21. in 22. septembra Furlansko Filološko društvo Furlani imajo svoj kongres v Ljubljani «r V soboto 20. septembra, se bo s sprejemom v ljubljanski mestni hiši, ki ga je priredila ljubljanska županja Danica Simšič zaCel dvodnevni kongres Furlanskega filološkega društva v Ljubljani. Gre za nedvomno pomembno prireditev, ki napoveduje novo kvaliteto odnosov med Furlanijo in Slovenijo, med Furlani in Slovenci. Furlansko filološko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1919 v Gorici in je imelo močen nacionalistični in protislovanski naboj, sedaj organizira svoj 80. kongres v Ljubljani ne “Friuli e Slovenia ancora più uniti” A colloquio con il presidente Lorenzo Pelizzo “Alcuni anni fa, quando era ancora presidente il professor Michelutti, avevo lanciato la proposta di uscire dal territorio regionale e nazionale con un congresso da tenere in due località, Klagenfurt e Lubiana”. E’ nata così, già anni fa, l’idea che si concretizza sabato 20 e domenica 21 settembre con l’80° congresso della Filologica friulana in programma a Lubiana. (m.o.) segue a pagina 5 TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy A quando la lìngua “di casa” a scuola? E’ tempo di fare un passo avanti L’autunno è il momento in cui il contadino raccoglie il frutto del suo lavoro, fa un bilancio e comincia a impostare il lavoro futuro. La scuola riprende la sua attività, dopo la pausa estiva anche l’impegno amministrativo e politico si intensifica. E’ quindi il momento della riflessione, dell’approfondimento e del confronto. Tanto più è necessario in questa fase storica e politica in cui si sta ripensando tutto: lo statuto della regione Friuli -Venezia Giulia, i suoi strumenti operativi, la geografia degli enti locali. E soprattutto siamo alla vigilia di un fatto storico come l’ingresso della Slovenia nell’UE di cui ancora non siamo del tutto consapevoli e che avrà un impatto certo su tutti gli a-spetti della nostra vita, da quello sociale ed economico a quello linguistico e cultu-' rale. In questo senso pare quanto mai opportuna l’iniziativa dell’Istituto per l’istruzione slovena - Zavod za slovensko izobraževanje che ha promosso per domani, venerdì 19 a S. Pietro al Na-tisone un confronto sull’istruzione bilingue con tutti i soggetti coinvolti, dalla scuola, alle amministrazioni locali e le famiglie. E non è senza significato il fatto che l’iniziativa sia partita da queste ultime; attraverso il Zavod che le riunisce, per far fare alla nostra scuola della fascia dell’obbligo un altro passo avanti sulla strada dei diritti linguistici, riconosciuti e tutelati dalla legge, e della scuola di qualità, bilingue ed europea. Completare il ciclo della scuola dell’obbligo con la scuola media bilingue è un’esigenza sentita dalle famiglie, sostenuta dalla legge (38/’01) e dai numeri, motivata da specialisti in pedagogia e didattica. Una scuola come quella bilingue così fortemente volutacela!la comunità che l’ha voluta, l’ha inventata e costruita privatamente, facendola crescere di anno in anno, fino ad integrarla nel sistema scolastico pubblico, deve poter trovare la sensibile attenzione delle i-stituzioni. (jn) segue a pagina 4 E’ iniziato l’anno scolastico, tutto riparte come sempre o quasi. Sono i giorni dei patemi per scoprire chi saranno i professori, quali saranno le materie, con chi si condividerà questo nuovo percorso. A qualcuno è capitata l’amara sorpresa: i circa 260 bambini delle materne ed elementari del Tar-visiano si sono trovati senza l’insegnante di lingua slovena per mancanza di fondi. Del caso si è occupato il vicepresidente del consiglio regionale Carlo Monai, che si è attivato presso la Direzione regionale competente ed ha caldeggiato una veloce soluzione. E così è stato perchè le risorse per l’insegnamento sloveno nella Val Canale sono state reperite. Rimane tuttavia aperto il problema dell’introduzione della lingua di minoranza (slovena, friulana e tedesca) in tutte le scuole della provincia in base alla legge 482. - naroči se na naš tednik 4Xit! I«pw Alunni di una delle prime della scuola bilingue di S. Pietro le zato, da bi predstavilo furlanski jezik in kulturo sosedom, a tudi iz želje po zbliževanju geografsko in kulturno povezanih prostorov ter utrjevanju dobrososedskih odnosov. Po sprejemu na ljubljan- skem županstvu se bodo udeleženci kongresa seznanili s kulturno, arhitektonsko in zgodovinsko podobo slovenskega glavnega mesta. Sledil bo koncert Sinfo-niCnega orkestra Furlanije-Juljiske krajine pod izrednim vodstvom dirigenta Roberta Fabbricianija, ki ga prireja združenje Mittelfest iz Čedada in poklanja mestu. Kongresne dejavnosti, na katerem so napovedali prisotnost uglednih gostov iz Slovenije in naše dežele, se bodo zaCele v nedeljo 21. spetembra ob 10. uri v Cankarjevem domu. Za slavnostno otvoritev bo poskrbel oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, sledili bodo pozdravi in preda-vanja. Prof. Mariuz bo spregovoril o vprašanju Čezmejne televizije, prof. Ber-gamin bo orisal delo Giulia Quaglia v Ljubljani in v sicer okrasitev ljubljanske stolnice. beri na strani 5 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD /CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@sjmit • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 6621% Filiale di Udine št. 36(1170) Čedad, Četrtek, 18. septembra 2003 Mezzana tra favola e sogno Le installazioni delle adiste, che domenica hanno presentato il progetto Ade nella natura a Mezzana in comune di S. Pietro, sono state visitate da diverse centinaia di persone segue a pagina 5 \/SE éUOleE K0PE NAS JE 581 pooeu An čtčf novi mata j ur četrtek, 18. septembra 2003 2 Nuove opere in fase di realizzazione a Pulfero Ponte dì Stupizza verso il ripristino Aktualno Sono partiti nel comune di Pulfero i lavori di ripristino del ponte di Stupizza e della scuola di Montefosca. Quest’ultima verrà adibita a centro turistico-culturale. I lavori che riguardano il ponte invece sono stati progettati dall’amministrazione comunale nell’ottica di un maggiore sfruttamento del centro visite che si trova sulla sponda destra del Natiso-ne da parte delle scolaresche e delle associazioni sportive, in particolare di quella venatoria. Questo in attesa di un utilizzo definitivo che potrebbe essere legato al progetto “Gran Monte”, il parco transcomunale e tran- II centro-visite a Stupizza sfrontaliero che interessa i territori comunali di Pulfero, Taipana e Kobarid. Per quest’ultimo proget- to, che gode del Piano di sviluppo rurale di 650 mila europi è concluso il primo lotto dei lavori, consistito nella pulizia dei boschi nella parte basse del monte Mia. Il secondo lotto, in autunno, prevede il ripristino della sentieristica con la creazione di piazzole attrezzate. Il prossimo anno, infine, si interverrà sulla parte alta del monte creando una viabilità transitabile con mezzi agricoli collegata a quella slovena. Sempre nel comune di Pulfero, sono iniziati sotto la direzione del dipartimento di Archeologia dell’università di Udine i lavori di recupero del castello di Hare-sberg, presso Biacis. Ad un primo intervento economico della Provincia seguirà un secondo, attraverso il Piano di sviluppo rurale, di circa 160 mila euro. Conclusi infine, sull’altro versante, i lavori per il ripristino del laghetto sul Matajur, effettuato con fondi provinciali. Avrà funzioni a-gro-silvo-pastorali (nella zona c’è un centinaio di bovini al pascolo), ma anche di serbatoio d’acqua in caso di incendio. (m.o.) PisrcLO iz Kima Stojan SpetiC O Berlusconiju si lahko res mislimo vse, le tega ne, da je neumen. Ko pravi, da ve, kaj govori in da nalaSC izziva, ne laze, Čeprav mu je resnica od nekdaj deveta briga. On je paC Človek reklame, tu je vedno uspel, na komercialni in, žal, tudi politični ravni. Zato je prav, da z gnevom in ogorčenjem obsojamo izjave o dobrohotnosti fašistične diktature, ki da je pošiljala svoje nasprotnike na otoške počitnice, saj Mussolini ni nikogar ubil... vendar se moramo tudi vprašati: zakaj? Kam pes taco moli? Berlusconi je po svojem znaCaju in miselnosti res fašist, Čeprav je fašizem prilagodil novim časom, kjer prisilo zamenjuje manipulacija, ustavne spremembe pa poskrbijo za oženje državljanskih