ki nam dare do rok pošlejo. Kje je že pobirano, tam ne prosimo te zbire.
Prosimo od onih, ki nikaj ne morejo dati, konči edno Zdravo Marijo za darovnike i obrambo sv. Drüžine za naš tisk. — Ki malo majo, od tistih malo prosimo, ki pa dosta majo, od tistih velike dare Želemo. To pa ne iz svoje, nego poleg božje vole. Sveti Düh Bog veli naime po sv. Tobiji: „ Od svojega premoženja dam} miloščino, in svojega obraza ne obračaj od niednoga
2.
NOVINE
1916. julius 25.
siromakom tak se naime bo zgodilo, da tüdi Gospod od tebe ne bo obrno svojega lica. Kak prernoreš, tak bodi vsmilen. Če maš dosta, obilno dajaj; če maš malo si prizadevaj, tüdi malo rad po-delili.* (Tob. IV. 7 — 9.)
Za darovnike i njihove živoče pa preminole se brezplačno obslüži osem svetih meš na čast sv. Drűžin!, od te nedele do prišestne vsaki den edna.
Jezus, Marija, Jožef, blagoslovi vse darovnike i njihove drage.
Vredništvo.
Bojna.
Za tri dni bo god sv. Ane. Od nje skoro nikaj ne vemo. Pa ravno zato, ka malo Znamo od nje, je dokaz ka je velika svetica bila. Po rečah sv. Pisma je Bog „skrbi Bog.* Glej na oltar i v máloj hostiji spoznaš, ka je tak. Bog je té šege, ka bi po človečem gučao, skriva se i skriva tüdi svoje svétce. Tei se naime po njegovom zgledi ravnajo. I čem vekši je svetnik, tem bole je prikrit. Najmenje Znamo od BL D. Marije živlenja, štera je svetejša kak vsi angelje i svetniki vküp. Od sv. Ane ravnotak malo Znamo i iz te malenkosti sklepamo na njeno velikost. Ka je mogla velika düša biti, dokaže velikost njene hčeri, B. D. Marije. Tak dober, imeniten sad je ne mogo na slabom drevi zrasti. Ta velikost i ple-menitost sv. Ane ka je svoje dete popolnoma poleg bože vole odgojila, me sili, (dragi vojaki, da bi vas proso ne-česa. To, da bi za svojo deco i vse deco vojakov na čast sv. Ani osem dni nekaj zmolili, če več ne edno zdravomarijo. Jeli, ka včinite? Vüpam se. Mi domači vsi se v te namen zdrü-žimo z vašimi molitvami.
Zdaj pa glejmo poročila z bojišč, štera so sledeča:
Rusko bojišče. Tak pri Sfohod reki, kak od Bučača na zapad so Rusi napadali, ali odbiti so. Rusko uradno poročilo glasi, ka so od začetka zdajšnjih napadov 266 jezer naših vlovili. Naše uradno poročilo nato odgovarja, ka če bi to istina bila, bi nam mogla že tam cela vojska sfaliti, ar cela, štera je tam stala, je ne dosta vekša bila. — Pri Mikulicg, proti vogrskoj meji so sédmi ruski napad naše vitéške čete odbile. Samo pred ednov postojankov 1200 mrtvih Rusov leži. Pri Skrobom so naše čete Rusom vzele postojanke i jih više 1500 vlovile. — Na drügih krajah ruskoga bojišča ne bilo spremembe.
Francozko angleške bojišče. Angleži so zasedli Contalmaison. Pred Verduuom Nemci napredüjejo. Znova so vlovili do 2500 Francozov. Med Pozieres i Loguevalom ležecih jarkov en del i troneski log so Nemci zgübili. — Portugalci ido Francozom na pomoč. 23 jezer jih je sedlo na ladjo, da se odpelajo na zapadne bojišče.
Na türskom bojišči nega nikše spremembe.
Talijansko bojišče. Talijani so srdito napadali proti Monte Dosta i Monte Interroto krajini, ali drügo so nej dosegnoti, kak neizmerne zgübe.
