Kakovost zraka v Sloveniji              
v letu 2021 
 
 
 
 
 
 
 
Kakovost zraka v Sloveniji 
ISSN  1855-0827 
Ljubljana, 2022 
 
Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za  okolje, Ljubljana, 
Vojkova 1b 
 
Odgovarja:  
mag. Joško Knez, generalni direktor 
 
Avtorji: Damijan Bec, Don Ciglenečki, Petra Dolšak Lavrič, Mateja Gjerek, Tanja Koleša, dr. 
Martina Logar, Luka Matavž, Marijana Murovec, Marko Rus, dr. Rahela Žabkar 
 
Podatke so posredovali:  
Kemijsko analitski laboratorij ARSO 
Elektroinštitut Milan Vidmar: EIS TEŠ, EIS TEB, MO Ljubljana, TE-TO Ljubljana, MO Celje, 
Občina Medvode 
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor: MO Maribor, Občina Miklavž na 
Dravskem polju, MO Ptuj, Občina Ruše, Občina Grosuplje, MO Slovenj Gradec 
Salonit Anhovo 
 
 
 
 
Deskriptorji: Slovenija, kakovost zraka, kakovost padavin, onesnaževala, izpusti, delci, 
ozon, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, benzen, Hg, črni ogljik 
Descriptors: Slovenia, air quality, precipitations quality, pollutants, emissions, particulate 
matter, ozone, nitrogen dioxide, sulphur dioxide, carbon monoxide, benzene, Hg, black 
carbon 
 
 
 
 
©2022, Agencija Republike Slovenije za okolje 
Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z 
navedbo vira. 
 
Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2021
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE
Ljubljana, 2022
Seznam kratic
ALADIN meteorološki model za omejeno območje, katerega razvoj usmerja Francija
(Aire Limitée, Adaptation Dynamique, Développement International)
ANAS analitično-nadzorni alarmni sistem
AMP avtomatska merilna postaja
ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje
BF Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
CLRTAP Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
(Convention on Long-range Transboundary Air Pollution)
CAMx celovit model kakovosti zraka z razširitvami
(Comprehensive Air Quality Model with Extensions)
DMKP državna merilna mreža za spremljanje kakovosti padavin
DMKZ državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zunanjega zraka
ECMWF Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi
(European Centre for Medium-Range Weather Forecasts)
EEA Evropska okoljska agencija (European Environment Agency)
EIS ekološki informacijski sistem
EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar
EMEP Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka
na velike razdalje v Evropi
(Cooperative programme for the monitoring and evaluation
of the longrange transmission of air pollutants in Europe)
EU Evropska unija
GKK Gauss Krueger koordinata
LIFE-IP PREPAIR Projekt »Učinki ukrepov Dežel Padske nižine na kakovost zraka«
NEC nacionalne zgornje meje emisij (National Emission Ceilings)
OMS-MOL okoljski merilni sistem mestne občine Ljubljana
TEB Termoelektrarna Brestanica
TEŠ Termoelektrarna Šoštanj
TET Termoelektrarna Trbovlje
TE-TOL Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
UL Umerjevalni laboratorij Agencije RS za okolje
US EPA Agencija za okolje Združenih držav Amerike
(United States Environmental Protection Agency)
Poročilo kakovost zraka 2021 II
WHO Svetovna zdravstvena organizacija (World health Organization)
WMO-GAW Program Svetovne meteorološke organizacije za globalno spremljanje ozračja
(World Meteorological Organization (WMO)
Global Atmosphere Watch (GAW) Programme)
AV alarmna vrednost
CV ciljna vrednost
MV mejna vrednost
OV opozorilna vrednost
BaP benzo(a)piren
EC/OC elementarni in organski ogljik (Elementary carbon / Organic carbon)
KPI kazalnik povprečne izpostavljenosti
NMVOC nemetanske hlapne organske snovi (Non-methane volatile organic compounds)
PAH policiklični aromatski ogljikovodiki (Polycyclic aromatic hydrocarbons)
PM delci v zraku (Particulate matter)
PM10 delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 10µm
PM2,5 fini delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 2,5µm
CE Celje
LJ Ljubljana
MB Maribor
MO Mestna občina
MS Murska Sobota
NG Nova Gorica
Poročilo kakovost zraka 2021 III
Povzetek
Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2021 najnižja odkar izvajamo meritve. Prvič ni
na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50µg/m3)
presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Tudi letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2021
ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Kljub temu, da v letu 2021 niti na enem merilnem
mestu ni bilo preseženo dovoljeno število preseganj ali presežena letna mejna vrednost za delce
PM10, pa predvsem v kurilni sezoni ob neugodnih vremenskih razmerah še vedno izmerimo visoke
ravni delcev PM10. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 je prišlo v kurilni sezoni (januar,
februar, marec, oktober, november in december) ter junija zaradi puščavskega prahu.
Mejna letna vrednost 20µg/m3 za delce PM2,5 v letu 2021 ni bila presežena na nobenem od
petih merilnih mest, kjer izvajamo meritve. Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2,5 je leta
2021 znašal 14µg/m3. Obveznost glede stopnje izpostavljenosti za leto 2021 znaša 20µg/m3 in
za Slovenijo ni bila presežena.
Ravni benzo(a)pirena (BaP) so bile v letu 2021 na vseh stalnih merilnih mestih (LJ Bežigrad,
MB Titova, NG Grčna in Iskrba) nekoliko nižje kot leta 2020. Poleg tega smo meritve v letu 2021
izvajali še v Desklah, kjer je bila letna raven BaP najvišja med vsemi merilnimi mesti in je dosegla
ciljno vrednost. Letni poteki ravni benzo(a)pirena kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni
sezoni. Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje.
V letu 2021 so bile letne ravni arzena, niklja, kadmija in svinca v Ljubljani, Mariboru, Novi
Gorici, Celju, Desklah in na Iskrbi nižje od predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti. V juniju so
bile zabeležene višje ravni težkih kovin skoraj na vseh merilnih mestih, kar je posledica puščavskega
prahu. V Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini so povišane ravni arzena, kadmija in svinca preko celega
leta povezane predvsem z delovanjem okoliške industrije. Povprečne letne vrednosti arzena in
kadmija so na merilnem mestu Žerjav višje kot na drugih merilnih mestih a ne presegajo predpisanih
standardov kakovosti. Je pa bila v letu 2021 prvič odkar od leta 2009 izvajamo meritve v Žerjavu
presežena mejna vrednost za svinec. Povprečna letna vrednost svinca je bila v letu 2021 na tem
merilnem mestu 694 ng/m3 (mejna vrednost znaša 500 ng/m3).
V letu 2021 so bile izmerjene povprečne letne ravni benzena na vseh merilnih mestih približno
enake in tako kot že vsa leta poprej pod mejno vrednostjo.
Vsako poletje nam pri ozonu prinese kakšno zanimivo situacijo in tako je bilo tudi v letu 2021.
V okviru projekta Sinica smo ukinili meritve v Trbovljah na lokaciji Nasipi. Meritve ozona smo celo
leto izvajali v Desklah. Prvo leto imamo celoleten niz meritev ozona v Novem mestu. Opozorilna
vrednost ozona je bila v letu 2021 presežna le en dan avgusta v Kopru in naslednji dan v Novi Gorici.
Poročilo kakovost zraka 2021 IV
V teh dneh so temperature v naših krajih dosegle tudi do 36 stopinj, nad naše kraje je zaneslo
zračno maso iz območja Jadranskega bazena, ki je bila v tem času precej onesnažena z ozonom. V
letu 2021 je bil sicer že v drugi polovici junija zabeležen prvi vročinski val. Pogoji za nastanek ozona
so bili odlični, kljub takim pogojem nismo zabeležili nobenega preseganja. Razlog je bil v prisotnosti
delcev v ozračju, ki so jih k nam prinesli zračni tokovi iznad alžirskega dela Sahare. Izmerjene ravni
ozona so bile v letu 2021 višje kot v letu 2020 že zaradi popolnoma drugačnih vremenskih razmer
v poletnem času. Dolgoročna ciljna vrednost je bila presežena na vseh merilnih mestih. Več kot
25 preseganj te vrednosti je bilo v letu 2021 zabeleženo na 8-ih merilnih mestih, v letu 2020 le
na enem. Še vedno je ne vseh merilnih mestih v mestih v neizpostavljenem podelželskem okolju
presežena dolgoročna ciljna vrednost za varovanje rastlin (AOT40). Zaradi vpliva Covid -19 je bila
ciljna vrednost za vegetacijo v povprečju petih let nižja od predpisane vrednosti.
V letu 2021 smo v okviru projekta Sinica zaključili z meritvami dušikovih dioksidov na merilnem
mestu na Nasipih v Trbovljah. Od junija naprej se na novem merilnem mestu v parku izvajajo
samo meritve ravni delcev in meteoroloških parametrov. V letu 2021 smo izvajali izredne meritve
dušikovih oksidov še v Desklah. Na ravni dušikovih oksidov so tudi v letu 2021 vplivali poostreni
ukrepi za preprečevanje širjenja Covid-a. Mejne in kritične vrednosti za NO2 oziroma NOx v letu
2021 niso bile presežne na nobenem merilnem mestu. Najvišje letne ravni so bile zabeležene
na prometno zelo obremenjenih merilnih mestih, in sicer LJ Center (33 µg/m3) in LJ Celovška
(32 µg/m3). Najvišje urne ravni so bile izmerjene v NG Grčna (123 µg/m3) in so na vseh merilnih
mestih pod mejno urno vrednostjo 200 µg/m3). Dnevni hodi kažejo, da je na vseh merilnih mestih
zaznano povišanje ravni dušikovih oksidov ob jutranji in večerni prometni konici. V poročilu so
prikazani tudi rezultati metode združevanja podatkov modelskih rezultatov in meritev za določitev
povprečne letne vrednosti NO2. Zaradi pomanjkanja meritev v višjih legah in na podeželskem
območju ter zaradi specifike meritev NO2 na prometnih lokacijah modelski rezultati ponekod ne
odražajo dejanskega stanja.
Urne, dnevne in letne ravni žveplovega dioksida so bile na vseh merilnih mestih v Sloveniji že
več let pod mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja in kritičnimi vrednostmi za varovanje rastlin.
Višje ravni SO2 občasno izmerimo le okrog TEŠ. V letu 2021 smo v Zavodnjah, ob zagonu bloka v
Termoelektrarni Šoštanj, zabeležili dve situaciji s preseženo urno mejno vrednostjo (najvišja urna
vrednost 1151 µg/m3). V poročilu so prikazani rezultati meritev in modelski izračuni najvišjih urnih
in dnevnih ravni SO2 za leto 2021, ki kažejo, da so ravni SO2 povsod v Sloveniji nizke, daleč pod
mejnimi vrednostmi. V letu 2021 smo v okviru projekta Sinica zaključili meritve na merilnem mestu
LJ Bežigrad in v Trbovljah. V Desklah so meritve potekale samo v letu 2021.
Ravni ogljikovega monoksida so že več let na vseh merilnih mestih pod mejno vrednostjo za
varovanje zdravja in tudi pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Zakonodaja določa, da lahko ravni
v takem primeru ocenimo z indikativnimi meritvami, subjektivno oceno ali z modelskimi rezultati.
Rezultati modelskega izračuna najvišjih 8-urnih vrednosti CO za leto 2021 kažejo, da so ravni CO
povsod v Sloveniji precej nižje od predpisane mejne vrednosti.
Meritve koncentracije Hg v zraku v letu 2021 kažejo, da je povprečna letna koncentracija živega
srebra, znašala 1,5 ng/m3, kar je še za spoznanje višje kot v preteklem letu. Od leta 2017 dalje,
ko meritve izvajamo z novo, bolj zanesljivo metodo, se nakazuje rahel trend naraščanja ravni
Poročilo kakovost zraka 2021 V
onesnaženosti zraka z živim srebrom. Glede na lestvico EMEP smo se postopoma približali vrhu
onesnaženosti v primerjavi z Evropo. Ker meritve izvajamo po približno 14 dni v vsakem kvartalu
leta z izposojenim inštrumentom, jih podajamo zgolj kot informativne vrednosti.
Povprečna letna pH vrednost padavin se je na merilnih mestih v Sloveniji gibala med 5,3 in
5,62. Daleč najvišjo povprečno letno vrednost pH (kar pomeni najmanjšo kislost) smo zabeležili
na merilnem mestu Rateče in je prvič v zgodovini meritev presegla mejo kislosti, ki znaša 5,6.
Nekoliko nižjo povprečno letno pH vrednost smo zabeležili na merilnem mestu Rakičan, še nižje na
merilnih mestih LJ Bežigrad in Škocjan in najnižjo na merilnem mestu Iskrba. Glede na lestvico
EMEP, so bile padavine v Sloveniji med manj kislimi v Evropi. Podobno kot v preteklih letih nas
povprečne letne koncentracije amonijevih, sulfatnih in nitratnih ionov v padavinah v letu 2021 na
vseh merilnih mestih v Sloveniji skladno z EMEP lestvicami uvrščajo med področja z nižjimi do
srednje visokimi koncentracijami posameznega iona. Za merilno mesto Iskrba velja, da so glede na
EMEP lestvice povprečne letne koncentracije arzena, kroma, niklja, in svinca med srednje visokimi,
kadmija, bakra, cinka pa med nižjimi v Evropi. Povprečna letna koncentracija živega srebra v
padavinah je v letu 2021 znašala 2,75 ng/L in je torej bila tudi v letu 2021 v spodnji polovici EMEP
lestvice, kar Iskrbo uvršča med področja z nižjimi koncentracijami Hg v Evropi. Depozicije živega
srebra, pa so bile zaradi večje količine padavin nekoliko višje kot v preteklem letu. V obdobju od
2008 do 2021 opažamo rahel trend upadanja usedlin PAH, kar je verjetno posledica spremenjenih
kurilnih navad na območju okrog merilnega mesta Iskrba in širše.
Poročilo kakovost zraka 2021 VI
Summary
Air pollution with PM10 was the lowest in 2021 since we have been carrying out measurements.
For the first time, at no monitoring site did the sum of exceeding the daily limit value for PM10
(50µg/m3) exceed the number of 35, which is allowed for the whole year. Even the annual limit
value for PM10 in 2021 was not exceeded at any monitoring site. Despite the fact that in 2021 the
permitted number of exceedances or the annual limit value for PM10 particles was not exceeded at
any monitoring site, high levels of PM10 are still measured, especially during the heating season in
adverse weather conditions. Exceedings of the daily limit value of 50 µg/m3 occurred in the heating
season (January, February, March, October, November and December) and in June due to desert
dust.
The annual limit value of 20µg/m3 for PM2.5 particles in 2021 was not exceeded at any of the
five monitoring sites where we perform measurements. The average exposure KPI for PM2.5 in
2021 was 14µg/m3. The obligation regarding the level of exposure for 2021 amounts to 20µg/m3
and it was not exceeded in Slovenia.
In 2021, the levels of benzo(a)pyrene (BaP) at all permanent monitoring sites (LJ Bežigrad, MB
Titova, NG Grčna and Iskrba) were slightly lower than in 2020. In addition, in 2021, we also carried
out measurements in Deskle, where the annual BaP level was the highest among all monitoring
sites and reached the target value. Annual trends of benzo(a)pyrene levels show that the highest
levels are measured during the heating season. In summer, levels are significantly lower at all
locations.
In 2021, the annual levels of arsenic, nickel, cadmium and lead in Ljubljana, Maribor, Nova
Gorica, Celje, Deskle and Iskrba were lower than the prescribed limit or target value. In June,
higher levels of heavy metals were recorded in almost all measuring months, which is due to desert
dust. In Žerjav in the Upper Mežiška valley, high levels of arsenic, cadmium and lead throughout
the year are mainly related to the operation of the surrounding industry. Average annual values of
arsenic and cadmium at the Žerjav monitoring site are higher than at other monitoring sites, but
do not exceed the prescribed quality standards. In 2021, however, the limit value for lead was
exceeded for the first time since 2009, when we have been carrying out measurements in
Žerjav. The average annual value of lead in 2021 at this monitoring site was 694 ng/m3 (limit value
is 500 ng/m3).
In 2021, the measured average annual levels of benzene at all monitoring sites were approxi-
mately the same and, as in all previous years, below the limit value.
Every summer brings us some interesting situation regarding ozone, and it was the same
Poročilo kakovost zraka 2021 VII
in 2021. As part of the Sinica project, we stopped the measurements in Trbovlje at the location
Nasipi. Ozone measurements were carried out in Deskle throughout the year. For the first year,
we have a year-round set of ozone measurements in Novo Mesto. In 2021, the ozone information
threshold (180 µg/m3) was exceeded only one day in August in Koper and the next day in Nova
Gorica. During these days, the temperatures in these places reached up to 36 degrees, and an
air mass from the Adriatic basin, which at that time was heavily polluted with ozone, drifted over
these places. In 2021, the first heat wave was already recorded in the second half of June. The
conditions for the formation of ozone were excellent, despite such conditions we did not record any
exceedances. The reason was the presence of particles in the atmosphere, which were brought to
us by air currents over the Algerian part of the Sahara. Measured ozone levels were higher in 2021
than in 2020 due to completely different weather conditions during the summer. The long-term
target value was exceeded at all monitoring sites. More than 25 exceedances of this value were
recorded at 8 monitoring sites in 2021, and only at one in 2020. Still, not all monitoring sites in cities
in the unexposed rural environment exceed the long-term target value for plant protection (AOT40).
Due to the impact of Covid-19, the target value for vegetation was lower than the prescribed value
for an average of five years.
In 2021, as part of the Sinica project, we completed the measurements of nitrogen dioxides at
the monitoring site Nasipi in Trbovlje. From June onwards, only measurements of particle levels
and meteorological parameters are carried out at the new monitoring site in the park. In 2021, we
carried out impermanent measurements of nitrogen oxides in Deskle. The level of nitrogen oxides
was also affected in 2021 by stricter measures to prevent the spread of Covid. Limit and critical
values for NO2 and NOx respectively in 2021 were not exceeded at any monitoring site. The highest
annual levels were recorded at monitoring sites with heavy traffic, namely LJ Center (33 µg/m3)
and LJ Celovška (32 µg/m3). The highest hourly levels were measured in NG Gčna (123 µg/m3)
which were below the limit hourly value of 200 µg/m3 at all monitoring sites. Daily transport show
that at all monitoring sites, an increase in the level of nitrogen oxides is detected during the morning
and evening traffic rush. In the report the results of data fusion method (combining model data and
measurements) to determine the average annual value of NO2. Due to the lack of measurements
in higher regions and in rural areas, and due to the specificity of NO2 measurements in traffic
locations, the model results in some places do not reflect the actual situation.
Hourly, daily and annual levels of sulfur dioxide have been below the limit values for health
protection and critical values for plant protection at all monitoring sites in Slovenia for several years.
Higher levels of SO2 are occasionally measured only around TEŠ. In 2021, in Zavodnje, at the
start-up of the unit in the Šoštanj Thermal Power Plant, we recorded two situations where the hourly
limit value was exceeded (the highest hourly value was 1151 µg/m3). The report shows the results
of measurements and model calculations of the highest hourly and daily SO2 levels for 2021, which
show that SO2 levels are low everywhere in Slovenia, far below the limit values. In 2021, as part of
the Sinica project, we completed the measurements at the monitoring site LJ Bežigrad and Trbovlje.
In Deskle, the measurements took place only in 2021.
The levels of carbon monoxide have been below the limit value for health protection and
also below the lower evaluation threshold at all monitoring sites for several years. Legislation
Poročilo kakovost zraka 2021 VIII
stipulates that the levels in such a case can be assessed with indicative measurements, subjective
assessment or with model results. The results of the model calculation of the highest 8-hour CO
values for 2021 show that the CO levels everywhere in Slovenia are much lower than the prescribed
limit value.
Measurements of the concentration of Hg in the air in 2021 show that the average annual
concentration of mercury in the air was 1.5 ng/m3, which is even higher than in the previous
year. From 2017 onwards, when the measurements are carried out with a new, more reliable
method, a slight trend of increasing levels of air pollution with mercury is indicated. According to
the EMEP scale, we have gradually approached the top of pollution compared to Europe. Since the
measurements are performed approximately 14 days in each quarter of the year with a borrowed
instrument, they are given for information purposes only.
The average annual pH value of precipitation varied between 5.3 and 5.62 at monitoring sites
in Slovenia. By far the highest average annual pH value (which means the lowest acidity) was
recorded at the Rateče monitoring site, and it exceeded the acidity limit of 5.6 for the first time in the
history of measurements. A slightly lower average annual pH value was recorded at the monitoring
site Rakičan, even lower at the monitoring sites LJ Bežigrad and Škocjan, and the lowest at the
monitoring site Iskrba. According to the EMEP scale, the precipitation in Slovenia was among the
least acidic in Europe. Similar to previous years, the average annual concentrations of ammonium,
sulfate and nitrate ions in precipitation in 2021 at all monitoring sites in Slovenia, according to the
EMEP scales, place us among areas with lower to medium-high concentrations of individual ions.
For the monitoring site Iskrba, according to the EMEP scale, the average annual concentrations of
arsenic, chromium, nickel, and lead are among the highest, while cadmium, copper, and zinc are
among the lowest in Europe. The average annual concentration of mercury in precipitation in
2021 was 2.75 ng/L and was therefore also in the lower half of the EMEP scale in 2021, which
places Iskrba among the areas with lower concentrations Hg in Europe. Mercury depositions,
however, were slightly higher than in the previous year due to the greater amount of precipitation.
In the period from 2008 to 2021, we observe a slight trend of decreasing PAH deposits, which is
probably the result of changed domestic heathing methods in the area around the monitoring site
Iskrba and beyond.
Poročilo kakovost zraka 2021 IX
Tabela A: Tabela prikazuje povprečne letne ravni onesnaževal zraka (Cp), število preseganj mejnih (>MV)
oziroma ciljnih (>CV) in opozorilnih vrednosti (>OV) v letu 2021. Prikazana je maksimalna povprečna 8-urna
vrednost (Cmax) za ogljikov monoksid.
Rdeča barva predstavlja presežene mejne ali ciljne vrednosti. Ravni PM10, PM2,5, ozona, NO2, NOx, SO2 in
benzena so podane v enotah µg/m3, CO v mg/m3, ravni benzo(a)pirena, arzena, kadmija, niklja in svinca
pa v ng/m3.
PM10 PM2,5 ozon NO2 SO2 CO benzen B(a)P As Cd Ni Pb
leto 24 ur leto 1 ura 8 ur leto 1 ura leto zima 1 ura 24 ur 8 ur leto leto leto leto leto leto
Cp >MV Cp Cp >OV >CV Cp >MV Cp Cp >MV >MV Cmax Cp Cp Cp Cp Cp Cp
DMKZ
CE bolnica 24 18 16 42 0 5 21 0 3 3 0 0 0,37 0,34 1,4 5,7
CE Mariborska* 34 16
CE Ljubljanska* 21 9
Deskle 14 4 46 0 26 9 0 2 2* 0 0 1,6* 1 1,3 0,19 0,09 0,72 2,6
Hrastnik 19 8
Iskrba 9 1 7 48 0 6 1 0 0,8 0,6* 0* 0* 0,16 0,18 0,06 0,68 1,2
Koper 16 8 68 2 40 15 0
Kranj 20 6
Krvavec 90 0 43
LJ Bežigrad 21 12 15 46 0 31 23 0 4* 3* 0* 0* 0,7* 1,1 0,95 0,33 0,20 2,2 5,9
LJ Biotehniška* 24 4
LJ Celovška 22 15 32 0
LJ Vič* 21 8
MB Titova 22 13 27 0 1,1 0,69 0,32 0,13 1,5 5,7
MB Vrbanski 16 4 12 52 0 11 8 0
MS Cankarjeva 25 29
MS Rakičan 21 14 45 0 5 10 0
NG Grčna 17 6 12 50 3 35 23 0 1
NG Vojkova 21 12
Novo mesto 19 3 46 0 7 11 0
Otlica 83 0 42
Ptuj 21 13 1,1 0,50 0,16 1,0 4,0
Trbovlje Nasipi* 22 5 42 0 / 18 0 3 2 0 0 2,0
Trbovlje park* 18 5
Velenje 15 5
Zagorje 22 14 39 0 3 19 0 3 3 0 0
Žerjav 21 6 2,3 2,7 1,7 694
Dopolnilna merilna mreža
TEŠ
Mobilna TEŠ 15 1 50 0 11 11 0 4 2 0 0
Pesje 16 4 4 2 0 0
Škale 17 4 7 0 4 3 0 0
Šoštanj 16 2 10 0 3 2 0 0
Zavodnje 75 0 28 4 0 4 3 4 0
Velenje 48 0 7 4 3 0 0
Topolšica 3 2 0 0
Veliki vrh 4 3 0 0
Graška gora 4 2 0 0
OMS MO Ljubljana
LJ Center 29 30 33 0 2 2 0 0 1,8*
TE TOL
Zadobrova 24 8 30 0 0 16 0 2 2 0 0
Občina Medvode
Medvode 19 9 0,9
MO Celje
CE Gaji 21* 6* 16 0 1 3 0 0
EIS TEB
Sv. Mohor 70 0 39 5 0 4 7 0 0
MO Maribor
MB Tezno 21 11 46 0 20 21 0
Pohorje 74 0 12
EIS Anhovo
Morsko 14 4
Gorenje Polje 16 7
Občina Miklavž na Dravskem polju
Miklavž 23 18
MO Ptuj
Spuhlja 25 20
Občina Ruše
Ruše 16 3
Občina Grosuplje
Grosuplje 26 22
MO Slovenj Gradec
Slovenj Gradec 17 5
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Kazalo
1 Uvod 1
2 Vpliv meteoroloških lastnosti kotlin na
onesnaženost zraka 5
2.1 Vetrovne značilnosti Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
2.2 Onesnaženost zraka v dolinah in kotlinah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
2.3 Kakovost zraka v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
3 Trendi in medletna variabilnost
onesnaženosti zraka 12
3.1 Izpusti primarnih onesnaževal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
3.2 Onesnaženost z delci PM10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
3.3 Onesnaženost z ozonom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
3.4 Onesnaženost z dušikovim dioksidom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
4 Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka 21
4.1 Meritve na stalnih merilnih mestih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
4.2 Ocena kakovosti zraka z modeliranjem in s tehniko združevanja podatkov . . . . . . 30
5 Povzetek o meritvah kakovosti zraka
v Desklah 31
6 Kronologija baze izpustov v Sloveniji 34
6.1 Baza izpustov vs. evidenca izpustov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
6.2 Kratka zgodovina baz izpustov v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
6.3 Baza izpustov v okviru projekta Sinica kot predhodnica baze izpustov v okviru
projekta LIFE-IP PREPAIR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
6.4 Struktura in lastnosti baze izpustov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
6.5 Splošno o izpustih BL2018 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
6.6 Primerjava baz izpustov z baznim letom 2013 in 2018 . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
7 Črni ogljik 45
7.1 Merjenje črnega ogljika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
Poročilo kakovost zraka 2021 XI
7.2 Rezultati meritev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47
7.3 Dnevni hodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51
7.4 Topla in hladna polovica leta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
7.5 Korelacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
8 Delci PM10 in PM2,5 57
8.1 Izpusti delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
8.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
8.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
8.4 Epizode čezmerne onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75
8.5 Kemijska in elementna sestava delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77
8.6 Preseganja mejnih vrednosti zaradi naravnih virov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77
9 Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 82
9.1 Benzo(a)piren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
9.2 Težke kovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
10 Ozon 102
10.1 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
10.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103
10.3 Ocena onesnaženosti zraka z O3 s tehniko združevanja podatkov . . . . . . . . . . . 114
11 Dušikovi oksidi 116
11.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
11.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
11.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
11.4 Ocena onesnaženosti z NO2 s tehniko združevanja podatkov . . . . . . . . . . . . . 126
12 Žveplov dioksid 127
12.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127
12.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129
12.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129
13 Ogljikov monoksid 138
13.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138
13.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139
13.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140
14 Benzen 142
14.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142
14.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144
14.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144
15 Živo srebro v zraku 148
Poročilo kakovost zraka 2021 XII
15.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149
15.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150
15.3 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152
16 Kakovost padavin 153
16.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi
anorganskimi ioni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154
16.2 Raven onesnaženosti padavin s težkimi kovinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166
16.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170
16.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki . . . . . . . 173
17 Literatura 175
Poročilo kakovost zraka 2021 XIII
1. Uvod
Onesnaženost zraka je posledica izpustov škodljivih snovi v zrak, ki so lahko antropogenega
ali naravnega izvora. Onesnaževala so v ozračju podvržena različnim procesom (slika 1.1), ki v
odvisnosti od meteoroloških in geografskih pogojev vplivajo na časovno in prostorsko spremenljivost
ravni onesnaženja v ozračju. Ob izpustu onesnaževal v ozračje lahko pride do dimnega dviga, bodisi
zaradi izstopne hitrosti ali presežka temperature izstopnega dima glede na temperaturo okolišnjega
zraka. Veter nato onesnaževala odnaša z neko hitrostjo v določeno smer, čemur pravimo transport
ali advekcija. Na poti se onesnaženje redči zaradi mešanja z okolišnjim zrakom. Pojav imenujemo
turbulentna difuzija, pri čemer je učinkovitost redčenja močno odvisna od stabilnosti ozračja,
spremenljivosti vetra v prostoru (vetrovnega striženja) in čistosti okolišnjega zraka. Nekatera
onesnaževala v ozračju sodelujejo v kemijskih reakcijah, ki so lahko eden od ponorov primarnih
onesnaževal. Obenem so kemijske pretvorbe vir sekundarnih onesnaževal kot je troposferski ozon,
ki se ob visokih temperaturah in prisotnosti sončnega sevanja tvori iz hlapnih organskih spojin in
dušikovih oksidov. Sekundarnega izvora so lahko tudi nekateri prašni delci, ki lahko nastanejo v
procesu kondenzacije, koagulacije ali nukleacije.
Slika 1.1: Procesi, ki vplivajo na ravni onesnaževal v ozračju.