svoboščin ob občasni širitvi podjetniške samovolje. Temu bi lahko rekli fašizem globalizacije. Poglejte samo njegovo stranko, ki prejema v Italiji relativno večino glasov. V njej je Berlusconi nesporni in neizvoljeni vodja, sam imenuje Člane vodstva in koordinatorja. Niti Mussolini ni v stranki imel toliko oblasti, saj ga je fašistični “veliki svet” julija 1943 dal odstaviti. Berlusconi je, po mojem, zaCel poveličevati fašizem z jasnim načrtom, ki ima kratkoročne posledice, a gleda tudi v širšo perspektivo. Kratkoročno mu gre za to, da dvigne veliko prahu, pravo dimno zaveso, prav v trenutku, ko mora v proračunskem obdobju priznati bankrot italijanskega gospodarstva in vladne finančne politike. Obljubljenega gospodarskega vzpona ni bilo, davčnega priliva tudi ne, zato so državne blagajne prazne. Berlusconiju in Tremontiju ne ostaja drugega, kot da naročita klestenje pokojninskega sistema in davčni odpust črnih gradenj, kar pomeni udariti po šibkejših in nagraditi nepoštene. Kar je, navsezadnje, razredna konstanta te vlade desne sredine. Levica se je upravičeno spravila na zgodovinsko provokacijo, kjer se Berlusconi lahko brani na okopih antikomunizma in raCuna na veliko širšo podporo, kot bi jo v primeru ostre razprave o pokojninah, gospodarstvu in davčnem odpustu Črnih gradenj. Tu se namreC italijanska družba ne deli veC na antifašiste in antikomuniste, paC pa po loCnici po- štenosti. Berlusconi misli tudi na skorajšnje evropske volitve in ve, da je njegova stranka zadnje Case moCno izgubila. Zato si je privoščil provokacijo, ki mu bo gotovo pridobila simpatijo in glasove med fašisti, ki jih mineralna voda v Fiuggiju ni povsem očistila starih navlak. Zato je Fini protestiral, saj mu je Berlusconi (“Jaz sem Duce”, je dejal časnikarjem v Palaci Chigi) zlezel v kurnik, kot lisica. KonCno Berlusconi skuša do skrajnosti napeti struno zgodovinskega revizionizma in sprave s “sa-lojskimi fanti”, da bi dokončno pokopal antifašizem, na katerem je pol stoletja temeljil italijanski ustavni sistem. V karnijskih gorah so njegovi “modreci” Ze pripravili osnutek nove ustave, ki bi politični sistem prikrojil Berlusconiju po meri. Premierja bi narod izvolil plebiscitarno, on bi (namesto državnega poglavarja) razpuščal parlament in razpisal nove volitve, se pravi drZal trdno v rokah vladno večino in njene stranke, državo vodil s trdo roko. In Ce bi kdo Berlusconiju očital, da vodijo njegove sistemske spremembe k fašizmu (to je Ze rekel Scalfaro!), mu lahko preko svojih sedem televizij odgovori, da je fašizem bil pravzaprav le turistična agencija, ki je nasprotnike pošiljal v “beauty farme” na Rabu in v Gonarsu, da so shujšali in zagoreli. Koprskega župana so priprli V slovenskih političnih krogih je doživela veliko odmevnost vest, da je preiskovalni sodnik odredil pripor za koprskega župana Borisa Popoviča. Osumljen je zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, pranja denarja ter neupravičenega dajanja daril. Trenutno še ni jasno, kako dolgo bo koprski Zupan v priporu. Boris Popovič je na zadnjih administrativnih volitvah, proti vsakemu pričakovanju, zabeležil viden uspeh, tako osebno ter kot vodja občinske liste, ki je postala najmočnejša grupacija znotraj občinskega sveta. Zaradi takšnega uspeha je Popovič prevzel krmilo občine, Čeravno ni razpolagal z večino glasov v občinskem svetu. Dejstvo je, da se župan ni povezal z nikomer in je doslej iskal podporo pri vseh občinskih svetovalcih, ki jo večkrat ni dobil. Premagal je tradicionalne stranke, predvsem združeno listo socialnih demokratov, ki je veC mandatnih dob vedno izvolila Zupana in sestavljala skupaj z liberalno demokracijo in Zvezo za Primorsko zelo solidne večinske koalicije. Na zadnji volilni preizkušnji pa je dobršen del levosredinsko usmerjenih volilcev zapustilo tradicionalne stranke in podprlo Popoviča za Zupana. Ze po izvolitvi so nekateri mediji pisali o novem Zupanu kot poslovnežu, ki bo prej ali slej naletel na teZave s sodnijo. Danes je to stvarnost. Sicer zaradi suma storitve več kaznivih dejanj so policisti v Kopru, poleg Popoviča, pridržali veC oseb. Gre za zaCetek predkazen-skega postopka, zato vrhovno državno tožilstvo veC informacij ne more posredovati. Sodni postopek se je zaCel prejšnji ponedeljek, ko je Zupan Popovič prišel Boris Popovič na delo v spremstvu kriminalistov in z njimi občinsko poslopje zapustil. Direktorica koprske občinske uprave je pojasnila, da so jim kriminalisti pre- • dloZili zahtevek za izročitev dokumentacije za izbor organizatorja prireditve Rumene noCi. Kriminalisti so želeli tudi dokumentacijo o občinskem financiranju športnega zavoda Nogometni klub Koper. Koprski župan je bil letos Ze zaslišan. Pri njem je bila opravljena tudi hišna preiskava zaradi suma o porabi denarja od prodaje dveh nogometašev (šlo je za 35.000 evrov), ko je bil predsednik kluba leta 2001. Kriminalisti so s tem v zvezi pridržali tudi predsednika koprskega nogometnega kluba Anteja Gu-berca. Poleg tega so kriminalisti želeli dokumentacijo, povezano z javnim razpisom Komunale Koper. Predstavniki policije so preiskali še prostore direktorja lokalne turistične organizacije Koper Igorja VuCiCa. Po nekaj dneh preiskav so policisti izpustili direktorja Lokalne turistične organizacije Igorja VuCiCa ter direktorja Komunale Slavka Ferčka. Tako sta v policijskem pridržanju ostala Zupan mestne občine Koper Boris Popovič in njegova sestra Laura. 10 mila scienziati Per l’esattezza sono 9.984 gli scienziati sloveni pari al 5 per mille della popolazione. Lo stato sloveno investe in ricerca 1’ 1,5 per cento del PIL all’anno, più di Grecia, Spagna, Portogallo ed Italia. Visita illustre In visita nei giorni scorsi in Slovenia il ministro degli affari esteri russo Igor I-vanov. Al centro dell’attenzione le questioni politiche legate alla prossima integrazione della Slovenia nell’UE che, ha detto Ivanov, migliorerà le relazioni tra Russia e Slovenia, ma Quasi diecimila scienziati anche tra Russia ed UE, ed i rapporti economici tra i due paesi. L’interscambio commerciale tra Mosca e Lubiana nel 2002 è stato pari a 580 milioni di euro, nei primi sei mesi di quest’anno di 305 milioni di euro, ma il miliardo di euro ha sottolineato Ivanov è un o-biettivo realistico. Sindaco agli arresti Il sindaco di Capodistria Boris PopoviC è stato arrestato la settimana scorsa perché sospettato di evasione fiscale, abuso d’ufficio e riciclaggio di denaro. Le manette ai polsi sono scattate dopo che la polizia giudiziaria aveva perquisito sia la sua abitazione che gli uffici comunali. Assieme a PopoviC sono state fermate altre quattro persone. Il giudice in questi giorni ha respinto sia la richiesta di scarcerazione che gli arresti domiciliari. Intanto l’attività amministrativa è stata affidata al vicesindaco Darko Grad, anche lui eletto nella lista civica del sindaco PopoviC “Capodistria è nostra”. Acque più tranquille Si sta rafreddando il clima tra Zagabria e Lubiana, le polemiche sulla dichiarazione unilaterale della zona economica in Adriatico si sono acquietate. E l’ambasciatore sloveno Peter Bekeš che era stato richiamato in Slovenia è ritornato al suo posto. In breve si riu- niranno gli esperti delle due parti, mentre a Venezia è in preparazione una conferenza sulla politica europea della pesca con particolare riferimento al Mediterraneo e all’Adriatico. Non più socialdemocratici Secondo quanto scrive il settimanale Mladina il Partito socialdemocratico di destra di Janez Janša sta meditando di cambiare denominazione e diverrà Partito democratico sloveno. La decisione è legata alle e- lezioni europee della prossima primavera ed alla decisione dei vertici del partito di correggere la. linea politica orientandosi più verso il centro. Se così sarà, rimarrà in Slovenia il partito socialdemocratico della Lista associata, erede dell’ex partito comunista. Tre quintali di coca sequestrati La polizia croata, in collaborazione con la polizia di Milano, ha messo a segno nei giorni scorsi un colpo grosso, compiendo il sequestro di droga più consistente nella storia dell’I-stria: 3 quintali di coca. Sladki glas an ljubezenske piesmi z Lio Bront v soboto popudan v Beneški galeriji v Spietru, kjer so