Na morji. Pri sodni Otranto je naš podmorski čun potopo talijanski torpedo! rüšilec. — Nemški podmorski čuni so vničili angležko 7000 tonnsko pomožno križarico i 3 oborožene ču-varske ladje. — Rusi so zaplenili dva veliki va nemškiva parnika; eden je naklajen bio z kovalinov. — Türki so več ménjših ruskih ladj potopili na Čarnom Morji.
Dom i svet.
Vladne odredbe. Vlada je odrédila, da vsaki more, če od 50 kil više kave ma pri hiši, to okrajnami glavarati naznaniti. Trvgovci so dužni to „ka-vinskomi središči “ naznaniti v Budapest, štero je od vlade osnovano, ka de po celoj državi kavo razpošilalo. Brezi toga nisče ne dobi kave. — Določena je tüdi cena letošnjih pridelke v. Za železno i zalavsko županijo pšenica 41 kor. 50‘-fil., žito i sohržica 34 kor., ječmen 33 kor., po sto kilah do dec 15-ga. Po 15. decembri pšenica 37 kor. 50 fil., žito 31 kor., ječmen 30 kor. Ovsa cena je do dec. 15-ga 40 kor., zatém pa 37 kor. Prose meter je 40 kor. — Če pšenice 100 litrov od 76 kil več ma, do 78 kil je 20 fil. dragša, zatém pa do 81 kil pri vsakoj kili 15 filerov; če pa od 75 kil menje má, do 73 kil je 20 fil. falejša, do 71 kil pa pri vsakoj kili 30 filerov. — Če žito od 71 kil več má, do 74 kil je pri kili 15 filerov dragše če pa menje do 68 kil teliko falejše. — V teh cenah je vožnja do železniške postaje tüdi notri, ne pa vroče. — Prestopači odredbe do kaštigani z 6 mesečnov vozov, 2000 kor. plačov i če še dohodek more določi!!, dvakrat teliko kazni plačajo. Ki küpi dragše, nego oblasti to naznani, ne spadne po kaštigo.
Cena svinj i svinjine v železnoj županiji je po podžupani Herbst Gezi v sledečem poločena:
Na živo vage od 60 do 90 kil 6 kor. 12 fil., kda; na mrtvo vage kelikokoli vaga 6 kor. 93 kil., cela mrtva ali polovina 7 kor. 40 fil., salo 8 kor. 20 fil., špeh 7 kor. 80 fil., friško meso 6 kor. 12 fil., povodjeno 8 kor. 50 fil., hamica 9 kor., mesene klobase 8 kor., drüge 5 kor., ocverki 4 kor., žujca 3 kor., koža 2 kor., droba 4 kor., kühana hamica 13 kor., mást 10 kor., zaprprana, pripravljena slavna 10 kor. — Te cene so za trgvino. Okrajni glavarie (^szolgabiró) smejo tüdi menjše cene določi^.
Španjolsko. V Madridi so razglasi nagli sod za včijo strajka železni-čarov.
Srbija. Vojaški nadglavar Srbije Grof Salis-Seervis je oproščen svoje slüžbe.
Nemčija. Nemci delajo povodne trgovske ladje, z šterimi do si mogoči
živež i drüge potrebne reči spraviti ne da bi ladje prišle v roke Angleškom, šteri so morje z svojimi vojnimi lad-jami zaprti. Te nove trgovske ladje vozijo naime pod vodov. Dve sta že gotovive i srečno prišle v Ameriko. Dužina edne ladje je 315 črevlov, širina pa SO črevlov. Prvoj je ime »Deutsch-land“ (Nemčija.) Štirijezero mil poti je ta ladja napravila ino te 90 mil pod vodov.
Pod orožje moro stopiti leta 1897 rojeni aug. 1-ga, če so pred julijom 22 Trn bili na nabori. Če so po 22. julij!, te aug. 10-ga, ki so za pripravne bili spoznani.
Argentinia. Na predsednika argen-tiniške ljüdovlade je Mandreni Janoš anarehist strelo i ga je rano.
