C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 2 febbraio 1927 Posamezna itevilka 25 stotink. Izhaju vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. * pol leta 8 f> » čeirl leta 4 » Z« inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez dot poslane naročnine se ne moremo ozirali. Qdßovorni urednik: Polde Kemperle. foemMfjf št. 9 V Gorki, v sredo 2% febraarja 1927 tetox. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo> voru in se plačajo v naprej. — List izdajn konsorcij »Gor. Strn> že«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Ri> \'O Piazzutta St. 18. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. Stev. 308. Rsaš» va§. Poglejte našo vas! Naj se košaio šopiri tarn na plodni ravni ali naj se samozavcstno ozira iz vinorod? nega grička, naj se skriva v rodo; vitnem doiu ali naj čepi na obron; kih naših gora, naj bo izpostavljena burji kršnega Krasa ali naj sfiska svoje slamnafe strehe pod sadno ve* jevje, ki se krivi po naših hribov* sJva vas dala narodu kakšnega odicnySeua človeka, ga spoštuje tolikobolj in skuša z njegovim ime* nom dvigniti ugled svoje ozje do*' macije. Iudi Ce ga ,MJcnjc }ilncse v sirnisvet, mu je misel na domačo vas vedno sveia in ogrevajoča. Bili so celo časi, ki še niso daleč za na; rni, ko se je neukročena zaljublje; nost v domačo vas udejstvovala večkrat v težkih, usodepolnih spnrih in krvavih pretepih med posamez; nimi vasmi. V zadnjih desetletjih se je ta borbena tekma za cast in ponos domače vasi bila, hvala Bogu, na povsern dosiojnejši način. Nam Slovencem vrojeno hrepenenje po izobruzbi in napredku ie zajelo iudi našo vas. Vsepovsod so vznU klue iz tal niladc, žive orgimizacije, ki so zučele skrbeti za podvig naše narodne prosvete. Kakor v čebeU njiikih je himelo po naših vaseh, kjev so se gibule desetorice pridnih » in požrtvovalnih rok, da s poštenim \ prosvelnim delom dvignejo sloves j svoje vasi in v zdravi tekmi prekos j sijo sosede. Vsled neprijaznih ves ; trov so ie lekme. v zadnjem času sis cer večinoma prenehale, toda nju hove korenike so tako globoko pos lozene, da bodo gotovo zopef pot gnule in zacvetele. Slovenska vas, domača vas! Lju? bimo te, skrbimo, da se v tebi ohra* nijo vrline slovenskega rodu! Kaj se godi po svetu? Volitvc v oblastne skupščine so zelo važen do<4odek za politično življcnjc Ju^oslavijc. TeLja ne občutijo samo v Slove* niji, kakor smo v Straži žc opisali, temveč še bolj v srbskih krajih. Tudi predvojna Srbija je poznala de/elne zbore in celo okrajne skup* ščine, a ti zbori niso mo^li razviti prave^a življenja med srbskim ljud* stvom. Ko mi ^ovorimo o deželnih zborih, mislimo pri tern na številne deželne urade, mislimo na deželne kmetijske sole, na ceste in vodo* vode, ki jih je dežela ßradila, se spominjamo skratka na mnoLiovrsts no resno delo, ki so juJa vršila ayto* nomna oblaslva v prospeh kmetskc? <^a in obrtne^a stanu. Vsega tega v predvojni Srbiji ni bilo. Po zako* nu so sicer deželni ali oblaslni zbori obstajali, toda so s par izjemami prav malo delali. To pa radi