odparli razstavo slik, ki so pune ljubezni, veselja an življenja, pru takuo ku njih avtorica, Sara Conti. Liepa an vesela, ku toplo sonCace, Sara je paršla v naše kraje iz belgijanske-ga miesta Mons, kjer živi. Nje tata je biu iz Toskane, nje mama Alice ima nje koranine pa v naših dolinah an od tu, iz Pičiča, je šele otrok šla z nje družino v Belgijo. Vantila se je v rojstne kraje po dugem cajtu pru za sobotno razstavo. V špietarski galeriji je bila liepa atmosfera an za tuole je poskarbiela tudi Bru- na Dorbolò, špietarski šindik. Diela Sare Conti bojo na ogled cieu miesac, do 3. oktobra, an se jih splača iti pogledat. Na prvi pogled so pune ljubezni an nekatere tudi senzualne, ko pa jih buj od blizu pogledaš vidiš, de imajo svojo simboliko an še posebno se zagledaš v mikane, biele an prazne oči nje možacu an ženic, ki kažejo an drugo buj skrito an “težko” resnico. Iniciativa za razstavo je paršla od Društva beneških umetnikov an zveze Slovenci po svetu. Beneška galerija je odprta od pandiej-ka do petka po telem urniku: 11 - 12.30; 16.30- 18.30. La “Missa” di Ipavec Il compositore e direttore sloveno Avgust Ipavec presenterà venerdì 26 settembre, alle 20.30, nel duomo di Cividale la sua “Missa populorum”. Il concerto, al quale prendono parte cori i-taliani, sloveni, austriaci e cechi, si ripeterà nei giorni successivi a Sveta Gora, Vienna e OlomQuc. Kulturno društvo Rečan vabi na literarni veCer V nebu luna plava ki bo v soboto 20. septembra ob 20. uri v Gorenjem Bardu v Tonovem seniku Protagonisti večera bojo: Mario Midulin, avtor romana v furlanskem jeziku “II cjalcjut”, Daniel Bucovaz, ki piše poezije v italijanščini an Rosina Zufferli z venčkom njenih slovienskih piesmi “Oltre confine” alla ricerca di sé Una vita sul confine, al di là dei confini, quella di Livia Cremonesi, raccontata nel romanzo-confessione “Oltre confine” che è stato presentato venerdì scorso a Cividale su iniziativa dell’Associazione per lo sviluppo degli studi storici e artistici. Una vita in qualche modo “esemplare”, quella della Cremonesi: nata a Ilirska Bistrica, in Slovenia, da madre slovena e padre fiumano, considera però Harije, altro villaggio sloveno, il suo paese natale. Il padre fu scrittore e storico, lo zio viene ricordato come primo direttore della Biblioteca civica di Fiume, ma fu anche scrittore e saggista. La famiglia passò il territorio libero di Trieste nel maggio del 1946. Lei, insegnante di letteratura italiana in pensione, vive tra Tricesimo e Udine. A presentare l’autrice e le vicende narrate è stato il professor Guglielmo Cerno. “E’ un romanzo auto-biografico - ha spiegato -che scava nella piccola storia che si unisce alla grande storia”. Cerno ha messo l’accento sulle “opere di assimilazione, di bonifica ed epurazione” attuata dal fascismo nei confronti di sloveni e croati “che inquinavano con la loro presenza i sacri ideali”. Così facendo “si cancellarono secoli di compartecipazione, di dialogo, di terra inter nos”. “Oltre il confine” parte però da un presupposto particolare, la narrazione della madre della Cremonesi che, anziana, colpita dal morbo di Alzheimer, riconquista i suoi ricordi. Ecco quindi l’epistolario indirizzato dalla figlia alla madre “che indaga, colma i vuoti, ricostruisce i fatti perché non svaniscano” ha sottolineato Cemo. Alla presentazione è intervenuto anche monsignor Oskar Simčič, goriziano vissuto anch’egli, come ha ricordato, su un confine che rappresenta memoria (“Noi siamo quello che eravamo”) ma anche possibilità, ricchezza. Infine l’autrice: “Ci ho messo tre anni per scrivere un libro in cui sono stata spietatamente sincera perché attraverso le vicende della mia famiglia ho voluto superare quelle continue rivendicazioni fatte a tutto spiano dagli esuli giuliani”. Michele Obit četrtek, 18. septembra 2003 Livia Cremonesi e Guglielmo Cerno Benečiji v besedi in pesmi v Zgoniku V petek, 11.'septembra je bil v vinoteki v Zgoniku pri Trstu večer z naslovom “Benečija v pesmi in besedi”. Srečanje je koordinirala Luisa Antoni, nastopila pa je skupina Beneške korenine pod vodstvom Davida Klodiča. Uvodno besedo k večeru sta pisno prispevala pesnik in predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit ter kulturna delavka in sama pesnica Marina Cemetig. Obit je orisal sodobno pesniško in literarno ustvarjanje v Benečiji. Slednje je razvejano, bogato in marsikdaj presega ljubiteljsko raven. Posebno nekateri mlajši pesniki stopajo po poti zahtevnih izdelkov, čeprav ostaja narečje osrednje komunikacijsko sredstvo in to s prednostmi in razumljivimi “omejitvami”. Narečje je namreč jezik korenin, knjižni jezik “vsrka” vase vse izraze modernizacije. Mnoge pesmi so umetniki ali drugi uglasbili. V tem smislu je bil in ostaja pomemben vzpodbujeva-lec Senjam beneške pesmi. Dirigent, glasbenik in kulturni delavec Davide Klodič je nedvomno občutljiv spremljevalec vseh novosti, ki se dogajajo v Benečiji. Dopolnjuje jih s svojim obsežnim znanjem, ki sega na različna področja. V tem smislu je tudi skupina Beneške korenine zbor, ki sega tako v tradicijo kot v inovacijo. Ker je bil zgoniški večer v enoteki, se je zbor z dirigentom odločil, da se predstavi z izborom pesmi in recitacij na temo vode in vina, ki so jih napisali mlajši beneški avtorji. Zbor je pel pesmi, nekateri člani so jih recitirali, peto in brano pesem pa je spremljala še glasba. Bil je to zanimiv večer, ki mu je sledila družabnost z degustacijo malvazije iz zgoniške občine, (ma) V Spietru razstava puna življenja V Beneški galeriji do 3. oktobra na ogled slike Sare Conti Moreno Tomasetig, il sindaco Bruna Dorbolò e l’artista Sara Conti alla vernice Naši paglavci Ivan Trinko ČAKANJE - 5 Prav takrat je tata vendar začel lezti v goro. Dolgo je nioral prej počivati, ker ni mogel več naprej; vsak hip mu je hotelo hudo prihajati. Srce mu je strašansko utripalo. Sam je bil in sam seje spravil v hrib. Težko je šel m sapa mu je primanjkovala. Pogostoma se je moral ustavljati. Pot je bila v začetku precej strma in zdaj pa zdaj se je vrstilo po več nerodnih stopnic, kar mu je delalo še posebno težavo. “Da le pridem na polo-Zrtejšo pot!” je mislil in se nadejal. Telesne in duševne moči so ga zapuščale. Potrt je bil in temne misli so mu blodile na glavi. “Bog ve, kdaj pridem domov! Ce le pridem! Otroci me morda še zdaj čakajo na poti. Kaj mislijo? Sirote!... Ah!... ” Pa se je ustavil in si pritiskal roko na srce. Zopet se je zganil in šel ter se privlekel počasi in z velikim trudom do drugega počivala. Ves poten je sedel in s težavo lovil sapo. “Kaj bo z mano? Kaj bo z mano? Kam pridem!... Kaj mislijo doma, ker me ni?... Ko bi vedeli!...” Topo je gledal pred se. Bila je že noč. V dolini se je tu in tam po raztresenih hišah začelo svetlikati. Psi so lajali in neki pijanec je hripavo pel. Drugega ni bilo slišati. Mesec je vzhajal izza goric. “Doma so okoli ognja. Čakajo, vznemirjajo se... A kaj morem?... Srce mi poči prej, nego pridem domov!... Ah... kdaj pridem?... Ali pridem nocoj?...” Silen nepokoj in grenka žalost sta ga obhajala. Neprestano je mislil na svojce in topla ljubezen do njih mu je nenadoma vzplamtela v srcu. Zasmilili so se mu otroci, zasmilila se mu je žena, zasmilila se mu je živina, zasmililo se mu je polje... Nazadnje se je sam se-. bi smilil. Naenkrat se ga je lotila zavest zapuščenosti in osamelosti. Lahek čut sebičnosti in nevoščljivosti mu je švignil mimo duše in se zaletel v nežno razpoloženje do domačih. A šlo je mimo brez sledu. Nekaj vsega drugega mu je valovilo po duši. Zastrašena domišlija ga je begala in motila. “Kaj če umrem na poti? Moj Bog! Odpusti mi moje grehe!” Ustrašil se je misli, ki mu je padla v glavo, in srce mu je zaropotalo v prsih. Stre-snil se je, zajeknil in se zopet prijel za srce. Buljil je zmedemo pred se, a videlo se mu je v mraku, kakor da bi vse plesalo na okoli; zdelo se mu je, da se sam suče in izgublja kakor v nek brezdanji vrtinec. Misli so se mu križale in kopičile. Z velikim naporom je lovil sapo. “Kaj bo, če res umrem? Sam, zapuščen! Kaj bo doma? Kdo bo delal za otroke?... Pa morda bo prešlo... Otroci čakajo; Katrica čaka predpasnik in rutico... Tukaj sta v pletenici. Kako bo vesela! Uboga Katrica!... Ah! Zdraviti