Primorsko, Goričko glavarstvo je izdalo odrédbo proti pijanosti. Krčmar in vsaki tržec opojnih pijač, ki da piti človeki, šteri je očivesno že pijan, bo ostro kaštigan od politične oblasti. — Zaistino spametna odrédba. Oda bi jo vpelali tüdi Prinas i jo raztegnoli ešče na pijance, to je, ka bi vsaki telikokrat bio kaznovan, kelikokrát bi se zapojo. Včasi bi menje tatvine i drügih grehov bilo.
Strašne grehote küsečkoga okrajnoga glavara.
V Köszeg mesti, štero zavolo sirotišnice dobro poznajo v našem odčaljenom slovenskom kraji tüdi, ár je v njej večina naših dühovnikov začela svoje včenje je okrajni glavar (fő-szolgabiró) bio Rusa Béla. Te nesrečen pogla-var je sramoto prineso na svojo slüžbo. Te najgrša nečistnik je bio. On, ki bi dužen bio z svojov oblástjov zatreti vsako razvüzdanost, je takšo gojio v svojem srci, ka je med ne-mov stvarjov nikdár ne najti. Tristo nesrámne pisem so najšli pri njem. Neèisto je živo z ednov zakonskov ženškov, Kiss Štefana ženov, šteri je v Ameriki, kda se je te navolo, se je k njeni m hčeram obrno; najstarejša ma ž njim dveletno dete, Štero še dnesdén ne krščeno i v krstno knjigo ne vpelano na njegovo Prepoved; to drügo hčer, kda je zano-sila od njega, je nagučati, naj dete zaprávi, kaj je tüdi včinila v Beči. Kaj pa zdáj pride, pri tom bi ráj jokao, kak pisao; nego naj sprevidi vsaka mati, kak zgrabljive zverína so na sveti i de pazili na svoje hčeri, kda de je na slüžbo davala, le opišem. Ta Kissovica je mela še edno hčerko, 12 let staro Gizello. To si je zdaj Zvolo te človeči divjak. 1200 K je obečao materi, naj njemi to dele za neči-stovanje prekdá. I tá, ne- mati, nego divjáčine nésmilena je to včinila. Neèistovao je z tem detetom, je dete pokvaro i dete ga je tüdi ovadilo. Prijali i zaprti so ga. Njegovo čast spunjava dočasno Guary Deo. Z nikšov Berger-cov i vučitelicov je tüdi meo grešno znanje i naj se njegova dela zakrijejo, je v Pešt hodo i pisma prvoj pisana žežgao. Vse edno, teliko se je vendar zvedilo, ka pra-vičnoj kazni vujti ne de mogo. — Mi, kda to objavimo, dvoji namen mamo pred očmi: 1) ne dati v mesta na slüžbo svoje dece, samo v zaistino pošteno hišo, kje se obdržava katoličanska vera: post, sv. meša, spoved itd., i ob. 2) zato, naj vidimo kam zablodi človek, če ne moli in k svestvam ne hodi. Prosti naš kmečki stan keliko bole nas na pravoj poti obdrži, kak slabo odgojeni, brezveren gospodski. Dajmo dobromi Bogi zato hvalo zato i ne Želimo biti .kmečki gospodje." Takši hitro vero zgübijo. I kda te grda grehe iz celoga srca obsodimo, pomilüjmo te grešne, blodne düše, pa molimo za nje.
1916. julius 23.
NOVINE
3.
Pismo na bojišče.
Bl. D. Marja je častitljivoj Sestri Mariji iz Agrede te reči pravila: „Iz med vseh nevarnostih, štere se protijo človečoj slabosti, je edna tih najvekših ona štera iz poželjivosti tela Prihaja. I ravno zato, ka je človek slab, meso njemi je pa sovražno i nikdar ne spi i še v njem prebiva zato zgübi po tom sovražnom teli jako dosta ljüdi božjo miloščo. Najpripravnejše i najgotovejše sredstvo naj se to premága je za tébe i za vsakoga potrebno živeti v britkosti i pokori i občutkom ne dovolili nikšega pokoja i razveseljávmja i žnjimi ne-razdrljivo zvezo narediti, ka ne do želeli, samo kaj je potrebno i kaj rázum dovoli*. (Mijs. eiv. in. Str. 29.)