te^a, ker je srbska država v tistih easih preživljala največje težave na vav- naj. Srbi so se borili tedaj za na* redni in državni obstanek in njiho* va poqlavitna skrb je bila, da si ohranijo in zavarujejo s^olo zivlje= nje. S puško v roki so morali stati na straži, da jim Turki ne vničijo državne sam.ostojnosti, braniti so morali svojo neodvisnost pred ne* prestanimi napadi Avstro^O^rske. Ker je bila njih svoboda stalno o^rožena, so se trudili, da najdejo v tujini meene zavcznike in tako je bila njih po.u'lavitna skrb arma* da in pa zunanja politika. Vojna in zunanja politika je izerpavala vse sile srbske^a naroda. Tudi nc sme« mo zabiti, da je ječala šc velika veeina njih krvnih bratov pod tu? jim jarmom. Nova doba zßodovine. Kdo bi se mnoj4o bridal v takih razmerah za dezeine zbore in avto- nomijoV Ni bilo easa in ne potreb* ne.üa miru. Vsled te^a je bila ljud* ska samouprava zanemarjena, de- želni zbori so spali. To je bila ve* likanska Skoda za ijospodarski, kul? turni in socialni napredek srbske.ua ljudstva. Zakaj ravno oblastne in okrožne skupšeinc so tiste, ki nu^ dijo ljudstvu priliko, da potom svojih zastopnikov skrbi za lastno gospodarstvo, da razvije živinorejo in poljcdclstvo, povzdi<4ne obrt, skrbi za pouk in izobrazbo prebi- valstva itd. Centraina vlada in par* lament ne moreta teßa nikjer na- rediti, kakor to vidimo v vseh cen« tralističnih državah. Kjer ni ljud* ske samouprave je žalostno poskrbs ljeno za j.«ospodarski in socialni napredek naroda. Take razmere pa škodujejo tudi državi sami, ker sla* bijo oeitno njeno moe na znotraj in s tem na zunaj. Ju^oslavija je bila od ustanovitve do danes brez oblastnih skupščin, Ijudstvo je bilo torej brez prave ,i« je odgovoril gvardijan sme* je se in je natočil kapitanu, »našla bi se v tern našcm siromaštvu še katera kapljica za to svetlo gospo* do, ki sc, mislim, more potožiti...« »Da, pater Viktor ne napaja žej* nih,« je pomrmral mestni notar sklonivši se od sna. »No, ako se niso nam posušili sodi, se niti Vašemu gospodstvu mosnja.« nasmejal sc jc Viktor, ker sode po srebrnem žvenku v Va* šem žepu---------- »Ha! ha' h?!« se je prijel za tre* buh kapitan, »ste * li slišali, gospo* da, kakšen obrekovalec jc pater Viktor? »Na'« je vrgel kapitan sre* brno škatljo na mizo, »na, čitajte, kaj piše na škatlji. Na njej ni niti krilatega grabežljivega leva, niti imena dože j a Paškvala Čikonja ali Marina Grimanija — ali bog me, na njej ne najdete niti slike sve* rlega cesarja Rudolf a ali nadvojvo* de Ferdinanda. Skatlja je od pokoj* ncga nad voj vode Karola. Po tern mora zakliučiti vsaki pamctni člo* vek, da škatlja ni beneški odkup, niti cesarska plača, katerc pod Fer* dinandom še nisem dobil, ampak mrvica bolj srcčnih časov., A? je li tako? je pokimal kapitan z glavo. »Kapitan.« je lopnil grajščak Vuk Hreljanovič po plečih Danila, »ti fä mi vesel svat in poštenjak, no, povej nam, zakaj nosiš na svojem sreu te tri srebrne križce, kakor nekak znak smrti. Povej, kaj je to?« »Znak smrti je!