se bom vendar moral... Ali mi preide?... Pozno je... moram iti!...” Spravil se je zopet na no- ge. Srce mu je silno poskočilo. Storilo se mu je še bolj temno, nego je bilo. Zbegan se je oziral okoli, kakor da bi kaj iskal. “Kaj bo? Moj Bog!... Ah!...” Prestopil se je z velikim naporom in težavo. Napravil je par korakov, pa ni mo-gej naprej. Ustavil se je; potem je zopet poskusil hoditi in zopet se je moral ustaviti. V srcu mu je strahovito utripalo. Naenkrat ga je prijela silna groza, neznanski strah ga je zagrabil. Misli in občutki so se mu zmešali, otemneli, poizgubili kakor v megli. Zakolebal je, slabotno zaječal; moči so ga zapustile in telebnil je v travo ob stezi ter nepremično obležal. - gre naprej - novi matajur četrtek, 18. septembra 2003 4 V Naborjetu bo poseben urad za pomoč prizadetim V Kanalski dolini hitijo pred zimo Aktualno .. v , ZELENI / LISTI I Ace M er mol ja Je nevarnejši pitbuli ali tv? Položaj v Kanalski dolini se počasi umirja. Prejšnjo nedeljo je bilo vreme lepo in ljudje so se prvič po dolgih in morečih dneh odpočili. V ponedeljek so domačini, upravitelji, gasilci in drugi reševalci nadaljevali z delom. Emergenčno stanje se je vsekakor zaključilo. Tudi s pomočjo skupin gasilcev iz Slovenije, Avstrije in celo iz Nemčije so počistili blato iz hiš. Največ dela je bilo v Ukvah, vendar je poplava poškodovala poslopja tudi v drugih vaseh. Najnujnejša dela in naloge so sedaj v tem, da najdejo namestitev za kakih sto ljudi različnih starosti. Zanje bo potrebno poskrbeti v najkrajšem času. Ob tem bo potreba hiše temeljiteje očistiti. Ko bo to opravljeno, bo možno izračunati nastalo škodo. Zupan Naborjeta Oman je napovedal, da bodo na Županstvu ustanovili poseben urad za pomoč prizadetim. Državni dekret za prvo pomoč je namreč v veljavi. Za vsako poškodovano hišo je namenjen predujem (acconto) v znesku 10 tisoč evrov. Lastniki naj torej izvedejo popis in analizo škode, ki so jo utrpeli. V kratkem bodo napisali tudi pravilnik in izdali posebne formularje za povračilo škode. Pri tem želijo biti pristojne oblasti pravične in dodeliti sredstva na osnovi dejanskih potreb. Gre vsekakor za občutljivo delo, h kateremu bodo morali pripomoči tudi občani. Ob škodi na zasebnih Prizor iz Kanalske doline poslopjih so izračunali tudi stroške za obnovo javnih infrastruktur: cest, vodovodnih napeljav, plinskih cevi itd. V občini Naborjet so izračunali škodo, ki znaša skupno kakih 190 milijonov evrov. Vsekakor, dela se nadaljujejo z naglico in voljo, da bi se ne znašli sredi zime brez strehe nad glavo ali pa brez kurjave in cest. Nadaljujejo se tudi prostovoljne akcije in nabirke in to v vsej Furlaniji-Julijski krajini. Problem, ki se tiče Ta-blja in ga je poplava izostrila, je ogromen plaz nad cesto, ki pelje na Mokrine. Ta cesta, ki se vije iz italijanske strani na znana avstrijska smučišča (slednja vabijo na smuko ogromno ljudi iz naše dežele), je doživela mnogo usadov. Pred sedmimi leti je plaz že zasul cesto in zamašil galerijo, ki še ni bila do konca sezidana. Sedanji predsednik Dežele Illy, ki je sam vnet smučar, je Ze predla- gal Žičnico. Razni predlogi pa so v preteklosti propadli, češ da bi imela od tega korist le bližnja Avstrija. Mimo turizma je sedaj v nevarnosti del Tablja. Plaz je namreč ogromen in avgustovski tornado je pospešil njegovo pomikanje. Deželni ravnatelj za civilno zaščito Berlasso je dejal, da so nastavili tako na hribu kot ob vznožju merilne naprave, ki natančno sledijo premikanju velike mase zamlje in kamenja. Dokler ne bo jasno, kaj se dogaja, bo nemogoče ukrepati. Vsekakor je največja nevarnost plazov v obdobju deževja, to je oktobra in novembra. Ce bi se ponovil deZ, ki je zalil tudi Tabelj 29 avgusta, bi se zadeva dodatno zapletla. Dejstvo je, da je zemlja hribov, ki so nad vso Kanalsko dolino, krhka in nevarna za plazove. Vprašanje je, kaj narediti, ko pa so vasi in ceste prav pod hribi, (ma) Skoraj ne mine dan, da ne bi italijanski časopisi in televizije poročali o napadih psov na ljudi. Največkrat so krivci napadov psi vrste pitbuli (evropski). Pasje grizenje je ob reklami medijev postalo obsesija. Minister za zdravstvo Sirchia je izdelal okrožnico z raznimi prepovedmi in zapovedmi, klasificirali so tudi kakih 80 vrst rasnih psov, ki so potencialno nevarni. Tem bi lahko dodali tudi mešance, ki so potencialno agresivni. Seznam bi tako podaljšali z neSteto možnimi variantami. Zadeva ima dva aspekta: ožje kinološkega in SirSe medijsko-kulturnega in celo političnega. Najprej bi opravil s pasjim problemom. Pisanje in poslušanje medijev dokazuje, da je v Italiji znanje o živalih in psih nasplo-Sno skromno. SliSal sem novinarko, ki je dejala, da pitbulli niso proizvod narave. Vse vrste sodobnih psov izhajajo iz zdavnaj izginulega prednika. Ka-nidi so tudi medvedje, rakuni in živali, ki jim bi ne pripisal nič pasjega. Teorije so sicer različne, vendar se sodobne hipoteze približujejo omenjeni ,in ne na primer Lorencovi tezi, da imajo psi dva pradeda: eni volka drugi lisice. Znanstveniki pomikajo rojstvo psa nazaj v čas, bistveno pa je, da so sodobni psi sad človekove selekcije. Rejci so pse križali in “ustvarjali" za najrazličnejše potrebe. Različne vrste psov so bile namenjene dejavnostim (lov na podgane, lisice, jazbece in druge živali v jamah, varstvo črede, hiše in gospodarja, napad, borba z biki in nato z drugimi psi itd.), ki so od živali zahtevale pogum, moč in seveda določeno mero napadalnosti. Pitbuli je bil namenjen borbam z drugimi živalmi in zato je gibčen, ima izjemno močan ugriz, ko prime ne izpusti, obenem pa je pes, ki je dojemljiv za Šolanje in praviloma človeka ne napada. S časom so se resni rejci preusmerili, saj večina uravnovešenih ljudi potrebuje domačega prijatelja in nič več. S primerno selekcijo so mnogi rejci spremenili pasji karakter. Če je bil pes “omiljen” in če ga gospodar primerno neguje (ljubeznivost a odločnost glede ubogljivosti, intenzivno gibanje, socializacija itd...) bo tudi nekdanja hudoba zvest in prijazen prijatelj, ki do drugih ne bo prekomerno nevaren. Jasno je, da vsak pes zahteva določeno previdnost in ni nikoli igrača za otroke. Če je razdražena, lahko pobesni vsaka Se tako miroljubna žival. Problem se torej prične pri rejcih in gospodarjih. Ko govorim o psih, večkrat ponovim, da ko bi za orožje ne zahtevali dovoljenja, bi se prodajalne puSk in pištol kmalu izpraznile. Ob mafijah in pasjih borbah je veliko ljudi, ki hočejo hudega psa in to kot bi si želeli pištolo. Tudi za volanom avtomobila 'postanejo mnogi družinski očetje pitbulli. Nekateri rejci se zaradi zaslužka prilagodijo tržiSču, ki hoče živo orožje, in jih ne briga, kdo bo bodoči gospodar psa. Tu so oblasti povsem odsotne. Živim na Krasu, v vasi, ki je že skoraj predmestje. Na mnogih zapuščenih parcelah pa so psi, ki so izrazito hudi, sami, nekateri za ograjo, drugi privezani za kratko ketno. Nihče nič ne naredi. Niti naravovarstveniki in ljubitelji živali se ne “zganejo" ob jasnem trpinčenju živali. V mestnih stanovanjih imajo ljudje pse, ki neizprosno potrebujejo gibanje. Nič! V resnici nihče nič ne naredi proti tihemu nasilju nad psi in nad drugimi živalmi. Vrvica, ki prepreči psu prepotrebno tekanje po gmajni, je lahko le Se dodatek k nevrozi ali k blaznosti živali. Tam, kjer ni zavesti, bi bila potrebna konkretna in nereklamizi-rana represija. Nagobčnike in vrvi bi potrebovali premnogi gospodarji in rejci. Druga stran medalje je v vprašanju, zakaj mediji posvečajo tolikšno pozornost ugrizom psov. Psi grizejo od nekdaj. Tu smo v svetu hipotez, vendar je očitno, da premnogi mediji namesto novic, analize in korektne informacije posredujejo ljudem le to, kar Šokira, preplaši ali odvzame pozornost od drugih problemov. Namesto informacije o živalih (in pomembnejših rečeh) televizije pitajo gledalce z odgriznjenimi rokami, nogami in prsti. Sprašujem se: je nevarnejši pitbuli ali televizija? Njen italijanski lastnik, jo zavestno uporablja kot orožje... Solidali con la Val Canale D centro culturale Planika - Stella alpina e le organizzazioni regionali slovene SKGZ ed SSO hanno promosso una raccolta di fondi per gli alluvionati della Val Canale. Numerose le persone che hanno contribuito, tra