Te reči Bl. D. Marija, nas opominajo, dragi vojaki, ka če neščemo milošče i večnoga blaženoga žitka po nečistosti zgübiti, moremo svoje ob-čütke močno čuvati i nikaj ne gledati, poslűšali, kušali i se ničesa ne dotikati, samo kaj je potrebno, na kaj gledoč nam pamet pravi poleg düšne vesti: to smete včiniti. Vsi občütki so nevarni, ali nieden ne tak, kak okus. Kušali ali koštavati pravimo jelo i pilo. Nevednost toga občütka je semenišče nečistoče. Svéti Hijeronim pravi „Sit 'želodec je semenišče poželjivosti* (Ad Jov. 1. 2.) Nemogoče je, da ne bi meli nečiste skűšnjáve i ne mogoče je zato, da ne bi nas premagale, če mo neréd ni v jeli, če mo vsikdar kaj trüskali pod zobmi ali pa več jeli, kak nam trebe.
Pilo je pa ešče bole nevarno. Alkohol, opajne pijače so ogenj, štere krv vužigajo. To me trebe niti svedoči. Vsaki posebi zna, ka če vino, žganico, močen tej pije, njemi té reči krv zbuntajo, jo po žilah močno sem-tam gonijo i zroküjejo slabost razuma, slabost tela i slabost düše. Jeli ka je tak? Ne guči Pijánec morebit noro, ali ne kaplje od slabosti? Kaplje v blato, grabo, najbole pa kaplje v nečistost. Sv. Hijeronim pravi, če ščeš obrániti -sveto Čistost, ogibaj se vina, kak čemera*. (Hier. od kust.) Ali če neščeš svetniki vervati, ki pravi, „ka je čistoga pijavca še ne vido", veri, — moreš vervati božjoj reči, štera se tak le glasi „ Vino nečistost dela“ (Preg. 20. 1.) Dragi slovenski vojak, če ščeš svojemi zreče-nomi narodi Zdravo pokolenje püstiti, živi trezno, ne pij nikših opojnih pijač, ali pa celo zmerno i trezno. Pijancov rod je razvüzdan i slab na teli pa pameti. Od takših pa čakati nikaj ne moremo v bodočnosti. Žalostno nam 'svedoči naime vsaka občina, ka naj-
vekši nesramnjaki i zanikojnci so ravno njeni pijanci. — Pitanje je zdaj, kak se pijanstva moremo ognoti? To razložimo prihodnjič.
Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Gut-man Ferenc z Bogojine; junaško smrt je pretrpo 1. 1915. fébr. 26-ga pri Vola-Michovi. Rojen je v Bogojini I. 1892 i slüžo v 20. dom. pp. 2. stotniji; Stanko Ignac iz Trnja; spadno je zdaj, kak glasi Marton Martin pajdaš iz D. Bistrice. Srce Jezušovo daj pokojnim večni mir, njihovim domačim pa srčno tolažbo. — Vlovljen je: Kolarič Mihaly iz Trnja.
V porodi je mrla dnes tjeden na Dolnjoj Bistrici Vogrinec Matjaša žena. Osmo dete je porodila i za tem včasi düšo püstila. Mož je bio doma na sloboščini i 3 dni pred nesrečov nazájodišo. Ostalo je v žaloštnoj hiši samo sedmere nedoraščene sirotinske dece.
Osmrčen je poslanec Dr. Battisti, šteri je od nas k Taljanom skočo. Naši so ga vlovili, kak stotnika taljanskoga i na smrt obsodili.
Junaški Slovenci in Hrvatje. Vojno poročilo od 10. julija naznanja, ka kda so Italíjani napadnoli naše čete pri Cima Dieci in Monte Zeblo, da bi pre-bili naše postojanke, so se odlikován posebno Slovenci in Horvatje v ljutom ročnom meteži' tak, ka" so Maši niedne postojanke ne zgübili.