« jc zazvpil Barbo in skočil na noge, a oči so mu plam* tele kakor risu. »Ali pustimo to, Vuk!« ter spustivši se zopet na stol, si je podprl glavo in se za* mislil. »Povej nam, Danilo! Kaj je to!« I je zaprosil knez Martin. j »Povejte!« so navalili vsi. j »Naj bo! Pa hočem, je dvignil ka* | pitan glavo, spraznil čašo in začel: | »Ti trije križci značijo smrt — zna* čijo osveto. Poslušajte me! Dvaj* seto leto teče temu. Bil sem mlade* nič kakor dren in zastavonosec kranjskih arkibuzirjev v Gorici. Čuvali smo tarn me jo prcd Benet* kami. Z menoj sta živeli mati in l scstra. Mi smo stari plemiči tarn nekje iz Italijc — ali vojaški rod — pa tu se živi z malo plačo, a mos* nja ni nikdar polna. Mi smo imeli razun moje place še samo dva ti* soč cekinov imctka, a od tch .smo deli tisoč pod ključ; naj čakajo ru* menjaki, doklcr sc mi scstra poroči. Moja sestra! Moj Bog! Kako kras* na je bila ta zlatolasa devica, ka* kor rožica, kakor zvezda; kakor an* gel! — imcnovala se je Karlota. Pa kako sramežljiva, kako ljubka, ta* ko mila----------oh! »GORISKA STRA2A« Stran 3. Več ur na dan. Uradniki na poštnih in brzojav* nih uradih bodo morali delati po eno uro več na dan. Zato sc jim bo pa tudi plača povišala za okroglo 100 Hr na mcsec. Daljši urnik se vpelje zategadelj, ker je bilo od* pušecnih skoro 10.000 uradnikov. Naše ljudstvo je brihtno. Pred par dnevi smo prcjcli od priprostcga kmečkega dekleta sle* deče pismo, ki jc ponatiskujcmo dobescdno: Blagorodni g. urednik! — Z ve* seljem vedno prebiram »Stražo«, ki jo ima naročeno oče pri g. župniku v .... Zdi se mi, da je »Straža« naš najboljši prijatelj. Zato pro* sim, g. urednik, ne štejte mi v zlo, da Vas drzno in vendar ponižno prosim blagohotne pomoči. Vem tudi, da imate mnogo dela, vendar mi pravi nekaj, da ne boste prezrli prošnje revnega dekleta. Mo j očc je preprost mizar na ... Ubog je in me ni mogel poslati ni* kamor v solo. Imam le dvorazredno solo v .... Pa rada rišem. Jaz ne vem, koliko znam, pravijo, da imam dobro roko. Sedaj pomagam doma pri kmetiškem delu, stara scm dva* indvajset let, a rada, rada bi šla kam, da bi se izueila v risanju in morda v slikanju in rada bi si s tern služila kruh. Ne vem, kam bi se obrnila. — Zato sem sklenila, da prav pri* sreno naprosim Vas, g. urednik, ki poznate razmere naše domovine, ki ueite naš narod in trpite zanj. Ali bi mi Vi mogli in hoteli svetovati ali pomagati, kam naj se obrnem, da bi dosegla z risanjem kruha? Ü morda bi me kaj rabili v naših tiskarnah ali kje drugje? Morda v Gorici? Prosim uljudno, blagovolite mi spo* roeiti kadarkoli, vedno Vam bom hvaležna. Oprostite, velespoštovani g. u* rednik, da Vas nadlegujcm in pro* sim sprejmite izraz globokega spo* štovanja preprostega dekleta. To pismo smo ponatisnili, da na; ši bravci vidijo že iz pisma samega, kako je naše prcprosto ljudstvo brihtno in kako hrepeni po izobraz* bi. Le škoda, škoda, da so mu pre* čestokrat pota do izobrazbe zaprta vsled revščine. Toda kljub temu je v nas vesela zavest, da je naš rod dovolj brihtcn in dovolj moder za življenjske borbe. Borišha