Poročilo kakovost zraka 2021 1
Onesnaževala se iz ozračja izločajo tudi z usedanjem delcev težjih od zraka (suhi izpad), najbolj
učinkovito se izločijo na gosto poraščenih tleh. Še bolj učinkovito je čiščenje ozračja s padavinami,
pri čemer mokri izpad poteka na več načinov. Bodisi da se na onesnaževalih tvorijo oblačne in
meglene kaplje ali snežinke, ki morda prerastejo v večje kaplje ali snežinke in padejo na tla, ali pa
dež oziroma sneg pada skozi onesnažen zrak in ga čisti. Vsi omenjeni procesi in njihov vpliv na
onesnaženost zraka so močno odvisni od vremenskih pogojev, na katere med drugim vplivajo tudi
geografske značilnosti obravnavanega območja.
Evropska zakonodaja pokriva področje kakovosti zraka v treh tematskih sklopih. V prvi sklop
sodita Direktivi 2008/50/ES [1] in 2004/107/ES [2], ki določata standarde kakovosti zunanjega
zraka (mejne, ciljne, opozorilne, alarmne ter kritične vrednosti), metode ocenjevanja za različna
onesnaževala in načine obveščanja javnosti v primeru prekoračitev. Drugi sklop predstavlja NEC
Direktiva [3], ki določa nacionalne obveznosti zmanjšanja antropogenih izpustov snovi, ki povzročajo
zakisljevanje, evtrofikacijo in povečanje troposferskega ozona. V tretjem sklopu pa je evropska
zakonodaja, ki določa standarde za industrijske izpuste, izpuste iz kurilnih naprav, cestnih vozil,
delovnih strojev, standarde kakovosti transportnih vozil in energetsko učinkovitost proizvodov.
Vsebina tega letnega poročila o kakovosti zraka v Sloveniji spada v področje prvega sklopa, ki
ga pokrivata Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo
[1] in Direktiva 2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih
ogljikovodikih [2] v zunanjem zraku. Direktivi sta bili v slovenski pravni red prenešeni z Uredbo
o kakovosti zunanjega zraka [4], Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih
aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [5] ter s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega
zraka [6]. Predpisane mejne in ciljne vrednosti za posamezna onesnaževala so v navedeni
zakonodaji postavljene ob upoštevanju smernic WHO, vendar so v večini primerov manj stroge,
saj so sprejete s političnim konsenzom vseh držav članic EU, ob upoštevanju njihove izvedljivosti.
V pripravi je nova direktiva, ki bo obstoječe standarde kakovosti zunanjega zraka nadomestila s
strožjimi.
Na Agenciji RS za okolje (ARSO) spremljamo kakovost zraka v Sloveniji že več desetletij.
Skladno s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [6] zagotavljamo v okviru državne
merilne mreže na stalnih merilnih mestih zanesljive in kakovostne meritve delcev PM10 in PM2,5,
ozona (O3), žveplovega dioksida (SO2), ogljikovega monoksida (CO), dušikovega dioksida (NO2),
dušikovih oksidov (NOx), svinca (Pb), benzena (C6H6), arzena (As), kadmija (Cd), niklja (Ni) in
benzo(a)pirena (B(a)P). Pričenjamo tudi z izvajanjem meritev črnega ogljika (ČO) in številčne
gostote delcev. Občasno izvajamo merilne kampanje oziroma indikativne meritve. Z namenom
sodelovanja pri ugotavljanju regionalnega in kontinentalnega prenosa onesnaženja smo z meritvami
udeleženi tudi v programu EMEP, ki deluje v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike
razdalje preko meja [7], in programu Svetovne meteorološke organizacije o Opazovanju atmosfere
zemlje (WMO-GAW).
Kot dopolnitev meritvam pri ocenjevanju kakovosti zraka, analizah vzrokov čezmerne one-
snaženosti in za potrebe napovedovanja ravni onesnaževal na ARSO uporabljamo numerične
modele. V regionalni skali imamo vzpostavljen disperzijsko-fotokemijski model CAMx, sklopljen
z meteorološkim modelom ALADIN, katerega dnevne napovedi ozona in delcev PM10 so dnevno
Poročilo kakovost zraka 2021 2
Slika 1.2: Primer javnosti dostopne nove modelske napovedi dnevnega maksimuma ozona (levo) in primer
stare napovedi pričakovanega razreda onesnaženosti po posameznih območjih (desno).
dostopne tudi javnosti na naših spletnih straneh. Prostorsko podrobne ocene onesnaženosti zraka
(karte onesnaženja) pripravljamo s pomočjo postopkov združevanja modelskih rezultatov in meritev
posameznih onesnaževalih (angl. data-fusion). Za modeliranje disperzije onesnaževal v lokalni
skali uporabljamo modelski orodji CALMET/CAMPUFF in GRAMM/GRAL. S slednjim se bomo v
bližnji prihodnosti lotili tudi zahtevnejšega urbanega modeliranja.
Ocene kakovosti zraka skupaj z opisom načina ocenjevanja letno poročamo Evropski okoljski
agenciji (EEA). Poročani podatki so osnova za ugotavljanje skladnosti z mejnimi in ciljnimi vre-
dnostmi ravni onesnaževal v zraku in predstavljajo podlago za določanje ukrepov, njihovih učinkih in
politikah zmanjševanja čezmerne onesnaženosti. Na podlagi poročanih podatkov EEA na spletnih
straneh prikazuje različne statistike in podatke o onesnaženosti zraka za evropske države, tudi
za Slovenijo (https://www.eea.europa.eu/themes/air). Meritve regionalnega ozadja onesnaženosti
zraka in padavin dodatno poročamo v okviru sodelovanja v programih EMEP in WMO-GAW.
Javnosti posredujemo informacije o kakovosti zraka s sprotno objavo podatkov avtomatskih
merilnih postaj na spletnih straneh ARSO in na teletekstu nacionalne televizije. Mesečno pregledane
podatke meritev objavimo v mesečnem biltenu Naše okolje. Rezultati meritev, objavljeni v letnem
poročilu so dodatno preverjeni na več stopnjah kontrole in imajo status dokončnih podatkov. Na
spletnih straneh ARSO objavljamo tudi druga poročila o dodatnih meritvah, študijah in modeliranju
kakovosti zraka. V primeru prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 ali ozona z izdajo obvestil
oziroma opozoril prebivalcem omogočimo, da lahko zmanjšajo svojo izpostavljenost onesnaženemu
zraku. Ob epizodah povišane onesnaženosti z delci PM10 želimo prebivalce tudi nagovoriti, da
s svojim ravnanjem pripomorejo k nižjim izpustom onesnaževal. V ta namen dnevno izdajamo
napoved kakovosti zraka; v zimskem času napoved ravni delcev PM10, v poletnem času napoved
ravni ozona. Obenem prikazujemo trenutno stopnjo onesnaženosti zraka z indeksom kakovosti
zunanjega zraka, ki hkrati upošteva ravni več onesnaževal, in sicer delcev PM10, PM2,5, NO2, SO2
in O3.
V tem poročilu prikazujemo rezultate meritev kakovosti zraka v letu 2021. Osredotočeni smo na
onesnaževala s predpisanimi mejnimi in ciljnimi vrednostmi. V posebnem poglavju so prikazani
rezultati spremljanja kakovosti padavin, s katerimi se onesnaževala izpirajo iz zraka in vnašajo v
Poročilo kakovost zraka 2021 3
vode in tla. Na več mestih smo za pomoč pri razlagi epizod onesnaženja dodali rezultate modelskih
izračunov. Za oceno prostorske slike onesnaženosti so prikazane karte onesnaženja, pripravljene
s pomočjo tehnik združevanja meritev in modelskih izračunov. Pri posameznih onesnaževalih
navajamo podatke o izpustih iz državnih evidenc, ki se vodijo na ARSO [8]. Več informacij o
prostorsko in časovno podrobnih izpustih, ki predstavljajo enega ključnih vhodov v numerične
modele onesnaženosti zraka, je zbranih v posebnem poglavju. V poročilu so dodana tudi poglavja
namenjena izbranim aktualnim tematikam, kot so meritve črnega ogljika, vpliv meteoroloških
lastnosti kotlin na onesnaženost zraka in trendi ter medletna variabilnost onesnaženosti zraka.
Poročilo kakovost zraka 2021 4
2. Vpliv meteoroloških lastnosti kotlin na
onesnaženost zraka
V Sloveniji so zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp predvsem v zimskem času pogoji
za redčenje onesnaženja v zraku pogosto slabi. Izpusti škodljivih snovi lahko v hladnih mesecih v
jezerih hladnega zraka ostajajo dlje časa in se lahko ob več dni trajajočih temperaturnih obratih v
razmeroma majhnem volumnu zraka nabere veliko onesnaženja. Situacija je najbolj problematična
v poseljenih dolinah in kotlinah, kjer je gostota prebivalstva največja in je tudi izpustov običajno
največ. Zaradi neugodnih vremenskih pogojev za redčenje onesnaženja v kotlinah in dolinah
razgibanega reliefa Slovenije, je skrb za čim večjo omejitev izpustov iz vseh virov onesnaženja še
posebej pomembna.
2.1 Vetrovne značilnosti Slovenije
Slovenija leži na jugovzhodnem delu Alp, katerih grebeni in vrhovi segajo do tretjine troposfere
ali še višje. Ker na severni polobli v srednjih geografskih širinah prevladujejo zahodni vetrovi,
predstavlja lega vzhodno od tako velikega gorovja lego v zavetrju. Posledica tega je, da so vetrovi
pri nas v glavnem šibki [9] in še posebej pri tleh najmočnejši komaj dosegajo hitrosti, ki so na
ravninah severne Evrope običajne. Za transport in redčenje onesnaženja s turbulentno difuzijo to
pomeni neugodne razmere, ko imamo lahko kljub ne tako velikim lokalnim izpustom visoko stopnjo
onesnaženosti zraka.
Poleg tega je Slovenija reliefno razgibana dežela. Nižin je bolj malo, doline in kotline so obdane
s hribi. Posledično se veter, kadar je prisoten, kanalizira po dolinah in preko sedel med vrhovi.
Vetrovno polje v Sloveniji je tako v prostoru močno spremenljivo. Ob t.i. radiacijskem vremenu, ko
izrazitega vetra ni, oziroma so izmerjene hitrosti vetra pod 1 m/s in hkrati nebo ni oblačno, pa se
v razgibanem reliefu razvijejo značilna lokalna gibanja zraka. Še posebej v hladnejših mesecih
je možen spremljajoči pojav megla, v zgodnjih jutranjih urah pa tudi rosa ali slana [10]. Megla je
lahko prisotna le v jutranjih urah, izjemoma v zimskih mesecih lahko vztraja preko celega dneva, ali
do njenega nastanka sploh ne pride. Tipično je lepo vreme ob radiacijskih dneh poleti, z možnimi
popoldanskimi plohami in nevihtami. Pozimi so to dnevi, ko je gibanje zraka pri tleh v kotlinah
ločeno od splošnega gibanja zraka v prosti atmosferi. Predvsem ponoči se pozimi z okoliških
pobočij v doline in kotline spušča hladen zrak. Tla se namreč v dolgih nočeh ohlajajo in z njimi se
ohlaja tudi prizemni zrak, ki zaradi večje teže polzi po pobočju kotline proti njenem dnu. Kjer ni
Poročilo kakovost zraka 2021 5
iztoka, se zrak v dnu kotline nabira in pozimi velikokrat ohladi pod rosišče. Posledica tega je megla,
ki že tako kratkotrajnemu sončnemu obsevanju preprečuje, da bi prišlo do tal in ogrelo zrak pri tleh
kotline. Nad močno ohlajenim zrakom v kotlini je zrak toplejši. Naraščanje temperature z višino
(temperaturni obrat) deluje kot pokrov in ločuje zrak v kotlini od splošnih vremenskih dogajanj nad
njim. V kotlini se tako kot posledica lokalnih pogojev razvijejo zelo šibka gibanja zraka, pri katerih
veter zelo redko doseže hitrosti 1 m/s, običajno so vetrovi šibkejši [11]. Nad jezerom hladnega
zraka je vreme običajno razmeroma toplo, suho in sončno.
Jezera hladnega zraka lahko pozimi vztrajajo tudi več dni skupaj. Poleti ob kratkih nočeh je
situacija drugačna, saj se kmalu po sončnem vzhodu preko noči vzpostavljeni temperaturni obrat
premeša in razkroji.
Slika 2.1: Levo: megleno jezero hladnega zraka ob temperaturnem obratu (foto: Ivan Sivec). Desno:
Vertikalni potek temperature in temperature rosišča v Ljubljani na dan, ko je bilo prisotno jezero hladnega
zraka, ki je segalo do višine približno 250 m nad tlemi.
Nad ravninami, ki jih je v Sloveniji sicer bolj malo, sega temperaturni obrat zaradi ohlajanja tal in
prizemnega zraka preko noči običajno do debeline nekaj deset metrov. V jezerih hladnega zraka
v dolinah in kotlinah sega temperaturni obrat precej višje. Višina jezera hladnega zraka oziroma
temperaturnega obrata nad kotlino je odvisna od odprtosti kotline, tipično sega temperaturni obrat
do višine na kateri je počasen dotok enak odtekanju zraka iz kotline. V preteklosti so meritve v
zimskem obdobju za Ljubljansko kotlino pokazale višino temperaturnega obrata do višine 250 m
nad dnom kotline, v bistveno bolj odprti Celjski kotlini pa le okrog 110 m nad tlemi [12].
2.2 Onesnaženost zraka v dolinah in kotlinah
Opisane razmere pomembno vplivajo na kakovost zraka v dolinah in kotlinah, kjer se v Sloveniji
nahaja večina mest, vasi in prometnic, oziroma kjer večina prebivalstva preživi največ časa. Čeprav
v primerjavi z drugimi državami v Slovenji izpusti škodljivih snovi v zrak morda niso posebej visoki,
je zaradi kopičenja onesnaževal v zaprtih dolinah in kotlinah v zimskem času lahko onesnaženost
zraka tudi zelo visoka.
Poročilo kakovost zraka 2021 6
Ko ob prisotnosti temperaturnega obrata prihaja do izpustov onesnaženja pri tleh, se onesnaže-
nje lahko uspešno širi in redči v višje plasti ozračja le kadar se z dimnim dvigom izpusti dvignejo
dovolj visoko, da lahko pride do izmenjave z višjimi plastmi ozračja. Viri onesnaženja, ki ne prebijejo
vrha temperaturnega obrata ostajajo ujeti v zračnih plasteh blizu tal (slika 2.2).
Slika 2.2: Levo: Onesnaženje iz nižjih virov ostane ujeto pod temperaturnim obratom. Desno: temperaturni
obrat preprečuje dimu nadaljnje dviganje in redčenje, zato se onesnaženje kopiči v plasti zraka nad tlemi
[13].
Vsebnost škodljivih snovi v plasteh pod temperaturnim obratom narašča tem bolj čim večji
so viri in čim manjša je kotlina oziroma prostornina zraka, v kateri se onesnaženje zadržuje.
Koliko onesnaženja prenese posamezna kotlina je torej odvisno od njenih prostorskih značilnosti.
Razporeditev onesnaženja znotraj kotline je z nekaj odstopanji običajno precej homogena, nanjo pa
poleg razporeditve virov onesnaženja vplivajo šibka komaj zaznavna gibanja zraka znotraj kotline.
Poleg polzenja hladnega zraka po pobočjih zaradi ohlajanja v nočnem času k lokalnemu gibanju
zraka prispeva tudi mesto, ki je lahko do nekaj stopinj toplejše od okolice. Posledično se toplejši
zrak nad središčem mesta počasi dviga in razteka pod vrhom temperaturnega obrata ter šibko
steka proti središču mesta v bližini tal (slika 2.3). Poleg območij neposredno pod vplivom večjih
izpustov znotraj kotline so običajno bolj onesnažene višje zračne plasti pod vrhom temperaturnega
obrata. Ob razbitju jezera hladnega zraka se onesnaženost pri tleh za kratek čas dvigne, ko zračni
vrtinci prinesejo k tlom onesnaženje nakopičeno v višjih plasteh.
Slika 2.3: Gibanja zraka nad mestom v kotlini. Levo: polzenje hladnega zraka po pobočjih okoliških hribov
proti dnu kotline. Desno: šibko kroženje zraka kot posledica toplejšega mestnega jedra.
Poročilo kakovost zraka 2021 7
Eden od ukrepov za zmanjšanje škodljivega vpliva izpustov v neposredni okolici vira onesnaže-
nja je tudi postavitev dovolj visokega odvodnika. V izjemnih primerih tako visokega, da prebije višino
temperaturnega obrata. Znan je primer Trboveljske Termoelektrarne (TET), kjer so zaradi uporabe
premoga z visoko vsebnostjo žvepla in neugodne lokacije na dnu doline reke Save okoliški gozdovi
začeli pospešeno propadati [12]. Ogroženo je bilo tudi prebivalstvo, izmerjene polurne ravni SO2 v
višjih zaselkih doline Save so presegale območje merilnika 20.000µg/m3 (mejna urna vrednost za
zaščito zdravja ljudi danes je 350µg/m3). Situacijo so rešili z dvigom dimnika. Meritve vertikalnih
potekov temperature so pokazale, da temperaturni obrat v Zasavju sega celo do višine 320 m in
da je prisoten kar 30 % časa v letu. Na podlagi izračunov za upoštevanje dimnega dviga so se
odločili za izgradnjo 360 m visokega dimnika, najvišjega v Evropi (slika 2.4). Po postavitvi tako
visokega odvodnika so dimni plini prebijali temperaturni obrat in vpliv TET na dolino Save je postal
zanemarljiv, prebivalstvo v višjih legah Zasavja pa je bilo tudi ob najbolj neugodnih vremenskih
pogojih bistveno manj ogroženo kot prej [12].
Slika 2.4: Levo: prvotno zgrajen 80 m visok dimnik Termoelektrarne Trbovlje v dolini reke Save leta 1968.
Desno: pogled na povišan 360 m visok dimnik, zgrajen leta 1976. [12]
2.3 Kakovost zraka v Ljubljani
Kot primer v nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavljamo situacijo v Ljubljani. Mesto
Ljubljana leži v kotlini, kjer se ob radiacijskem vremenu razvije značilna zgoraj opisana vremenska
dinamika, s sistemom nad kotlino, ki je zaprt in ločen od splošnega gibanja zraka. Predvsem pozimi
se pod temperaturnim obratom razvije samostojna cirkulacija zraka, pri tleh navadno proti središču
mesta zaradi toplotnega otoka oziroma toplejšega mestnega jedra glede na okolico [11]. To gibanje
je zelo šibko, primer indirektno določenega gibanja preko smeri ivja v Ljubljani je prikazan na sliki
2.5 (levo). Ponoči in dopoldne pozimi je lahko šibko kroženje edino gibanje zraka, popoldne pa
se lahko zaradi ogrevanja severnih pobočij Ljubljanske kotline okrepi južna komponenta vetra, pri
čemer je v samem mestu gibanje zraka močno kanalizirano v smeri ulic. Roža vetrov na lokaciji
ARSO, na višini 22 metrov nad tlemi, je prikazana na sliki 2.5 (desno), kjer opazimo prevladujoč
šibek veter severovzhodnih smeri.
Poročilo kakovost zraka 2021 8
Slika 2.5: Levo: vpliv toplotnega otoka na šibko gibanje zraka v Ljubljani. Smeri in dolžine vektorjev so
določene na podlagi smeri in debeline ivja [11]. Desno: vetrovna roža na lokaciji Ljubljana Bežigrad, 22 m
nad tlemi na strehi stavbe Agencije RS za okolje, v obdobju let 2012 do 2021.
Slika 2.6: Primerjava povprečne mesečne jakosti vetra v Ljubljani s povprečno mesečno jakostjo vetra v
Københavnu in na Dunaju v obdobju od leta 2014 do 2021.
V primerjavi z mesti severne Evrope je Ljubljana bistveno slabše prevetrena. Slika 2.6 prikazuje
povprečno izmerjeno mesečno jakost vetra v Ljubljani, Københavnu in na Dunaju. Povprečna letna
jakost vetra v Ljubljani na merilnem mestu Bežigrad je 1,3 m/s, kar je približno trikrat šibkejši veter
kot v Københavnu ali na Dunaju. Meteorološki pogoji za redčenje onesnaženja so torej v Ljubljani
zaradi šibke prevetrenosti bistveno bolj neugodni.
Seveda so v Ljubljani kot posledica večje gostote prebivalstva in različnih dejavnosti prisotni
mnogi viri onesnaženja, ki kumulativno prispevajo k slabši kakovosti zraka. Zgodovinsko gledano
je bila v 60. letih 20. stoletja iz tega razloga Ljubljana med mesti z najbolj onesnaženim zrakom
na svetu [14], tako so kazale takratne meritve SO2 in dima. Onesnaženost zraka z SO2 se je
nato v 80. letih začela hitro zmanjševati, v drugi polovici 90. let in po letu 2000 pa je po zaslugi
menjave energentov in daljinskega ogrevanja močno upadla, a so postala problematična druga
onesnaževala kot so dušikovi oksidi, ozon in delci. Zadnja leta so, kot je razvidno tudi iz tega
Poročilo kakovost zraka 2021 9
letnega poročila, ravni onesnaženja v Ljubljani skladne s standardi kakovosti zunanjega zraka. Še
vedno pa je lahko kakovost zraka v Ljubljani občasno slaba, predvsem ob prisotnosti dlje časa
trajajočega temperaturnega obrata zaradi katerega onesnaženje ostaja ujeto v kotlini.
Poročilo kakovost zraka 2021 10
Slika 2.7: Ljubljana, povezava med parametri kakovosti zraka (PM2,5, benzen, NO2) in meteorološkimi
parametri (smer in hitrost vetra, temperatura). Podatki so 10 oziroma 30 minutni za leta 2019 do 2021.
Povezava med nekaterimi parametri kakovosti zraka in vetrom v Ljubljani je za obdobje let 2019
do 2021 prikazana na sliki 2.7. Najvišje ravni onesnaženja se tipično pojavljajo ob šibkem vetru
različnih smeri, nekoliko morda pri ekstremih izstopajo vzhodna, severovzhodna in južna smer. Do
najvišjih ravni onesnaženja prihaja pri hitrosti vetra do 1 m/s, izjemoma do 2 m/s, medtem ko so
pri hitrosti vetra 4 m/s in več ravni onesnaženja običajno že zelo nizke. Občasno lahko do večje
onesnaženosti pride zaradi kratkotrajnega transporta onesnaženega zraka z močnejšimi vetrovi,
kot je bilo v letu 2021 zabeleženo v primeru delcev PM2,5 dne 20. oktobra 2021 (slika 2.7). Tega
dne so razmeroma visoke ravni delcev PM2,5 prinesli močnejši vetrovi iz zahoda, morda celo iz
vulkana na La Palmi, katerega oblak SO2 je ravno ta dan v višjih zračnih plasteh prešel Slovenijo.
Razen tovrstnih izrednih dogodkov bi torej ob nespremenjenih izpustih onesnaženja v mestu in
jakosti vetra kot je značilna za Dunaj ali København v Ljubljani predvidoma imeli bistveno čistejši
zrak.
Poročilo kakovost zraka 2021 11
3. Trendi in medletna variabilnost
onesnaženosti zraka
V tem poglavju so podrobneje obravnavani trendi in vzroki za medletno variabilnost onesna-
ženosti zraka z delci PM10 in ozonom, onesnaževali, ki sta v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji
z vidika doseganja zakonodajnih zahtev predstavljali največji izziv na področju kakovosti zraka.
Izmerjene ravni so na izbranih merilnih mestih obravnavane od leta 2005 dalje tako z vidika po-
datkov o letnih izpustih primarnih onesnaževal kot z vidika meteoroloških razmer, ki vplivajo na
širjenje, redčenje in izpiranje onesnaževal iz ozračja. Ker je onesnaženost zraka z delci PM10
problematična v zimskem času, onesnaženost z ozonom pa v poletnem, so temu prilagojena tudi
obdobja medletne primerjave meteoroloških pogojev. Obravnavan je tudi niz onesnaženosti zraka z
dušikovim dioksidom, ki v mnogih državah Evropske unije velja za problematično onesnaževalo
medtem ko v Sloveniji zakonodajno predpisane mejne vrednosti na merilnih mestih DMKZ niso
presežene.
V nadaljevanju so najprej povzete značilnosti časovnih trendov izpustov primarnih virov one-
snaženja, nato so obravnavane izmerjene ravni onesnaženosti zraka, ki ne kažejo nujno enakega
časovnega trenda in spremenljivosti kot jo kažejo izpusti. Razlogov za to je več. Prvič, izmerjena
onesnaženost zraka ni samo posledica primarnih izpustov pač pa je velik tudi prispevek sekundar-
nega onesnaženja. Ozon na primer je sekundarno onesnaževalo, ki se tvori v ozračju ob ugodnih
pogojih predvsem iz hlapnih organskih spojin in dušikovih oksidov. Pri delcih precejšen delež
sicer prispevajo primarni delci, poleg tega pa v ozračju nastajajo tudi sekundarni delci iz primarnih
plinastih onesnaževal kot so SO2, NOx, NH3 in hlapne organske spojine. Drugič, meritve ne ločijo
onesnaženosti, ki je posledica bližnjih virov onesnaženja od prispevka transporta onesnaženih
zračnih mas od drugod. Tretjič na izmerjene ravni onesnaževal v zraku močno vplivajo vremenski
pogoji, pri čemer se izpusti pri tleh lahko ob neugodnih razmerah dolgo zadržujejo v nižjih zračnih
plasteh, izpusti iz visokih odvodnikov pa se lažje redčijo v prosto atmosfero in manj neposredno
vplivajo na kakovost zraka v bližini tal. Četrtič večina merilnih mest je locirana tako, da so meritve
reprezentativne za čim večja območja oziroma čim večji delež prebivalstva in ne pokrijejo vseh
različnih prispevkov primarnih izpustov onesnaževal na nivoju države.
Poročilo kakovost zraka 2021 12
3.1 Izpusti primarnih onesnaževal
Podrobnejši podatki o letnih izpustih primarnih onesnaževal v Sloveniji so predstavljeni na
začetku posameznih poglavij tega poročila. V tem poglavju smo osredotočeni le na trende in vzroke
za medletno variabilnost. Tabela 3.1 prikazuje skupni odstotek zmanjšanja izpustov v Sloveniji v
obdobju med letom 2005 in 2020 za nekatera onesnaževala, izračunan na podlagi trendne črte za
to obdobje.
Tabela 3.1: Odstotek zmanjšanja skupnih izpustov na območju Slovenije v obdobju med 2005 in 2020.
Izračuni so bili narejeni na podlagi trendne črte za obravnavano obdobje.
Onesnaževalo NOx PM10 PM2,5 NMVOC CO
% zmanjšanja -55 -48 -38 -41 -49
Gledano odstotkovno so se v obravnavanem obdobju najbolj zmanjšali skupni izpusti NOx, in
sicer kar za 55 % (tabela 3.1, slika 11.1). Na državnem nivoju k izpustom NOx največ prispeva
cestni promet. Do največjega zmanjšanja izpustov je prišlo v sektorjih Cestni promet in Proizvodnja
elektrike in toplote. V cestnem prometu so se izpusti zmanjšali zaradi strožjih emisijskih standardov
za motorna vozila, v letu 2020 pa je bila nekoliko nižja tudi skupna poraba goriv v tem sektorju,
kar je posledica ukrepov zaradi širjenja COVID-a. Zmanjšanje izpustov iz sektorja Proizvodnja
elektrike in toplote je posledica zaprtja Termoelektrarne Trbovlje in instalacije DeNOx naprav v
Termoelektrarni Šoštanj. Zmanjšali so se tudi izpusti NOx v necestnem prometu predvsem kot
posledica strožjih emisijskih standardov za traktorje. Na sliki 11.1 vidimo postopno upadanje
izpustov NOx v celotnem obdobju 2005 do 2020 z izjemo leta 2008, ko so bili predvsem izpusti
cestnega prometa višji kot leto prej in zatem. Leto 2008 je iz vidika izpustov posebno, saj je bila
prodaja goriv največja v celotnem opazovanem obdobju v veliki meri zaradi velike prodaje goriv
tujim vozilom, kot posledica nižje cene v primerjavi s sosednjimi državami. Prodaja tujim vozilom je
predstavljala kar 23 % prodaje goriv v Sloveniji, kar je najvišji odstotek v obdobju od 2005 do 2020.
Nekoliko manj so se zmanjšali skupni izpusti primarnih delcev (tabela 3.1, sliki 8.1 in 8.3), in
sicer za 48 % v primeru PM10 in 38 % v primeru PM2,5. Izpusti primarnih delcev so v največji meri
posledica kurjenja lesne biomase v malih kuriščih (gospodinjstvih). Kar 99 % primarnih delcev v
sektorju Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, ki prispeva največ izpustov primarnih
delcev tako PM10 kot PM2,5, je namreč posledica kurjenja lesa. Raba lesne biomase se za namen
statistike rabe energije v gospodinjstvih in ocene primarnih izpustov izračunava modelsko na
Inštitutu Jožef Štefan [15]. V modelu se upošteva gibanje uporabne površine stanovanj, strukturo
stanovanj glede na razred energetske učinkovitosti, ki se spreminja z novogradnjami in s prenovami
stavb, ter strukturo naprav, ki se uporabljajo za pripravo toplote za ogrevanje in toplo vodo, ki se
spreminja z nakupom novih naprav. Model upošteva tudi pojav kombiniranih kotlov, ki omogočajo
menjavanje lesne biomase in kurilnega olja, kar v odvisnosti od cene kurilnega olja močno vpliva
na medletno spreminjanje rabe lesne biomase. Hkrati se v izračunu upošteva tudi temperaturni
primanjkljaj, ki pove kako hladno je bilo določeno leto, pa tudi faktor obnašanja prebivalcev. Vse
navedeno vpliva na to, da se poraba lesa v gospodinjstvih spreminja, trend v obdobju pa je zaradi
povečanja energetske učinkovitosti stavb in zamenjave starih naprav na lesno biomaso z novimi
Poročilo kakovost zraka 2021 13
bolj učinkovitimi ter toplotnimi črpalkami padajoč. To vpliva tudi na ocenjene primarne izpuste
delcev zaradi ogrevanja z lesno biomaso. Na slikah 8.1 in 8.3 opazimo trend počasnega upadanja,
pa tudi precejšnjo medletno variabilnost izpustov primarnih delcev. Na trend vpliva obnavljanje
stavb, zaradi česar se od leta 2011 dalje potrebna energija za ogrevanje zmanjšuje med 1 in 2 %
letno. Pred letom 2011 se je rahlo povečevala, saj je bilo obnov malo oziroma niso prinesle dovolj
velikega zmanjšanja rabe energije. Na trend upadanja izpustov primarnih delcev zaradi kurjenja
lesa vpliva tudi število gospodinjstev, ki uporabljajo les in struktura naprav. Čeprav so ocene le teh
povezane z veliko negotovostmi, se je v preteklem obdobju število starih kotlov na les zmanjševalo
zaradi uporabe sodobnejših kotlov na les (pelati, polena) in tudi toplotnih črpalk (slika 3.1).