Marijini Listi meseca junija še razpošilajo. Od višešnje cerkvene oblasti potrdjena pobožnost od Marijinih sedmerih zèmelskih ino nebeskih radosti se najde v njih. Vnogi so zve-davali, kak bi to pobožnost opravlati. Zdaj jo majo obširno popisano. Za dosego blaženoga mirű več ne mogoče včiniti,, kak če što v to drüžbo stopi. Odločite se i Zglasite se! Zadnja stran Lista je prazne, sem se lehko spišejo iména 14 drüžbenikov ali drüžbeni*:. Veliko delo, kakše je i mir, samo trezen narod more doseči, zato je podlaga te drüžbe treznost. Pijánec zobston moli i prosi.
Velika vročina ino süša láda, kak nam pišejo vojaki, v Dalmaciji. Dežja je že sedem tjednov ne bilo, vročine je pa 35 stopinj.
Nove desetkronske banke so vdar-jene i vütro, julija 24-ga se vržejo v promet. Leta 1904. jan. 2. vdarjene banke do nevaláne, ali termin neveljane ešče ne določen.
Zvone že dolvlačijo v železnoj županiji. Pomali pride red na Slovensko krajino tüdi. Szombathely mesto je že tüdi zgübilo svoje.
Strelo se je k smrti v Ottovcih 66 Iet star šoštar zato, ka je izmed dva sina vojaka nieden ne prišo domo na sloboščino. Jihva morebit zdaj püstijo? Potrpljivi bodimo, Bog vse vidi in vse plača.
Sodniji je naznanjena mačija, žena Bitonja Ferdinanda z Bakovec zato, ka je njegovo dete, šestletno Roziko z bitjom i gladom teško zmučila i ranila. Oča deteta je pri vojski.
Mro je v Radgoni Franc Pinterto častni kanonik, Okrožni dekan i mest-ni plebanoš v 78. leti svoje starosti. Krotkoga gospoda so naši Slovenci radi obiskavali pri sv. spovedi i visoko poštüvali. Naj počiva v miri.
Dva zgrabljeniva moža ma edna žena. Kak da je to mogoče? Prvoga moža so njoj zgrabili ranjenoga Srbi, od šteroga je te uradno poročilo glasilo, ka je mrtev. Nato se je ženska drügoč oženila. Te drügi mož je tüdi proti Srbom šo i toga so tüdi zgrabili. Te prvi je medtem ozdravo i oba sta prišla na otok Asinara. Tü je te drügi dobo fotografijo od žene i jestvino. Ujetniki so gledali fotografijo i prišla je tüdi do prvoga moža. Kda jo je opoznao, se je začeo z tem drügim prepirati, ali li hitro je zvedo, kak se je ta pomota zgodila i zatém veselo jo iz zavoja, šteroga je žena imajoča dva moža poslala.
Dol z trnoselna je spadno v Trnji Doma Jožefa 12 let star sin, Jožef, i se je tak teško rano na pljüčah i možganih, ka .je za par vür mro.
Veliki vihér je divjao v Dumjskona Novom Mesti poleg Beča. Lepoga mesta en del je ščista vničeni. Vihér je 28 ljüdih vmoro i više 200 jih je rano. Strašen viheri velika toča sta vničila tüdi krajino Nagrjvdrada.
Dol SO strelili v Varšavvi dve ženski, Han Leokadijo i Rutkovska Jozefino zato ka se je na njidve večkratno ro-parstvo posvedočilo.
Za božjo kazen držijo, ka je edna ženska poleg Zagreba trojčeti porodila, štere je od ednoga Rusa zanosila. Njem mož je v Rusiji vlovljen.
Pozdrav pošilajo: Solar Štefan, četovodja 48. pp. vsem Slovenskim ženam i materam pa dečki; pomilüje uboge, ka moro vso moško delo prevzeti, moža, sina, očo, šteri je dozdaj vse bio za nje, pa ostaviti, vnoge še tak, ka niti za njegov grob ne do znalo; v toj tužnoj misli pa Ie majo vojaki edno veselje, veselje do obrambe domovine, šteroj kričijo: »živi, živi domovina ;* Vučko Ladislav, topničar, Slovenske stariše i je oprosi, naj deco poleg na-vukov od dühovnikov dobljenih včijo ; Horvát Andraš, Bernadi Martin, Forjan Štefan, domobranci 20. dpp. vse Slovence, posebno dühovnike, se zahvalijo za slovensko čitenjé, štero njim goreč-nost vužiga do rojstne domovine pa vsem iz srca roko podajo i Zbogom povejo.