Mohorjeva družba. Letošnje knjige Mohorjeve druž* be so silno ugajale. V enem mesecu Je bila zaloga izčrpana. To je naj; boljše sprieevalo, da so bile knjige udom všeč. Mohorjani že poprašu* Jcjo, kaj bodo jeseni prejeli. Druž* ba bo svojim udom razposlala pet knJi& in sicer: v *• Velik zgodovinski roman iz na* sih krajev. Pige ga priljubljeni pi* satclj Franc Jaklič. Povest se vrši v mestu Idriji in po naših Gorah. Roman je živahno pisan, poln bur* nih dogodkov in domač, da ga bo vse rado bralo. Šc lepši je ko »Jel* kin nageljčck«. 2. Drugo knjigo je napisal prose* sor Hlip Terčelj. Pisatelja pozna vsa Goriška. V »Našem čolniču« je napisal strani, ki ohranijo trajno yrednost v slovenski vzgojni knji* zevnosti. Letos je za Mohorjane na* pisal knjigo »Zct domačim ognjiš* čem«. V shkovitern in prisrčnem slogu nam razkriva veselje in žalost. smeh in obup in tajne družinskega življenja. Posebno mladina bo to knjižico z veseljem in haskom prc* birala. 3. Tretja knjiga bo za gospodarjc potrebna ko vsakrfanji kruh. »Do: mači živinozdruvnik«. Napiše ga strokovnjak čisto na novo. Knjiga bo obsegala poljudcn opis živinskih bolezni;: Kako spoznaš bolczen in kako jo zdraviš. 4. Cetrta knjiga so pa Zgodbe sves '^ga pismu starega zakona. Zgodbe bodo tako prirejene, da jih bodo šolski otroci mogli brati in razu* meti. Zakaj zdaj nimajo v šoli no* bene knjige, ki bi jim razlagala zgodbe sv. pisma. Starši, poskrbite otrokom dobro berivo! Knjigo bo* do tudi odrasli radi brali. 5. Na vrh dobite »Koledar«. Ne bo tak neroden velikan ko lani, a zato bo debelejši. Kaj bo v njem, tega nam urednik šc ni hotel iz* dati, četudi smo ga popraševali. Le toli'ko smo izvlekli iz njega, da so odlični slovenski pisatelji: Ksaver Meško, Franc Milčinski, Lojze Re* mec, Joža Lovrcnčič in drugi že ob* ljubili prispevke. Cujte, ljudje božji! Vsch pet knjig dobi vsakdo, kdor se vpiše v Mohorjevo družbo, za šest Ur. Je* seni bodo knjige stale 10 lir. Zato^= rej vpišite se takoj v Mohorjevo družbo! Stopite k «^ospodu duhov* niku in vpišite se pri njem! Mohorjevo družbo je ustanovil Anton Martin Slomšek. Slomšek bo najbrž prvi Slovenec, ki bo za svet* nika proglašen. Naj prosi pri Bo^u za blagoslov Mohorjevi družbi in vsem Mohorjanom! Podaljšan rok. Vsem, ki morajo plačati takso za svojo obrtno dovojenjel sporoča* mo, da je podaljšan rok za vplačilo takse pri goriškem re^istrskem u* radu do konca februarja. Listnica uredništva. /. B., Grahovo: Kakor smo poiz* vcdeli na pristojnem mestu morate kot tr^ovec položiti predpisano kavcijo. Ista bi odpadla samo v slu* času, če bi dotieno blago sami pro* izvajali. Pozdrav. Iz SiPOKBflO svefa Kdo ie bližji? V Londonu je umrla botfatinka | Marta Grady. Zapustila je okoli 100 miljonov lir za zaščito živali. Za reveže pa niti ficka. Igrača usode. Pretresljiv slučaj jc doživel pred dnevi ravnatelj ubožnice v mestu Szolnoku na Madžarskem. Na vra* ta ubožnice jc v najhujšem mrazu potrkala 9(Metna bcračica M. K., ki se je še komaj držala pokoncu. Njeno življenje se jc začelo v bli* šču in je končalo v beraških capah. Najprej je bila igralka in ljubica bogatega bankirja. Potem je živcla skupaj z nekim ^jrofom; odtod jo je vzel k sebi anqlcski kralj Ed* vard VII. Ko jo je ta zapustil, je postala ljubica beliiijskc^a kralja Lcopolda I. Ko je šla iz Bruslja, je še dol.