queste anche i dipendenti della coop. Novi Mittajur che hanno versato una giornata di stipendio. Entro sabato 13 settembre sono stati raccolti 28.054,00 euro. La sottoscrizione è ancora aperta. A Cividale si può versare sul cc 11350Y presso la Banca Anlonvencta (Abi 5040, Cab 63740). E’ necessario un passo avanti per Io sviluppo delle valli segue dalla prima Perchè, completato il ciclo dell’obbligo, si possa consentire ai ragazzi e alle loro famiglie l’effettiva libertà di scelta tra scuola slovena o italiana alle medie superiori. Oltre che opportuno è anche necessario il confronto ed il dibattito annunciato dal Comitato Radar no grazie per il prossimo ottobre sullo sviluppo delle valli del Natisone, partendo dalla tutela dell’ambiente e naturalmente dell’uomo che ci abita. Come è stato annunciato dal presidente De Toni lo sforzo è quello della concretezza e quindi di tradurre in un disegno di legge la proposta per la conservazione e gestione del paesaggio prealpino delle valli del Natisone che parte dalla tutela dell’ambiente (prati, terrazzamenti, “kozouci”, borghi, sentieri, strade interpoderali...) come condizione di uno sviluppo eco-sostenibile. Inoltre si propone di mettere in rete le iniziative esistenti ma cercare anche modelli alternativi come ad esempio l’individuazione di 4-5 paesi di “alta” montagna, perché lì siamo più vulnerabili, per sperimentare nuove forme di intervento che possano attivare un processo di rivitalizzazio-ne, partendo dalle esigenze di chi vi abita. La questione è all’ordine del giorno da decenni in tutta la sua gravità e complessità. Ma è necessario fare un passo avanti nel confronto con le nuove autorità regionali che hanno una sensibilità maggiore su queste problematiche, ispirata anche da principi etici e costituzionali come quello delle pari opportunità a cui anche gli abitanti delle valli del Natisone hanno diritto. Sicuramente quella sarà anche l’occasione per riflettere e fare un bilancio sull’efficacia degli strumenti predisposti negli ultimi anni al fine di promuovere lo sviluppo turistico ed economico della Valli del Natisone. Non è un caso che una delle proposte del comitato sia quella di pensare ad una “porta” nelle valli del Natisone, bilingue, in modo da indicare l’identità slovena che rende originale ed attraente e distingue questo territorio dal resto del Friuli e che potrebbe avere la forma del “kozouc”, monumento della cultura popolare, come l’ha definito l’architetto Rudi. Perché a tutt’oggi non solo sono molti quelli che sanno dove sono le Valli del Natisone, ma quando vi mettono piede non se ne rendono nemmeno conto, (jn) Autonomie, è stato eletto Vuga Si stanno riunendo in questi giorni i sindaci della nostra regione per eleggere i propri rappresentanti all’interno dell’Assemblea regionale delle autonomie. A rappresentare l’Ambito ottimale del Cividalese - di cui fanno parte anche i comuni di Drenchia, Grimac-co, Stregna, S. Leonardo, Savogna, S. Pietro al Natisone, Pulfero, Torreano, Prepotto, Moimacco e Re-manzacco - è stato indicato all’unanimità il sindaco di Cividale Attilio Vuga a cui è stato affidato il compito di richiamare la Regione ad una maggiore attenzione per le problematiche dei piccoli comuni. i i t novi matajur r 11 KtLICILtlO Četrtek, 18. septembra2003 Bacche e foglie, mele, susine e poi gusci di noce, pigne, liane, pezzi di legno, fieno. Tranne qualche pennellata di blu a indicare la rinascita ed alcuni attrezzi della vita contadina, si sono servite solo di materiali naturali, trovati sul posto, per creare opere di grande suggestione, a metà strada tra la favola ed il sogno, tanto belle quanto effimere, destinate a dissolversi nell’ambiente e per questo ancora più preziose. Un dono raro per chi le ha potute vedere. Le nove artiste che domenica a Mezzana hanno presentato il progetto di arte nella natura con le loro installazioni hanno valorizzato il paese che da anni non era così vivace e richiamato diverse centinaia di visitatori da ogni dove. Dei nostri paesi, come ha detto il sindaco di San Pietro al Natisone Bruna Dorbolò, da lontano si vedono ormai soltanto i tetti e dunque iniziative come Mezzana, opere tra favola e sogno Bel successo per l'iniziativa di arte nella natura Alcune delle adiste che hanno fatto il loro “dono” a Mezzana con la signora Rosalba ed una delle loro installazioni quella di Mezzana aiutano il turista à scoprirne la bellezza, impreziosita questa volta dalle installazioni delle artiste. Ma il sindaco Dorbolò ha elogiato anche l’intraprendenza della signora Rosalba, titolare dell’agriturismo di Mezzana, che non solo ha ospitato le artiste nei giorni in cui hanno lavorato (intensa- visitatori. La parola è passata poi alle artiste, prima a Franca Morandi e poi a Marialuigia Valtingojer che hanno illustrato l’iniziativa, poi attraverso i loro lavori si sono presentate anche Luisa Cimenti, Alpina Della Martina, Lucia Forabosco, Lia Nimis, Maria Grazia Paderi, Valentina Paganel-lo e Vera Paoletti. mente) per realizzare le loro opere, ma ha anche promosso l’iniziativa coinvolgendo la gente del paese, il territorio e le istituzioni. Plauso per l’iniziativa intelligente e lodevole, come ha sottolienato, è venuto poi da Carlo Monai, vice-presidente del consiglio regionale, rappresentato anche dal presidente Alessandro Tesini. All’inaugurazione è intervenuta anche Lietta Dell’Oste, vicesindaco del comune di Ovaro, dove il gruppo di artiste ha realizzato nel mese di luglio un analogo intervento che ha richiamato più di duemila Il congresso della Filologica friulana Pelizzo: ‘le culture slovena e friulana si confrontano” dalla prima pagina “Quella volta infatti si decise per la sola Klagen-furt” ricorda l’attuale presidente del sodalizio, Lorenzo Pelizzo, a cui quindi si deve la primogenitura di questa “trasferta”. Perché, dunque, ar Lubiana? “Già a quel tempo mi premeva tenervi un congresso. Oltre al fatto che anche questa città faceva parte del territorio del Patriarcato, rappresenta oggi la capitale del primo Stato di cultura slava, mentre noi siamo la prima regione di cultura latina. Nel recente passato i rapporti tra Slovenia e Friuli-Venezia Giulia non sono stati idilliaci, con questo congresso vogliamo dare un segnale, un orientamento, mettendo a confronto la cultura latina con la slava, e in particolare la cultura friulana con quella slovena”. Qual’è stata la reazione da parte slovena a questa proposta? Lorenzo Pelizzo s prve strani Na nedeljskem kongresu Furlanskega filološkega društva v lju-bljani bo predaval tudi goriški prof. Tavano, ki bo razvil temo “Furlanija in Slovenija v srcu Evrope”. Nato bo predstavitev zbornikov, ki sta izšla ob letošnjem kongresu. “Slovenia un vicino da scoprire” in “Dobrodošli v Furlaniji” je naslov publikacij, ki sta ju ure- “I punti di riferimento sono stati dapprima il prefetto Likar e quindi il sottosegretario Gaberšček. Grazie a loro abbiamo avuto un in- Kongres Furlanov v Ljubljani dila prof. Enos Costantini in Silvester Gabršček. Kongresne dejavnosti bodo zaključili z nastopom okteta Simona Gregorčiča. Sledilo bo društveno kosilo v restavraciji Hotela Union. contro con l’allora sindaco di Lubiana Vika Potočnik, che ha dato l’immediata disponibilità”. Di cosa si discuterà du- 80. Kongres Furlanskega filološkega društva so predstavili tistku v torek 16. septembra v Ljubljani v prostorih Inštituta za italijansko kulturo, kjer je v sredo 17. septembra predaval profesor Gianfranco Ellero in kjer so isti dan odprli fotografsko razstavo “Ugo Pellis in Paul Scheuermeier, jezikoslovca in fotografa”, ki bo na ogled do 28. septembra. rante questo congresso? “Devo dire che avevo previsto il coinvolgimento delle università di Udine e Lubiana, che purtroppo non siamo riusciti a concretizzare al meglio. Saranno discussi temi importanti, ad esempio l’utilizzo di mezzi audiotelevisivi da parte delle minoranze. Il problema della televisione in lingua friulana, per inciso, ancora non è stato affrontato nel migliore dei modi. La Filologica friulana ha anche realizzato un numero unico che si dividerà in due parti, gestite rispettivamente da Silvester Gaberšček e da Enos Costantini. E’ un’opera di grande spessore culturale