Ponesrečo se je v Szombathelyi letalec, Lichtl Jožef; z svojim strojom je z zraka spadno i se je ubio. Pokopao ga je vojni dühovnik Perčič Ferenc. Njegovi pajdaši so više odprtoga graha krožili z letalom v zráki i lepi rožni šopek püstili v njega.
4.
NOVINE
1916. julies 23.
Namesto francozkoga jezika se sme včiti bolgárski na trgovskih šolah poleg ministerske odredbe na Jüžnom Vogrskom.
Odlikovanje. Zorko Štefan, stražamešter, iz Bratonec, je odlikován za volo svoje verne slüžbe, v štero se je podao z dűšov, telom, z srebnim kri-žecom, okinčenim z koronov na trak! hrabrostne svetinje. — Kolarič Ivan, četovodja v 103. pp. iz Trnja, je dobo zavolo toga, ka je vničo sovrážni ok-lopni automobil, sledečo pismeno poh-valo od korpskommande : »Izrazijo Kolarič Ivani, Četovodji č. i. k. 48. pp. pri č. i. k. 103. pp. hválevredno pri-znanje od strani korspkommande v imeni najvišiša slüžbe za njegove pred nepri-játelom imenitno doprinešene slüžbe." K. Hoffmann Fml.
»Naj »Novine" ne prenehajo“, želejo naši vojaki zato, ka če se zgodi, do te oni v vekšoj nevarnosti. Ka je njuva žela ne prazne posvedočíjo z djanjom. Pošlejo 34 kor. podpore. Darüvali so sledeči: Mujdrica Janoš stražamešter iz Gančan 5 kor. 60 fil., Vegič Jožef desetnik iz Adrijanec 6 kor., z Trnja Lebar Jožef i Zsoldos Štefan vsaki 2 kor., z Renkovec Matjašec Ivan 2 kor., Zadravec Ivan 1 kor., Grüš-kovnjak Štefan z Žižkov 2 kor., Vučko Štefan z G. Bistrice 2 kor., Horvat Ferenc, poddesetnik iz Bogojine 1 kor., Kološa Ferenc z Streho več 1 kor., Horvat Andraš od Lipe 1 kor., Vegič Štefan z Adranec 4 kor. 40 fil., z Medjimurje : Novak Jožef četovodja, Klobučar^ Štefan, poddesetnik Zvonar Matjaš, četovodja, Škoda Ferenc, vsaki 1 kor. Vsi iz 48. pp. — Hvala na toj ljübezni. Vr.
Amerikanci dajte glas, što je poslao i na koj 43 kor. po Wiener Bank-Verein-i? Penezi so julija 8-ga prišli. — Iz Pittsburga je poslao nekak 14 kor. po The first Second National Bank of Pittsburg-banki. Odgovor: sto i na koj?
25-letnico svojega v mešništvo posvečenja obhajajo te dni preč g. Kocjan Štefan, pleb. v Števanovcih. Iz srca njim Želemo od strani Večnoga Pastira, obilno nebeskih dárov, od stranki dühovnikov, i vernoga Ijüdsva pa tisto občno, nevkaljeno ljübezen i poštüvanje, šteromi so se naš slav-ljenec dozdaj veselíli. — Na mnoga leta! Molimo vsi iz ljübezni za njih i njuvo še živočo mater, štera še tak srčno radüje srebrnoj svetoj meši svojega sina. Pred 25 leti, pri prvoj meši sina jo je bolezen posteli vezala, da se je ne mogla vdeležiti prvoga blagoslova, o naj njoj da dragi Jezus pri srebrnoj meši za to podvojenoga.