^o živela v sijaju in zlatu in ^rehu po inozemstvu. Ko se je jela starati, jo je pograbilo domotožje in se je vrnila v rojstni kraj. Med vojno je nekdanja pustolovka po* polnoma obubožala in zdaj sklepa svoje burno življenje v mestni u* božnici. Davek na modo. Na Tirolskem (v Avstriji) so naložili davek na kratke lasc (bu* bikopr) za vse ženske od 12. lcta naprej. Sieklena šolska poslopja. Na Holandskem so začeli j^raditi šolska poslopja iz motne^a stekla. Pravijo, da je le v takem poslopju zadestna in za oei zdrava svetloba. Ob cnem pa tudi, da so šolarji v steklenih šolskih sobah bolj zbrani pri pouku Ruska Metuzalema. Najstarcjša žcnska v Rusiji jc 130lctna Malarjeva. Najbolj star mož pa je kmet Szapkovski, ki ima 145 let. Oženjen je že šestič. Zad* nja žena ima že tudi 90 let. Tržne cene dne 31. januarja 1927. Cesnik ka L 2.80—3.20; cvetača L 1—1.60; kislo zelje L 1.40—1.60; karfjol L 2—2.40; koren jc L 0.80 do 1; čebula L 0.70—1; fižol L 1.80 do 2.20; koks L 2.80—3; salata L 2.80 do 3.40; krompir 0.70—0.80; peter* šilj L 1—1.20; repa L 0.40—0.50; kisla repa L 1.20—1.40; rdcči radio L 3—4; špinača L 3—3.60; zelena L 1.60—1.80; motovilec L 3-4; vr* zote L 0.60—0.70; pomaranec kos L 0.30—0.40; rožiči k^ L 1.20—1.60; suhe fit^e L 2—3; limoni kos L 0.15 do 20: jabolka k.L» L 2.40—5; orehi L 6—7; lešniki L 10—12; hruškc I. 5—6; suhc češplje L 4.50—5.50; surovo mask) L 16—17; presno ma* slo L 20—22; mlcko liter L 1—1.20; med kg L 10—12; trčan med L 12 do 14; jajca kos L 0.50—0.60; seno kvintal L 34-40; slama L 22—24. Kaj je novega na deželi? Lokve. (() zimskcm športu nam še poro* čajo. Op. ur.) Dasi so se marsikateri bali, seveda ne domačini — ampak športniki, da ne bodo imeli letos priložnosti zabavati sc s športom na snegu, jim je bilo v drugi polovici meseca januarja tudi s tern postrc* ženo. Nedeljo za nedeljo prihajajo skupine in posamezniki, ki nosijo smuci na Lazno in uživajo zimsko veselje v prosti naravi. Tudi par nezamet ali pa norost, ko bodo sebi pripovcdovali take stvari. Delavci naj sc sami prcpričajo, kako stoji stvar brcz vseh tch posrcdnikov, ki so novsem ncpotrebni, saj ven- der gre za življenjskc rudarskc ko? risti! Rudar. Hnjiževnost in umetnost. Knjlga za Istro. Istra, povečana do Soče in še čez in do vrhov nad Idrijo in do po* stojnskega Javornika in naprcj čcz Sncžnik, jc dobila v svojem Preglju biscr. Povečana Istra, ga boš vred? na? AH so brali že v vsaki naši hiši in koči »Oče, budi Tvoja volja«? In če so brali, ali so občutili? So, čc imajo sree. Kako, da namv Go? rici niso bolj zavpili, da je ta knji? ila vrcdna zlata, da je pisana z Zahvala. Povodom prebridke izgube našega nepozabnega sina, brata- Stanlcofoi se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v dnevili