e alto livello scientifico”, (m.o.) SREDNJA KOLONA Rešitev prejšnje številke 1 K R O M P I R 2 K O R O S K E 3 V O N J A K E 4 O D P A R T O 5 P R E M A L O 6 P A D A N J A 7 P O D L I P O 8 M A R A N 0 A 9 G R A B I C E 10 M A S E T A R 11 C A R N I C A 12 B E N E S K I 13 K R A C I N A 14 M A R I N I G 15 P R E J M A K 16 J O V A N K A Cosa succede a Cividale ~ Kaj se dogaja v Cedadu L’assessore Pecol Cominotto in visita Accogliendo il duplice invito rivoltogli dal sindaco di Cividale Attilio Vuga e dal vice presidente del consiglio regionale Carlo Monai, nei giorni scorsi l’assessore regionale alla Sanità Gianni Pecol Cominotto si è recato in visita a Cividale, dove è stato ricevuto nel palazzo municipale. Prendendo spunto dalla recente mozione a favore delia struttura o-spedaliera cittadina votata all’unanimità dal con- siglio comunale di Cividale, nonché dall’ordine del giorno precedente approvato da tutti i consigli comunali del Mandamento, l’incontro ha consentito di svolgere un’ampia analisi relativa alla situazione ospedaliera locale ed a quella sanitaria regionale. Per quanto concerne l’ospedale di Cividale a Pecol Cominotto è stato illustrato il travagliato percorso applicativo della legge regionale 13/95 con le conseguenti pesanti riduzioni di servizi offerti dalla struttura civida-lese, e sottolineati i disservizi conseguenti sofferti dalla popolazione del mandamen- to ed in particolare da quella residente nei comuni montani. Pecol Cominotto ha confermato l’intendimento di un maggiore coinvolgimento degli enti locali nelle fasi decisionali e della gestione del settore, nonché della Conferenza regionale per la programmazione socio-sanitaria, quale organo di indirizzo che deve essere in futuro elemento di supporto della Regione. Circa l’importanza delle piccole strutture ospedaliere, che possono offrire servizi di qualità ed in tempi più rapidi per le patologie e le esigenze sanitarie di minor complessità ed a tutto favo- re dei centri a più elevata specializzazione, Pecol Cominotto ha condiviso con i presenti tale orientamento, convenendo anche sulla maggiore economicità di tale impostazione. Scritte fasciste, ultimi sviluppi Il 27 gennaio del 2002 la sede della Società Operaia di Cividale e le bacheche di alcune organizzazioni democratiche (fra queste anche Rifondazione comunista) che lì hanno sede venivano imbrattate con scritte fasciste. Pochi mesi fa si è conclusa una parte della vi- cenda giudiziaria relativa a quei fatti: gli imputati maggiorenni hanno accettato u-rìa proposta di accordo formulata dal giudice conciliatore e manifestato la loro di-sponibiltà a effettuare un gesto riparatore. Rimane ancora aperto l’iter giudiziario relativo all'imputato minorenne. Un i-ter molto complesso che non prevede la presenza di un giudice conciliatore e non permette alle parti lese di costituirsi parte civile. 11 circolo del Cividalese di Rifondazione ha ora deciso di non procedere per vie legali nei confronti dell'imputato minorenne. Una deci- I sione che deriva da considerazioni diverse: pur ritenendo grave l'azione compiuta, si riconosce' alla minore età e alla conseguente immaturità un'attenuante che rende diversa la sua posizione da quella degli altri giovani coinvolti. Četrtek, 18. septembra 2003 Una severa lezione ai triestini del Ponziana nella prima partita del campionato regionale Allievi, un esordio a sei voci Pari nella terza gara di Coppa Regione Valnatisone avanti, 0 Como non ostacola VALNATISONE 1 CORNO 1 Valnatisone: Speco-gna, Gallas, Piccaro (Clavora), Giugliano. Bastiancig (Corredig), Domeniš, Bergnach (Andrea Dugaro), Din-do, Paviz (Suber), Bol-zicco (Podrecca), Mia-no. S. Pietro al Natisone, 14 settembre - La Valnatisone, dopo avere superato giovedì 11 sera a Trivignano il Tur-riaco grazie alle reti di Gabriele Miano e Paviz, ha affrontato il Corno nella terza gara di Coppa Regione. Nutrita, all’inizio, la cronaca delle azioni di gioco. Già al 3’ Miano batteva un calcio di punizione da trenta metri sorprendendo il portiere ospite, l’arbitro però faceva riprendere il gioco dal fondo perché la punizione concessa era indiretta. Gli ospiti al 4’ passava in vantaggio con un gol di Biancuzzo. La reazione dei locali portava alla concessione di un calcio di rigore che Paviz si faceva parare dal portiere avversario. La Valnatisone ristabiliva la parità al 16’ su calcio di rigore concesso per atterramento in area di Dindo e trasformato da Miano. Dopo questi episodi la gara continuava senza troppi sussulti fino alla fine della prima frazione. Al 5’ della ripresa per doppia ammonizione veniva espulso Galluzzo. Gli animi si scaldavano ed al 37’ toccava al difensore ospite Guion raggiungere anzitempo gli spogliatoi. Stessa sorte toccava al 42’ all’attaccante del Corno Gianni Podorie-szach ed al difensore locale Giugliano. All’ultimo istante l’arbitro non concedeva il calcio di rigore in favore dei locali per un atterramento in area di Dindo, ai più apparso meritevole della massima punizione. La Valnatisone, nonostante il risultato di parità odierno, guadagna il turno successivo di Coppa Regione. Domenica 21 la squadra del presidente Daniele Specogna esordirà in campionato a Magnano in Riviera. Paolo Caffi In vantaggio di quattro reti alla fine del primo tempo, la formazione allenata da Chiarandini nella ripresa completa l'opera con due gol VALNATISONE 6 PONZIANA 1 Valnatisone: Girardi (Ferrigno), Mulloni, Vec-chiutti, Lorenzo Clinaz, Busolini, Claudio Dorbolò (Pernoi), Davide Beuzer, D’Odorico, Negozio (Parente), Lombardi (Ma-coumba), Mattia Iuretig (Maurizio Medves). San Pietro al Natisone, 14 settembre - Gli Allievi della Valnatisone hanno i-niziato nel migliore dei modi il loro cammino nel difficile campionato regionale. I ragazziallenati da Renzo Chiarandini, hanno in- terpretato la gara con la mentalità giusta, impartendo una severa lezione di gioco alla formazione triestina della Ponziana. I valligiani, fin dal fischio iniziale, sono partiti a spron battuto, fallendo il gol in tre occasioni con Claudio Dorbolò, impreciso nel concludere a rete. Al 17’ la Valnatisone è passata in vantaggio grazie ad u-na conclusione dalla distanza di Lorenzo Clinaz. Il pallone calciato dal difensore di Iesizza ha colpito un avversario insaccandosi imparabilmente nella porta triestina. Al 22’ è arrivata la seconda segnatura per la Davide Beuzer squadra di casa con Negozio. Cinque minuti più tardi, su azione di angolo, un col- po di testa di Claudio Dorbolò regalava il tris. Ad un minuto dal termine della prima frazione di gioco Andrea D’Odorico realizzava di testa la quaterna. Il centrocampista locale si ripeteva al 19’ della ripresa portando a cinque le reti della Valnatisone, stavolta su calcio di punizione. Al 25’ la Ponziana siglava su calcio di rigore la rete della bandiera. Ad un minuto dalla fine la squadra locale chiudeva la serie delle segnature con Pernoi. Domenica 21 a S. Giorgio di Nogaro la Valnatisone sarà ospitata dal Seve-gliano. (p.c.) Coppa Regione, l’Audace ha la meglio sui Fortissimi Sconfitta pesante della Savognese contro la Stella Azzurra Buon esordio dell’Audace in Coppa Regione di Terza categoria. La squadra di Remigio Cernotta si è imposta per 3-2 sui Fortissimi. Autori delle reti vincenti sono stati Matteo To-masetig, con una doppietta, e Patrick Chiuch. La gara, movimentata, ha visto entrambe le squadre concludere in nove uomini. Domenica 21 l’Audace ospiterà la Serenissima di Pra-damano. Un capitombolo esterno per la Savognese, travolta ad Attimis (7-2) dalla Stel- Matteo Braidotti, centrocampista dell’Audace \ ù#4f • I e la Azzurra. I ragazzi di Fedele Cantoni hanno segnato le due reti con Martella e Congiu. Domenica la squadra valligiana ospiterà l’U-nited Cussignacco. Per quanto riguarda il settore giovanile, i Giovanissimi della Valnatisone i-nizieranno il campionato a Moimacco domeniva 28 settembre. Non è stata ancora decisa invece la data d’inizio degli Esordienti della Valnatisone e dei Pulcini dell’Audace. Per quanto riguarda la categoria dei primi calci riservata ai ragazzini dai 6 a-gli 8 anni, continuano gli allenamenti sul campo di Merso di sopra, ogni martedì e giovedì, sotto la guida