Slika 3.1: Število naprav po različnih tipih v enodružinskih stavbah, ki se uporabljajo za pripravo toplote
za ogrevanje in centralno pripravo tople vode [15]. Električna energija – kotli na električno energijo, Plinski
(Oljni) kotel I – izboljšan plinski (oljni) kotel oz. kondenzacijski ali nizkotemperaturni kotel, Plinski (Oljni) kotel
S – standarden plinski (oljni) kotel, Biomasni kotel S – star neučinkovit kotel na polena, Toplotna črpalka
ZRAK – Toplotna črpalka zrak/voda, Toplotna črpalka KOL – toplotna črpalka s horizontalnim kolektorjem
(zemlja/voda), Toplotna črpalka GEO – toplotna črpalka z geosondo oz. vertikalnim zemeljskim kolektorjem
(voda/voda ali zemlja/voda), Biomasni kotel – polena – sodoben učinkovit kotel na polena.
Medletna variabilnost izpustov zaradi kurjenja lesne biomase je v veliki meri povezana s
temperaturnim primanjkljajem. Tako je denimo izrazit upad izpustov delcev leta 2014 posledica
izredno toplega leta, torej manjšega temperaturnega primanjkljaja in posledično zmanjšane potrebe
po ogrevanju.
Za razliko od izpustov primarnih delcev PM2,5, kjer glavnino izpustov prispeva sektor Raba goriv
v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (74 % v letu 2020, slika 8.3), je pri izpustih primarnih delcev
PM10 precejšen tudi prispevek sektorja Industrijski procesi in raba topil (26 % v letu 2020, slika 8.1).
Eden najpomembnejših virov delcev PM10 v industriji je gradnja cest. Medletna nihanja izpustov
delcev PM10 iz sektorja Industrijski procesi in raba topil so posledica razlik v aktivnosti gradnje
cest. Po podatkih OPS (Odprti Podatki Slovenije, Direkcija za infrastrukturo) je bilo od 2011 dalje
Poročilo kakovost zraka 2021 14
zgrajenih veliko manj cest, zato tudi toliko nižji izpusti iz tega sektorja. Tako je bil denimo razlog za
nižje izpuste delcev PM10 leta 2009 glede na leti 2008 in 2010 manj zgrajenih cest. Tudi povečani
izpusti delcev PM10 leta 2020 glede na leto 2019 so posledica povečane aktivnosti v gradnji cest.
Ozon kot sekundarno onesnaževalo nima neposrednih virov onesnaženja, pač pa nastaja v
ozračju predvsem iz dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC), pa tudi
iz ogljikovega monoksida (CO) pri visokih temperaturah in dovolj sončnega sevanja. V obdobju
med letoma 2005 in 2020 so se izpusti NMVOC zmanjšali za 41 %, izpusti CO pa za 49 % (tabela
3.1). K izpustom CO največ prispevajo izpusti gospodinjstev in cestni promet, prispevek obeh se je
v tem obdobju pomembno zmanjšal. Pri NMVOC je glavni vir izpustov raba topil, sledi zgorevanje
lesne biomase v gospodinjstvih in nato kmetijstvo. Tudi pri izpustih NMVOC, še bolj pa pri CO, je
poleg trenda upadanja zaznati medletno variabilnost. Izstopa vpliv temperaturnega primanjkljaja na
izpuste gospodinjstev zaradi ogrevanja v času zimske sezone, tudi v tem primeru je opazen upad
izpustov na primer leta 2014 kot posledica nadpovprečno tople zime.
3.2 Onesnaženost z delci PM10
Meritve ravni onesnaženosti z delci PM10 po posameznih merilnih mesti kažejo v obdobju med
letoma 2005 in 2021 povprečni trend upadanja med 32 % in 51 % za letno povprečje in med 51
% in 87 % za število preseganj dnevne mejne vrednosti (tabela 3.1, sliki 3.2 in 3.3). Najbolj se je
onesnaženost zraka z delci PM10 zmanjšala v Trbovljah, Zagorju in Mariboru. Od leta 2019 dalje na
nobenem merilnem mestu v Sloveniji ni bilo preseženo dovoljeno število preseganj dnevne mejne
vrednosti. Pred letom 2019 so bile vsako leto več kot 35-krat presežene mejne vrednosti na enem
ali več merilnih mest. Letno povprečje od leta 2009 dalje nikjer več ne presega mejne vrednosti 40
µg/m3.
Poleg trenda izboljšanja kakovosti zraka opazimo tudi precejšnjo medletno spremenljivost, ki je
posledica vremenskih razmer. Le te predvsem v času kurilne sezone močno vplivajo na to kako
onesnažen je zrak in kako pogosto prihaja do preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10.
Tako je bila posledica izrazito nižjega temperaturnega primanjkljaja v času kurilne sezone leta
2014 (slika 3.4) zmanjšanje izpustov zaradi manjše potrebe po ogrevanju in posledično je bilo manj
tudi preseganj dnevne mejne vrednosti kot leta prej in potem. Po drugi strani je bilo leta 2011 in
2015 zaradi pogostejših in bolj izrazitih temperaturnih inverzij, manjše količine padavin in manjšega
števila padavinskih dni v času kurilne sezone (slika 3.4) zaradi večje akumulacije onesnaženja v
plasti zraka pri tleh izmerjenih več preseganj dnevne mejne vrednosti (slika 3.3).
Tabela 3.2: Delež zmanjšanja (v %) letnega povprečja in števila preseganj dnevne mejne vrednosti delcev
PM10 v obdobju med 2005 in 2021 po posameznih merilnih mestih. Izračuni so narejeni na podlagi trendne
črte za obravnavano obdobje.
LJ Bežigrad MB Titova CE bolnica MS Rakičan Trbovlje Zagorje Koper NG Grčna
letno povprečje -38 -46 -32 -35 -52 -51 -43 -47
število preseganj -66 -87 -57 -60 -87 -80 -51 -76
Poročilo kakovost zraka 2021 15
Slika 3.2: Letno povprečje delcev PM10 po posameznih merilnih mestih v obdobju med 2005 in 2021.
Slika 3.3: Število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 po posameznih merilnih mestih v
obdobju med 2005 in 2021.
Poročilo kakovost zraka 2021 16
Slika 3.4: Število dni s temperaturno inverzijo med merilnim mestom in Krvavcem, povprečni temperaturni
primanjkljaj in število padavinskih dni za mesece november, december, januar in februar po posameznih
letih v obdobju med 2005 in 2021.
3.3 Onesnaženost z ozonom
Meritve ravni onesnaženosti z ozonom po posameznih merilnih mesti v obdobju med letoma
2005 in 2021 na letnem povprečju ne kažejo izrazitega trenda upadanja ali rasti (tabela 3.3).
Največji padec letnega povprečja je opaziti na Otlici, 9 %, le nekoliko manjši na Krvavcu in Iskrbi,
8 %, najvišji trend rasti pa v Novi Gorici, 8 %. Ker je ozon sekundarno onesnaževalo z izrazitim
dnevnim in letnim hodom, je bolj kot letno povprečje merodajen trend števila preseganj 8-urne ciljne
vrednosti, kjer pa je trend upadanja zelo izrazit na vseh merilnih mestih. Največji padec števila
presegaj 8-urne ciljne vrednosti je opaziti na Iskrbi, 76 %, najmanjši padec pa v Novi Gorici, 11
% (tabela 3). Število preseganj urne opozorilne vrednosti v letu je premajhno, da bi bilo smiselno
računati trend, ne glede na to lahko na upadanje sklepamo vizuelno na podlagi slike 3.7.
Tudi pri ozonu je medletna variabilnost posledica spremenljivih vremenskih razmer. Za učinkovito
tvorbo ozona so potrebne visoke temperature in dovolj sončnega sevanja, hkrati je potrebno obdobje
dalj časa trajajočega lepega mirnega vremena brez padavin, ki omogoča, da se v zračnih masah
nabere dovolj predhodnikov ozona. Na slika 3.7 in 3.8 opazimo manjše število preseganj leta 2014,
2016 in 2020. Predvsem leta 2014, podobno pa tudi leta 2016 in 2020, je bilo v poletnem času več
padavin oziroma padavinskih dni, manj globalnega sevanja in nekoliko nižja povprečna temperatura
(slika 3.5), kar je bil razlog da v teh letih ni bilo izmerjenih preseganj urne opozorilne vrednosti in je
bilo število preseganj 8-urne ciljne vrednosti za ozon manjše.
Poročilo kakovost zraka 2021 17
Tabela 3.3: Delež zmanjšanja (v %) letnega povprečja in števila preseganj dnevne maksimalne 8-urne
vrednosti ozona v obdobju med 2005 in 2021 po posameznih merilnih mestih. Izračuni so narejeni na podlagi
trendne črte za obravnavano obdobje.
LJ Bežigrad Otlica CE bolnica MS Rakičan Iskrba Krvavec Koper NG Grčna
letno povprečje 3 -9 0 2 -8 -8 -1 8
število preseganj -38 -48 -69 -46 -75 -45 -26 -11
Slika 3.5: Število padavinskih dni, globalno sevanje in povprečna izmerjena temperatura za mesece junij,
julij in avgust po posameznih letih v obdobju med 2005 in 2021.
Slika 3.6: Letno povprečje ozona po posameznih merilnih mestih v obdobju med 2005 in 2021.
Poročilo kakovost zraka 2021 18
Slika 3.7: Število preseganj urne opozorilne vrednosti za ozon po posameznih merilnih mestih v obdobju
med 2005 in 2021.
Slika 3.8: Število preseganj maksimalne dnevne 8-urne ciljne vrednosti po posameznih merilnih mestih v
obdobju med 2005 in 2021.
Poročilo kakovost zraka 2021 19
3.4 Onesnaženost z dušikovim dioksidom
Meritve ravni onesnaženosti z dušikovim dioksidom v obdobju med letoma 2005 in 2021 na
letnem povprečju kažejo trend upadanja na vseh merilnih mestih. Najbolj izrazito izboljšanje je
opaziti v Mariboru, za 34 %, najmanj pa v Celju, 6 % (tabela 3.4), kar je torej okvirna ocena
zmanjšanja onesnaženosti zraka z NO2 na urbanih območjih v Sloveniji. Na vseh merilnih mestih
je znižanje ravni onesnaženosti manjše kot bi pričakovali samo na podlagi zmanjšanja izpustov
NOx na nivoju države, ki je bilo v tem obdobju kar 55 % (tabela 3.1) in je posledica nižjih izpustov
prometa in termoelektrarn.
Ravni onesnaženosti z NO2 kažejo tudi precejšnjo medletno variabilnost (slika 3.9), ki se od
merilnega mesta do merilnega mesta spreminja. Onesnaženost zraka z NO2 ima značilen letni in
dnevni hod, ki se v povprečni letni vrednosti izgubi. Do neke mere na letno povprečje sicer vplivajo
splošni meteorološki pogoji, še večji vpliv pa imajo lokalne vremenske razmere in dinamika izpustov
v neposredni bližini merilnega mesta. Preseganj mejnih vrednostih na merilnih mestih DKMZ pri
NO2 v obravnavanem obdobju od leta 2005 dalje tudi v letih s slabšimi vremenskimi pogoji ni bilo.
Tabela 3.4: Delež zmanjšanja (v %) letnega povprečja NO2 v obdobju med 2005 in 2021 po posameznih
merilnih mestih. Izračuni so narejeni na podlagi trendne črte za obravnavano obdobje.
LJ Bežigrad MB Titova CE bolnica MS Rakičan Trbovlje Koper NG Grčna
letno povprečje -19 -34 -6 -17 -29 -32 -11
Slika 3.9: Letno povprečje NO2 po posameznih merilnih mestih v obdobju 2005 do 2021.
Poročilo kakovost zraka 2021 20
4. Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka
V skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka [4] in Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti
zunanjega zraka [6] lahko ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka opravljamo s pomočjo rezultatov
meritev na stalnih merilnih mestih, z indikativnimi meritvami, modeliranjem kakovosti zraka ter z
objektivnimi ocenami. Za meritve na stalnih merilnih mestih zakonodaja predpisuje strožje zahteve
za kakovost in razpoložljivost rezultatov meritev kot za indikativne meritve, ki jih je mogoče opravljati
s preprostejšimi metodami in/ali z manjšo časovno pokritostjo.
Slovenija je po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka
razdeljena na dve aglomeraciji, Ljubljano in Maribor, in dve območji, ki sta različni za težke kovine
in za druga onesnaževala (tabeli 4.1 in 4.2). Za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka glede na
ravni SO2, NO2, CO, O3, C6H6, PM10, PM2,5 in BaP je Slovenija razdeljena na celinski (SIC) ter
primorski (SIP) del. Za težke kovine je zaradi svoje specifike iz območja celotne Slovenije (SITK)
izvzeta Zgornja Mežiška dolina (SITK-ZMD).
Način ocenjevanja kakovosti zraka je odvisen od onesnaženosti posameznega območja oziroma
aglomeracij. Če je onesnaženost višja, je potrebnih več meritev, ki morajo biti kakovostnejše.
Pravilnik o kakovosti zunanjega zraka določa za posamezno onesnaževalo spodnji in zgornji
ocenjevalni prag. Število stalnih merilnih mest je natančno določeno za območja, kjer je presežen
spodnji ocenjevalni prag posameznega onesnaževala. Kadar so ravni posameznega onesnaževala
pod spodnjim ocenjevalnim pragom, zadostujeta za ocenjevanje kakovosti zraka objektivna ocena
ali modeliranje. V primeru, ko so ravni nad spodnjim ocenjevalnim pragom, so v posameznem
območju ali aglomeraciji obvezne meritve na stalnih merilnih mestih, lahko pa se dopolnijo s
tehnikami modeliranja in/ali z indikativnimi meritvami.
V nadaljevanju so predstavljene meritve na stalnih merilnih mestih, uporabljene za potrebe
ocenjevanja kakovosti zunanjega zraka v letu 2021. Predstavljeno je tudi ocenjevanje na podlagi
združevanja meritev in modelskih izračunov ALADIN/CAMx modelskega sistema.
Poročilo kakovost zraka 2021 21
Tabela 4.1: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid, dušikove
okside, delce PM10 in PM2,5, benzen, ogljikov monoksid ter benzo(a)piren.
Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij
SIC celinsko območje
SIP primorsko območje
Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije
SIL Ljubljana
SIM Maribor
Tabela 4.2: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na svinec, arzen, kadmij in nikelj.
Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij
SITK
območje težke
kovine
SITK-ZMD
območje Zgornje
Mežiške doline
Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije
SIL Ljubljana
SIM Maribor
Poročilo kakovost zraka 2021 22
4.1 Meritve na stalnih merilnih mestih
S sistematičnimi meritvami ravni onesnaževal na stalnih merilnih mestih smo v Sloveniji začeli v
sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtomatske merilnike onesnaženosti zraka smo pričeli
uvajati v okviru državne mreže ANAS (analitično-nadzorni alarmni sistem) v začetku osemdesetih
let, okrog leta 2000 smo merilno mrežo prenovili v okviru projekta Phare. V letu 2021 smo zaključili
projekt Sinica, kjer smo državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka (DMKZ)
popolnoma prenovili in posodobili. V prvem obdobju delovanja DMKZ je bil poudarek na meritvah
ravni žveplovega dioksida. Kasneje smo merilno mrežo postopoma širili in nadgradili še z meritvami
drugih onesnaževal. ARSO upravlja z DMKZ, ki jo je v letu 2021 sestavljalo 23 merilnih mest.
Z meritvami v DMKZ zagotavljamo osnovne podatke o kakovosti zraka v Sloveniji. Poleg meritev
v DMKZ se v okviru drugih merilnih mrež izvajajo meritve kakovosti zraka tudi v okolici nekaterih
večjih energetskih in industrijskih objektov z namenom spremljanja vplivov le teh na kakovost
zraka. Dodatne meritve zagotavljajo tudi nekatere lokalne skupnosti. V tem poročilu so tako poleg
rezultatov meritev DMKZ navedeni tudi rezultati meritev merilnih mrež termoelektrarn (TEŠ, TEB
in TE-TOL), cementarne Salonit Anhovo, mestnih občin Ljubljana, Maribor, Ptuj, Celje in Slovenj
Gradec ter občin Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Medvode in Grosuplje. Na ARSO se je od
pomladi 2016 do pomladi 2021 izvajal kohezijski projekt Sinica, v okviru katerega smo med drugim
posodobili DMKZ. Nadgradili in posodobili smo stara merilna mesta z novo programsko opremo,
ter novimi merilniki, ter vzpostavili meritve na novih stalnih merilnih mestih. Tudi v letu 2021, ko
se je projekt zaključil, je prišlo do nekaj sprememb v merilni mreži, tako merilnih mest kot tudi
nabora meritev. Zaradi prenove merilne mreže meritev v letu 2021 nismo izvajali neprekinjeno, v
preglednicah so ti rezultati označeni z zvezdico (*).
11. januarja 2021 je pričela z delovanjem prenovljena postaja na lokaciji LJ Bežigrad. Ukinjene
so bile meritve SO2, vzpostavljene pa avtomatske meritve delcev PM2,5. Nabor meritev delcev
smo v novi mreži razširili z novimi avtomatskimi merilniki HORIBA APDA372. Poleg ravni delcev
različnih velikosti se meri še celotna raven delcev v zraku in število vseh delcev. Tovrstni merilniki
se v prenovljeni mreži uporabljajo na vseh merilnih mestih, kjer potekajo avtomatske meritve. V
nadaljevanju bomo vse te meritve z merilnikom APDA372 navajali kot meritve delcev. V Kranju
so bile na novi lokaciji ob Medgeneracijskem centru na Planini vzpostavljene avtomatske meritve
delcev 14. januarja 2021. Po daljšem izpadu meritev zaradi prenove merilnega mesta smo 15.
januarja 2021 zopet vzpostavili avtomatske meritve na merilnem mestu Iskrba. Meritvam SO2, O3
in NO2 smo dodali še meritve delcev. 1. junija 2021 smo začeli z avtomatskimi meritvami delcev
na novih merilnih mestih MS Cankarjeva in CE Ljubljanska, 6. julija pa na merilnem mestu LJ
Vič. 1. junija 2021 smo prestavili merilno mesto v Trbovljah na novo lokacijo v parku. Ukinjene
so bile meritve SO2, O3, NOx, NO2 in CO, vzpostavljene pa meritve delcev. 6. julija 2021 so bile
vzpostavljene meritve še na prenovljenem merilnem mestu v Kopru, nabor meritev je ostal enak.
Tu potekajo meritve delcev, O3, NOx in NO2. Z mobilno postajo smo 16. decembra 2020 pričeli z
avtomatskimi meritvami na lokaciji v Desklah, meritve smo zaključili 15. januarja 2022. Tu smo eno
leto merili ravni naslednjih onesnaževal: SO2, O3, NOx, CO, benzen in delce ter onesnaževala v
delcih PM10 in PM2,5.
V letu 2021 je v DMKZ prišlo do sprememb tudi pri meritvah delcev z referenčnimi vzorčevalniki
Poročilo kakovost zraka 2021 23
na treh merilnih mestih: v Ljubljani, Celju in Trbovljah. V Ljubljani se je 20. marca referenčni
vzorčevalnik delcev PM10 prestavilo iz lokacije Biotehniške fakultete na Vič. Na Viču je merilno
mesto tipa mestno ozadje in je locirano pri študentskih domovih med Cesto v Mestni log in
Gerbičevo cesto. V Celju so se 10. marca meritve delcev na prometnem merilnem mestu prestavile
iz Mariborske ceste na Ljubljansko cesto, v Trbovljah pa 14. maja iz merilnega mesta Nasipi v
mestni park. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je v letu 2021 na novo izvedel meritve
delcev PM10 in z referenčnim merilnikom v Slovenj Gradcu za Mestno občino Slovenj Gradec.
Merilna mesta so klasificirana glede na mikrolokacijo (tabela 4.3), ki so določena v Pravilniku o
ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [6] . Merilna mesta mestnega ozadja so reprezentativna
za gosteje naseljene predele mest, v katerih živi večina prebivalstva. Z meritvami na prome-
tnih merilnih mestih pridobimo podatke o kakovosti zraka ob prometnih cestah. Merilna mesta
predmestnega ozadja podajajo razmere glede kakovosti zraka na obrobju mest ali večjih naselij,
za katere je značilna manjša gostota prometa in poselitve. Merilno mesto Iskrba je vključeno v
program EMEP, ki se v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
osredotoča predvsem na daljinski transport onesnaženosti ter na regionalne probleme zakisljevanja,
evtrofikacije, fotokemijskega smoga ter na onesnažen zrak s težkimi kovinami, delci in obstojnimi
organskimi onesnaževali. Merilno mesto Krvavec je del programov EMEP in WMO GAW in je
pomembno predvsem za spremljanje transporta toplogrednih plinov in fotooksidantov. Na obeh
merilnih mestih v neobremenjenem okolju se spremlja ozadje onesnaženega zraka. Podrobnejši
opis merilnih mest, ki delujejo v okviru DMKZ, je na voljo na spletni strani ARSO v Atlasu okolja.
Meritve kakovosti zraka na stalnem merilnem mestu morajo biti točne, natančne in zanesljive ter
morajo hkrati izpolnjevati zahteve glede razpoložljivosti rezultatov meritev. Zahteva se uporaba
standardiziranih referenčnih metod, ki jih navaja Direktiva o kakovosti zraka in jih povzema Pravilnik
o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Druge metode se lahko uporabljajo le, če je bila s
preizkusi dokazana njihova ekvivalentnost referenčni metodi.
Merilniki na osnovi referenčnih metod za O3, NOx, SO2, CO in benzen zagotavljajo rezultate
meritev v realnem času s časovno ločljivostjo ene ure ali manj. Referenčna, tako imenovana
gravimetrična metoda za delce PM10 in PM2,5 temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere
se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev zagotavljajo dnevno povprečje
in so na razpolago z večtedenskim zamikom. Enako velja tudi za določanje ravni težkih kovin in
benzo(a)pirena, kjer se v laboratoriju analizira njihova vsebnost v delcih PM10 zbranih na filtrih.
Poleg referenčnih meritev delcev PM10 na vseh merilnih mestih, razen v Velenju, Žerjavu in v
Novi Gorici ob Vojkovi cesti, delce merimo tudi z avtomatskimi merilniki. Avtomatska metoda je
sicer manj točna, vendar so podatki na voljo v realnem času. Podatke z avtomatskih merilnikov
delcev v DMKZ uporabljamo predvsem za obveščanje javnosti in analizo obdobij s prekomerno
onesnaženostjo in ne za določanje skladnosti z mejnimi vrednostmi. Sprotni urni podatki za delce
PM10 in PM2,5 so vsako uro objavljeni na spletni strani Agencije. Tam so hkrati objavljeni tudi vsi
drugi rezultati meritev z avtomatskimi merilniki.
S prenovo merilnih mest se je spremenil tudi nabor meteoroloških meritev. Največja sprememba
je uvedba meritev tridimenzionalnega vetra, ki nam bo v pomoč pri modelskih izračunih.
V tabeli 4.3 so navedeni geografski podatki in klasifikacija posameznih merilnih mest, kjer so leta
Poročilo kakovost zraka 2021 24
2021 potekale meritve kakovosti zunanjega zraka. Nabor merjenih onesnaževal in meteoroloških
parametrov po merilnih mestih je prikazan v tabeli 4.4. V nadaljevanju poročila so poleg podatkov
iz leta 2021 predstavljeni tudi letni podatki za merilna mesta, kjer meritve več ne potekajo. Podatki
o teh merilnih mestih so zabeleženi v starih letnih poročilih o Kakovosti zraka v Sloveniji.
Meritve kakovosti padavin v okviru državne merilne mreže kakovosti padavin (DMKP), ki jih
izvaja ARSO, potekajo na petih po Sloveniji enakomerno razporejenih merilnih mestih. V tabeli 4.5
so podana merilna mesta za meritve kakovosti padavin v letu 2021, ki delujejo v okviru DMKP.
Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP je podan v tabeli 4.6
Štiri merilna mesta so v podeželskem okolju (Iskrba, Murska Sobota Rakičan, Rateče, Škocjan), v
urbanem območju je le merilno mesto Ljubljana Bežigrad. Mreža kakovosti padavin se glede na
prejšnja leta ni spremenila.
Poročilo kakovost zraka 2021 25
Tabela 4.3: Nadmorska višina (NV), koordinati (GKKy, GKKx), tip merilnega mesta, tip območja in značilnosti
območja za stalna merilna mesta kakovosti zunanjega zraka.
Merilno mesto NV GKKy GKKx
Tip merilnega
mesta
Tip območja Značilnost območja
DMKZ
CE bolnica 240 520614 121189 B U R
CE Ljubljanska 240 519361 121312 T U R
Deskle 93 393188 101856 I R RC
Hrastnik 290 506805 111089 B U IR
Iskrba 540 489292 46323 B R(REG) N
Koper 56 399911 45107 B U R
Kranj 388 451188 122160 B U R
Krvavec 1740 464447 128293 B R(REG) N
LJ Bežigrad 299 462673 102490 B U RC
LJ Celovška 305 460697 103230 T U R
LJ Vič 293 460839 99383 B U R
MB Titova 270 550305 157414 T U RC
MB Vrbanski 280 548366 158452 B U R
MS Cankarjeva 189 589087 168854 T U RC
MS Rakičan 188 591552 168260 B R(NC) A
NG Grčna 113 395909 91034 B U RC
NG Vojkova 104 395923 90794 T U R
Novo mesto 214 514163 73066 B U R
Otlica 918 415980 88740 B R(REG) N
Ptuj 230 567737 142758 B U R
Trbovlje 250 504537 112598 B U RC
Zagorje 241 500070 109663 T U RCI
Žerjav 543 490348 149042 I R RA
Dopolnilna merilna mreža
EIS TEŠ
Pesje 391 506513 135806 B S IR
Škale 423 507764 138457 B S IR
Šoštanj 362 504504 137017 I S I
Mobilna TEŠ 359 504056 136719 I S IR
Zavodnje 765 500244 142689 I R(REG) A
Velenje 389 508928 135147 B U RCI
Topolšica 399 501977 140003 B S IR
Veliki Vrh 555 503542 134126 I R(REG) A
Graška gora 774 509905 141184 I R(REG) A
OMS MO Ljubljana
LJ Center 300 461919 101581 T U RC
EIS TE-TOL
Zadobrava 280 468151 103114 B S RA
MO Celje
CE Gaji 240 522888 122129 B U IC
EIS TEB
Sv. Mohor 390 537299 93935 B R A
MO Maribor
MB Tezno 268 552539 154068 B U R
Pohorje 725 544682 148933 B R A
EIS ANHOVO
Morsko 130 393826 102975 B R AI
Gorenje Polje 120 394577 103945 B R AI
Občina Miklavž na Dravskem polju
Miklavž 260 554400 151105 T R R
MO Ptuj
Spuhlja 219 570182 141322 T S R
Občina Ruše
Ruše 302 539870 155217 B R RC
Občina Medvode
Medvode 346 454441 111411 B S RC
Občina Grosuplje
Grosuplje 343 473796 90344 T U R
MO Slovenj Gradec
Slovenj Gradec 410 506294 151691 B U R
Tip merilnega mesta: B=ozadje (background), T=prometni (traffic), I=industrijski (industrial)
Tip območja: U=mestni (urban), S=predmestni (suburban), R=podeželjski (rural), NC=primestni (near city)
REG=regionalno (regional)
Začilnosti območja: R=stanovanjsko (residential), C=poslovno (commercial), I=industrijsko (industrial),
A=kmetijsko (agricultural), N=naravno (natural)
Poročilo kakovost zraka 2021 26
Tabela 4.4: Meritve onesnaževal in meteoroloških parametrov na stalnih merilnih mestih v letu 2021.
Merilno mesto SO2 O3
NO2,
NOx
PM10 PM2,5 CO Benzen
Težke kovine
v PM10
PAH v PM10
EC/OC in
ioni v PM2,5
Hg Meteorološkiparametri
DMKZ
CE bolnica + + + + + + +
CE Ljubljanska + +
Deskle + + + + + + + + + +
Hrastnik + +
Iskrba + + + + + + + + + +
Koper + + + +
Kranj + +
Krvavec + + +
LJ Bežigrad + + + + + + + + + +
LJ Celovška + + +
LJ Vič + +
MB Titova + + + + + + +
MB Vrbanski + + +
MS Rakičan + + + +
MS Cankarjeva + +
NG Grčna + + + + + +
NG Vojkova +
Novo mesto + +
Otlica + +
Ptuj + +
Trbovlje + +
Velenje* +
Zagorje + + + + +
Žerjav + +
Dopolnilna merilna mreža
EIS TEŠ
Pesje + +
Škale + + + +
Šoštanj + + + +
Mobilna TEŠ + + + +
Zavodnje + + + +
Velenje + + +
Topolšica + +
Veliki Vrh + +
Graška gora + +
OMS MO LJUBLJANA
LJ Center + + + + +
EIS TE-TOL
Zadobrava + + + + +
MO Celje
CE Gaji + + +
EIS TEB
Sv. Mohor + + + +
MO MARIBOR
MB Tezno + + + +
Pohorje +
EIS ANHOVO
Morsko +
Gorenje Polje +
Občina Miklavž na Dravskem polju
Miklavž +
MO Ptuj
Spuhlja +
Občina Ruše
Ruše +
Občina Medvode
Medvode + +
Občina Grosuplje
Grosuplje +
MO Slovenj Gradec
Slovenj Gradec +
PM10: delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm
PM2,5: delci z aerodinamičnim premerom do 2,5 µm
PAH: policiklični aromatski ogljikovodiki v delcih PM10
Težke kovine: arzen, kadmij, nikelj in svinec v delcih PM10 in PM2,5
EC/OC: Elementni in organski ogljik
Meteorološki parametri: temperatura zraka v okolici, hitrost vetra, smer vetra, relativna vlažnost zraka, globalno sončno sevanje,
zračni tlak (se ne meri na Iskrbi)
* Z merilnim mestom ne upravlja ARSO.