žalosti ob strani; predvsem doniačenui g. župniku za tolažila sv. verc, č. g dekanu za spremstvo, g. zdravniku drju Storich-u za njegovo požrtvovalnost za časa bolezni; nadalje vsem sorodnikom, prijatcljcrn rajnkega, posebno doniačim fantom in deicletom za darovano cvetje in Castno spremstvo. Srčna livala tudi vrlenni cerkvenemu zboru za zalostinke ter vsem oriim blagim osebani, ki so nas ob času bolezni tolažile in na katerikoli način izkazale pokojniku zadnjo cast. Škrbina, due 28. januarja 1927. Leopold in Leopolda Abratn, Jožef, Mirko, Zorko, Anton, Milan starši bratje Marija, Anica, sestre. ^rozo in strahom in z ljubcznijo in rcsnico. Vsako stoletje da v Slo? vencih le dvojico takih knjig. Če bo ta knji.^a že v vsaki hiši, še naj doživi novo rojstvo, da bodo brali vnuki in vnučiči, da bomo i mi i oni čutili, da smo potrebni lju-- bezni. — Ljubezen je v nas. Kako, da jo zakrivamo. Saj hoče sama na dan. Brali bomo in bomo ljubili. Vse trpečc, vse majhne, vse dobre, vse zlobne. Hajduke bomo blago* slavljali in naša molitev jih bo oči? ščevala in naša ljubezen jim bo zvczda na pot resnice. :|: * H= Pisec gorenjih vrstic misli knji* Uo »Očc, budi Tvoja volja«. Spisal Ivan P'regelj. Izdala Katol. knji^ L^arna v Gorici. To je znamka, ki je natisnjena na V» kg zavojih izbornih testenin PEKATETE. Zahtevaj vedno le testenine s to znamko! Razno kovaško orodje jc na pro* daj pri Karolu Zornu na Voger* skem St. 6., p. Volčjadraga. Razpis službe. Kmetijsko društvo v Št. Petru pri Gorici razpisuje službo gostilni- čarja. Rok do 4. febr. t. 1. Ponudbc ustmene ali pismene na odbor dru» štva, Št. Peter pri Gorici. Bik ,svicarske pasme jc na pro* daj v Potcčah št. 24 pri Črničah. I fiostilna - - Pivovarna I »AL MONTE« t ! Vidcm — Via Mercato vecchio 17. Oomača kuhinja, prvovrstna vina, pivo Dreher. Cene zmerne. Novi lastnik: Gino Dalla Mura. s ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejcma od 9. do 12. in od 2. do 6., I ob nedeljah in praznikih od 9.—12. Krtove kože kupuje W. Windspach Gorica - Via Cardticci 6 Na željo daja pojasniBa in ppeskrbuje pasti. PI a cam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, krtov, veveric, jazbecev itd. itd. Prodajam PAST1 in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPÄGH GORICA - Via Carducci 6 - 60RICA Teod. HHbar (nasi.) - Ooric« CORSO VERBS; 32 « - (hišst Centr. Pog,n>) VSiSfca zaloga (Äga platna \i wm fownz fiBycncfcar! I Rspann, waHg- mtw \i\m ZB porocGiiLX1 kcKor tudi BEiifta izbira ms^Bp in tw&m su&na. Bh-mo soEidno! Cene imerne! Kaho je prišel Vane s Kozlouega brega ob denar. (Neverjetna, a resnična zgodba naših dni.) Da je petck ncsreccn dan, to je verjel Vane s Kozlovc^a brc^a že davno, vendar se je dodobra pre* pričal o tern šcle pred par tcdni. Pa vi šc ne poznate Vanca s Kozlove^a brei*a? Nekaj vam že smera pove* dati o njem, vsega pa ne. Gostilni? car je Vane, kar je za Kozlov bre^ že velika cast. Vaške ženice trdijo tudi, da ima mož malo vere, da ^a redko vidijo v cerkvi, še bolj red* ko pa pri spovedi; vse to naj mu Boi.