Na podporo Marijinoga Lista 1 Novin se darüvali t Pintarič Štefan z Veče-slavec nabrao 10 kor., Mencigar Agneš z Pertoče 2 kor., Ros Bara z Črensovec 1 kor., Horvat Janoš z Trnja 2 kor., Vaj-kovič Klara z Nedelice 1 kor., Horvat Roža z Čerensovec 5 kor., Hozjan Katá z V. Polane 4 kor., Filipan Jožef četovodja 5. pion. 2 kor., Šmolkovičz Jožef D. B. 2 kor., Pertoči Štefana žena v Rakiéani nabrala 20 kor., Mujdrica Janoš stražamešter 48 pp. nabrao 34 kor..
Forjan Štefan desetnik 28. pp. 4 kor., Roj-nik Štefan z Graca 20 kor., Horvat v Lena z Sr. Bistrice 2 kor., Žižek Verona z Žižkov 1 kor., Žalig Štefan 48 pp. 2 kor., Edna ženska z tišinske fare 1 kor. 60 fil. Gabor Jožef z Petanec 1 kor., Cigan Jožef z Petanec 40 fil,, Šoštarec Janoš z Tišine 50 fil., Šte-vanec Ivan z Tišine 1 kor., Rüžič Štefan 40 fill., Varga Lujz z Tropovec 50 fil., Kol-manko Štefan z Gradišča 50 fil., Horvath Jula od Lipe 2 kor., Forjan Četa od Lipe 2 kor., z Trnja Bedrnjak Ivan 20 fil., Kolenko Ivan 60 fil., Hozjan Marko 20 fil., Kolaric Mihal 40 fil., Zadravec Štefan 40 fil., Horvat Ana 20 fil., Horvat Marija 20 fil., Kolenko Marija 20 fil.. Salaj Marija 20 fil., Naročniki z Vančevesi 8 kor., Maučec Bara z Gančanov 5 kor., Morčic Jula z Koprivnika 4 kor., 6. Rože živ. R. V. 6 kor., Kováč Mirosláv nabrao na Sp. Slavečih 6 kor. 80 fil., Gračka Fara (nabrali preé. g. Bednarik Rudolf pl.) 30 kor., Kühar Štefana žena z Motovilec 3 kor,. Gredar Franciška z Doličov 1 kor., Kisilák Mikloša žena z Do-ličov 1 kor., Kočar Mihal z Gor. Slaveč 1 kor., Gomboc Antona žena z Motovilec 4 kor., Marič Štefan z Večeslavec 1 kor., Maček Ivan od sv. Jürja nabrao 11 kor. 50 fil., Horvat Anton z M. Srdišče 1 kor., 50 fil., Saj-noviè Franc z Gibine 1 kor., Smolkovič Matjaš topničar 3 kor., Kühar Alojz pleb. Nedela 5 kor., Dravec Jožef z Cankove 2 kor., Kočar Katá z Cankove 2 kor., Vogrinčič Marija z Cankove 1 kor. 50 fil., Kosednar Mihal Va-darci 1 kor., Haužar Mihal z Krašec 1 kor., Vogrinčič Mihal z Topolovec 1 kor., Ciglar Ana z Korošec 50 fil. Koštric Štefan Zadravec Ivan, vojaka z Tőrnišča 4 kor., Dominko Štefan pešak 12. pp. 3 kor. — Bog plati! (Dale.)
Na Rdeči krlž so na Petrovo nabrali v nedeličkoj notaršiji 323 kor. 20 fil. Dale so te občine: Velika Polana 140 kor. 50 fil., Brezovica 68 kor., Nedelica 115 kor. 70 fil.
Zdravejši bi bio vnogi človek če bi bole pazo na prebavo. Vnogoga mantra želočna bolezen, opeklina v obisti, riganje, stávlanje, zaprtina i drüge prebavske zmote. Drügi pa rábijo vznemirjajoča' sredstva za poganjanje, štera čreva slabijo pa se njim človek tak Privadi, ka vsikdar več jih more vzeti notri. Zato preporačamo Fellerove želodec krepèa-joče, ráhe rebarbárske ,,Elsapilule“. Tem se ne privadimo, ték povekšávajo, krče odprávijo, prebavo pomágájo, naprávijo stolec. — 6 škatlic franko 4 kor. 40 t, 12 škatlic 8 kor. 40 fil. Jedino je Feller V. Eugen lekarnik dela Stubica, Centralo 146. (Zagreb, žup.). Fellerova „EIsa" náprave so Vnogokrat odli-kovane z zlatimi i srebrnimi svetinjami.