Poročilo kakovost zraka 2021 27
Tabela 4.5: Nadmorska višina in koordinate merilnih mest za meritve kakovosti padavin v DMKP.
NV GKKy GKKx
Iskrba 540 489292 46323
LJ Bežigrad 299 462673 102490
MS Rakičan 188 591591 168196
Rateče 864 401574 151142
Škocjan 420 421891 58228
Tabela 4.6: Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP.
Količina
padavin
pH
Električna
prevodnost
Osnovni kationi in
anioni
Težke
kovine
PAH
Iskrba + + + + + +
LJ Bežigrad + + + +
MS Rakičan + + + +
Rateče + + + +
Škocjan + + + +
Osnovni kationi in anioni: Ca2+, Mg2+, NH+4 , Na
+, K+, Cl−, NO−3 , SO
2−
4
Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): benzo(a)piren, benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten,
indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen
Težke kovine: As, Cd, Co, Cu, Hg, Pb in Zn
Poročilo kakovost zraka 2021 28
S
lik
a
4.
1:
M
er
iln
a
m
re
ža
ka
ko
vo
st
iz
un
an
je
ga
zr
ak
a
v
le
tu
20
21
.
Poročilo kakovost zraka 2021 29
4.2 Ocena kakovosti zraka z modeliranjem in s tehniko združevanja
podatkov
Na ARSO imamo za namen ocenjevanja kakovosti zraka na območju Slovenije, analize vzrokov
čezmerne onesnaženosti zraka in za podporo pripravi napovedi onesnaženosti zraka z delci PM10
in O3, vzpostavljen regionalni disperzijsko-fotokemijski model CAMx (Comprehensive Air quality
Model with extensions), sklopljen z operativnim meteorološkim modelom ALADIN/SI. Podrobnejši
podatki o modelskem sistemu so opisani v letnem poročilu kakovosti zraka za leto 2019 [16].
4.2.1 Postopek združevanja meritev in modelskih izračunov
Rezultati modelskih izračunov zaradi vpliva prostorske ločljivosti modela, numeričnih opisov
dinamičnih, fizikalnih in kemičnih procesov v atmosferi, ter pogosto pomanjkljivih vhodnih podatkov,
niso povsem zanesljivi. Po drugi strani nam meritve zagotavljajo bistveno bolj natančne vrednosti
ravni onesnaževal, vendar le na lokacijah merilnih mest. S tehniko združevanja modelskih rezultatov
in meritev (angl. data fusion) uporabimo informacijo obeh virov za pripravo optimalne ocene
prostorske porazdelitve ravni onesnaževal.
Obstajajo različni statistični in geostatistični pristopi združevanja podatkov. Na ARSO smo se
pri izboru metodologije odločili za geostatistični pristop kriging z zunanjim vplivom (angl. kriging
with external drift), pri katerem poleg meritev in modelskih izračunov pri pripravi kart onesnaženja
upoštevamo tudi nadmorsko višino.
Postopek kriginga z zunanjim vplivom izvedemo v dveh korakih. V prvem koraku interpoliramo
modelske rezultate ravni onesnaževal z ločljivostjo 4,4 km na modelsko mrežo z ločljivostjo 1 km,
pri čemer kot zunanje spremenljivke upoštevamo polje nadmorske višine ter polje geografskih
koordinat (geografska širina in dolžina) v ločljivosti 1 km. V drugem koraku interpoliramo vrednosti
meritev na modelsko mrežo z ločljivostjo 1 km, pri čemer kot zunanje spremenljivke upoštevamo
interpolirano polje modelskih vrednosti iz prvega koraka ter geografsko širino in dolžino v ločljivosti
1 km. Geografsko širino in dolžino vključimo le v primeru, če se odvisnost od tega polja izkaže kot
statistično značilna.
Ocenjevanje kakovosti zraka s tehniko združevanja podatkov je del projekta LIFE-IP PREPAIR
[17]. V postopek so tako vključene vse meritve iz območja projekta, tako meritve iz merilnih
mest v Sloveniji kot v Padski nižini. S tehniko združevanja meritev in modelskih izračunov na
ARSO pripravljamo letne karte povprečnih vrednosti onesnaževal PM10, PM2,5 in NO2, ter letna
povprečja dnevnih maksimumov 8-urnih drsečih povprečij za O3. Rezultati za leto 2021 so v
poročilu predstavljeni na koncu vsakega posameznega poglavja, kjer so opisana prej omenjena
onesnaževala (PM10, PM2,5, NO2 in O3).
Poročilo kakovost zraka 2021 30
5. Povzetek o meritvah kakovosti zraka
v Desklah
V tem poglavju so na kratko predstavljeni rezultati enoletnih meritev kakovosti zunanjega zraka
v Desklah. V nadaljevanju letnega poročila so rezultati iz merilnega mesta Deskle vključeni tudi v
prikaz rezultatov onesnaževal po posameznih poglavjih.
Več o enoletnih meritvah si lahko preberete v posebnem poročilu Poročilo o meritvah kakovosti
zraka v Desklah v občini Kanal ob Soči v letu 2021 ki je dostopno na spletni strani Agencije za
okolje [18].
Namen izvedbe meritev v Desklah je bil preveriti kakovost zunanjega zraka v Občini Kanal
ob Soči, saj zaradi izpustov iz cementarne Salonit Anhovo obstaja s strani prebivalcev sum, da
so izpostavljeni prekomerno onesnaženemu zraku. Agencija RS za okolje je meritve izvajala
na dvorišču vrtca v Desklah z mobilno postajo in visokovolumskim referenčnim vzorčevalnikom
delcev PM10. Mobilna postaja je bila opremljena z merilniki za spremljanje ravni dušikovih oksidov,
ozona, SO2, CO, PM10 in PM2,5 in lahkohlapnih organskih spojin (benzen, toluen, etilbenzen, m&p
ksilen in o ksilen). Z referenčnim merilnikom je potekalo vzorčenje delcev PM10 na filtrih, ki so se
kasneje analizirali v laboratoriju (težke kovine, kationi, anioni, PAH-i, elementni in organski ogljik ter
levoglukozan). Meritve so se izvajale v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega
zraka (Uradni list RS, št. 55/11, 6/15, 5/17 in 44/22 – ZVO-2), rezultati pa so se z vidika skladnosti
s predpisanimi standardi kakovosti ovrednotili na podlagi Uredbe o kakovosti zunanjega zraka
(Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2) in Uredbe o arzenu, kadmiju, živem srebru,
niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 56/06 in 44/22 –
ZVO-2).
V Desklah v letu 2021 ni bilo izmerjenih preseganj mejnih vrednosti za onesnaževala katerih
podatki so na razpolago v realnem času. Izmerjene so bile zelo nizke ravni SO2 in CO v primerjavi
z zakonsko določenimi vrednostmi. Ravni ozona so primerljive v Desklah in Novi Gorici, saj ima
ozon izrazit regionalni značaj z velikim vplivom čezmejnega transporta še posebej v tej regiji. Večja
razlika v izmerjenih ravneh je bila le pri dušikovih oksidih, kjer so bile vrednosti v Novi Gorici
bistveno višje, kar je tudi posledica gostote prometa. Dnevni potek onesnaževal je povezan še z
različno mikrolokacijo obeh merilnih mest in pojavom temperaturne inverzije. V Desklah izrazito
prevladuje šibek veter jakosti pod 1 m/s. Prevladujoča JJV smer je posledica vpliva reliefa, zaradi
katerega se veter lokalno kanalizira, ko v višjih zračnih plasteh pihajo vetrovi drugih smeri. Najvišje
ravni delcev, dušikovih oksidov, živega srebra in benzena se pojavljajo ob šibkih vetrovih različnih
Poročilo kakovost zraka 2021 31
Slika 5.1: Mobilni kombi za meritve kakovosti zunanjega zraka in meteoroloških parametrov pri Vrtcu v
Desklah.
smeri. Pri NOx so najvišje vrednosti praviloma povezane s SV smerjo vetra, pri NO2 ni opaziti
prevladujoče smeri vetra, pri živem srebru izstopa Z smer in pri benzenu JV. V primeru ozona
je situacija nekoliko drugačna, saj so ravni najvišje, ko so temperature visoke in piha veter iz J
do JZ smeri po dolini reke Soče navzgor. Onesnaženje neposredno iz smeri Salonita Anhovo
bi na merilno mesto prinesel S do V veter iz smeri doline reke Soče. Možno pa je tudi, da se
onesnaženje akumulira in dlje časa vztraja v volumnu zraka nad obravnavanim območjem, ter ga
potem do merilnega mesta zanesejo šibki vetrovi drugih smeri. Vpliv Salonita Anhovo tako na
podlagi rezultatov meritev ni izključen.
Meritve živega srebra je za ARSO izvedel Inštitut Jožef Stefan. Merilnik je bil nameščen na
Osnovni šoli Deskle. Povprečna izmerjena raven živega srebra je znašala 1,84 ng/m3, kar je v
območju, ki je značilno za urbana območja severne hemisfere. Občasno so se pojavile povišane
ravni v obliki vrhov, ki so odstopali od običajnih vrednosti, vendar ta povišanja ne kažejo sistematične
povezave z vplivi iz cementarne.
Meritve benzena na merilnem mestu Deskle so pokazale pričakovan hod meritev, torej nekoliko
višje vrednosti v hladnejšem delu letu. Primerjava vrednosti benzena na lokacijah Deskle, Maribor
in Ljubljana v letu 2021 izkazuje, da je bila na vseh treh lokacijah povprečna letna vrednost 1,0
µg/m3, medtem ko je bil najvišji standardni odklon na merilnem mestu Deskle (1,7 µg/m3). Prav
tako so bile meritve toluena, etilbenzena, m&p ksilena ter o-ksilena v povprečju precej nizke, opazni
pa so redki večji skoki, ki se pojavijo na vseh merilnih mestih istočasno. V letu 2021 so se pojavili
10-krat.
Ravni delcev PM10 v letu 2021 so bile na merilnem mestu v Desklah nižje od standardov
Poročilo kakovost zraka 2021 32
kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja. Povprečna letna vrednost PM10 za leto 2021 je v Desklah
znašala 15 µg/m3, mejna letna vrednost je 40 µg/m3. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50
µg/m3 je v letu 2021 v Desklah prišlo štirikrat. V koledarskem letu je dovoljeno 35 preseganj mejne
dnevne vrednosti.
Od vseh 38 onesnaževal, ki smo jih določili v delcih PM10 so v Uredbi o kakovosti zunanjega
zraka in Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v
zunanjem zraku, predpisani standardi kakovosti le za: svinec, kadmij, arzen, nikelj in benzo(a)piren.
Za teh pet onesnaževal so predpisane letne mejne oziroma ciljne vrednosti, ki v letu 2021 v
Desklah niso bile presežene. Za benzo(a)piren je bila ciljna vrednost dosežena. Ravni vseh petih
policikličnih aromatskih ogljikovodikov PAH (benzo(a)antracen, benzo fluoranteni, benzo(a)piren,
dibenzo(a,h)antracen in indeno(1,2,3-cd)piren) so na merilnem mestu Deskle višje kot v Novi
Gorici. PAH imajo izrazit letni hod, saj so prisotni le v hladni polovici leta, v toplejših mesecih pa so
njihove ravni pod mejo kvantifikacije. Glavni vir predstavljajo izpusti iz zastarelih kurilnih naprav, za
katere so značilni slabši proces izgorevanja in slab energetski izkoristek. Tudi promet je vir PAH.
Literatura navaja, da cementarne med drugim izpuščajo težke kovine talij, arzen, antimon, kadmij,
krom, baker, mangan, svinec, cink, vanadij. V letu 2021 so bile v Desklah nekajkrat izmerjene
povišane ravni teh onesnaževal. 13. junija 2021 so bile v Desklah močno povišane ravni svinca,
antimona in bakra. 98 % izmerjenih ravni talija je bilo v letu 2021 pod mejo kvantizacije. So bile
pa v januarju in februarju nekajkrat izmerjene dnevne ravni talija nad mejo kvantizacije. V istih
dnevih so bile povišane še ravni mangana, kobalta, bakra, cinka, arzena in stroncija. Ravni ionov
ter elementarnega in organskega ogljika so v Desklah podobne oziroma nižje kot v Novi Gorici.
Rezultate kemijskih analiz smo vnesli v receptorski model PMF (Positive Matrix Factorization),
ki določi skupno odvisnost od značilnih indikatorjev (angl. tracers) za posamezen vir onesnaženja.
PMF je receptorski model, ki se lahko uporablja za določitev in kvantifikacijo prispevkov posameznih
virov delcev PM10 v zunanjem zraku. Na ta način določamo tipe virov, ki prispevajo k izmerjenim
ravnem PM10. Onesnaževal, pri katerih je bilo v enem letu več kot polovico rezultatov nižjih
od meje kvantizacije LOQ, nismo vključili v PMF model. Iz analize virov delcev PM10 lahko
zaključimo, da na obeh merilnih mestih tako v Desklah, kot tudi v Novi Gorici, prevladujejo štirje
viri onesnaženja z delci PM10. Največji delež pripada sekundarnim delcem, nato sledijo izpusti
iz prometa, resuspenzija in individualna kurišča na trda goriva. V Novi Gorici je bilo v manjšem
deležu zaznati še aerosole iz morja in pa industrijski vir z izpustom svinca.
Enoletne meritve kakovosti zraka v Desklah niso pokazale prekomerne onesnaženosti zuna-
njega zraka glede na standarde kakovosti zunanjega zraka. To še ne pomeni, da iz bližnjega
industrijskega obrata ni izpustov snovi, ki so zdravju škodljive. Izpusti iz industrijskih obratov
obsegajo onesnaževala, ki niso zajeta v zakonodaji in zanje ne obstajajo predpisane vrednosti.
Poleg zgornjih meritev je Agencija RS za okolje v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za
zdravje, okolje in hrano izvedla v maju in juniju 2022 meritve vsebnosti dioksinov in furanov na
lokaciji osnovne šole v Desklah. Odvzeti so bili štirje vzorcev. Rezultati meritev so pokazali, da so
bile v vseh vzorcih iz Deskel vsebnosti dioksinov in furanov pod mejo določljivosti.
Poročilo kakovost zraka 2021 33
6. Kronologija baze izpustov v Sloveniji
Izdelava baze izpustov za celotno Slovenijo za posamezna onesnaževala ima relativno kratko
zgodovino obstoja. Prva baza izpustov, ki je nastala na ARSO, je bila izdelana leta 2010/2011. Od
takrat je šla kar skozi nekaj preobrazb, ki so podrobneje opisane v tem poglavju. Opisana je celotna
zgodovina kreiranja baz izpustov, razlike med prvo generacijo baz izpustov narejenih za leta 2009,
2011 in 2013 ter drugo generacijo baz izpustov za leta 2016, 2018 in prihajajočo 2021. Podrobneje
so razloženi osnovni pojmi: evidenca izpustov, baza izpustov ter bazno leto. Bolj natančno je tudi
predstavljena razlika med bazo izpustov 2013 in bazo izpustov 2018. Tekom uporabe baze se nam
razkrivajo vedno nove možnosti izboljšav ali celo opažamo določene napake, ki jih je potrebno
odpraviti v novih verzijah. Trenutno vidimo največjo možnost izboljšave na prometnem modulu in
pri modulu ogrevanja.
6.1 Baza izpustov vs. evidenca izpustov
Evidenca izpustov1 (tudi emisijska evidenca) je inventar skupine onesnaževal: plinov, delcev
ter delcev težkih kovin. V osnovi je enostavna in pogosto prikazana s tabelami, grafi ali v opisni obliki.
Njen namen je predvsem poročanje in hiter prikaz splošnih informacij o izbranih onesnaževalih.
Evidenci izpustov se običajno ne pripisuje natančne prostorske lokacije in tudi sledljivost od izvornih
podatkov do končnih informacij je sekundarnega pomena.
Evidenca izpustov zajema tako izpuste toplogrednih plinov kot izpuste onesnaževal zraka. V
tem prispevku s pojmom evidenca izpustov označujemo izpuste onesnaževal zraka. Razlika med
evidenco izpustov in bazo izpustov je v stopnji kompleksnosti, namenskosti ter načinu uporabe
informacij in sami količini le-teh.
Baza izpustov (tudi emisijska baza) je skupek informacij vseh izbranih onesnaževal za izbrano
bazno leto in se, zaradi svoje velikosti, pogosto vodi in hrani v podatkovnih bazah. Za vsako
onesnaževalo je znan vir ter delež skupne vsote posameznega onesnaževala na posamezni
prostorski lokaciji. Glede na vir onesnaževanja so zelo pogosto vsakemu viru pripisane tudi
ostale informacije, npr. višina dimnikov, število ljudi v objektu ali vir ogrevanja glede na energent.
Baza izpustov pogosto vsebuje tudi meta podatke o posameznih virih podatkov evidenc izpustov,
zgodovini procesiranja in podobno.
Z baznim letom (BL) označujemo leto, za katerega se pridobi in uporabi evidence izpustov pri
1V praksi na nivoju države nimamo zgolj ene evidence izpustov za vse vire temveč skupek mnogih. V tem poročilu
uporabljamo pojem evidenca izpustov.
Poročilo kakovost zraka 2021 34
kreiranju baze izpustov. Pri gradnji baznega leta moramo stremeti h temu, da se pridobijo podatki,
če je to le mogoče, za točno določeni datum znotraj leta, (npr. 30.6.). Ker je v praksi neizvedljivo,
da se pridobi čisto vse podatke za točno določen dan znotraj posameznega leta, vzamemo za
osnovo celotno leto. Bazno leto 2018 (BL2018) pomeni, da smo pridobili vse potrebne podatke za
izgradnjo baze izpustov za to leto. V primeru da se pridobijo določeni podatki za drugo leto, je to
potrebno posebej navesti.
6.2 Kratka zgodovina baz izpustov v Sloveniji
Na ARSO je bila prva baza izpustov narejena za bazno leto 2009 (BL2009). Ta baza je bila
posodobljena in popravljena za bazno leto 2011. Zadnji popravek te baze je bil za leto 2013
(BL2013), s korekcijskimi faktorji pridobljenimi iz EMEP poročanja. Za posodobitev na modele
zdajšnje baze izpustov smo se odločili predvsem iz treh razlogov:
– Zaradi veliko ročnega dela je bilo posodabljanje zamudno in težavno.
– Celotna baza izpustov je bila zgrajena naenkrat in ne modularno.
– Prostorska natančnost posameznih virov onesnaževal se je razlikovala.
Prvo verzijo baze izpustov z novo metodologijo smo zgradili za BL2016. Nova baza izpustov
temelji na t.i. od spodaj navzgor metodologiji, ki je dodatno preverjena in umerjena tudi z nacional-
nimi evidencami izpustov, pridobljenimi s t.i. od zgoraj navzdol metodologijo. Baza izpustov BL2018
je bila zgrajena na dopolnjeni metodologiji in enotni 25 oziroma 12,5 metrski osnovni mreži. Zaradi
zelo raznolike metodologije, različne prostorske ločljivosti, izpusti iz prejšnje baze izpustov (BL2009,
BL2011 in BL2013) niso direktno primerljive z novo bazo izpustov (BL2016). Baza izpustov za bazni leti
2018 in prihajajoči 2021, zaradi drugačne osnovne mreže (25 in 12,5 metrov) in spremenjene ter
dopolnjene metodologije ni v celoti primerljiva z bazo izpustov BL2016, še posebej ne na lokalnem
nivoju in za prometni modul.
6.3 Baza izpustov v okviru projekta Sinica kot predhodnica baze
izpustov v okviru projekta LIFE-IP PREPAIR
Projekt Sinica – "Nadgradnja sistema za spremljanje onesnaženosti zraka, ugotavljanje vzrokov
čezmernih obremenitev in analizo učinkov ukrepov za izboljšanje" je s posodobljenim in nadgrajenim
sistemom za spremljanje onesnaženosti zraka prispeval vso potrebno podlago za izgradnjo nove
baze izpustov [19]. Evidence izpustov pridobljene v okviru projekta Sinica so bile oblikovane po
naslednjih modulih glede na vir onesnaževanja:
– modul 2: Evidenca izpustov zaradi ogrevanja stavb in priprave tople sanitarne vode.
– modul 3: Evidenca izpustov cestnega prometa in drugih virov, ki uporabljajo pogonska goriva.
– modul 4: Evidenca izpustov industrijskih virov.
Poročilo kakovost zraka 2021 35
– modul 5: Evidenca izpustov kmetijstva in drugih antropogenih virov.
Zaradi svoje modularne zasnove, je izdelava posodobljene baze izpustov postala veliko pregle-
dnejša in hitrejša. V okviru projekta Sinica je bila poleg evidenc izpustov narejena tudi podrobnejša
metodologija posameznega modula, kar še dodatno olajša posodabljanje baze izpustov. Pri vsakem
modulu so bila zajeta naslednja onesnaževala:
– CH4, CO, NH3, NMVOC, NOx (dušikovi oksidi), PM2,5, PM10, SOx (žveplovi oksidi) (vključena
v bazo izpustov),
– As, BC (črni ogljik), Benzo(a)pyrene, Benzo(b)fluoranthene, Benzo(k)fluoranthene, Cd, Cr,
Cu, HCB (heksaklorobenzen), Hg, Indeno(1,2,3-cd)pyrene, Ni, Pb, PCB (Poliklorirani bifenili),
PCDD/F (poliklorirani dibenzofurani), Se, TSP (skupni suspendirani delci), Zn (niso vključena
v bazo izpustov).
Rezultati projekta Sinica so ključni za LIFE-IP PrepAIR projekt v okviru katerega poteka izdelava
nove, posodobljene baze izpustov.
6.4 Struktura in lastnosti baze izpustov
Bistvo vsake dobre baze izpustov je zelo dobra sledljivost izvora podatkov (t.i. metapodatkov -
podatki o podatkih), možnost nadgradnje in skaliranja, uniformna tabelarna struktura, zmožnost
ponovitve kreiranja baze, ne podvajanje podatkov in da ima vsak podatek unikatni identifikator. V
nadaljevanju bo podrobneje predstavljena struktura in lastnosti baz izpustov za različna bazna leta.
Čeprav je razlika med posameznimi bazami izpustov precejšnja, imajo tudi nekaj skupnih točk.
Pri vseh je znano ali je vir ploskovni ali točkovni in lokacija vira v WGS84 (EPSG 4326) koordinatnem
sistemu. Skupna je tudi projekcija (EPSG 3912), unikatni identifikator, onesnaževala (CO, NH3, NM-
VOC, NOx, PM2,5, PM10, SOx), NFR koda (Nomenclature For Reporting), urni/dnevni/tedenski/letni
časovni profili, PM in VOC profili, višina vira (če ni ploskovni vir) ter osnovni vir onesnaženja.
6.4.1 Struktura in lastnosti baze izpustov z baznimi leti 2009, 2011 in 2013
Baza izpustov za leto 2009, 2011 in 2013 je bila narejena z združevanjem desetih različnih
virov onesnaženja. Cest in gozdnih cest (promet), hlapnih organskih spojin, industrije, izhlapevanja
goriva pri prometu, kemičnih čistilnic, kmetijstva (samo BL2011 in BL2013), malih kurišč, odpadkov
ter železnic. Baza izpustov je imela 38 različnih NFR kod. Skupno število vseh posameznih virov
izpustov je bilo za BL2013 4,1 milijona.
Poročilo kakovost zraka 2021 36
Slika 6.1: Struktura baze izpustov z BL2013.
Največ posameznih virov je baza izpustov BL2013 vsebovala za promet (NFR: 1A3bi, 1A3bii,
1A3biii, 1A3biv, 1A3bv, 1A4cii) in sicer 1,9 milijona (46 %), za kmetijstvo (NFR: 3Dc) 1 milijon (24
%) in za mala kurišča (NFR: 1A4ai, 1A4bi) 0,8 milijona (20 %). Pri posodabljanju baze izpustov
smo vpeljali nekaj izboljšav med BL2009 ter BL2011. Mala kurišča smo v BL2011 začeli obravnavati
kot ploskovne vire in ne več kot točkovne. Eden izmed pomembnih razlogov je bilo dejstvo, da pri
malih kuriščih ni znana točna lokacija dimnikov ker se ta ne vodi v nobeni evidenci. Kmetijstva za
BL2009 še nismo upoštevali in smo ga dodali šele za BL2011. V BL2009 smo zaznali tudi lokacijsko
napako pri industrijskih virih, kjer smo imeli uniformni zamik koordinat, kar smo popravili v BL2011.
Pri malih kuriščih je bila zaradi pomanjkanja informacij glede vira ogrevanja (biomasa, plin, daljinsko
ogrevanje, ...) ocena le tega zelo subjektivna, zato so bili izpusti PM10 porazdeljeni nerealno.
Razlika med BL2011 in BL2013 je zgolj v uporabi novih faktorjev izpustov pri BL2013.
6.4.2 Struktura in lastnosti baze izpustov za bazno leto 2016
Na podlagi rezultatov iz projekta Sinica smo izdelali bazo izpustov BL2016. Pri kreiranju baze
smo prevzeli metodologijo razvito v okviru projekta Sinica. Vsi viri onesnaževanja so zajeti s štirimi
moduli:
– M2: ogrevanje stavb in priprava tople sanitarne vode
– M3: promet
– M4: industrijski viri
– M5: kmetijstvo in drugi antropogeni viri
Vsak modul ima v ozadju svoje modele in metodologijo, ki je prilagojena dinamiki posameznih
virov onesnaževanja. Tako je ogrevanje stavb povezano s povprečno in minimalno dnevno tempe-
raturo. Industrijski viri so vezani na obratovalni čas podjetja, poljedelstvo in (deloma) živinoreja na
Poročilo kakovost zraka 2021 37
vegetacijsko dobo in v primeru gnojenja tudi z zakonsko podlago. Pri prometu sta zelo pomembni
tako povprečno število vozil kot prepustnost cest, ki je izrednega pomena v času prometnih konic.
Baza izpustov BL2016 je tako po številu posameznih virov, kot tudi številu NFR kod (79 različnih
kod) mnogo obširnejša in bolj podrobna kot BL2013. Prav tako se je vsakemu posameznemu viru
onesnaževanja dodalo v kateri administrativni enoti se nahaja. Na ta način smo zagotovili veliko
lažjo in hitrejšo prostorsko združevanje podatkov. V bazo izpustov smo vključili novo onesnaževalo
CH4, ki ga v prejšnjih različicah nismo imeli.
Slika 6.2: Struktura baze izpustov z BL2016.
Baza izpustov 2016 zajema kar 41 milijonov posameznih virov. Največji delež virov prispeva
promet (M3) in sicer 78 % oziroma 32 milijonov, ter drugi antropogeni viri (M5) 21 % oziroma skoraj
9 milijonov.
6.4.3 Struktura in lastnosti baze izpustov za bazno leto 2018
Zaradi zagotavljanja še boljše prostorske ločljivosti, smo se odločili, da bazo izpustov BL2018
prenesemo na bolj podrobno mrežo, in sicer 12,5 metra za vseh 12 mestnih občin ter 25 metrov za
preostali del Slovenije. Za razliko od BL2016, kjer je bila osnovna 100 metrska mreža zgolj pomožna
in se je striktno upoštevala le pri modulih M2 in M5, smo pri BL2018 prenesli vse module na zgoraj
omenjeno mrežo. Ker so sedaj vsi posamezni viri pripeti na centroid osnovne mreže, je prostorsko
Poročilo kakovost zraka 2021 38
procesiranje enostavnejše, možna je tudi izdelava kart z uporabo interpolacije. Znatno je tudi
izboljšana lokacijska natančnost predvsem modulov M2 ter M5. Prav tako kot ima vsak posamezni
vir pripeto informacijo v kateri administrativni enoti se nahaja, ima tudi vsaka celica osnovne mreže
za BL2018 (in naprej) pripisane poleg administrativne enote še dodatne informacije (6.3).
Slika 6.3: Osnovna mreža za BL2018 s prikazanim izsekom celic velikosti 12,5 in 25 metrov.
Največja razlika med BL2016 in BL2018 je pri prometu. Pri bazi izpustov za leto 2016 se je vsako
oglišče ceste spremenilo v točko (6.4), kateri se je preračunal relevanten delež danih izpustov. Pri
BL2018 se sorazmeren delež vsake ceste pripiše središču vsake celice osnovne mreže skozi katere
poteka cesta. Zato je kljub boljši ločljivosti baze izpustov, torej prehodu iz 100 metrske mreže na
mrežo 12,5 (v 12 mestnih občinah) in 25 metrov (v ostalem delu Slovenije), skupno število vseh
virov vseh modulov zgolj za dva milijona večje pri BL2018 glede na BL2016.
Poročilo kakovost zraka 2021 39
Slika 6.4: Razlika v metodologiji med prometom BL2016 in BL2018.
Na sliki 6.4 je prikazana osnovna 25 metrska mreža, v kateri se v vsakemu centroidu celice
mreže čez katero poteka cesta pripiše vrednost izpustov prometa na (tej) cesti v sorazmernem
deležu. V tem konkretnem primeru vsaka izmed 6 oranžnih točk dobi 1/6 vrednosti izpustov, ki
pripadajo tej cesti. Pri stari metodologiji za BL2016 vsaka izmed vijoličnih točk dobi 1/26 izpustov
pripadajočih tej cesti. Zaradi vijugavosti cest smo pri BL2016 dobili veliko število posameznih virov iz
prometa. Če je imela BL2016 32 milijonov posameznih virov iz prometa, ima BL2018 zgolj 4 milijone
virov.
V bazo izpustov BL2018 smo ponovno vključili VOC in PM profile s pomočjo katerih glede na
dejavnost onesnaževanja podrobneje razdelimo onesnaževala v skupine med seboj podobnih
spojin, ki jih uporablja model CAMx. Ponovno so bili dodani tudi časovni profili in sicer urni, dnevni
(delovni dnevi), vikend, tedenski in letni.
Sprememba med BL2016 in BL2018 je tudi v tabelarni strukturi. BL2016 ima eno samo skupno
tabelo za vse module, medtem ko je BL2018 razdeljena glede na različne izvore onesnaženja in ima
zato specifične stolpce za specifični modul. Stolpci (6.2) Biomass, Electric, ELHO, HP, LPG, NG,
TS se nahajajo zgolj pri modulu M2, Height, D, A, T, V, Upravlja zgolj pri modulu M4 ter stolpca
vehicle_PM in road_PM samo v modulu M3.