di Gianni Carrer, dalle 17,30 alle 19. La squadra di Vernasso si aggiudica il torneo Over 40 A Cosizza decide la finale una punizione di Pinatto Finale 3,- 4. posto cone, Stefano Del Zotto, A fianco la squadra PONTEACCO 2 Luca Lavaroni, Paolo Mia- di Ponteacco, AZZIDA 0 no, Antonino Bait. sotto le due finaliste Ponteacco: Daniele Cic- Azzida: Mariano Zuffer- assieme agli arbitri li, Pietro Venturini, Enrico Bucovaz, Luciano ( Lucio) Borgù, Pesenti. Finalissima VERNASSO 2 MERSO DI SOPRA 1 Vernasso: Claudio Veni-ca, Guido Costaperaria, A-lessandro Zogani, Ivano Pittioni, Cesare Pinatto, U-go Sittaro, Rino Mulloni. Merso di sopra; Stanig, Marco Clodig, Corrado Buonasera, Alberto Para-van, Flavio Chiacig, Paolo Chiabai, Walter Zorzutti. Cosizza, 13 settembre -Si è concluso con il successo della squadra di Vemas-so su quella di Merso di sopra il torneo Over 40 organizzato dal circolo Culturale Val Cosizza. I vemassini sono passati in vantaggio al 4’ con un calcio di punizione di Zo- gani che ha sorpreso Stanig. Al 7’ ancora Zogani, a conclusione di una azione corale, centrava il palo. Nella ripresa al 5’ Stanig parava un calcio di rigore calciato da Pinatto. Un minuto più tardi arrivava la rete realizzata da Flavio Chiacig che riportava le squadre in parità. La finale si decideva a due minuti dal termine quando Cesare Pinatto, su punizione, mandava il pallone nel sette della porta avversaria. In precedenza il Ponteacco aveva superato con un gol per tempo di Paolo Miano e Luca Lavaroni la squadra di Azzida. jih prave Tisti dan po Rožinci, 16. vošta, so imiel v Stiefovi družini v Carnimvarhu velik senjam. Zenita se je njih čeča, Monica. An kaka liepa noviča je bia, jo videmo na fotografiji kupe z nje možam, ki je Germano Susani iz Čedada. An tisti dan nie manjkalo pru nič: bli so konfeti, sladčine, purton an puno puno veseja. Se narbuj vesela je bla nona Livia. Sa' vesta, kajšniso noni: kar imajo navuode, niemajo oči ku za nje. An Monica je edina (l'unica) nje navuoda! Noviči žive v Barnase an de bi bluo njih življenje nimar veselo an brez skarbi jim vsi žel mo, posebno tisti, ki jih imajo radi, v parvi varsti nona Livia jr j novi mata j ur ^7 iV/ C//ivl/vvl Četrtek, 18. septembra2003 j Giovanin an njega žena Milica sta se bla skregala an se nista vic guorila. Za se zastopit tu njih vsakdanje potriebe, sta se menjala listke (biljetine): “Za kosilo skuhimi pastošu-to”, “Je telefonu tu-oj parjateu Pauli”, “Popiegli mi barge-Skel”, an takuo na-pri. An dan Giovanin je imeu iti v Milan s trenam, zatuo je pustu an listek gor na komodine njega žene: “Zbudime ob sesti uril”. Drugi dan Giovanin se j’ zbu-diu ob osmi uri an je subit prebrau listek, ki mu ga je bla pustila žena Milica: “Je šesta ura, zbudi-se!” - Hejla Lazar, kuo ti gre življenje? - MuC, muc, je an Čudež Ce stojim na konac! *** An mišjonar se je zgubu tu veliki host, v gjungli, an je na-leteu tu adnega zlo velikega an laCnega leva (leona). Buogi mišjonar, vas prestrašen, se j’ pokle-knu na tla, je uzdi-gnu oci v luht an je pošepetu: - Oh muoj Buog, te prosim, dajmu kristiansko pamet telemu levu! Lev je luožu križam njega spriednje noge, vzdignu milostno oCi v luht an tudi on pošepetu: - Oh muoj Buog, požegni ti naše jedilo! Karlet je šu h mi-edihu. - Gospuod do-htor, mi muorete spremenit tisto me-dežino, ki ste mi predpisu. - Zaki? Ka vam nie nardila obedne-ga nuca? - je popra-šu miedih. - Tistega pa na viem, viem samuo, de nie pru nic dobra, mi impasta vse usta! - Kuo se klice tista medežina? - Na viem, gospuod dohtor, gor na škatli je napisano: “supposte”! Cinquanta anni insieme 50 anni insieme non sono pochi... Il 19 settembre del 1953, Alma Jurman - Bleutova di Lom-bai (Grimacco) e Antonio “Nino” Tomasetig - Siman di Obenetto (Drenchia) si sono sposati nella cappella di Lombai. Ora vivono a Udine e questa settimana festeggeranno le loro nozze d’oro in compagnia dei familiari dopo una vita spesa nel lavoro all’estero. “Nino” ha lavorato in miniera e Alma lavorava nelle cucine dell’ospedale Cocke-rill di Seraing - Belgio; prima ancora aveva lavorato in Svizzera ed in Argentina. Auguri infiniti e ancora grazie per i vostri sacrifici da parte dei figli Moreno e Daniela Moreno an Daniela sta zlo vesela, de njih tata Antonio - Nino Simanu iz Debenijega an njih mama Alma Bleutova iz Lom-baja bojo tel tiedan praznovali petdeset liet njih poroke. Je bluo 19. setemberja lieta 1953, kar sta jala njih ja v majhani kapelci, ki je v Lombaju. Za tako veselo parložnost Alma an Nino zberejo okuole se vse njih te drage. Se ankrat jim njih otroc Moreno an Daniela želijo v-se narbuojše an jih zahvalejo za vse, kar so za nje nardil. Zlatim novicam tudi mi od Novega Matajurja želmo še puno dnevu kupe v zdravju an mieru. SVET LENART DREKA Rualis - Gor. Miersa Smart mlade lene Vsi tisti, ki sojo poznal, so ostal brez besiede, kar so zaviedli, de je zapustila tel sviet. Na žalost an Daniele Azzolini, poročene Vogrig, nie vic med nam. Bla je mlada mama an žena. Na naglim je umarla v videmskem Spitale. Za njo joCejo mož Camillo, sinuovi Davide z Barbaro an Fabio z Eliso, sestra Marina, kunjad Daniele, navuoda Luca an Cristian, tašCa Marija, Zla-hta an parjatelji. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Rualisu, kjer je živiela z nje družino, v saboto 13. setemberja popu-dan. Puno ljudi tudi iz podutanske-ga kraja so šli na nje pogreg, saj Daniela, Ceglih je živiela blizu Čedada je zvestuo parhajala damu an puno liet je piela v zboru Svetega Lienarta. Naj v mieru počiva. Dubenije Zbuogam Gilda Zapustila je tel sviet Ermenegilda Tomasetig, uduova Tomasetig. Gilda se je rodila v Flipovi družini 95 liet od tega. Učakala je za-ries lepo starost. Za neviesto je bla šla h FinCicjovim, le v Dubenijem. Mož ji je umaru že puno liet od tega. Dokjer jo nieso moči zapustile je živiela v Dubenijem, potlè je šla živet h hCeri Adeli v Rosazzo. Lepuo so skarbiele za njo vse nje CeCe, Maria, ki živi tle doma, Adele an Silvana, ki so du Laškem, pa tudi Alma, ki živi v Cataniji an Alma, ki je pa v Reggio Emilia. V žalost je pustila nje, zete, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu go par Svetim Stuoblanke v sriedo 10. setemberja popudan. Con la sua tesi di laurea si è classificato al secondo posto (in tutto il Canada) in un importante concorso. Il diploma ed un premio in denaro gli verranno consegnati in una cerimonia che si terrà il prossimo 29 settembre. Ed i-noltre sarà membro per un anno della Canadian Geote-chnical Society. Ma Michele non dorme sugli allori, infatti lavora già come ingegnere presso una ditta di Thunder Bay. A gioire con lui sono il papà Giovanni, la mamma Judy, parenti ed amici e, naturalmente, anche noi. Con il Cai sulle alte cime L’estate che sta per concludersi è stata considerata veramente eccezionale dal punto di vista atmosferico con tantissime giornate serene e calde. Approfittando di questa eccezionalità il Club Alpino Italiano Val Natisone ha potuto svolgere con molta tranquillità la sua attività escursionistica, aggiungendo al suo già nutrito programma anche altre gite. Quest’anno il raggio d’azione delle uscite è stato veramente ampio: dalle Alpi Giulie ad est fino alle Alpi Pennine ad ovest. Ad inizio estate si è partiti con la lunga traversata fra creste e dirupi dallo Jof di Miezegnot al Due Pizzi nelle Giulie sopra Dogna, per poi passare alle Cantiche con la difficile ascesa alla Creta Cjanevate, seconda cima più alta del Friuli. Una gita davvero piacevole è stata quella volta alla conoscenza delle Alpi Giulie più orientali (Cmir, Rjavina), poco reclamizzate e frequentate, ma altamente remunerative per i panorami mozzafiato. A seguire la difficile trasferta alpinistica al Monte bile. Per ultima la gita in pullman che quest’anno per due giorni ha consentito sia ad e-scursionisti esperti che a mamme e bambini di perlustrare la zona di Misurina col suo magnifico lago, le maestose Tre Cune di Lavaredo, le complesse pareti dei Cadi-ni ed i resti della Grande Guerra ai Monte Piana e Paterno. Vanno ricordate ancora le gite organizzate dalla Planinska Družina Benečije alle quali hanno partecipato tanti appassionati del Cai, in particolare il Rocciamelone e lo