Pošta.
Klemar Marija. Ropoči. Dobo sem 15 kor. naročnine i podpore. Bog plati.
Bojna Pošta za zaseb ne Zavitke se je stavila na slediča števila: 6, 10, 14, 20, 28,. 37, ti, 43, 76, 78, 81, 85, 91, 103, 109, 119, 139, 146, 148, 210, 228, 230, 301, 301/11, 301/IH, 303, 305, 306, 309, 310, 311„ 312, 314, 320, 321, 322, 325, 326, 327, 328, 329, 330, 331, 609, 614.
Strah
nas obide, če nam krv sili v glavo, če čütimo glavobol, nekrvnost, mrzloto, telovne bolečine krč, napjenost. Vse to shája navadno iz pró-bavskih zmot. Večkrat potro šimo slabo, napin-jajoeo, žmetno prebávljivo hrano, se pripeti, ka si želodec z premrzlimi pijačami prehladimo i večkrat zamüdimo pravočasno svoja droba sprázniti. Če zato nastopijo neprijétne, bolne, krčovite i nemirne razmere, potrebno je, naj zburkano prebavo, hranenje i krvotok kak náj hitrej v red denemo. Vnogo jezér priznnanj trdi, da v tej sluéájaj izvrstno pomaga močna svedska tinktura (tinctnra svedica), štera se i za životni essenc ali balzam zové. Vtiša bolečine, oživlja i pomirja živce, stolec naprávi, čisti, pripomore krvotok i odprávi vnogo betegov. Vsikdár bi jo mogli pri hiši meti proti naglim slabim čütenjom. Pomága proti naglici slabim čütenjom. Pomága proti krČi, napih-njenosti, riganji èrevoboli, bojazni, krvostávljanji, metanici, mržnji i drügim prebávskim zmoiam če je včasi pri rokáh. Pomaga prebávo i zato povekšava krv, jo krepi i zatogavolo je izvrstno sredstvo za slabokrvne i oslabljen« I Ka si ž njov hranenje v red postavijo. Vnogo snovi raztopi v našoj bráni, štere bi ovak nep-rebavno se vrgle vü z našega tela. Močno svedsko tinkturo moremo pri Feller V Eugen lekar-niki naročiti, Stubida, Centralo 146, Zagr. žup: 3 velike kant poštnine prosto za 5 K, Ali 12 malih kantic poštnine prosto za 4 krone.
Odpraviti
škodljivi vpliv, šteroga z nepoštenoga namena raz-glašena ponarejenja napravijo, ne pa nepotrebni rek-lám delati ščéjo te vrste. Zato znova povdarjati/ka je dobrodišeéi ,,Elsa-Fluide právi, če ma znamek ,,Elsa.“ Če što ne bi Poznao izmed naših čtevcov toga stárodavnoga, dobroga vrástva, naj opita svojega vučitela, ka dobro dene, bolečine vtiša i vnogokrát je potrebno to sredstvo
proti telovnim bolečinam, glavoboli,
zoboboli, proticskim betegom i drügim bo-
leznostam. Ne vzemino spodobnoga iména rakij, tekočin, elikserov itd., nego pravoga si naročimo pri Feller V. Eugen lekarniki, Stubica Centrále 146. (Zagreb žup. Horvatska.) 12 malih ali 6 dupliških ali 2 specialniva glažkeca poštnine prosto za 6 kron, 60 malih ali 30 dupliških ali 10 specialnih kantic poštnineprosto za 25 koron. (Poganjajoče ,,Elsa-pilule" so samo z ,,Elsa“ znakom prave, 6 škatlic poštnine prosto 4 kor. 40 fil.)
BgomatoO ar Eggbáxmsgyei EC-;VBy©»da gj-orssajíiján, Szombathe$yen,