Poročilo kakovost zraka 2021 40
V prihodnje bo pri modulu M2 (ogrevanje in sanitarna voda) predvsem zaradi vedno bolj točnega
registra energetskih izkaznic, bolj točen tudi končni izračun izpustov. Pri M3 (promet in uporaba
pogonskih goriv) usmerjamo našo pozornost na zmožnost uporabe modela v realnem času.
6.5 Splošno o izpustih BL2018
Glede na bazo izpustov BL2018 je imela Slovenija tega leta iz vseh virov slabih 90 kt CH4, dobrih
109 kt CO, 18 kt NH3, nekaj manj kot 22 kt NMVOC, dobrih 33 kt NOx, 13 kt PM10 ter slabih 4 kt
SOx. Daleč največji vir izpustov za CO je izviral iz malih kurišč in sicer 66 %, drugi največji vir
onesnaževanja je bil promet (14 %). Največji vir onesnaženja za CH4 in NH3 je bilo kmetijstvo (53
% za CH4 in v primeru NH3 kar 85 %). Velik delež CH4 so prispevale v Sloveniji tudi deponije (15
%) ter izpusti povezane s premogovništvom (Rudnik Velenje) in sicer 20 %. Največji vir NMVOC so
bila mala kurišča (29 %) ter kmetijstvo (27 %), večji delež je doprinesel tudi promet (23 %). Največji
delež NOx je izviral iz prometa (60 %) in industrije (23 %). Daleč največji vir delcev (PM2,5 in PM10),
približno 80 %, je prispevalo ogrevanje stavb in priprava tople sanitarne vode. Od tega so mala
kurišča zajemala kar 75 % vseh skupnih izpustov PM2,5 v Sloveniji in 70 % PM10. Praktično celotni
vir SOx je izhajal iz industrije (76 %) in ogrevanja (21 %).
Tabela 6.1: Izpusti BL2018 za onesnaževala CH4, CO, NH3, NMVOC, NOx, PM2,5, PM10, SOx v t/leto.
Modul CH4 CO NH3 NMVOC NOx PM2,5 PM10 PMceste PMvozilo SOx
M2
Ogrevanje stavb in priprave tople sanitarne vode
0 80717 1577 7073 3097 9465 9668 0 0 817
M3
Cestni promet in drugi viri, ki uporabljajo pogonska goriva
132 15747 361 4912 20153 1385 1747 283 508 22
M4
Industrijski viri
4070 12907 698 2188 7735 364 413 0 0 2834
M5
Kmetijstvo
47314 0 15452 5799 2348 122 505 0 0 0
Drugi antropogeni viri
37956 4 0 1694 24 35 159 0 0 2
Skupna vsota (kt)
89,5 109,4 18,1 21,7 33,4 11,4 12,5 0,3 0,5 3,7
V tabeli 6.2 so prikazani največji viri posameznih onesnaževal znotraj posameznega modula.
Kategorija z največjim deležem CH4 izvira iz NFR 3A1 - Fermentacija v prebavilih goveda (M5)
in prispeva 40 % vseh izpustov tega onesnaževala. Največji skupni delež CO izhaja iz 1A4bi -
ogrevanje gospodinjskega sektorja (M2) in znaša kar 66 % skupnih letnih izpustov CO. Pri NH3 je
najbolj izrazit vir onesnaženja kategorija 3Da2a - Apliciranje živinskih izločkov na kmetijske površine
(M5 kmetijstvo), ki zajema 42 % vseh letnih izpustov. Glavni vir NMVOC je 1A4bi - ogrevanje
gospodinjskega sektorja (M2) in doprinese dobrih 29 %. Osebna vozila (1A3bi) prispevajo skoraj
34 % vseh letnih izpustov NOx. Ogrevanje gospodinjskega sektorja (1A4bi) je tudi največji vir
onesnaženja z delci, tako PM2,5, ki dosega 75 %, kot PM10, ki znaša slabih 70 %. Dobrih 50 %
Poročilo kakovost zraka 2021 41
vseh izpustov SOx izvira iz industrije (M4), natančneje iz proizvodnje elektrike in toplote (1A1a).
Tabela 6.2: Največji vir onesnaženja za posamezna onesnaževala za BL2018 v t/leto.
Modul NFR NFR opis CH4 CO NH3 NMVOC NOx PM2,5 PM10 SOx
M2 1A4bi Gospodinjski sektor 0 72662* 1369 6363 2249 8512 8694 643
M3 1A3bi Promet: Osebna vozila 54 7597 343 1766 11190 678 940 16
M4
1A1a
Proizvodnja elektrike in
toplote
3286 1119 0 0 4424 55 70 1871
1A2b
Proizvodnja aluminija in
drugih neželeznih kovin
0 160 0 0 88 98 104 48
2C3 Proizvodnja aluminija 0 7866 0 0 16 22 27 522
2D3g
Proizvodnja kemičnih
produktov
0 43 4 987 118 5 5 85
2H2 Živilska industrija 160 83 551 0 331 0 0 82
M5
kmetijstvo
3A1
Fermentacija v prebavilih -
Govedo
35647 0 0 0 0 0 0 0
3B1b
Živinoreja in ravnanje z
živinskimi izločki - Pitana
goveda
4579 0 2635 3075 8 47 72 0
3B4gi
Živinoreja in ravnanje z
živinskimi izločki -
Kokoši nesnice
0 0 526 134 10 5 71 0
3Da1 Anorganska dušikova gnojila 0 0 0 0 1078 0 0 0
3Da2a
Apliciranje živinskih izločkov
na kmetijske površine
0 0 7616 0 996 0 0 0
3Dc
Kmetijska opravila v
povezavi s pridelavo
poljščin
0 0 0 0 0 15 165 0
M5
1B1a
Izpusti v povezavi s
premogovništvom
18364 0 0 1079 0 17 141 0
1B2c
Izpusti v povezavi s tekočimi
in plinastimi fosilnimi gorivi
228 0 0 0 0 17 17 0
5C1bv Krematorij 0 2 0 0 14 1 1 2
*Največja vrednost posameznega onesnaževala je označena s krepko pisavo.
Od osmih onesnaževal, jih ima kar polovica daleč največji izvor iz ene same kategorije: CO,
PM2,5, PM10 ter SOx. Pri treh od teh štirih onesnaževal gre za kategorijo ogrevanje gospodinjskega
sektorja (1A4bi) ter pri SOx za proizvodnjo elektrike in toplote (1A1a).
6.6 Primerjava baz izpustov z baznim letom 2013 in 2018
Poleg že omenjenih razlik med bazami izpustov imata obe bazi še nekaj dodatnih razlik. Baza
izpustov z BL2013 ne vsebuje onesnaževala CH4, zato smo ga izpustili iz primerjave obeh let. BL2013
tudi uporablja prejšnjo klasifikacijo NFR09 namesto trenutno veljavne NFR14. V BL2013 se nahajata
naslednji kategoriji, ki ju ne beležimo v BL2018: 2C6 (Produkcija cinka) in 5C1bi (sežig industrijskih
odpadkov). Delež teh izpustov je zanemarljiv in ne presega več kot 0.015 % skupnega deleža
kateregakoli onesnaževala. Baza izpustov BL2013 nima kar nekaj NFR kategorij, ki jih zajema
Poročilo kakovost zraka 2021 42
BL2018: 1A2a, 1A2b, 1A2c, 1A3ai (i), 1A3aii (i), 1A5b, 2A5a, 2A5b, 2B6, 2D3b, 2D3c, 2D3f, 2D3i,
2H2, 2I, 5C1bii in 5C1bv. Skupni delež izpustov, ki ki niso zabeleženi v BL2013 dosega dosega
največjo vrednost pri SOx in sicer 5,5 % pri vseh ostalih onesnaževalih znaša ta delež med 0,6 in 3
%. Ker se prej naštete kategorije ne nahajajo v BL2013 smo jih iz primerjave izključili.
Tabela 6.3: Primerjava skupnih izpustov po modulih med BL2018 - BL2013 v t/leto.
Modul CO NH3 NMVOC NOx PM2,5 PM10 SOx
M2 -13017.2 1576.9 -3682.2 906.8 -2753.1 -2550.1 471.8
M3 -13888 -80.7 552.6 -2964.1 119.2 182.3 -12.2
M4 -460.7 34.1 -1399.6 -4647.2 -286.7 -437.5 -5298.8
M5 -40.3 -0.1 1162.2 -53.3 33.9 157.9 -1.9
M5 kmetijstvo 0 -1427.9 479.2 838.9 -259.3 -2243.1 0
Skupna razlika -27406.3 102.3 -2887.7 -5918.9 -3146 -4890.4 -4841.1
Delež (Upad/Rast glede na leto 2013) -20,2 0,6 -11,8 -15,4 -21,9 -28,4 -58,2
Na sliki 6.5 je prikazana razlika izpustov NOx po občinah za modul 3 med letoma 2013 in 2018.
Razlika je izražena v odstotkih skupne vsote izpustov NOx modula 3. Negativna vrednost pomeni,
da se je skupna vsota NOx posamezne občine zmanjšala leta 2018 glede na leto 2013. Na primer
kategorija od 0 do 25 % pomeni, da je skupna vsota izpustov NOx M3 večja za 0 do 25 % glede na
leto 2013.
Slika 6.5: Primerjava skupnih izpustov NOx za modul M3. Prikaza je razlika med BL2018 in BL2013, po
občinah v % glede na leto 2013
Poročilo kakovost zraka 2021 43
Na sliki 6.6 je prikazana razlika izpustov PM10 po občinah za modul 2 med letoma 2013 in 2018.
Slika 6.6: Primerjava skupnih izpustov PM10 za modul M2. Prikaza je razlika med BL2018 in BL2013, po
občinah v % glede na leto 2013
Kot zanimivost naj navedemo, da se je v bazi izpustov BL2013 vodila zgolj ena NFR kategorija
za kmetijstvo, medtem ko je v BL2018 le ta razčlenjena na 15 različnih NFR kategorij. Zaradi tega in
tudi zgoraj omenjenih razlik med obema bazama, direktna primerjava med NFR kategorijami na
nivoju celotne baze ni mogoča.
Poročilo kakovost zraka 2021 44
7. Črni ogljik
Črni ogljik (tudi saje) je primarni produkt nepopolnega zgorevanja, ki nastane pri zgorevanju
goriv, ki vsebujejo ogljik in je prisoten v aerosoliziranih prašnih delcih velikosti 10 in 2,5 µm. Za lažjo
predstavo velikosti delcev prikazuje slika 7.1 primerjave med velikostmi delcev različnih premerov.
Produkt nepopolnega gorenja je poleg ogljikovega dioksida (CO2) tudi ogljikov monoksid, hlapne
organske spojine, organski ogljik in delčki črnega ogljika vidni kot saje [20].
Slika 7.1: Prikaz primerjave velikosti delcev (slika povzeta po U.S. EPA [21]).
Črni ogljik je prepoznan kot kratkotrajno podnebno onesnaževalo z življenjsko dobo od nekaj
dni do nekaj tednov po izpustu v ozračje [20]. Zaradi svoje kratke življenjske dobe ima zmanjšanje
izpustov črnega ogljika lahko relativno hiter in regionalen vpliv na podnebne spremembe, posebno
v območju Arktike [22].
Črni ogljik neposredno in posredno vpliva na podnebje, kriosfero (območje snega in ledu),
kmetijstvo, ekosistem in zdravje ljudi [20]. Pomemben je predvsem zaradi dejstva, da ima od
460 do 1500-krat močnejši vpliv na segrevanje v primerjavi z izpusti CO2 glede na njun delež v
atmosferi [20]. Ocenjeno je, da je od predindustrijske dobe ter do leta 2005, črni ogljik prispeval k
zvišanju povprečne globalne temperature do 0,8◦C. Črni ogljik absorbira svetlobo pri vseh valovnih
dolžinah, medtem ko jo CO2 absorbira pri IR valovni dolžini. Črni ogljik povzroča segrevanje ozračja
z absorpcijo svetlobe, ki proizvaja toploto in posledično segreva ozračje, ko pade na sneg ali led pa
povzroča njegovo topitev. Zaradi svoje majhnosti lahko črni ogljik povzroča interakcijo z oblaki in
spreminja njihovo odbojno sposobnost in življenjsko dobo [23]. Vpliv črnega ogljika na podnebne
Poročilo kakovost zraka 2021 45
spremembe je regionalno zelo različen. Tako vpliva na značilnost in karakteristiko padavin, še
posebej pa je vpliv viden na višjih nadmorskih višinah, kjer povzroča taljenje ledenikov. Zaradi
svoje majhnosti lahko pri vdihu v respiratorni sistem povzroči vnetja tkiva. Študije so ga prepoznale
kot povzročitelja astme, srčnega napada, znižanja rodnosti ter pljučnega raka [24].
Na svetovnem nivoju je največji vir izpustov črnega ogljika (51 %) kuhanje in ogrevanje v
gospodinjstvu. 88 % svetovnih izpustov črnega ogljika se zgodi na območjih držav v razvoju kot
so Azija, Afrika in Latinska Amerika, kjer izpusti niso regulirani z zakonodajo. Prav tako sta v teh
državah največja vira odprta kurišča in izgorevanje trdnih goriv za potrebe kuhanja in ogrevanja v
gospodinjstvu [20].
7.1 Merjenje črnega ogljika
V okviru državne merilne mreže ARSO črni ogljik testno meri na lokacijah Ljubljana – Bežigrad,
Krvavec, Zagorje in Iskrba. Tri merilna mesta so tipa ozadje, medtem ko je merilno mesto Zagorje
prometnega tipa. Dve postaji sta mestni in locirani na stanovanjsko-poslovnem območju (Ljubljana
Bežigrad in Zagorje), medtem ko sta dve postaji podeželski in locirani v naravnem okolju (Krvavec
in Iskrba). Lokacija Krvavec leži na precej visoki nadmorski višini (1740 metrov) v primerjavi z
ostalimi postajami. Zaradi ne delovanja merilnika je bil izpad meritev na lokaciji Ljubljana Bežigrad
v obdobju med 14.5. in 2.7., na lokaciji Krvavec v obdobju med 2.8.–28.10., na lokaciji Iskrba v
obdobju med 29.8. in 14.9. ter na lokaciji Zagorje v obdobju med 29.9. in 9.11.
Meritve so se izvajale v letu 2021 z merilnikom Aethalometer AE33. Aethalometer omogoča
prepoznavanje virov črnega ogljika, glede na različne atenuacije svetlobe. Črni ogljik iz fosilnih
goriv je intenzivno črn in ima slabo svetlobno absorpcijo v vseh valovnih dolžinah, medtem ko
črni ogljik, ki je posledica gorenja biomase vsebuje več aromatičnih in drugih organskih spojin, ki
imajo večjo absorpcijsko sposobnost v ultravijoličnem, modrem in vidnem spektru sevanja. Preko
sevanja v različnem delu spektra lahko določimo vir črnega ogljika. Odvisnost optične absorpcije
glede na različne valovne dolžine je določena z Ångströmovem eksponentom (α) (Ångström, 1929).
Absorpcijski koeficient (babs) je obratno sorazmeren z valovno dolžino (λ), kot je prikazano v spodnji
enačbi 7.1.
babs ∝ λ−α (7.1)
Ångströmov eksponent (α) je za črne aerosole enak 1, tako ima svež dizelski izpuh koeficient
blizu 1 [25]. Za aerosole, ki močneje absorbirajo pri nizkih valovnih dolžinah se pričakuje, da imajo
višji Ångströmov eksponent. Tako ima črni ogljik, katerega vir je biomasa, Ångströmov eksponent
okoli 2 [26], [27].
Za analizo meritev črnega ogljika je bila v letu 2021 v okviru državne merilne mreže narejena
analiza izmerjenih vrednosti. Črni ogljik se določa pri valovni dolžini 880 nm. Za preračun virov
izpustov, torej analiza virov, ki so posledica biomase in kurjenja fosilnih goriv pa je bila upoštevana
enačba 7.2. Vrednost Ångströmovega eksponenta (α) je bila izračunana kot razmerje absorpcije pri
valovni dolžini 470 nm in 950 nm (IR spekter), saj je kontrast med tema dvema valovnima dolžinama
največji. Za ločevanje med ogljičnimi aerosoli je bil uporabljen tako imenovani ”aethalometerski
Poročilo kakovost zraka 2021 46
model” [26], [27], ki predvideva, da so skupne ravni črnega ogljika posledica virov emisij iz kurjenja
biomase in kurjenja fosilnih goriv. Aethalometer je imel nastavljen pretok 5 l/min, s časovno
frekvenco podatkov 10 minut.
α(λ470, λ950) =
ln
( babs(λ470)
babs(λ950)
)
ln
(λ470
λ950
) (7.2)
7.2 Rezultati meritev
Za vse lokacije je bil pripravljen graf kvartilov v letu 2021, izračunana osnovna statistika,
izračunan Ångströmov eksponent (α) in preračunan vir izpustov črnega ogljika, kot posledica
kurjenja biomase ali fosilnih goriv.
Na lokacijah, ki so postavljene v mestnem območju so bile ravni precej podobne, mediana
na lokaciji Zagorje je bila 1,16 µg/m3, na lokaciji Ljubljana 0,93 µg/m3 oziroma 20 % manj kot v
Zagorju. Na podeželskem območju je bila mediana precej nižja in sicer na lokaciji Krvavec 0,14
µg/m3, kar je v primerjavi z Zagorjem kar 88 % manj in na lokaciji Iskrba 0,38 µg/m3 oziroma 67 %
manj v primerjavi z Zagorjem. Največji razpon meritev je bil izmerjen na lokaciji Krvavec, kjer je
največja vrednost dosegla 14,3 µg/m3, dne 5.7..
Slika 7.2: Prikaz 10 minutnih meritev črnega ogljika. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven
(spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna vodoravna
črtica v pravokotniku). Znaki + označujejo razpon meritev. Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost.
Poročilo kakovost zraka 2021 47
Tabela 7.1: Pregled izmerjenih 10 minutnih vrednosti črnega ogljika (BC), črnega ogljika iz biomase (BB) in
fosilnih goriv (FF) v µg/m3 na lokaciji Ljubljana, Krvavec, Zagorje in Iskrba.
Krvavec Ljubljana
BC BB FF BC BB FF
Srednja vrednost 0,14 0,04 0,09 0,93 0,27 0,61
Maksimalna
vrednost
14,3 2,66 15,26 12,22 5,08 13,14
Zagorje Iskrba
BC BB FF BC BB FF
Srednja vrednost 1,16 0,23 0,78 0,38 0,11 0,23
Maksimalna
vrednost
10,63 6,79 9,14 7,03 6,01 9,31
Analiza virov izpustov črnega ogljika je pokazala, da je Ångströmov eksponent (α) na vseh
lokacijah precej podoben in se giblje med 1,29 in 1,41. To pomeni, da prevladuje črni ogljik iz
fosilnih goriv. Odstotek črnega ogljika iz biomase je bil najmanjši na lokaciji Zagorje (30 %), medtem
ko je bil največji na lokaciji Iskrba (35 %). Na lokaciji Zagorje, ki je bolj prometna se je izkazalo,
da je srednja vrednost črnega ogljika iz fosilnih goriv 0,78 µg/m3 ter iz malih kurišč 0,23 µg/m3,
medtem ko je v Ljubljani srednja vrednost črnega ogljika iz biomase 0,27 µg/m3 ter iz fosilnih
goriv 0,61 µg/m3. Na lokacijah, ki sta locirani na podeželskem območju sta vrednosti nižji in sicer
na lokaciji Krvavec je srednja vrednost iz biomase 0,04 µg/m3, ter iz fosilnih goriv 0,09 µg/m3,
medtem ko je na Iskrbi 0,11 µg/m3 iz biomase in 0,23 µg/m3 iz fosilnih goriv.
Tabela 7.2: Pregled izračunanega Ångströmovega eksponent (α) in na novo preračunan delež črnega ogljika
iz biomase v letu 2021.
α
Odstotek BC
iz kurjenja biomase
Krvavec 1,37 30,7 %
Ljubljana 1,39 33,8 %
Zagorje 1,29 30,1 %
Iskrba 1,41 35,2 %
Analiza vrednosti in dnevnih hodov Ångströmovega eksponenta (α) je pokazala, da je na lokaciji
Ljubljana značilen urban letni hod, torej da so vrednosti nižje v toplejših mesecih. Prav tako dnevni
hod α-vrednosti prikazuje, da se le-ta začne dvigati po 17:00 ter nato po 24:00 pada do jutranjih
ur. V tem času se namreč nabira črni ogljik, ki je posledica popoldansko večernega kurjenja
biomase v malih kuriščih. Na lokaciji Zagorje je Ångströmov eksponent (α) tekom leta nekoliko
bolj enakomeren, z opazno prisotnostjo črnega ogljika, ki je posledica kurjenja malih kurišč, v
času po 17:00 oziroma v hladnejši polovici leta. Precej enakomerno izmerjene ravni črnega ogljika
tekom celega leta se pojavljajo na lokaciji Krvavec. Tudi alfa vrednost se preko leta ne spreminja,
kar kaže na enak vir črnega ogljika tekom leta na Krvavcu. Tudi na lokaciji Iskrba je vir izpustov
črnega ogljika precej enakomeren, opaziti pa je mogoče rahel dnevni hod, ki nakazuje na človeške
aktivnosti, podobno kot na lokacijah Ljubljana in Zagorje.
Poročilo kakovost zraka 2021 48
Slika 7.3: Prikaz alfa vrednosti (zgoraj levo) in alfa dnevnih hodov (zgoraj desno) ter izmerjenih vrednosti na
merilnem mestu Ljubljana (spodaj).
Slika 7.4: Prikaz alfa vrednosti (zgoraj levo) in alfa dnevnih hodov (zgoraj desno) ter izmerjenih vrednosti na
merilnem mestu Zagorje (spodaj).
Poročilo kakovost zraka 2021 49
Slika 7.5: Prikaz alfa vrednosti (zgoraj levo) in alfa dnevnih hodov (zgoraj desno) ter izmerjenih vrednosti na
merilnem mestu Krvavec (spodaj).
Slika 7.6: Prikaz alfa vrednosti (zgoraj levo) in alfa dnevnih hodov (zgoraj desno) ter izmerjenih vrednosti na
merilnem mestu Iskrba (spodaj).
Poročilo kakovost zraka 2021 50
7.3 Dnevni hodi
Dnevni hodi prikazujejo povprečen vzorec izpustov črnega ogljika za vsako uro posebej preko
celega dneva. Na ta način se lahko prikaže trend izpustov, ki je značilen za antropogene aktivnosti.
V prometnem sektorju sta to dva vrhova, ki se pojavita v času jutranje prometne konice (med 6:00 in
8:00) ter ne tako jasen vrh, ki se pojavi v času popoldanske prometne konice (med 16:00 in 20:00).
Za vrednosti črnega ogljika iz malih kurišč je značilen popoldanski vrh, ki se začne okrog 17:00
in ga je zaznati tudi v nočnem času z rahlim padcem. V jutranjem času, okrog 7:00 je ponovno
opazno rahlo povečanje ravni, ki so posledica jutranjega vžiga malih kurišč. Precej značilen dnevni
hod za antropogene izpuste z dvema vrhovoma je viden na lokaciji Ljubljana. Na tem merilne
mestu je opazen večji delež izpustov iz prometa kot iz malih kurišč. Na lokaciji Zagorje je viden
večji delež izpustov iz prometa, saj je tudi merilno mesto locirano ob večji prometnici. Opaziti je
mogoče nekoliko višji vrh v jutranjem času, ki doseže raven tudi do 2 µg/m3, ter popoldanski vrh,
okrog 17:00, ko je dosežena vrednost okrog 1,5 µg/m3. Med vrhovoma ni izrazitega padca ravni.
Dnevni hod črnega ogljika iz malih kurišč je precej podoben tistemu v Ljubljani. Na lokacijah ozadja
ni opaznega značilnega dnevnega hoda, prav tako so ravni precej nižje kot v urbanih območjih.
Slika 7.7: Dnevni hod letnih vrednosti celotnega črnega ogljika (siva), črnega ogljika iz fosilnih goriv (črna)
in kurjenja biomase (rdeča) na merilnem mestu Ljubljana (zgoraj levo), Zagorje (zgoraj desno), Krvavec
(spodaj levo) in Iskrba (spodaj desno).
V nadaljevanju je narejena analiza dnevnih hodov v času delavnika, torej od ponedeljka do
petka ter v času vikenda, v soboto in nedeljo za mestni postaji.
Primerjava dnevnih hodov za delavnik in vikend prikazuje različne trende izpustov črnega
ogljika zaradi različnih aktivnosti prebivalcev. Med delavnikom se izpusti pojavijo nekoliko prej,
Poročilo kakovost zraka 2021 51
z izrazitejšimi vrhovi, medtem ko vrhovi med vikendom niso tako izraziti. Na merilnem mestu
Ljubljana je izrazita razlika med prometnimi izpusti, ki se med vikendom zmanjšajo. Prav tako
ni jutranje konice, saj ljudje ne odhajajo na delovna mesta. Na merilnem mestu Zagorje se med
vikendom jutranji vrh izpustov iz prometa zniža.
Tabela 7.3: Pregled izračunanih srednjih vrednosti črnega ogljika (BC), Ångströmov eksponent (α) in delež
črnega ogljika iz biomase (BB) in fosilnih goriv (FF) v letu 2021, glede na vikend in delavnik.
Vikend Delavnik
BC (µg/m3) α BB (%) FF (%) BC (µg/m3) α BB (%) FF (%)
Ljubljana 0,83 1,4 35 % 65 % 0,98 1,4 29 % 71 %
Zagorje 0,99 1,3 23 % 77 % 1,24 1,3 22 % 78 %
Slika 7.8: Dnevni hodi letnih vrednosti celotnega črnega ogljika (siva), črnega ogljika iz fosilnih goriv (črna)
in kurjenja biomase (rdeča) glede na delavnik in vikend, na merilnih mestih Ljubljana in Zagorje.
7.4 Topla in hladna polovica leta
Topla polovica leta je definirana kot obdobje v času med 1. aprilom in 30. septembrom, medtem
ko je hladna polovica leta definirana kot obdobje med 1. oktobrom in 31. marcem.
Najvišje ravni črnega ogljika so se pojavile v hladni polovici leta na merilnem mestu Ljubljana in
Zagorje. V topli polovici leta so bile ravni nižje.
Na merilnem mestu Iskrba in Krvavec so bile vrednosti v zimskem in poletnem času precej
podobne, s tem, da so bile v toplem delu leta malenkost višje. Pomembno pa je omeniti, da so bile
Poročilo kakovost zraka 2021 52
izmerjene vrednosti na teh dveh lokacijah izjemno nizke v primerjavi z izmerjenimi vrednostmi v
urbanih območjih, posledično je tudi razlika med toplim in hladnim delom leta precej manjša.
Prav tako je analiza Ångströmovega eksponenta (α) pokazala, da so bile te vrednosti višje
v hladni polovici leta kot v topli, kar nakazuje na več črnega ogljika iz malih kurišč v atmosferi.
Primerjava deležev črnega ogljika iz kurjenja biomase je pokazala prispevek približno 33 % v
zimskem času in približno 27 % v topli polovici leta.
Tabela 7.4: Pregled srednjih vrednosti črnega ogljika (BC), izračunanega Ångströmovega eksponenta (α) in
na novo preračunanega deleža črnega ogljika iz biomase (BB) v letu 2021 v hladni in topli polovici leta.
Hladni del leta
(1.oktober – 31. marec)
Topli del leta
(1.April – 30.septemeber)
BC (µg/m3) α BB (%) BC (µg/m3) α BB (%)
Ljubljana 1,13 1,45 38 % 0,9 1,35 28 %
Zagorje 1,49 1,41 34 % 1,31 1,29 23 %
Krvavec 0,17 1,42 21 % 0,23 1,38 30 %
Iskrba 0,4 1,46 38 % 0,35 1,35 28 %
Slika 7.9: Srednje vrednosti na merilnih mestih Ljubljana, Zagorje, Krvavec in Iskrba v toplem in hladnem
delu leta.
Mesečne srednje vrednosti izpustov črnega ogljika na merilnem mestu Ljubljana so bile najnižje
v poletnih mesecih, nato pa so se počasi vrednosti dvigale do meseca decembra, ko je bila
izmerjena najvišja vrednost. V toplejših mesecih (april, maj, julij in avgust) so bile vrednosti za več
kot polovico manjše v primerjavi s hladnejšimi meseci (oktober, november, december). Najvišje
vrednosti v Zagorju so se pojavile v novembru, januarju, februarju in marcu. V preostalih mesecih
so bile te vrednosti nižje. Na merilnem mestu Krvavec je bila opazna izrazito visoko vrednost v
mesecu avgustu. V primerjavi z ostalimi vrednostmi so se najvišje vrednosti pojavile v poletnih
mesecih. Podoben trend ravni črnega ogljika kot v Ljubljani in Zagorju je viden tudi na merilnem
mestu Iskrba.
Poročilo kakovost zraka 2021 53
Slika 7.10: Mesečne srednje vrednosti na merilnih mestih Ljubljana (zgoraj levo), Zagorje (zgoraj desno),
Krvavec (spodaj levo) in Iskrba (spodaj desno).
7.5 Korelacija
Tabela 7.5 prikazuje ravni prašnih delcev in dušikovih spojin na obravnavanih merilnih mestih,
z izjemo merilnega mesta Krvavec, kjer se meritve prašnih delcev in dušikovih spojin ne izvajajo.
Ravni črnega ogljika so v primerjavi z drugimi snovmi izjemno nizke. V izmerjenih delcih PM10 je
približno 5 % vrednosti črnega ogljika, medtem ko jih je 8 % v delcih PM2,5. Delcev PM2,5 je v PM10
približno 65 %.
Tabela 7.5: Pregled srednjih vrednosti črnega ogljika, PM10, PM2,5, NO2 in NOx v µg/m3 na merilnih mestih
Zagorje, Ljubljana in Iskrba.