Zermula. La stagione escursionistica comunque non è terminata e, sperando in un autunno favorevole, sono già imminenti la gita alla Cuna Manera e quelle più tranquille di fine stagione nelle nostre Valli, (d.g.) Michele Počalinu inženir v Kanadi Rosa dove, un preparato gruppo di alpinisti delle Valli, in vari giorni ha toccato diverse cime del Gruppo, tutte oltre i 4.000 metri di altezza: Punta Gnifetti, Zum-stein, Ludwigshohe, Piramide Vincent, Castore, in uno straordinario scenario di ghiacciai, rocce strapiombanti, profondi crepacci, cielo azzurro ed una incredibile visione a 360 gradi fri direzione delle cime più alte d’Europa. Altre sensazioni ed immagini ricordano gli escursionisti che per quattro giorni hanno calcato le rocce dolomitiche delle Pale di San Martino, dove pareti verticali, erode e pinnacoli, campanili e guglie frastagliate, sono uno spettacolo indimentica- Smo nimar ponosni, kar pišemo, de mladi iz Nedi-ških dolin se lepuo vešuola-jo, se laureajo. Skoda, de na vemo za vse, an še posebno je škoda, de puno naših ljudi, ki živi po sviete imajo tako sodisfacjon v družini an mi na vemo za njo an vam jo na moremo napisat. Telekrat pa smo zaviedli, de adan puob, ki ima njega koranine v Plat-cu je ratu dohtor. Se klice Michele Vogrig, niega tata je Giovanni PoCa- linu iz Platea, ki živi že puno, puno liet v Kanadi, njega mama je pa Judy McLeod. Michele se je vešuolu na Lakehead University 31. maja lietos, takuo se more pohvalit de je “ingegnere civile”. Njega “tesi di laurea” je na adnim nateCaju, udobila drugi premjo, drugo nagrado. Zavojo tega Michelu pru tele dni, na 29. setemberja, dajo diploma an bo za adno lieto član (membro) od Ca- nadian Geotechnical Society. Michele pa že diela kot inženier v Thunder Bayu. Ki reC gor na tako lepo novico? De smo vsi ponosni na naše sinuove po sviete, ki pridno dielajo an se šuolajo, zatuo mlademu inženierju Čestitamo. Michele Vogrig, figlio di Giovanni Počalinu di Plataz si è brillantemente laureato in Canada, dove vive da sempre con la sua famiglia. Guardia medica 1 7.35,1 8.45,1 9.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Čedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Čedad .731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Čedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K. D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 S peter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032' Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 Poliambulatorio Hiša je bla velika an lie-pa... pa v nji je blo previe merù, takuo pet liet od tegà, pod Božicam, Gianpietro Petricig an njega Zena Donatella Capra sta Sla po adno lepo Cičico gor v Rusijo, v Karelio. Ljuba je imi-eia deset liet tekrat, seda jih ima petnajst an hode v Suolo v Spietar, pru tele dni je začela “Liceo linguistico”. Kar je paršla tle je Sla na dvojezično, kjer z nje ruščino ji nie bluo težkuo se za-stopit z drugimi otruoki, ki so guoril an se uCil po slovi-ensko. An sevieda, tudi po novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.L Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Zro račun SDK Sežana St. 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Associato ail'USPI taljansko. Kak miesac potlè, Ljuba je znala tri jezike. An v hiši od družine Petricig v Spietre je bluo vse buj živahno an ... manj memuo. Pa vseglih, je manjkalo Se ki. Sarce od Gianpietra an od Donatelle je zlo veliko an je bluo Se prestora za kakega drugega otroka. Takuo miesca luja se jim je parluožu še Aleksej. “Pru an frišan poberin!” so nam jal tisti, ki so ga tele tiedne spoznal. Zlo živahen an šimpatik. “Ljuba, kuo je s tojim bratracam?” smo jo poprašal. “Oh zlo lepuo. Me ima zlo zlo rad. An ist njega, an Ce kajšan-krat...” Ben, ku vsi bratje an sestre... Aleksej ima osam liet an pu, priet je živeu v San Pietroburgo. Seda njega življenje bo teklo v Spietre, kjer ima že puno parjate-lju. Tele dni zapo-zna še puno drugih, saj tudi za anj so se odparle šuolske vrata. Hodu bo v drugi razred dvojezične šuole. “Ljuba, je pru, de znata obadva le tisti jezik, ruščino... takuo, Ce Ceta zakurit kako mami an tatu vam bo buj lahko!” “Eh magar... tata an mama sta se z mano navadla vic ku kako besiedo po rusko! Hitro zastopejo Ce ist S. Pietro al Nat, via Klandc 4 Consultorio familiare 0432.708611 Serviziò inferni ier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 12. DO 18. SETEMBERJA Spietar tel. 727023 Prapotno tel. 713022 OD 13. DO 19. SETEMBERJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Njivica (Bardo): od 15. do 28. setembeija Ecco i numeri dei biglietti vincenti della Lotteria Cosizza: 682 parabolica; 1699 ferro a vapore; 1648 televisore a colori; 1641 panetteria; 535 aspirapolvere elettrico; 236 radioregistratore; 273 forno a micronde; 351 CD portatile; 1608 poltrona; 316 poltrona. I premi si possono ritirare presso il negozio Elettrodomestici-ferramenta Pertoldi a Scrutto di S. Leonardo. Četrtek, 18. septembra 2003 Giulia zna vse naše piesmi Tata, al jo zapiejemo? Ce par kajšnim kraju tle v naši Benečiji bota Cul piet adno CiCico z nje tatam, sta ona dva: Roberto Bevilacqua an Giulia s Podbarnasa. Tatu Robertu mu je zlo všeC piet, pie-je tan doma an pieje z Nediškimi puobi an tudi v domaCem Cividinu. CiCica zvestuo pieje z nje parjateljam v dvojezičnem vartacu v Spietre, pa kar je kupe z nje tatam še buj zvestuo! An nje tata je takuo pridan, de jo je navadu vse naše piesmi. Paš kuo je vesela mama Laura tan do- an Aleksej pravemo kiek, ki na gre pru!” Smo Sigurni, de v tisti družini se vsi lepuo zastopejo. Poznamo Giam-pietra (Zampa za parjatelje) an Donatello, poznamo Ljubo. Pravejo, de Aleksej gre le po tisti poti... An de bi bla nimar lahka tista pot, naj za Donatello an Zampa, naj za dva otro- ka, ki tle sta ušafala družinsko topluoto an ljubezan, jim vsi iz sarca želmo. Posebno none Alma tam v po-dutanskem kamunu an Pierina v Spietre, zia Luciana an zio Daniele, ki niesta vi-dli ure imiet še adnega na-vuoda, potlè ki pet liet od tegà je paršla med nje Ljuba. strici, tetè an vsi tisti, ki jih imajo radi. Zivjo puobi! Sono i coscritti del 2002 della famiglia Chiuch di Costne. A sinistra C’e Andrea, figlio di Renata Chiuch. Andrea spegnerà la sua prima candelina il 4 ottobre. In mezzo c’è Kevin, figlio di Paolo Chiuch che ha compiuto il suo primo anno di vita PII agosto (e questa bella foto l’hanno scattata proprio alla sua festa). A destra c’è un altro Andrea, ' figlio di Giordano Chiuch. Lui il compleanno lo ha a-vuto il 29 agosto. Ai mini coscritti della famiglia Chiuch gli auguri di una vita serena da tutti noi. ma! Ji na kor še radia paržgat ne! Nie težkuo jih videt takuo, ki jih vi-deta tle na naši fotografiji: mala Giulia v naruocju nje tata, ki jo veselo puojeta. An kar puojejo, se jim pru oCi lašCe od veseja. An vierta nam, je pru lepuo jih Cut. Posebno ganljivo, komovent je Cut tako mikano CiCico piet naše lepe, domaCe viže ki, na žalost, malomanj obedan od naših otruok jin na pozna vic! Zatuo se nam pari pru reC, de sta obadva zlo pridna: tata, zak uci njega te malo, an te malo, zak se lepuo uCi od tata! An bratrac za Ljubo Informacije za vse V Cjukuovi družini imajo koškrite! W la classe 2002! Naj živi klaša 2002! Oh ne, nie-so še konškrit, za tuo manjka še kako lieto, saj so do-punli, al pa dopunejo parvo lieto življenja šele lie-tos, pa čeglih so takuo mi-keni, že vedo, kakuo se obnašat, kar je kak senjam! Tle so se zbral na rojstnim dnevu tistega tu sred, ki je Kevin an je ugasnu njega parvo kan-delco na 11. vošta. Tisti na če-parni je Andrea an bo imeu lieto na 4. otuberja. Na te pravi roki je še an Andrea. On je dopunu lieto živlienja na 29. vošta. Vsi tarje so viejce Cjukuove družine iz Hostnega: tata od Kevina je Paolo Chiuch, mama od Andrea (tistega na čepami roki), je Renata Chiuch an te drugi Andrea je pa otročič od Giordana Chiuch. Vse narbuojše jim Zeljo nono Silverio an Adele, Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. postaja / stazione Cividale: tel. 0432/731032 URNIK DO 5. JUNIJA 2004 12 Čedada v Videm: b 6.00*,6.36*,6.50*. 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7L15.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40,