{ odpusti, če je res! Naša z^od- ba vam bo dokazala, da ima Vane včasih celo preveč vere in da sc nc brani cerkve; kaj hočemo svet se Ljiblje mcd nasprotji. — Dobre vo= I je, korajžen, brdak in trden kot kostanj v domačem brc^u, je izsto? pil v pctck zjutraj na kolodvoru v Vidrau, da si nakupi v videmskih magacinih nove »tolažbe in moči« zasc in svoje zvestc prijatcljc. Mcd tern ko bulijo nje.qove oči proti iz* hodu, se mu približa ele^antno oble* čen gospod. Vane z zaupnim obra? zom in velikim spoštovanjem po- zdravi gospoda, ves srečen in po? nosen, da uživa njc^ova oseba s častitljivo brado tudi pri tujcih ta= ko spoštovanjc. Hitro sta bila oba v živahnem poj*ovoru kot dva stara znanca. Vendar je tuji gospod ka^ zal veliko previdnost v govorjenju, obnašal sc je ko da ima silno važno zadevo na jcziku, a nc zaupa skriv? nosti kar prvemu človcku. Toda Vancev odkritosrčni, pošteno jasni in vedri obraz, mu temcljito pre? žene vse dvome. Vane zvesto in verno posluša skrivnostno pripove- dovanje. Dra<^i bravec naj sedaj oprosti mo j emu spominu, kcr kljub vcliki pazljivosti si nisem mogel zapomniti vseh podrobnosti. Tuj* čeva beseda jc bila v začetku ne? kam žalostna; pripovedoval je o svojem očetu, velikem bo^atinu, ki pa, žal, ni bil pravičen. Umrl je pred kratkim v Ameriki. Na smrt* ni postelji se je spravil z Bogom in zapustil, v poravnavo vseh svojih krivic, 60.000 lir, ki naj se razdele med revne rojakc furlanske deželc. Sedaj ima denar v rokah odvetnik. Ko tujec tako pripovedujc, pristopi drug, podobno oblcčcn gospod, ki ga ta pozdravi kot svojega znanca in pomocnika, ter predstavi zaeus denemu Vancu. Tudi novemu go* spodu je bila zadeva že popolnoma znana; oba sta govorila, da imata od dotičnega odvetnika pooblastilo, poiskati kakega zancsljivc^a clove- ka z dežele, da bi pomagal razdeliti denar ubogim svojega kraja. Ta? kega mo/a prav sedaj iščeta, Naše- mu znancu s Kozlovc^a brcga se za? iskre oči in reče skromno kot se spodobi pred vclikimi gospodi: »Gospoda, ce je vama prav, to stvar izvršim lahko tudi jaz; na Kozlovem brcgu imamo dosti takih, ki so zelo potrebni denarja.« Go? spoda se še nekaj obotavljata in mencata sem in tja, kakor da jima ni vse prav. Vane prestrašen vpra* ša, kaj želita še gospoda. Povesta mu, da se ne moreta popolnoma za1? nesti nanj, kar jima naj pa nikar nc zameri; tako velikcga zneska vendar ne moreta izročiti kar tako iz rok. Odvetnik, ki ima še denar v roki, zahtcva nekaj za poroštvo — kavcijo od oncga, kateremu bo dal denar v delitev. Vane je nekoliko oplašen, vendar hitro otiplje svoj žep, češ da je pripravljen dati ne? kaj za poroštvo, naj povesta le ko? liko. »Okoli 5000 lir bi bilo treba«, ccivrnc eden. »To je pa prevee,« se zavzame Vane, »saj sem poštenjak, kristjan; lahko mi verjameta, da bom pošteno razdelil denar.« Toda zaman, gospoda sta ostala trda, češ, denarja odvetnik ne bo dal kakor le proti poroštvu. Če je kaj malega manj kot 5000 bo vsecno prav; ven* dar naj skuša pripraviti, če je le mogoee vseh 5000. (Dalje prih.)