BC PM10 PM2,5 NO2 NOx
Zagorje 1,17 18,3 11,1 24,1 15,5
Ljubljana 0,93 17,5 11,9 22 19
Iskrba 0,38 8,4 5,6 / 1,0
Glede na določitev virov izpustov črnega ogljika le-te precej dobro korelirajo z ravnmi prašnih
delcev, predvsem PM2,5 in v urbanih območjih tudi z ravnmi NOx in NO2, katerih največji viri je
promet. Pripravljena je bila korelacija determinacijskega koeficienta (R2) za skupni ogljik (BC),
ogljik iz prometa oziroma fosilnih goriv (BCff) ter za ogljik iz biomase (BCbb) v korelaciji z emisijami
Poročilo kakovost zraka 2021 54
prahu (PM10 in PM2,5) in dušikovimi oksidi (NO2 in NOx). Na merilnem mestu Ljubljana ravni črnega
ogljika dobro korelirajo z dušikovimi ravnmi in emisijami prahu. Črni ogljik iz fosilnih goriv precej
dobro korelira z dušikovimi ravnmi in zmerno s prašnimi delci. Črni ogljik iz biomase ima najboljšo
korelacijo z emisijami PM2,5 ter precej dobro tudi z delci PM10 in NOx.
Slika 7.11: Pregled korelacijskega determinacijskega koeficienta (R2) med parametri prašnih delcev in
dušikovih spojin na merilnem mestu Ljubljana.
Na merilnem mestu Zagorje je korelacija precej podobna kot na merilnem mestu Ljubljana, ravni
črnega ogljika dobro korelirajo s prašnimi delci PM2,5 in dušikovimi spojinami. Črni ogljik iz fosilnih
goriv najbolje korelira z ravnmi NOx in NO2 (0,69 oziroma 0,64), medtem ko ni zaznati korelacije s
prašnimi delci. Črni ogljik iz malih kurišč najbolje korelira z ravnmi PM2,5 (0,84), nekoliko slabše pa
z ravnmi PM10 (0,62).
Poročilo kakovost zraka 2021 55
Slika 7.12: Pregled korelacijskega determinacijskega koeficienta (R2) med parametri prašnih delcev in
dušikovih spojin na merilnem mestu Zagorje.
Na merilnem mestu Iskrba ravni črnega ogljika korelirajo zgolj s trendom delcev PM2,5 med
ostalimi spojinami pa ni opaziti korelacije. Podobno korelacijo je opaziti tudi v primerjavi s črnim
ogljikom iz različnih virov, kar nakazuje na to, da merilno mesto meri ozadje in posledično starane
spojine, ki so izmerjene kot prašni delci velikosti do 2,5 µm.
Slika 7.13: Pregled korelacijskega determinacijskega koeficienta (R2) med parametri prašnih delcev in
dušikovih spojin na merilnem mestu Iskrba.
Poročilo kakovost zraka 2021 56
8. Delci PM10 in PM2,5
Izraz delci (angl. Particulate Matter – PM) uporabljamo kot splošen pojem, ki označuje suspen-
dirane delce (tekoče in trdne) v plinu. S PM2,5 označujemo fine delce (angl. fine particles), ki imajo
aerodinamični premer manjši od 2,5µm, s PM10 pa delce z aerodinamičnim premerom pod 10µm.
Delci PM10 torej poleg finih delcev PM2,5 vključujejo tudi grobe delce (angl. coarse particles) z
aerodinamičnim premerom med 2,5 in 10µm.
Glede na izvor lahko delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarne delce lahko
sproščajo v ozračje viri neposredno, sekundarni delci pa nastajajo v ozračju z oksidacijo in pretvorbo
primarnih plinastih onesnaževal. Najpomembnejši plini, ki prispevajo k tvorbi delcev, so SO2, NOx,
NH3 in hlapne organske spojine. Imenujemo jih predhodniki delcev. Pri reakcijah z SO2, NOx in NH3
pride do nastanka spojin, ki vsebujejo sulfat, nitrat in amonij. S kondenzacijo le-teh se tvorijo delci,
ki jih imenujemo sekundarni anorganski aerosoli. Pri oksidaciji nekaterih hlapnih organskih spojin
nastajajo manj hlapne spojine, ki tvorijo sekundarne organske aerosole. Nastanek sekundarnih
delcev je odvisen od številnih kemijskih in fizikalnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so ravni
predhodnikov, reaktivnost ozračja, ki je odvisna predvsem od ravni visoko reaktivnih spojin (ozon in
hidroksilni radikali) in meteorološki pogoji (sončno sevanje, relativna vlaga, oblačnost). Sekundarni
anorganski in organski aerosoli, elementarni ogljik, dviganje usedlin s tal (resuspenzija) in morski
aerosoli predstavljajo približno 70 % mase PM10 in PM2,5.
Delci so lahko naravnega ali antropogenega izvora. Naravni viri so predvsem posledica
vnosa morske soli, naravne resuspenzije tal, puščavskega prahu in cvetnega prahu. Antropogeni
viri obsegajo izpuste povezane z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, z
ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb ter s prometom. V naseljih predstavljajo pomemben vir
delcev predvsem izpusti iz individualnih kurišč in prometa ter resuspenzija s cestišč. Značilnost
teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno pod 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem
onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh.
Epidemiološke študije kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv
na zdravje prav delci. Celo ravni pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo
zdravstveno tveganje. Poročila Svetovne zdravstvene organizacije kažejo na to, da ne obstaja meja,
pod katero ni pričakovati vpliva na zdravje. Do vpliva na zdravje prihaja zaradi vdihavanja delcev in
posledičnega vdora v pljuča in krvni sistem, kar povzroča okvare respiratornega, kardiovaskular-
nega, imunskega in živčnega sistema. Manjši kot so delci, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča. Do
vnetij ali poškodb tkiva prihaja tako zaradi kemijskih in tudi fizikalnih interakcij med delci in tkivom.
Poleg negativnega vpliva na zdravje ima onesnaženost z delci vpliv tudi na podnebje in ekosisteme.
Poročilo kakovost zraka 2021 57
Delci v ozračju zmanjšujejo vidljivost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in
spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo.
Povišane ravni delcev PM10 se pri nas tipično pojavljajo v zimskih mesecih, ko se v primeru
anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pogosto pojavi temperaturni obrat. V
teh plasteh imamo šibko vertikalno mešanje zraka, kar povzroči, da se onesnaževala dlje časa
zadržujejo v bližini tal. Obenem so v zimskih mesecih najbolj aktivna mala kurišča, ki imajo največji
prispevek k izpustom delcev PM10.
8.1 Izpusti delcev
Letni izpusti delcev PM10 so v Sloveniji leta 2020 znašali 14 tisoč ton (slika 8.1), letni izpusti
primarnih delcev manjših od 2,5µm (PM2,5) pa 10 tisoč ton (slika 8.3). V obdobju 2000-2020 so se
izpusti delcev PM10 zmanjšali za 28 %, delcev PM2,5 pa za 30 %. Zmanjšanje izpustov je posledica
izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, posodobitve tehnoloških procesov,
zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanja strožjih
emisijskih standardov za motorna vozila. Glavni antropogeni vir primarnih delcev je zgorevanje
goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih
napravah.
Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na nivoju države v letu 2020 prispevala 53 %
(slika 8.2), k skupnim izpustom PM2,5 pa kar 74 % (slika 8.4). Iz slike 8.5 je razvidna prevladujoča
vloga kurilnih naprav na les v skupnih izpustih malih kurilnih naprav.
K izpustom delcev znatno prispeva tudi cestni promet. Izpusti PM10 iz cestnega prometa so leta
2020 predstavljali 6 % skupnih državnih izpustov, delež k izpustom PM2,5 je znašal 5 %. Delci v
cestnem prometu nastajajo tudi pri obrabi cest, gum in zavor.
Podrobne informacije o izpustih delcev PM10 in PM2,5, ter metodologiji izračuna izpustov so na
voljo v [8].
Poročilo kakovost zraka 2021 58
Slika 8.1: Letni izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji.
Slika 8.2: Izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji v letu 2020.
Poročilo kakovost zraka 2021 59
Slika 8.3: Letni izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji.
Slika 8.4: Izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji v letu 2020.
Poročilo kakovost zraka 2021 60
Slika 8.5: Izpusti delcev PM10 in PM2,5 iz malih kurilnih naprav glede na vrsto uporabljenega goriva v letu
2020.
8.2 Zahteve za kakovost zraka
Mejne vrednosti za delce so predpisane v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [4]. Prikazane
so v tabeli 8.1. Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna
vrednost, ki znaša 50µg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Letna mejna
vrednost za delce PM10 je 40µg/m3, za delce PM2,5 pa 20µg/m3(tabela 8.2). V tabeli 8.1 so poleg
zakonodajno predpisanih vrednosti napisane tudi smernice Svetovne zdravstvene organizacije v
stolpcu WHO.
Tabela 8.1: Mejne in ciljne vrednosti za PM10 in PM2,5 ter WHO smernice.
Čas merjenja Vrednost Komentar WHO
PM10, mejna vrednost 1 dan 50µg/m3 Največ 35 preseganj v koledarskem letu. 50µg/m3
PM10, mejna vrednost Koledarsko leto 40µg/m3
Datum, do katerega je bilo treba doseči
mejno vrednost, je 1.1.2005.
20µg/m3
PM2,5 1 dan 25µg/m3
PM2,5, sedaj veljavna
mejna vrednost
Koledarsko leto 20µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči
mejno vrednost, je 1.1.2020.
10µg/m3
PM2,5, obveznost glede
stopnje izpostavljenosti
Triletno povprečje 20µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči
mejno vrednost, je 1.1.2015.
Tabela 8.2: Mejna vrednost za delce PM2,5 (µg/m3) po letih.
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
30 29 29 28 27 26 26 25 25 25 25 25 20 20
Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2,5, izražen v µg/m3, temelji na meritvah na
Poročilo kakovost zraka 2021 61
mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki pokrivajo območja mestnih občin z več kot 100.000
prebivalci. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta na lokacijah, na katerih so
ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo
en vir onesnaženja. KPI je potrebno oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih ravni v
treh zaporednih koledarskih letih na relevantnih vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2021 je triletno
drseče povprečje vrednosti ravni skupaj na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2019, 2020 in
2021. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša od leta 2015 dalje 20µg/m3 (tabela 8.1). KPI
uporabljamo za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni.
8.3 Ravni onesnaženosti
Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2021 najnižja odkar izvajamo meritve. Prvič ni
na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (50µg/m3)
presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko je do večine
preseganj prišlo v mesecu januarju, je bilo največ preseganj v letu 2021 v februarju (tabela 8.5), ko
so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav
in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. V podpoglavju Epizode čezmerne onesnaženosti
so podrobno opisana obdobja, ko so bile ravni delcev PM10 v letu 2021 povišane. Tudi letna
mejna vrednost za delce PM10 v letu 2021 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Letna
mejna vrednost znaša 40 µg/m3. Najvišja povprečna letna vrednost (29 µg/m3) in največje število
preseganj dnevne mejne vrednosti (30) je bilo tako kot vsako leto tudi v letu 2021 zabeleženo na
prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Pregled izmerjenih ravni delcev PM10 v letu 2021 je
prikazan v tabelah 8.3, 8.4 in 8.5 ter na slikah 8.6 in 8.8.
Na ARSO se je v letih med 2016 in 2021 izvajal projekt Sinica, v okviru katerega se je med
drugim posodobila državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Nadgradila
so se stara in na novo vzpostavila nekatera nova stalna merilna mesta. Do večine sprememb v
merilni mreži je prišlo že v letu 2020. V letu 2021 smo premestitev meritev delcev izvedli v Ljubljani,
Celju in Trbovljah. V Ljubljani se je 20. marca merilnik delcev PM10 prestavilo iz lokacije Biotehniške
fakultete na Vič. Na Viču je merilno mesto tipa mestno ozadje in je locirano pri študenskih domovih
med Cesto v Mestni log in Gerbičevo cesto. V Celju so se 10. marca meritve delcev na prometnem
merilnem mestu prestavile iz Mariborske ceste na Ljubljansko cesto, v Trbovljah pa 14. maja iz
merilnega mesta Nasipi v mestni park. Poleg referenčnih meritev delcev PM10 na vseh merilnih
mestih razen v Velenju, Žerjavu in v Novi Gorici ob Vojkovi cesti delce meri tudi avtomatski merilnik.
Sprotni urni podatki so na voljo vsako uro na spletni strani Agencije.
V Državni merilni mreži smo v letu 2021 izvedli meritve delcev v Desklah v Občini Kanal ob Soči.
Rezultati PM10 in PM2,5 iz Deskel so predstavljeni v spodnjih tabelah hkrati pa je tem enoletnim
meritvam namenjeno posebno poglavje letnega poročila.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je v letu 2021 na novo izvedel meritve PM10 v
Slovenj Gradcu za Mestno občino Slovenj Gradec.
Povprečni dnevni hodi ravni PM10 v kurilni sezoni za merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Zagorje,
Maribor Titova in Koper so prikazani na sliki 8.7. Na vseh lokacijah sta opazna jutranji in večerni
Poročilo kakovost zraka 2021 62
Tabela 8.3: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne (Cp) in maksimalne dnevne (max) ravni
(µg/m3) ter število preseganj mejne vrednosti (>MV) za delce PM10 na stalnih merilnih mestih v Sloveniji v
letu 2021.
Leto Dan
Merilno mesto %pod Cp max >MV
DMKZ
CE bolnica 97 24 79 18
CE Mariborska* 26 34 85 16
CE Ljubljanska* 67 21 68 9
Deskle 100 14 66 4
Hrastnik 100 19 63 8
Iskrba 99 9 56 1
Koper 96 16 80 8
Kranj 100 20 66 6
LJ Bežigrad 100 21 72 12
LJ Biotehniška* 21 24 64 4
LJ Celovška 100 22 75 15
LJ Vič* 79 21 76 8
MB Titova 100 22 67 13
MB Vrbanski 96 16 56 4
MS Cankarjeva 100 25 81 29
MS Rakičan 98 21 73 14
NG Grčna 98 17 81 6
NG Vojkova 99 21 81 12
Novo mesto 100 19 63 3
Ptuj 100 21 80 13
Trbovlje Nasipi* 36 22 62 5
Trbovlje park* 64 18 58 5
Velenje 99 15 61 5
Zagorje 100 22 68 14
Zerjav 95 21 66 6
Dopolnilna merilna mreža
EIS Šoštanj
Pesje 100 16 56 4
Škale 100 17 58 4
Šoštanj 100 16 52 2
Mobilna TEŠ 99 15 52 1
OMS-MOL
LJ Center 98 29 95 30
TE-TOL
Zadobrava 98 24 75 8
Občina Medvode
Medvode 98 19 60 9
MO Celje
CE Gaji* 72 21 73 6
MO Maribor
MB Tezno 100 21 73 11
Občina Miklavž na Dravskem polju
Miklavž 99 23 67 18
MO Ptuj
Spuhlja 99 25 77 20
Občina Ruše
Ruše 98 16 57 3
Občina Grosuplje
Grosuplje 100 26 78 22
MO Slovenj Gradec
Slovenj Gradec 100 17 61 5
Salonit Anhovo
Morsko 99 14 58 4
Gorenje polje 94 16 69 7
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2021 63
maksimum. Bolj izrazit je večerni maksimum, ko se prometni konici pridružijo še izpusti zaradi
ogrevanja, hkrati pa se v večernem času začne tvoriti temperaturni obrat in posledično zmanjša
redčenje onesnaženega zraka.
V tabelah 8.6 in 8.7 ter na slikah 8.9 in 8.10 so prikazani trendi onesnaženosti v obdobju med
2002 in 2021. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer
v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah,
opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Na kmetijsko podeželskih merilnih mestih ni opaznega
večjega trenda zmanjševanja. V Žerjavu smo zabeležili veliko znižanje ravni delcev in preseganj
mejne dnevne vrednosti v letu 2014. Razlog je v prestavitvi vzorčevalnika sredi leta 2013 izven
neposrednega vpliva izpusta iz dimnika bližnje hiše.
Is
kr
ba
D
es
kl
e
Ko
pe
r
Ve
le
nj
e
NG
 G
r
na
M
B 
Vr
ba
ns
ki
Tr
bo
vl
je
 P
ar
k*
**
H
ra
st
ni
k
N
ov
o 
m
es
to
N
ov
o 
m
es
to
NG
 V
oj
ko
va
Kr
an
j
MS
 R
ak
i
an
CE
 L
ju
bl
ja
ns
ka
*
LJ 
Vi
*
LJ 
Be
ig
ra
d
Za
go
rje
Tr
bo
vl
je
**
*
er
ja
v
LJ 
Ce
lo
v
ka
M
B 
Ti
to
va
CE
 b
ol
ni
ca
M
S 
Ca
nk
ar
je
va
LJ 
Bi
ot
eh
ni
ka
*
CE
 M
ar
ib
or
sk
a*
0
25
50
75
100
125
150
175
200
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
PM
10
 (
g/
m
3 )
Slika 8.6: Dnevne vrednosti PM10 na merilnih mestih DMKZ v letu 2021. Prikazani so najvišja in najnižja
izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Z + označujemo povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje
dnevno mejno vrednost. Zaradi prenove merilne mreže je prišlo v letu 2021 do sprememb lokacij na treh
merilnih mestih. Na sliki so ta merilna mesta označena z zvezdico.
Letna mejna vrednost 20µg/m3 za PM2,5 v letu 2021 ni bila presežena na nobenem od petih
merilnih mest, kjer izvajamo meritve: Maribor Vrbanski plato, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica
Grčna, Celje bolnica in Iskrba. Pregled izmerjenih vrednosti za delce PM2,5 v letu 2021 je prikazan
v tabeli 8.8 ter na slikah 8.11 in 8.12. Letni trendi ravni delcev PM2,5, ki so prikazani v tabeli 8.9 in
na sliki 8.13, kažejo, da nivo onesnaženosti ostaja približno enak.
Glede na smernice WHO je povprečna letna raven delcev PM2,5 10µg/m3 presežena na vseh
urbanih merilnih mestih. V tabeli 8.8 je v stolpcu z oznako WHO izračunano število dni s preseženo
dnevno ravnjo 25µg/m3, ki po smernicah WHO ne sme biti presežena. Na merilnem mestu Celje
bolnica je v letu 2021 takih dni 65, v Ljubljani Bežigrad 48, v Novi Gorici Grčna 28, na Maribor
Poročilo kakovost zraka 2021 64
Tabela 8.4: Povprečna mesečna raven PM10 (µg/m3) v letu 2021.
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
CE bolnica 30 34 28 18 11 24 19 13 19 24 28 33
CE Mariborska 35 40 31 21 / / / / / / / /
CE Ljubljanska / / / / 10 22 16 13 19 23 30 32
Deskle 20 28 16 10 8 15 12 9 11 12 12 15
Hrastnik 22 25 21 14 9 20 16 13 17 21 25 25
Iskrba 5 10 8 6 6 18 14 11 12 10 7 5
Koper 17 28 19 12 9 23 15 13 15 14 15 16
Kranj 28 29 22 14 9 19 15 12 17 20 27 34
LJ Bežigrad 28 27 22 13 9 24 18 15 19 23 24 33
LJ Biotehniška 25 24 20* / / / / / / / / /
LJ Celovška 29 29 23 15 10 23 17 14 19 24 26 34
LJ Vič / / 23* 16 10 27 18 15 20 24 26 33
MB Titova 22 36 24 18 13 28 21 15 20 23 23 23
MB Vrbanski 16 29 17 12 8 20 15 11 15 18 17 17
MS Cankarjeva 33 43 26 17 11 23 18 12 18 28 32 36
MS Rakičan 24 36 22 15 9 20 16 10 17 24 25 29
NG Grčna 23 31 20 12 9 18 13 10 14 16 17 25
NG Vojkova 25 37 23 14 11 23 17 14 19 17 19 27
Novo mesto 27 28 19 14 9 20 15 11 15 21 24 26
Ptuj 25 34 24 16 9 24 16 11 17 24 27 29
Trbovlje Nasipi 30 28 22 14 10* / / / / / / /
Trbovlje park / / / / 8* 18 14 11 14 21 24 30
Velenje 14 23 18 11 8 19 14 11 17 17 18 16
Zagorje 32 30 24 16 12 23 18 13 17 22 24 28
Žerjav 28 26 25 21 16 27 18 13 17 18 22 28
Pesje 15 23 20 14 8 22 15 10 16 17 19 16
Škale 16 24 20 14 8 20 14 11 16 18 21 19
Šoštanj 17 23 20 14 6 16 11 8 16 20 22 22
Mobilna TEŠ 17 21 17 12 7 18 12 7 13 16 20 19
LJ Center 42 40 34 24 17 33 21 17 25 38 30 36
Zadobrava 28 31 25 19 15 31 24 22 24 22 21 25
Medvode 34 29 20 12 6 16 12 9 14 20 25 32
CE Gaji 28 28 21 17 17 21 17 14 21 20 29 /
MB Tezno 25 36 22 16 11 22 17 12 17 23 25 28
Miklavž 29 36 24 17 10 22 18 13 18 25 30 34
Spuhlja 30 38 28 20 12 24 19 13 18 26 30 37
Ruše 17 26 17 13 9 20 15 10 14 17 18 18
Grosuplje 35 34 31 21 14 26 19 16 22 28 31 35
Slovenj Gradec 25 25 20 14 8 20 14 10 15 17 18 25
Morsko 17 27 16 10 8 17 13 9 11 12 12 14
Gorenje polje 19 32 22 13 9 18 14 11 14 14 14 17
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2021 65
Tabela 8.5: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 po mesecih v letu 2021.
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
CE bolnica 4 4 1 0 0 3 0 0 0 0 1 5
CE Mariborska 7 7 2 0 / / / / / / / /
CE Ljubljanska / / / / 0 2 0 0 0 0 2 5
Deskle 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Hrastnik 0 3 0 0 0 2 0 0 0 0 2 1
Iskrba 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0
Koper 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3
Kranj 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3
LJ Bežigrad 1 3 0 0 0 2 0 0 0 1 0 5
LJ Biotehniška 1 3 0* / / / / / / / / /
LJ Celovška 3 4 0 0 0 2 0 0 0 1 0 5
LJ Vič / / 0* 0 0 3 0 0 0 1 0 4
MB Titova 0 8 0 0 0 3 0 0 0 0 1 1
MB Vrbanski 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0
MS Cankarjeva 2 11 2 0 0 3 0 0 0 4 4 3
MS Rakičan 0 9 1 0 0 1 0 0 0 1 0 2
NG Grčna 2 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
NG Vojkova 2 7 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2
Novo mesto 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0
Ptuj 0 6 0 0 0 3 0 0 0 2 0 2
Trbovlje Nasipi 2 3 0 0 0* / / / / / / /
Trbovlje park / / / / 0* 0 0 0 0 0 0 5
Velenje 0 3 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0
Zagorje 6 4 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2
Žerjav 0 2 0 1 0 2 0 0 0 0 0 1
Pesje 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0
Škale 0 2 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0
Šoštanj 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Mobilna TEŠ 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0
LJ Center 7 7 2 0 0 4 0 0 0 7 0 5
Zadobrava 1 3 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0
Medvode 4 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2
CE Gaji 0 3 0 0 0 2 0 0 0 0 1 /
MB Tezno 0 8 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1
Miklavž 3 7 0 0 0 2 0 0 0 1 2 3
Spuhlja 1 7 0 0 0 3 0 0 0 2 1 6
Ruše 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0
Grosuplje 8 4 1 0 0 2 0 0 0 1 0 6
Slovenj Gradec 1 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1
Morsko 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Gorenje polje 2 4 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2021 66
Ta
be
la
8.
6:
Po
vp
re
čn
e
le
tn
e
ra
vn
iP
M
10
(µ
g/
m
3 )
.
V
re
dn
os
ti,
ki
pr
es
eg
aj
o
le
tn
o
m
ej
no
vr
ed
no
st
,s
o
na
pi
sa
ne
s
kr
ep
ko
pi
sa
vo
.
M
er
iln
o
m
es
to
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
C
E
bo
ln
ic
a
46
53
41
43
35
32
30
31
32
35
31
29
28
32
32
30
28
26
21
24
C
E
G
aj
i
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
26
29
35
27
25
29
24
22
21
*
C
E
M
ar
ib
or
sk
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
33
31
29
26
34
*
C
E
Lj
ub
lja
ns
ka
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
21
*
G
or
en
je
Po
lje
/
/
/
/
/
24
26
23
20
23
21
18
17
20
17
19
17
17
18
16
G
ro
su
pl
je
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
28
26
H
ra
st
ni
k
/
/
/
/
/
/
/
/
27
30
24
23
21
24
22
23
22
20
18
19
Is
kr
ba
/
/
/
16
16
15
16
16
14
17
15
13
11
13
11
12
14
11
9*
9
K
op
er
/
/
/
/
31
29
25
23
25
27
24
20
19
23
19
20
18
17
19
16
K
ra
nj
/
/
/
/
/
/
/
/
32
30
26
25
22
26
23
26
22
19
19
20
LJ
B
ež
ig
ra
d
42
46
41
37
33
32
30
29
30
32
26
24
23
28
24
25
27
21
22
21
LJ
B
io
te
hn
iš
ka
/
/
/
/
/
/
/
26
27
30
27
26
22
27
27
25
21
19
19
24
*
LJ
C
el
ov
šk
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
19
*
22
LJ
C
en
te
r
/
/
/
/
/
/
44
48
42
44
45
41
38
40
40
33
35
34
30
29
LJ
G
os
po
da
rs
ko
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
29
24
24
56
*
/
LJ
V
ič
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
21
*
M
B
Te
zn
o
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
20
21
M
B
Ti
to
va
50
58
48
43
43
40
34
30
33
34
30
30
27
28
27
28
28
23
22
22
M
B
V
rb
an
sk
i
/
/
/
/
/
/
/
/
/
26
24
20
19
21
20
20
21
18
16
16
M
ed
vo
de
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
20
15
17
19
M
ik
la
vž
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
27
29
28
25
22
23
M
or
sk
o
/
/
/
/
/
23
22
20
19
21
20
16
15
18
16
18
15
15
15
14
M
S
C
an
ka
rje
va
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
30
26
24
25
M
S
R
ak
ič
an
40
43
32
37
34
30
30
29
30
33
29
28
25
29
26
29
26
21
21
21
N
G
G
rč
na
39
37
35
34
32
33
31
28
29
27
24
22
21
24
21
23
20
20
20
17
N
G
Vo
jk
ov
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
25
24
23
22
21
N
ov
o
m
es
to
/
/
/
/
/
/
/
/
31
32
28
27
23
28
26
27
26
21
19
19
Pe
sj
e
/
31
25
27
28
21
20
22
22
22
20
23
23
24
23
24
19
16
15
16
P
tu
j
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
26
25
22
20
21
R
uš
e
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
21
22
22
18
16
S
pu
hl
ja
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
25
25
Š
ka
le
/
27
23
23
26
24
22
24
23
23
22
17
17
17
16
17
17
15
16
17
Š
oš
ta
nj
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
12
13
16
19
20
21
18
18
16
Tr
bo
vl
je
N
as
ip
i
47
52
40
55
40
37
38
33
34
35
32
30
27
29
26
29
27
22
21
22
*
Tr
bo
vl
je
pa
rk
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
18
*
Ve
le
nj
e
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
22
21
20
22
19
21
19
17
16
15
Za
go
rje
47
51
44
52
46
41
44
36
36
37
32
29
28
32
29
29
32
25
23
22
Že
rja
v
/
/
/
/
/
/
/
/
26
34
29
26
21
25
23
21
23
20
22
21
D
ob
ov
ec
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
12
11
11
12
*
/
/
/
/
/
/
K
ov
k
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
15
14
12
13
*
/
/
/
/
/
/
M
B
Ta
bo
r
40
42
38
43
47
40
35
30
31
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
P
ra
pr
et
no
/
/
30
28
34
33
29
31
29
34
28
22
19
21
18
/
/
/
/
/
V
na
jn
ar
je
/
/
/
/
26
22
/
23
20
26
23
24
18
16
17
21
/
/
/
/
*
Po
da
tk
is
o
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a.
Poročilo kakovost zraka 2021 67
Ta
be
la
8.
7:
Le
tn
o
št
ev
ilo
pr
es
eg
an
jd
ne
vn
e
m
ej
ne
vr
ed
no
st
iP
M
10
po
le
tih
.
Š
te
vi
lo
pr
es
eg
an
j,
ki
je
ve
čj
e
od
do
pu
st
ne
ga
,j
e
na
pi
sa
no
s
kr
ep
ko
pi
sa
vo
.
M
er
iln
o
m
es
to
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
C
E
bo
ln
ic
a
58
10
0
62
97
59
48
37
42
58
73
55
51
41
70
53
49
35
23
23
18
C
E
G
aj
i
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
35
41
76
45
39
43
25
17
6*
C
E
M
ar
ib
or
sk
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
57
45
43
34
16
*
C
E
Lj
ub
lja
ns
ka
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
9*
G
or
en
je
Po
lje
/
/
/
/
/
16
24
16
13
18
11
5
11
10
3
7
3
7
9
7
G
ro
su
pl
je
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
32
22
H
ra
st
ni
k
/
/
/
/
/
/
/
/
30
51
17
15
10
22
25
19
11
9
7
8
Is
kr
ba
/
/
/
5
5
0
0
5
5
3
1
0
0
0
0
3
2
2
0
1
K
op
er
/
/
/
/
40
19
11
2
15
21
23
10
16
28
11
18
4
8
17
8
K
ra
nj
/
/
/
/
/
/
/
/
37
55
27
28
12
17
27
28
13
8
8
6
LJ
B
ež
ig
ra
d
36
64
71
70
47
46
36
30
43
63
27
22
19
43
36
30
28
16
18
12
LJ
B
io
te
hn
iš
ka
/
/
/
/
/
/
/
25
32
51
21
24
12
35
40
32
16
8
12
4*
LJ
C
el
ov
šk
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
3*
15
LJ
C
en
te
r
/
/
/
/
/
/
10
1
11
2
74
94
10
7
74
55
85
66
51
51
37
37
30
LJ
G
os
po
da
rs
ko
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
39
20
21
16
*
/
LJ
V
ič
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
8*
M
B
Te
zn
o
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
9
11
M
B
Ti
to
va
66
12
9
10
2
10
1
10
8
91
54
35
47
64
34
36
25
34
43
35
30
13
15
13
M
B
V
rb
an
sk
i
/
/
/
/
/
/
/
/
/
25
8
7
10
3
21
21
12
0
3
4
M
ed
vo
de
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
7
2
2
9
M
ik
la
vž
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
45
39
35
31
24
18
M
or
sk
o
/
/
/
/
/
18
16
14
5
13
10
3
8
7
6
6
3
5
7
4
M
S
C
an
ka
rje
va
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
46
28
19
29
M
S
R
ak
ič
an
33
58
19
65
54
37
42
30
52
71
44
38
33
47
42
44
34
14
11
14
N
G
G
rč
na
24
18
33
37
47
40
33
24
25
28
19
12
19
24
15
24
6
10
6
N
G
Vo
jk
ov
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
21
5
10
16
12
N
ov
o
m
es
to
/
/
/
/
/
/
/
/
60
69
45
49
22
40
41
33
31
10
10
3
Pe
sj
e
/
17
11
23
24
14
9
12
10
16
2
6
12
9
8
20
3
1
2
4
P
tu
j
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
38
25
15
14
13
R
uš
e
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
17
15
11
12
3
S
pu
hl
ja
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
25
20
Š
ka
le
/
4
8
15
19
11
12
13
12
20
9
0
5
0
1
9
3
1
2
4
Š
oš
ta
nj
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
0
0
0
3
14
4
1
2
2
Tr
bo
vl
je
N
as
ip
i
52
88
48
15
7
86
81
72
48
64
68
65
50
33
50
38
39
37
16
18
5*
Tr
bo
vl
je
pa
rk
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
5*
Ve
le
nj
e
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
11
8
15
9
10
19
2
2
0
5
Za
go
rje
48
79
82
14
3
10
6
99
10
9
56
68
75
62
48
38
70
51
46
55
28
24
14
Že
rja
v
/
/
/
/
/
/
/
/
29
79
44
37
3
6
19
9
5
1
5
6
D
ob
ov
ec
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
1
0
0
/
/
/
/
/
/
K
ov
k
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
1
0
0
/
/
/
/
/
/
M
B
Ta
bo
r
38
42
51
11
1
13
2
94
52
24
38
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
P
ra
pr
et
no
/
/
19
15
33
36
25
20
29
49
25
3
2
0
1
/
/
/
/
/
V
na
jn
ar
je
/
/
/
/
20
10
/
7
2
12
8
3
0
1
2
8
/
/
/
/
*
Po
da
tk
is
o
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a.
Poročilo kakovost zraka 2021 68
0:0
0
1:0
0
2:0
0
3:0
0
4:0
0
5:0
0
6:0
0
7:0
0
8:0
0
9:0
0
10:
00
11:
00
12:
00
13:
00
14:
00
15:
00
16:
00
17:
00
18:
00
19:
00
20:
00
21:
00
22:
00
23:
00
15
20
25
30
35
40
45
50
Po
vp
re
na
 u
rn
a 
ra
ve
n 
PM
10
 (
g/
m
3 )
 v
 d
ne
vu
LJ Be igrad MB Titova Zagorje Koper
Slika 8.7: Dnevni potek povprečne urne ravni PM10 na izbranih merilnih mestih v kurilni sezoni leta 2021
(januar do marec in oktober do december).
0
20
40
60
80
Urbano okolje
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
20
40
60
80
Ruralno okolje
Ra
ve
n 
PM
10
 (
g 
/ m
3 )
 p
o 
m
es
ec
ih
Slika 8.8: Povprečna mesečna raven PM10 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2021. Prikazano je
najnižje in najvišje mesečno povprečje na merilnih mestih (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila
(vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Vrbanskem 20 in na Iskrbi 1.
Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2,5 je leta 2021 znašal 14µg/m3. Obveznost
glede stopnje izpostavljenosti za leto 2021 znašal 20µg/m3 in za Slovenijo ni bila presežena. V
prejšnjih letnih poročilih smo napačno podali KPI, saj smo ga izračunali za vsako merilno mesto
posebej, po navodilih Evropske okoljske agencije pa je KPI le en podatek za celo Slovenijo. V
tem poročilu smo naredili preračun KPI tudi za vsa prejšnja leta (tabela 8.10). KPI je izračunan
Poročilo kakovost zraka 2021 69
0
20
40
60
Urbano okolje
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
10
20
30
40
Ruralno okolje
Le
tn
a 
ra
ve
n 
PM
10
 (
g 
/ m
3 )
Slika 8.9: Povprečna letna raven PM10 na merilnih mestih urbanega in ruralnega okolja. Prikazano je najnižje
in najvišje letno povprečje na skupini merilnih mest (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in
dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje letno mejno
vrednost.
0
50
100
150
Urbano okolje
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
0
20
40
60
80
Ruralno okolje
te
vi
lo
 p
re
se
ga
nj
 P
M
10
Slika 8.10: Število preseganj PM10 po letih. Prikazano je najnižje in najvišje število preseganj na skupini
merilnih mest (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča
vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje dovoljeno letno število preseganj dnevne mejne
vrednosti.
Poročilo kakovost zraka 2021 70
kot triletno povprečje letnega povprečja PM2,5 iz vseh ustreznih merilnih mest. Za izračun KPI se
upoštevajo letna povprečja PM2,5 iz merilnih mest tipa mestno ozadje, ki pokrivajo območja mestnih
občin z več kot 100.000 prebivalci. V Sloveniji imamo le dve taki občini: Ljubljano in Maribor. Zato
smo za izračun vzeli podatke v Ljubljani iz merilnega mesta Biotehniška do vključno leta 2017, od
leta 2018 pa iz merilnega mesta Bežigrad, v Mariboru pa za vsa leta iz merilnega mesta Vrbanski
plato. Za leto 2010 je KPI izračunan le iz dveh let 2009 in 2010, ker pred letom 2009 nismo izvajali
meritev PM2,5.
Tabela 8.8: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne ravni (Cp), najvišje dnevne ravni (Cmax)
PM2,5 (µg/m3) ter število dni s povprečno dnevno vrednostjo nad 25 µg/m3 (smernice WHO), na merilnih
mestih v letu 2021.
% pod Cp Cmax WHO
CE bolnica 100 16 66 65
Iskrba 97 7 28 1
LJ Bežigrad 100 15 63 48
MB Vrbanski 99 12 47 20
NG Grčna 96 12 71 28
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 8.9: Povprečna letna raven delcev PM2,5 (µg/m3) na izbranih merilnih mestih po letih.
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
CE bolnica / / / / / / / / / / / / / 17 16
Iskrba 10 11 12 12 14 13 11 9 10 9 10 11 8 7* 7
LJ Bežigrad / / / / / / / / / / / 19 16 16 15
LJ Biotehniška / / 18 22 25 21 20 18 23 23 20 / / / /
MB Titova / / 22 24 26 21 22 19 21 21 20 / / / /
MB Vrbanski / / 20 22 23 18 20 17 19 19 18 17 13 12 12
NG Grčna / / / / / / / / / / / 14 13 14 12
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 8.10: Kazalnik povprečne izpostavljenosti PM2,5 (µg/m3) za Slovenijo.
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
Slovenija 21 22 22 21 19 20 20 20 19 17 16 14
Poročilo kakovost zraka 2021 71
Is
kr
ba
NG
 G
r
na
M
B 
Vr
ba
ns
ki
CE
 b
ol
ni
ca
LJ 
Be
ig
ra
d
0
20
40
60
80
100
120
140
160
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
PM
2.
5 
(
g/
m
3 )
Slika 8.11: Dnevne vrednosti PM2,5 na merilnih mestih v letu 2021. Prikazane so najnižja in najvišja
izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). S križcem je označena povprečna letna raven, ki jo lahko primerjamo
z letno mejno vrednostjo, ki je prikazana z rdečo črto.
Poročilo kakovost zraka 2021 72
0
20
40
60
LJ Be igrad
0
10
20
Iskrba
20
40
MB Vrbanski
0
20
40
60
NG Gr na
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
20
40
60
CE bolnica
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
PM
2.
5 
(
g 
/ m
3 )
Slika 8.12: Dnevne vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po mesecih v letu 2020. Prikazane so
najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno
pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2021 73
0
50
100
MB Titova
0
50
100
MB Vrbanski
0
50
Iskrba
0
50
100
LJ Biotehni ka
0
50
LJ Be igrad
0
50
NG Gr na
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
0
50
CE bolnica
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
 P
M
2.
5 
(
g 
/ m
3 )
 p
o 
le
tih
Slika 8.13: Dnevne vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po letih. Prikazane so najnižja in najvišja
izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje aktualno letno mejno vrednost. Letna mejna
vrednost za PM2,5 se je z leti spreminjala (tabela 8.2.)
Poročilo kakovost zraka 2021 74
8.4 Epizode čezmerne onesnaženosti
Kljub temu, da v letu 2021 ni bilo niti na enem merilnem mestu preseženo dovoljeno število
preseganj ali presežena letna mejna vrednost za delce PM10, pa predvsem v kurilni sezoni ob
neugodnih vremenskih razmerah še vedno izmerimo visoke ravni delcev PM10. Do preseganj
dnevne mejne vrednosti 50 µg/m3 je prišlo v kurilni sezoni (januar, februar, marec, oktober,
november in december) ter junija zaradi puščavskega prahu, kar je opisano v poglavju 8.6.
V januarju nismo zabeležili daljše epizode povišanih ravni delcev. Sicer je bilo nekaj preseganj
dnevne mejne vrednosti 50 µg/m3 ampak bistveno manj kot januarja v prejšnjih dveh letih (v
Celju na Mariborski je bilo v januarju 2021 zabeleženih 7 preseganj, v januarju 2020 in 2019 22
preseganj). Ravni PM10 so bile v kurilni sezoni 2021 nižje kot običajno predvsem zaradi pogostih
padavin. Na Primorskem je 20. in 21. januarja prineslo onesnažen zrak iz območja Padske nižine.
Na vseh štirih merilnih mestih DMKZ na Primorskem je v teh dneh prišlo do preseganja dnevne
mejne vrednosti 50 µg/m3. Najvišja dnevna raven 81 µg/m3 je bila izmerjena 20. januarja na
merilnem mestu v Novi Gorici Vojkova.
V februarju smo imeli tri ločene epizode povišanih ravni delcev. V prvih dneh februarja je prišlo
do preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 v vzhodni Sloveniji (Murska Sobota, Maribor, Ptuj in
Celje). Takrat so nižje temperature pri tleh v pozno popoldanskih urah onemogočale razredčevanje
izpustov. 1. februarja je bila ob 18h v Murski Soboti izmerjena temperatura - 4◦C, v Ljubljani
1◦C. Med 19. in 21. februarjem je ponovno prineslo na Primorsko onesnažen zrak iz Italije. Na
vseh štirih merilnih mestih na Primorskem (Koper, NG Grčna, NG Vojkova in Deskle) je prišlo
do preseganja dnevne mejne vrednosti 50 µg/m3. Najvišja dnevna raven 81 µg/m3 je bila takrat
izmerjena 20. februarja na prometnem merilnem mestu NG Vojkova. Naslednja epizoda povišanih
ravni delcev je bila od 23. do 26. februarja na vseh merilnih mestih po Sloveniji. 24. februarja je
bila ob 5. uri v Ljubljani izmerjena temperatura pri tleh 3◦C, na 700 metrih pa 13◦C. Kljub temu da
se je čez dan tudi pri tleh ogrelo, se ozračje po vertikali ni dobro premašalo in je onesnažen zrak
ostal ujet v plsati zraka pri tleh. Poleg tega pa modelski izračuni kažejo, da je k onesnaženosti
zraka z delci prispeval tudi puščavski prah, ki je v teh dneh prešel Slovenijo. Onesnažen zrak je v
tem primeru prišel iz severa in se počasi pomikal proti jugu. Ocenjujemo, da so bile dnevne ravni
delcev PM10 zaradi vpliva puščavskega prahu višje za približno 25 µg/m3. V Državni merilni mreži
je bila najvišja dnevna vrednost PM10 v teh dneh izmerjena 26. februarja na prometnem merilnem
mestu v Celju na Mariborski (85 µg/m3).
Zaradi več dni trajajoče inverzije v zadnjih oktobrskih dneh so bile višje ravni delcev predvsem v
celinski Sloveniji. Topel zrak v višinah in hladen ter vlažen zrak v nižinah sta bila vzrok za nastanek
megle, ki je ponekod vztrajala tudi čez dan. Marsikje so se sicer podnevi pojavila kratka obdobja
sončnega vremena z višjimi temperaturami zraka, vendar se dnevne ravni delcev niso bistveno
znižale. Glavni razlog je bila izrazita inverzija v višinah (slika 8.14), ki je onemogočala mešanje
zračne mase po višini. Radiosondaža z dne 29. oktobra kaže, da je bila temperatura na 1200 m
nadmorske višine okoli 0◦C, na 1400 m pa kar 10◦C (slika 8.15). 31. oktobra je ob postopni krepitvi
jugozahodnika v višinah ponekod prevetrilo tudi nižine osrednje Slovenije, medtem ko so visoke
ravni delcev v severovzhodni Sloveniji še vztrajale. Tam je prišlo do padca dnevnih ravni delcev
šele naslednji dan.
Poročilo kakovost zraka 2021 75
Slika 8.14: Slika iz kamere na Krvavcu (29. oktober dopoldne) prikazuje jezero hladnega zraka v ljubljanski
kotlini, ko je zrak ujet pod višino inverzije (1200m).
Slika 8.15: Radiosondaža 29. oktobra, 2021.
Dne 17. in 25. novembra je prišlo do preseganj dnevne mejne vrednosti za PM10 na merilnih
mestih v vzhodni Sloveniji zaradi advekcije toplejšega zraka v višinah, ki je ob hladnem zraku v
nižinah preprečil vertikalno mešanje zraka.
Mesec december je postregel z dvema epizodama visoke onesnaženosti zraka z delci PM10.
V prvem obdobju, ki je trajalo od 12. do 15. decembra, so bile izmerjene najvišje ravni delcev v
osrednjem in zahodnem delu Slovenije, ki je bil v višinah pod manjšim vplivom jedra hladnega in
vlažnega zraka vzhodno od nas. Na teh območjih je bila zjutraj in dopoldne pogosta megla ali
nizka oblačnost, ki se je ponekod zadrževala cel dan. Kljub prevladujočemu severnemu vetru v
višinah se je v spodnjih plasteh zadrževal hladen in vlažen zrak, ki je najdlje vztrajal v kotlinah.
Najvišje ravni delcev so bile tako izmerjene v Ljubljani, Celju in Kranju. V drugem obdobju, od 19.
do 25. decembra, so bile na vseh postajah vsaj enkrat presežene mejne vrednosti delcev PM10. V
začetku epizode je bil zaradi izrazitejših temperaturnih obratov bolj onesnažen zahodni in osrednji
del Slovenije, sredi epizode, 22. in 23. decembra, pa so bile najvišje ravni delcev izmerjene v
Poročilo kakovost zraka 2021 76
nižinah severovzhodne Slovenije (Murska Sobota in Ptuj), kjer je bilo več jasnine in manj izrazit
jugozahodnik. Ob koncu epizode so se ravni povišale na Primorskem, ko je pred prihodom fronte z
jugozahodnim vetrom prineslo onesnažen zrak iz Padske nižine. 24. in 25. decembra je tako prišlo
do preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) v Kopru in v Novi Gorici.
8.5 Kemijska in elementna sestava delcev
Sekundarni aerosoli so glavna sestavina delcev v zraku, tako pozimi kot tudi poleti. Pozimi
nastajajo kot posledica visokih izpustov primarnih antropogenih virov, predvsem prometa in malih
kurilnih naprav, v poletnem času pa zaradi povišanih izpustov iz biogenih virov. Sestava sekundarnih
aerosolov vključuje anorganske spojine (predvsem amonij, nitrat in sulfat) in organske spojine
(mešanica številnih različnih družin organskih spojin). Kemijska sestava sekundarnih aerosolov
kaže na prevladovanje različnih virov predhodnikov glede na letni čas in na različne fizikalne in
vremenske pogoje, ki spodbujajo reakcije njihovega nastanka v ozračju. V delcih PM2,5 smo na
merilnem mestu Iskrba spremljali vsebnost ionov (nitrata, sulfata in amonija) ter elementarnega in
organskega ogljika. Rezultati so prikazani ločeno za zimsko obdobje (od januarja do marca in od
oktobra do decembra) in poletno obdobje (od aprila do septembra) v tabeli 8.11.
Tabela 8.11: Sestava delcev PM2,5 na merilnem mestu Iskrba v letu 2021.
zimsko obdobje poletno obdobje
NH+4 +NO
−
3 +SO
2−
4 (µg/m3) 1,8 1,8
Iskrba Organski ogljik (µgC/m3) 2,3 2,1
Elementarni ogljik (µgC/m3) 0,22 0,10
8.6 Preseganja mejnih vrednosti zaradi naravnih virov
Uredba o kakovosti zunanjega zraka [4] določa, da se preseganja mejnih vrednosti (PM10 nad
50 µg/m3) zaradi prispevka naravnih virov za ugotavljanje skladnosti s standardi kakovosti zraka
ne upošteva, če je prispevek naravnih virov mogoče dovolj zanesljivo določiti. Med naravne vire se
štejejo: vulkanski prah, puščavski prah, gozdni požari in aerosoli iz morja. V Sloveniji prispevek
morskega pršca ni pomemben, v letu 2021 prav tako nismo zabeležili večjih požarov v naravnem
okolju in izrazitih vulkanskih izbruhov, ki bi lahko vplivali na ravni delcev v Sloveniji. Smo pa v
mesecu juniju ugotovili vpliv puščavskega prahu.
V navodilu Evropske komisije Guidance on the quantification of the contribution of natural
sources under the EU Air Quality Directive 2008/50/EC [28] je napisano, da je v primeru ugoto-
vitve prisotnosti puščavskega prahu, potrebno na merilnem mestu, ki je tipa regionalno ozadje,
izračunati količino prinešenega puščavskega prahu v µg/m3. Ta prispevek se nato na postaji, kjer
je bila izmerjena presežena mejna dnevna vrednost 50µg/m3 in kvalitativno ugotovljena prisotnost
puščavskega prahu, odšteje od izmerjene ravni PM10. V Sloveniji je edino merilno mesto, kjer
spremljamo ozadje, Iskrba.
Poročilo kakovost zraka 2021 77
V obdobju med 21. in 24. junijem je Slovenijo prešla zračna masa s puščavskim prahom iz
Sahare, ki je povzročila povišanje ravni delcev PM10 (slika 8.16). Na večini merilnih mestih je bila
presežena mejna dnevna vrednost 50 µg/m3. Modelski prikaz vertikalnega prereza nad Slovenijo
je pokazal, da se je oblak puščavskega prahu raztezal do višine 5 km. Vsebnost delcev je bila v
višjih plasteh celo višja kot pri tleh (slika 8.17). V petek, 25. junija, se je zaradi prehoda fronte iz
severozahoda ozračje s pomočjo padavin očistilo in ravni delcev PM10 so na vseh merilnih mestih
padle na običajno poletno raven.
Slika 8.16: Modelski izračuni onesnaženosti zraka z delci PM10 prikazujejo prehod puščavskega prahu čez
Slovenijo.
Poročilo kakovost zraka 2021 78
Slika 8.17: Vertikalni presek modelskih rezultatov onesnaženosti zraka z delci PM10 preko označenih mest v
Sloveniji in Italiji dne 24. junija ob 23h kaže prehod puščavskega prahu čez Slovenijo.
V puščavskem prahu je več delcev večjih dimenzij kot pri običajni onesnaženosti zraka zaradi
antropogenih virov. Tipično opazimo da se pod vplivom puščavskega prahu ravni delcev PM10 v
zraku povišajo bolj kot ravni PM2,5. Navedeno je razvidno iz slike 8.18, kjer je prikazan časovni
potek ravni PM10 in PM2,5 na merilnem mestu Iskrba v dneh pred, med in po epizodi puščavskega
prahu.
Oceno epizode puščavskega prahu smo preverili tudi s kemično analizo vzorcev PM10 na
merilnem mestu Nova Gorica. Puščavski prah običajno vsebuje aluminij, železo, stroncij, kalcij
in magnezij. Kemijska analiza delcev je v dneh, ko je Slovenijo prešel puščavski prah, pokazala
povišanje ravni aluminija, železa in kalcija (slika 8.19).
Slika 8.18: Primerjava ravni delcev PM10 in PM2,5 na merilnem mestu Iskrba prikazuje vpliv puščavskega
prahu teko epizode.
V evidentirani epizodi so bila preseganja dnevne mejne vrednosti za PM10 izmerjena med 21.
in 24. junijem. 21. junija na 13 merilnih mestih, 22. junija na 5 merilnih mestih ter 24. junija na 16
merilnih mestih. Za določitev pribitka puščavskega prahu se na neizpostavljenem merilnem mestu
Poročilo kakovost zraka 2021 79
Slika 8.19: Časovni prikaz dnevnih ravni parametrov, značilnih za puščavski prah. Meritve so bile opravljene
v Novi Gorici.
Iskrba izračuna povprečno raven PM10 za obdobje 15 dni pred in 15 dni po epizodi puščavskega
prahu in to vrednost odšteje od izmerjene ravni delcev PM10 tekom epizode. Na ta način izračunan
pribitek puščavskega prahu iz meritev na Iskrbi znaša dne 21. junija 26 µg/m3, dne 22. junija 29
µg/m3 in 24. junija 44 µg/m3. Po odštetju pribitka puščavskega prahu dobimo na vseh merilnih
mestih, kjer je bilo zabeleženo preseganje, nižje vrednosti od dnevne mejne vrednosti. Zato pri
ugotavljanju skladnosti s standardi kakovosti teh preseganj ne upoštevamo pri vsoti letnih preseganj
mejne vrednosti (tabela 8.12). Pribitek puščavskega prahu smo upoštevali le na merilnih mestih v
DMKZ.
Poročilo kakovost zraka 2021 80
Tabela 8.12: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 v letu 2021 pred in po upoštevanju deleža
puščavskega prahu na postajah DMKZ.
Število preseganj mejne dnevne vrednosti za PM10
Merilno mesto pred upoštevanjem puščavskega prahu po upoštevanju puščavskega prahu
CE bolnica 18 15
CE Ljubljanska 9 6
Hrastnik 8 6
Iskrba 1 0
LJ Bežigrad 12 10
LJ Celovška 15 13
LJ Vič 18 15
MB Titova 13 10
MB Vrbanski 4 2
MS Cankarjeva 29 26
MS Rakičan 14 13
NG Vojkova 12 11
Novo mesto 3 2
Trbovlje 10 9
Velenje 5 3
Zagorje 14 12
Žerjav 6 4
Poročilo kakovost zraka 2021 81
9. Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke
kovine
9.1 Benzo(a)piren
Benzo(a)piren (BaP) je policiklična aromatska spojina PAO s petimi obroči. Nastaja pri ne-
popolnem zgorevanju goriv, tako fosilnega izvora kakor tudi biomase. Glavni vir predstavljajo
izpusti iz zastarelih malih kurilnih naprav gospodinjstev na trdna goriva, za katere so značilni slabši
proces zgorevanja, slab energetski izkoristek ter posledično visok izpust delcev in organskih spojin.
Pomemben vir benzo(a)pirena je tudi promet.
Benzo(a)piren je kancerogen. Prenatalna izpostavljenost je povezana z nizko porodno težo ter
vplivom na kognitivni razvoj otrok.
9.1.1 Zahteve za kakovost zraka
Ciljna vrednost za benzo(a)piren je predpisana v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju
in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [5]. Prikazana je v tabeli 9.1.
Tabela 9.1: Ciljna vrednost za benzo(a)piren (ng/m3).
Cilj Čas merjenja Vrednost
Ciljna vrednost Zdravje Koledarsko leto 1
9.1.2 Ravni onesnaženosti
Pregled izmerjenih vrednosti benzo(a)pirena (BaP) v letu 2021 je prikazan v tabeli 9.2 ter na
slikah 9.1 in 9.2. V letu 2018 smo v Ljubljani meritve benzo(a)pirena prestavili z merilnega mesta
Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad. Poleg tega smo meritve v letu 2021 izvajali
še v Mariboru, Novi Gorici, na Iskrbi in v Desklah. V letu 2021 so ravni benzo(a)pirena na vseh
merilnih mestih nekoliko nižje kot leta 2020 (tabela 9.3 in slika 9.3). Na Iskrbi je bila povprečna
letna vrednost po pričakovanjih najnižja.
Letni poteki ravni benzo(a)pirena (slika 9.2) kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni
sezoni. Takrat so izpusti zaradi ogrevanja večji, dodatno pa so za to obdobje značilni tudi neugodni
meteorološki pogoji (slaba prevetrenost in dlje časa trajajoči temperaturni obrati). Poleti so ravni na
vseh lokacijah znatno nižje.
Poročilo kakovost zraka 2021 82
Tabela 9.2: Letna razpoložljivost z dnevnimi podatki (% pod) in povprečna letna raven (Cp) benzo(a)pirena
v ng/m3 v letu 2021.
% pod. Cp
Deskle 99 1,3
Iskrba 33 0,16
LJ Bežigrad 33 0,95
MB Titova 33 0,69
NG Grčna 96 1,0
Is
kr
ba
NG
 G
r
na
D
es
kl
e
M
B 
Ti
to
va
LJ 
Be
ig
ra
d
0.0
2.5
5.0
7.5
10.0
12.5
15.0
17.5
20.0
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
Ba
P 
(n
g/
m
3 )
Slika 9.1: Prikaz dnevnih ravni benzo(a)pirena na merilnih mestih v letu 2021. Prikazani so najnižja in
najvišja dnevna raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križci označujejo povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno
ciljno vrednost.
Tabela 9.3: Povprečna letna raven benzo(a)pirena (ng/m3) na merilnih mestih po letih.
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
CE bolnica / / / / / / / / / / / 1,4 /
Deskle / / / / / / / / / / / / 1,3
Iskrba 0,23 0,24 0,23 0,25 0,20 0,14 0,19 0,19 0,16 0,17 0,12 0,17* 0,16
LJ Bežigrad / / / / / / / / / 1,0 1,2 1,3 0,95
LJ Biotehniška 0,87 1,1 1,1 1,3 1,1 0,73 1,3 1,4 1,0 / / / /
MB Titova 0,92 1,1 1,1 1,2 1,1 0,97 1,1 1,4 1,0 0,83 0,73 0,93 0,69
NG Grčna / / / / / / / / / 0,93 0,95 1,1 1,0
Ptuj / / / / / / / / / / / 1,1 /
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2021 83
0.0
2.5
5.0
7.5
LJ Be igrad
0
2
4
MB Titova
0.0
0.5
1.0
Iskrba
0
5
10
NG Gr na
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
5
10
15
Deskle
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
Ba
P 
(n
g 
/ m
3 )
Slika 9.2: Prikaz dnevnih ravni benzo(a)pirena na merilnih mestih po mesecih v letu 2021. Prikazani
so najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno
pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2021 84
Slika 9.3: Prikaz povprečnih letnih ravni benzo(a)pirena na različnih postajah po letih.
9.2 Težke kovine
Izpusti arzena (As), kadmija (Cd), svinca (Pb) in niklja (Ni) so posledica aktivnosti več industrij-
skih dejavnosti in zgorevanja premoga. Čeprav so v ozračju njihove ravni nizke, pride z odlaganjem
iz zraka na tla do njihovega kopičenja v zemlji, vodah in sedimentih kot tudi v organizmih. Težke
kovine v okolju ostajajo, nakopičene v živih organizmih pa lahko predstavljajo grožnjo za človekovo
zdravje (npr. prek prehranske verige, če so nakopičene v ribah).
Arzen v ozračju je posledica tako naravnih kot antropogenih virov. Antropogeni izpusti izvirajo iz
taljenja kovin, zgorevanja goriv, še posebno iz slabšega rjavega premoga in uporabe pesticidov.
Precej bolj toksičen je anorgansko vezan arzen. Povezujejo ga s povečanim tveganjem za razvoj
raka kože in pljuč.
Nikelj je težka kovina, ki je splošno razširjena in se v nizkih ravneh tudi sicer pojavlja v naravi.
Zgorevanje oljnih ostankov in kurilnih olj, rudarjenje in rafiniranje niklja ter sežig gospodinjskih
odpadkov so glavni antropogeni viri izpustov niklja v ozračje. Nikelj pri višjih vrednostih povzroča
povišano dovzetnost za nastanek raka pljuč, nosu in prostate. Poleg tega povzroča alergične
reakcije na koži, motnje hormonske regulacije ter negativno vpliva na respiratorni in imunski sistem.
Najbolj izražene so alergične reakcije, saj naj bi bilo približno 10–20 % populacije občutljive na
nikelj.
Kadmij je težka kovina, ki se v majhnih količinah nahaja v zraku, vodi, tleh in hrani. V preteklosti
so kadmij uporabljali v glavnem pri galvanizaciji kovin in v pigmentih ali stabilizatorjih plastike.
Danes kadmij v številnih pogledih predstavlja ključno komponento moderne tehnologije; prizvodnja
kadmij-nikljevih baterij na primer porabi 55 % vsega prozvedenega kadmija, pričakovano pa je,
da se bo ta poraba zaradi električnih vozil še povečala. V Evropski uniji in po svetu približno
85-90 % vseh izpustov kadmija v zrak izvira iz antropogenih virov, največ za taljenje in rafinacije
barvnih kovin, zgorevanja fosilnih goriv in sežiganja gospodinjskih odpadkov. Nevaren je predvsem
Poročilo kakovost zraka 2021 85
kostem in ledvicam, poveča pa tudi tveganje za pljučnega raka. Kadmij ima izjemno dolgo naravno
razpolovno dobo, kar rezultira v praktično nepovratni akumulaciji kovine v telesu tekom življenja.
Antropogeni viri svinca na globalni ravni so rezultat zgorevanja fosilnih goriv v prometu, proi-
zvodnje cementa, sežiganja odpadkov in proizvodnje barvnih kovin, železa ter jekla. V Evropi so
se izpusti iz prometa zaradi obvezne uporabe katalizatorjev v novih avtomobilih in s tem omejitve
uporabe osvinčenega bencina po letu 2001 precej znižali. Svinec spada med kovine, ki imajo
toksičen vpliv na možgane. Poleg možganov in živčevja se kopiči tudi v ledvicah, jetrih in kosteh.
9.2.1 Izpusti
Letni izpusti arzena so v Sloveniji leta 2020 znašali 0,6 ton. V primerjavi z letom 1990 so
se zmanjšali za 30 % (slika 9.4). Najpomembnejši vir izpustov arzena je proizvodnja elektrike in
toplote. Oskrba z energijo je v letu 2020 prispevala k skupnim državnim izpustom arzena kar 88 %
(slika 9.5).
Letni izpusti niklja so v Sloveniji leta 2020 znašali 1,4 ton. V obdobju 1990-2020 so se izpusti
zmanjšali za 52 % (slika 9.6). Glavni viri izpustov niklja so bili v letu 2020 industrijski procesi in
raba topil (35 %), proizvodnja elektrike (29 %) in mala kurišča (28 %) (slika 9.7).
Letni izpusti kadmija so v Sloveniji leta 2020 znašali 0,5 ton. V primerjavi z letom 1990 so se
zmanjšali za 14 % (slika 9.8). Glavni razlog za nižje izpuste kadmija v zadnjih letih je posodobitev
tehnoloških procesov. Največji delež k skupnim izpustom kadmija je v letu 2020 prispevala raba
goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (41 %) (slika 9.9).
Letni izpusti svinca so v Sloveniji leta 2020 znašali 3,8 ton. V obdobju 1990-2020 so se
zmanjšali za 91 %, predvsem zaradi opustitve osvinčenih motornih bencinov (slika 9.10). Največji
delež k skupnim izpustom svinca so prispevali industrijski procesi (48 %) (slika 9.11).
Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji o onesnaževanju zraka na
velike razdalje preko meja [26]. Skupne državne vrednosti izpustov kadmija in svinca ne presegajo
vrednosti iz izhodiščnega leta 1990.
Podrobne informacije o izpustih težkih kovin in metodologiji izračuna izpustov so na voljo v [8].
9.2.2 Zahteve za kakovost zraka
Ciljne vrednosti za nikelj, arzen in kadmij so predpisane v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem
srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [5], mejna vrednost za
svinec je določena v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [4]. Predpisane vrednosti so podane v
tabeli 9.4.
Tabela 9.4: Mejna vrednost za svinec ter ciljne vrednosti za arzen, kadmij in nikelj.
Cilj Čas povprečenja Vrednost (ng/m3)
Arzen zdravje koledarsko leto 6
Kadmij zdravje koledarsko leto 5
Nikelj zdravje koledarsko leto 20
Svinec zdravje koledarsko leto 500
Poročilo kakovost zraka 2021 86
Slika 9.4: Letni izpusti arzena po sektorjih v Sloveniji.
Slika 9.5: Izpusti arzena po sektorjih v Sloveniji v letu 2020.
Poročilo kakovost zraka 2021 87
Slika 9.6: Letni izpusti niklja po sektorjih v Sloveniji.
Slika 9.7: Izpusti niklja po sektorjih v Sloveniji v letu 2020.
Poročilo kakovost zraka 2021 88
Slika 9.8: Letni izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji.
Slika 9.9: Izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji v letu 2020.
Poročilo kakovost zraka 2021 89
Slika 9.10: Letni izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji.
Slika 9.11: Izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji v letu 2020.
Poročilo kakovost zraka 2021 90
9.2.3 Ravni onesnaženosti
Pregled letnih ravni težkih kovin v letu 2021 izračunanih iz povprečnih dnevnih vrednosti je
prikazan v tabeli 9.5 ter na slikah od 9.12 do 9.15. Meritve težkih kovin stalno izvajamo na petih
merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Maribor Titova, Žerjav, Iskrba in Celje bolnica. V letu 2021
so meritve potekale še v Desklah. V letu 2018 smo v Ljubljani meritve težkih kovin prestavili z
merilnega mesta Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad.
Tabela 9.5: Letna pokritost s podatki (% pod) in letna raven težkih kovin (ng/m3) v letu 2020. Raven
onesnaženosti večja od predpisane letne mejne vrednosti je označena krepko.
% pod Arzen Nikelj Kadmij Svinec
CE bolnica 19 0,37 1,4 0,34 5,7
Deskle 99 0,19 0,72 0,09 2,6
Iskrba 22 0,18 0,68 0,06 1,2
LJ Bežigrad 22 0,33 2,2 0,20 5,9
MB Titova 22 0,32 1,5 0,13 5,7
NG Grčna 95 0,24 0,9 0,12 4,2
Žerjav 48 2,3 1,7 2,7 694
V letu 2021 so bile letne ravni arzena, niklja, kadmija in svinca v Ljubljani, Mariboru, Novi
Gorici, Celju, Desklah in na Iskrbi nižje od predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti. Mesečni
poteki ravni težkih kovin so prikazani na slikah od 9.16 do 9.19 in iz njih ni opaznega sezonskega
trenda. V juniju so bile zabeležene višje ravni težkih kovin skoraj na vseh merilnih mesecih, kar je
posledica puščavskega prahu. Primerjava ravni težkih kovin v obdobju od 2009 do 2021 kaže, da
obremenjenost ostaja približno na istem nivoju (tabele 9.7 do 9.10 in slike 9.20 do 9.23).
Zgoraj napisano ne velja za merilno mesto Žerjav, kjer so povišani nivoji arzena, kadmija in
svinca preko celega leta povezani predvsem z delovanjem okoliške industrije. Povprečne letne
vrednosti arzena in kadmija so na merilnem mestu Žerjav višje kot na drugih merilnih mestih a
ne presegajo predpisanih standardov kakovosti. V Žerjavu je bila v letu 2021 prvič odkar od leta
2009 izvajamo meritve presežena letna mejna vrednost za svinec. Povprečna letna vrednost
svinca je bila v letu 2021 na tem merilnem mestu 694 ng/m3 (mejna vrednost znaša 500 ng/m3).
Najvišje vrednosti svinca so bile izmerjene v drugi polovici junija, ko niti ena dnevna vrednost ni
znašala manj kot 1000 ng/m3, najvišja dnevna vrednost svinca je bila izmerjena 28. junija 2021
in je znašala kar 7360 ng/m3. V tabeli 9.6 so predstavljene povprečne mesečne ravni svinca ter
najvišje izmerjene dnevne ravni svinca na merilnem mestu Žerjav. Iz tabele je razvidno, da so
se v letu 2021 visoke ravni svinca pojavljale čez celo leto. Razlogov za povišane ravni svinca je
lahko več. Iz poročil o emitiranih snoveh podjetja MPI-Reciklaža d.o.o iz Žerjava je razvidno, da so
se v letu 2021 emisije svinca povišale za 50% v primerjavi z letom 2020 in za več kot štirikrat v
primerjavi z letom 2019. V letu 2021 se je izvajala tudi prenova glavne ceste v Žerjavu in tako ni
mogoče izključiti tudi resuspenzije svinca iz kontaminirane zemlje.
Poročilo kakovost zraka 2021 91
Tabela 9.6: Povprečna mesečna vrednost svinca v ng/m3 in najvišja dnevna vrednost svinca v mesecu na
merilnem mestu Žerjav v letu 2021.
povprečna mesečna vrednost najvišja dnevna vrednost
Januar 565 2800
Februar 733 2290
Marec 479 1100
April 399 818
Maj 503 2020
Junij 2979 7360
Julij 450 1110
Avgust 297 828
September 784 1930
Oktober 496 1430
November 302 498
December 288 1290
Tabela 9.7: Letna raven arzena (ng/m3).
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
CE bolnica / / / / / / / 0,53 0,55 0,48 0,42 0,38 0,37
Deskle / / / / / / / / / / / / 0,19
Iskrba 0,40 0,33 0,45 0,38 0,29 0,30 0,31 0,23 0,26 0,26 0,22 0,17* 0,18
LJ Bežigrad / / / / / / / / / 0,42 0,35 0,30 0,33
LJ Biotehniška 0,47 0,48 0,58 0,56 0,65 0,42 0,50 0,40 0,44 / / / /
MB Titova 0,61 0,80 0,76 0,66 0,48 0,61 0,58 0,44 0,48 0,49 0,35 0,34 0,32
NG Grčna / / / / / / / / / / / / 0,24
Ptuj / / / / / / / / / / / 0,50 /
Žerjav 2,7 2,2 1,9 2,0 1,7 1,9 2,1 1,9 1,3 1,7 2,1 1,4 2,3
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 9.8: Letna raven niklja (ng/m3).
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
CE bolnica / / / / / / / 1,6 1,6 1,5 1,2 1,2 1,4
Deskle / / / / / / / / / / / / 0,72
Iskrba 2,6 1,8 2,3 2,4 2,3 1,0 0,88 0,83 0,78 0,96 0,72 0,87* 0,68
LJ Bežigrad / / / / / / / / / 3,6 2,1 1,4 2,2
LJ Biotehniška 5,2 4,5 7,2 5,7 6,5 3,3 3,6 2,6 2,8 / / / /
MB Titova 2,4 3,0 3,2 3,8 3,4 2,0 1,6 1,6 1,8 1,7 1,4 1,4 1,5
NG Grčna / / / / / / / / / / / / 0,9
Ptuj / / / / / / / / / / / 0,16 /
Žerjav 1,7 1,8 2,4 2,4 2,8 1,9 2,7 1,2 1,1 1,3 0,96 0,92 1,7
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 9.9: Letna raven kadmija (ng/m3).
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
CE bolnica / / / / / / / 0,95 0,38 0,39 0,52 0,64 0,34
Deskle / / / / / / / / / / / / 0,09
Iskrba 0,10 0,11 0,26 0,11 0,08 0,09 0,08 0,07 0,07 0,08 0,06 0,08* 0,06
LJ Bežigrad / / / / / / / / / 0,25 0,18 0,25 0,20
LJ Biotehniška 0,22 0,26 0,47 0,25 0,28 0,22 0,23 0,22 0,19 / / /
MB Titova 0,27 0,31 0,55 0,24 0,24 0,22 0,20 0,19 0,17 0,19 0,16 0,18 0,13
NG Grčna / / / / / / / / / / / / 0,12
Ptuj / / / / / / / / / / / 4,0 /
Žerjav 2,6 4,4 2,5 1,5 2,5 2,7 4,9 5,7 1,9 1,9 1,3 2,8 2,7
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2021 92
Tabela 9.10: Letna raven svinca (ng/m3).
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
CE bolnica / / / / / / / 7,5 7,6 7,4 6,9 7,0 5,7
Deskle / / / / / / / / / / / / 2,6
Iskrba 3,3 3,3 3,6 2,9 2,1 2,3 2,0 1,6 1,8 2,1 1,5 1,6* 1,2
LJ Bežigrad / / / / / / / / / 12,7 6,7 7,1 5,9
LJ Biotehniška 8,3 8,3 10,8 7,4 6,6 5,6 7,1 6,1 5,8 / / / /
MB Titova 9,7 11,7 11,5 10,5 10,6 25,0 11,1 7,0 7,5 8,4 6,4 6,4 5,7
NG Grčna / / / / / / / / / / / / 1,2
Ptuj / / / / / / / / / / / 0,50 /
Žerjav 293 254 300 252 384 329 338 351 320 400 357 437 694
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Is
kr
ba
LJ 
Be
ig
ra
d
D
es
kl
e
NG
 G
r
na
M
B 
Ti
to
va
CE
 b
ol
ni
ca
er
ja
v
0
5
10
15
20
25
30
35
40
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
As
 (n
g/
m
3 )
Slika 9.12: Dnevna raven arzena na sedmih merilnih mestih v letu 2021. Prikazani so najnižja in najvišja
izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje
letno ciljno vrednost.
Poročilo kakovost zraka 2021 93
D
es
kl
e
er
ja
v
Is
kr
ba
LJ 
Be
ig
ra
d
CE
 b
ol
ni
ca
NG
 G
r
na
M
B 
Ti
to
va
0
5
10
15
20
25
30
35
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
N
i (
ng
/m
3 )
Slika 9.13: Dnevna raven niklja na sedmih merilnih mestih v letu 2021. Prikazani so najnižja in najvišja
izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje
letno ciljno vrednost.
Is
kr
ba
D
es
kl
e
NG
 G
r
na
M
B 
Ti
to
va
LJ 
Be
ig
ra
d
CE
 b
ol
ni
ca
er
ja
v
0
5
10
15
20
25
30
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
Cd
 (n
g/
m
3 )
Slika 9.14: Dnevna raven kadmija na sedmih merilnih mestih v letu 2021. Prikazani so najnižja in najvišja
izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje
letno ciljno vrednost.
Poročilo kakovost zraka 2021 94
Is
kr
ba
D
es
kl
e
NG
 G
r
na
LJ 
Be
ig
ra
d
M
B 
Ti
to
va
CE
 b
ol
ni
ca
er
ja
v
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
Pb
 (n
g/
m
3 )
Slika 9.15: Dnevna raven svinca na sedmih merilnih mestih v letu 2021. Prikazani so najnižja in najvišja
izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje
letno ciljno vrednost.
Poročilo kakovost zraka 2021 95
0
2
4
LJ Be igrad
0.5
1.0
MB Titova
0
20
erjav
0.2
0.4
Iskrba
0.5
1.0
CE bolnica
0.5
1.0
NG Gr na
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0.5
1.0
Deskle
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
As
 (n
g 
/ m
3 )
Slika 9.16: Dnevna raven arzena na sedmih merilnih mestih po mesecih v letu 2021. Prikazani so najnižja
in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in
mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku) za posamezni mesec.
Poročilo kakovost zraka 2021 96
0
10
LJ Be igrad
2
4
MB Titova
0
20
erjav
0.600
0.625
0.650
Iskrba
2
4
CE bolnica
2
4
NG Gr na
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
1
2
3
Deskle
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
N
i (
ng
 / 
m
3 )
Slika 9.17: Dnevna raven niklja na sedmih merilnih mestih po mesecih v letu 2021. Prikazani so najnižja
in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in
mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2021 97
0.0
0.5
1.0
LJ Be igrad
0.2
0.4
MB Titova
0
20
erjav
0.05
0.10
0.15
Iskrba
0
1
2
CE bolnica
0.0
0.5
NG Gr na
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0.0
0.5
1.0
Deskle
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
Cd
 (n
g 
/ m
3 )
Slika 9.18: Dnevna raven kadmija na sedmih merilnih mestih po mesecih v letu 2021. Prikazani so najnižja
in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in
mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2021 98
0
25
50
LJ Be igrad
0
10
20
MB Titova
0
5000
erjav
0
2
4
Iskrba
0
10
20
CE bolnica
0
10
20
NG Gr na
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
10
20
Deskle
D
ne
vn
a 
ra
ve
n 
Pb
 (n
g 
/ m
3 )
Slika 9.19: Dnevna raven svinca na sedmih merilnih mestih po mesecih v letu 2021. Prikazani so najnižja
in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in
mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku) .
Poročilo kakovost zraka 2021 99
Slika 9.20: Povprečna letna raven arzena po letih.
Slika 9.21: Povprečna letna raven niklja po letih.
Poročilo kakovost zraka 2021 100
Slika 9.22: Povprečna letna raven kadmija po letih.
Slika 9.23: Povprečna letna raven svinca po letih.
Poročilo kakovost zraka 2021 101
10. Ozon
Molekula ozona je sestavljena iz treh atomov kisika. Zaradi nestabilne strukture je ozon močno
reaktiven plin in zato v previsokih ravneh škodljiv. V ozračju sta dve plasti z večjo vsebnostjo ozona:
• stratosferski ozon, ki se nahaja na višini okoli 20 km nad tlemi. Ta plast absorbira večino
ultravijoličnih žarkov v sončnem sevanju in s tem ščiti življenje na Zemlji;
• troposferski ozon, ki se nahaja v plasti od tal do nekaj kilometrov nad zemeljskim površjem.
Previsoke ravni negativno vplivajo na zdravje ljudi, škodujejo pa tudi rastlinam in živalim.
Ozon je sekundarno onesnaževalo, saj v prizemni plasti zraka ni njegovih neposrednih izpustov.
Ker so kompleksne reakcije, ki vodijo do nastanka ozona intenzivnejše ob visoki temperaturi
in močnem sončnem obsevanju, je onesnaženost zraka z ozonom največja poleti. Snovem, iz
katerih nastaja ozon, pravimo predhodniki ozona in obsegajo dušikove okside, ogljikov monoksid,
atmosferski metan ter nemetanske hlapne organske spojine (npr. etan, propan, butan, pentan,
izopren, heksan, benzen, toluen, ksilen, trimetilbenzen, ...). Dušikovi oksidi v ozračju so predvsem
posledica izpustov iz prometa (motorji z notranjim izgorevanjem) in energetike. K hlapnim organskim
snovem prispevajo izpusti, povezani s prometom, industrijo in obrtjo, distribucijo motornih goriv,
kurjenjem biomase in uporabo topil v gospodinjstvih. Na prometnih merilnih mestih so ravni ozona
nižje, ker ta hitro reagira z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov in razpade nazaj v običajni
dvoatomni kisik tako, da odda atom kisika molekuli dušikovega monoksida in ga oksidira v dušikov
dioksid. Kraji z višjo nadmorsko višino in odprtim reliefom (kot sta lokacija na Krvavcu in Otlici)
imajo vse bolj značilnosti prostega ozračja, kjer je na eni strani manjši neposredni vpliv izpustov
predhodnikov ozona, na drugi strani pa je močnejše sevanje sonca. Povprečne letne ravni ozona so
zato v višjih predelih Slovenije praviloma višje kot v nižjih predelih. Vpliv temperature in sončnega
sevanja na ravni ozona se kaže tudi pri maksimalnih ravneh ozona, ki so v celinskem delu Slovenije
nižje kot na Primorskem.
10.1 Zahteve za kakovost zraka
V tabeli 10.1 so prikazane predpisane ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti iz Uredbe o
kakovosti zunanjega zraka [4] in smernice WHO [29]. Za varovanje zdravja je predpisana ciljna
maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost. Ta vrednost v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka
znaša 120µg/m3 in je lahko presežena največ 25-krat v koledarskem letu, pri čemer se za izračun
Poročilo kakovost zraka 2021 102
upošteva povprečje zadnjih treh let. Dolgoročno naravnana ciljna vrednost za varovanje zdravja
je enaka, le da ne predvideva preseganj predpisane vrednosti. Smernice WHO so strožje, saj
je predlagana ciljna vrednost nižja (100µg/m3), preseganja te vrednosti pa niso dovoljena. Ker
na zdravje vpliva tudi kratkotrajna izpostavljenost sta predpisani 1-urna opozorilna (180µg/m3)
in alarmna vrednost (240µg/m3), zaradi negativnega vpliva ozona na vegetacijo pa tudi ciljna
vrednost in dolgoročni cilj za varstvo rastlin.
Tabela 10.1: Ciljne, opozorilna in alarmna vrednost za ozon ter smernice WHO [29]
Cilj Čas merjenja
Mejna ali ciljna
vrednost
Dovoljeno število
preseganj
WHO
Ciljna vrednost Zdravje
maksimalna dnevna
8-urna povprečna vrednost
120µg/m3 25 dni v triletnem
povprečju
100µg/m3
Ciljna vrednost Vegetacija
AOT40* akumulirana od
maja do julija
18000µg/m3 · h
povprečje petih let
Dolgoročna ciljna
vrednost
Zdravje
maksimalna dnevna
8-urna povprečna vrednost
120µg/m3
Dolgoročna ciljna
vrednost
Vegetacija
AOT40* akumulirana od
maja do julija
6000µg/m3 · h
Opozorilna vrednost Zdravje 1 ura 180µg/m3
Alarmna vrednost Zdravje 1 ura 240µg/m3
*AOT40 vrednost je izražena v (µg/m3) · ure in pomeni vsoto razlik med urnimi ravnmi večjimi od 80µg/m3 in ravnjo 80µg/m3 v danem času z
upoštevanjem enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8:00 in 20:00 po srednjeevropskem času.
10.2 Ravni onesnaženosti
V letu 2021 smo v nadaljevanju projekta Sinica pri meritvah ozona uvedli nekaj sprememb.
S 1. junijem so bile ukinjene meritve ozona na starem merilnem mestu v Trbovljah. Na novem
merilnem mestu se od takrat naprej merijo samo ravni delcev. V letu 2021 smo izvajali meritve
ozona tudi v Desklah. V letu 2021 imamo prvič celoten niz meritev na merilnem mestu Novo mesto.
V poročilo smo vključili še meritve iz dveh merilnih mest dopolnilne merilne mreže, ki jih ne izvaja
ARSO, in sicer Zadobrovo in Mobilno TEŠ. Meritve so na teh dveh merilnih mestih potekale že dlje
časa, rezultati meritev so prikazani v tabelah.
Pregled izmerjenih ravni, število preseženih ciljnih, opozorilnih in alarmnih vrednosti ozona
v letu 2021 je podan v tabeli 10.2. V tabeli so tudi podatki za AOT40 za leto 2021 in petletno
povprečje ter število prekoračitev smernic WHO. Urne ravni ozona na postajah DMKZ v letu 2021
so prikazane na sliki 10.3.
V letu 2021 je bila opozorilna vrednost ozona 180µg/m3 presežena samo na dveh merilnih
mestih, in sicer na merilnem mestu NG Grčna in v Kopru. Preseganja so bila zabeležena 14. in
15. avgusta, prvi dan v Kopru, drugi dan v NG Grčna. V Kopru je bila urna vrednost presežena
ob 12. in 13.uri, najvišja urna vrednost je bila 194µg/m3. Naslednji dan so bila preseganja v NG
Grčna, in sicer od 11. do 13. ure. Najvišja izmerjena raven je bila 189µg/m3. Le malenkost pod
opozorilno vrednostjo je bila ta dan tudi najvišja urna vrednost ozona na Otlici. Na ostalih merilnih
mestih so bile ta dva dneva izmerjene ravni ozona pod 160µg/m3.
V dnevih od 12. do 16. avgusta je na območju Slovenije, Italije in Jadrana prevladovalo sončno
in zelo vroče vreme, temperature so dosegle tudi do 36◦C, kar je ugodno vplivalo na tvorbo ozona.
Poročilo kakovost zraka 2021 103
Tabela 10.2: Raven ozona v zunanjem zraku (µg/m3) v letu 2021. Prikazana je razpoložljivost podatkov (%
pod), letna raven (Cp), maksimalna urna in maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost (max), število
preseganj opozorilne (>OV) in alarmne vrednosti (>AV), število prekoračitev dolgoročne ciljne vrednosti
(>CV), AOT40 ter število preseganj 8-urne vrednosti po smernicah WHO [29].
varovanje zdravja varovanje rastlin
Leto 1 ura 8 ur maj–julij 5 let 8 ur
Merilno mesto %pod Cp max >OV >AV max >CV AOT40 AOT40 WHO
Merilna mreža DMKZ
LJ Bežigrad 100 46 168 0 0 150 31 19996 / 94
MB Vrbanski 100 52 158 0 0 143 11 16249 / 78
CE bolnica 100 42 149 0 0 130 5 13347 / 59
MS Rakičan 98 45 142 0 0 127 5 10859 17735 48
NG Grčna 99 50 189 3 0 178 35 22555 / 94
Deskle 90 46 172 0 0 149 26 17787 / 61
Trbovlje* 31 42 119 0 0 112 / / / 13
Zagorje 100 39 142 0 0 129 3 7208 / 28
Novo mesto 99 46 149 0 0 141 7 12729 / 71
Koper 99 68 194 2 0 167 40 25024 / 112
Otlica 99 83 179 0 0 167 42 23937 26587 112
Iskrba 95 48 145 0 0 136 6 12212 17834 56
Krvavec 100 90 165 0 0 158 43 21994 23703 132
Dopolnilna merilna mreža
TE Šostanj
Zavodnje 99 75 163 0 0 156 28 22153 / /
Velenje 99 48 150 0 0 135 7 16325 / /
Mobilna TEŠ 99 50 152 0 0 141 11 18832 / /
TE-TOL
Zadobrova 98 30 130 0 0 108 0 2587 / /
TE Brestanica
Sv. Mohor 95 70 158 0 0 150 39 20447 / /
MO Maribor
MB Tezno 100 46 166 0 0 147 20 19516 / /
Pohorje 98 74 134 0 0 130 12 15994 / /
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
V takih razmerah se ravni ozona v ozračju povečujejo postopoma. Zato ni presenetljivo, da so bile
ravni ozona presežene šele po nekaj dnevih, 14. oziroma 15. avgusta. Analiza vetrovnega polja iz
meteorološkega modela ter prostorski prikaz ravni ozona iz fotokemijskega modela sta pokazala,
da je na obe postaji zračno maso povečini zaneslo iz območja Jadranskega bazena, ki je bilo v tem
času precej onesnaženo z ozonom (sliki 10.1 in 10.2). S prehodom hladne fronte naslednji dan so
se ravni ozona znižale.
Leto 2021 ni bilo med najtoplejšimi leti, je pa v poletnem času izstopal junij, tako po temperaturah
kot po količini sončnega obsevanja. Že v prvi polovici junija je prevladovalo nekoliko nadpovprečno
toplo vreme, sredi meseca se je občutno ogrelo in 18. junija se je začel prvi vročinski val v tem
letu, ki je trajal vse do konca junija 2021. Temperature so bile na posameznih merilnih mestih višje
od 35◦C, kar so ugodni vremenski pogoji za nastanek ozona. Na večini merilnih mest so bile junija
2021 zabeležene najvišje mesečne ravni ozona. Kljub ugodnim pogojem za nastanek ozona na
nobenem merilnem mestu ni prišlo do preseganja opozorilne urne vrednosti 180µg/m3. Razlog je
bil v prisotnosti delcev v ozračju, ki so jih k nam prinesli zračni tokovi iznad alžirskega dela Sahare.
Delci v ozračju namreč negativno vplivajo na potek kompleksnih reakcij pri nastanku ozona.
Na sliki 10.4 je prikazan potek dnevnih ravni ozona po mesecih na urbanih in ruralnih merilnih
Poročilo kakovost zraka 2021 104
Slika 10.1: Najvišja urna raven ozona dne 14. 8. 2021, izračunana z modelskim sistemom ALADIN/CAMx
Slika 10.2: Najvišja urna raven ozona dne 15. 8. 2021, izračunana z modelskim sistemom ALADIN/CAMx
Poročilo kakovost zraka 2021 105
Za
go
rje
Tr
bo
vl
je
*
CE
 b
ol
ni
ca
LJ 
Be
ig
ra
d
D
es
kl
e
N
ov
o 
m
es
to
MS
 R
ak
i
an
NG
 G
r
na
M
B 
Vr
ba
ns
ki
Is
kr
ba
Ko
pe
r
O
tli
ca
Kr
va
ve
c
0
50
100
150
200
250
300
U
rn
a 
ra
ve
n 
O
3 
(
g/
m
3 )
Opozorilna urna vrednost
Alarmna urna vrednost
Slika 10.3: Urne ravni O3 na merilnih mestih DMKZ v letu 2021. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena
raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča
vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + prikazuje letno povprečje.
0
25
50
75
100
125
Urbano okolje
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
25
50
75
100
125
Ruralno okolje
Ra
ve
n 
O
3 
 (
g/
m
3 )
 p
o 
m
es
ec
ih
Slika 10.4: Dnevne ravni O3 po mesecih na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2021. Prikazane
so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno
pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2021 106
mestih. Iz slike je razvidno, da so bile junija res zabeležene v povprečju najvišje dnevne vrednosti v
tem letu. Letni potek dnevnih ravni ozona je podoben za urbano in ruralno okolje (slika 10.4), le da
so povprečne dnevne vrednosti večinoma višje na višje ležečih ruralnih merilnih mestih. V ruralnem
okolju je namreč manj možnosti za reakcije z drugimi snovmi (npr. svežimi izpusti iz prometa), ki
povzročajo razpad ozona. V juniju 2021 je bilo zabeleženih tudi največ preseganj 8-urne ciljne
vrednosti. Vrednosti po mesecih so prikazane v tabelah 10.3 do 10.6.
Dnevni potek povprečnih urni ravni ozona med aprilom in septembrom je prikazan na sliki 10.5.
Prikazan je dnevni potek urnih ravni ozona za postajo Novo mesto, kjer so meritve potekale prvo
leto in za vsa merilna mesta na Primorskem. Razlika med posameznimi poteki ozona preko dneva
je odvisna od nadmorske višine in vpliva prometa na merilno mesto. Na višje ležečih odprtih legah,
kamor spada merilno mesto Otlica, kjer ni vpliva lokalnega prometa, je dnevni hod ozona precej
manj izrazit. Na vseh merilnih mestih nastopi izrazit maksimum med 13. in 17. uro, ko je sončno
obsevanje močno in so temperature zraka najvišje. Potek ravni ozona preko dneva je odvisen
predvsem od mikro lokacije merilnega mesta. Najnižje ravni so zaznane v času jutranje prometne
konice, ko ozon reagira z dušikovim monoksidom iz prometa. V Kopru sta jutranji in večerni padec
ravni ozona manj izrazita, ker je merilno mesto locirano stran od večjih prometnic.
0:0
0
1:0
0
2:0
0
3:0
0
4:0
0
5:0
0
6:0
0
7:0
0
8:0
0
9:0
0
10:
00
11:
00
12:
00
13:
00
14:
00
15:
00
16:
00
17:
00
18:
00
19:
00
20:
00
21:
00
22:
00
23:
00
30
40
50
60
70
80
90
100
Po
vp
re
na
 u
rn
a 
ra
ve
n 
O
3 
(
g/
m
3 )
 v
 d
ne
vu
Novo mesto
NG Gr na
Deskle Koper Otlica
Slika 10.5: Dnevni potek povprečne urne ravni O3 na izbranih merilnih mestih med aprilom in septembrom
2021
Ravni ozona so bile v letu 2021 na večini merilnih mest višje kot v letu 2020. Na ravni ozona
vplivajo predvsem vremenske razmere v poletnem času in za razliko od nadpovprečno namočenega
poletja 2020 je bilo poletje 2021 bolj suho, dežja je opazno primanjkovalo. Najvišje povprečne
letne vrednosti ozona so zabeležene na višje ležečih merilnih mestih. V merilni mreži DMKZ sta
to merilni mesti Krvavec in Otlica (tabela 10.2), v dopolnilni merilni mreži pa Pohorje in Zavodnje.
Sledi merilno mesto Koper na Primorskem, kjer so pogoji za tvorbo ozona podnevi najbolj ugodni.
NG Grčna ima nižje letne ravni ozona, ker je merilno mesto bolj izpostavljeno prometu. Najvišja
povprečna letna vrednost v letu 2021, 90µg/m3, je bila kot že vsa leta doslej dosežena na Krvavcu.
Poročilo kakovost zraka 2021 107
Na vseh ostalih merilnih mestih se v letu 2021 ravni ozona gibljejo med 45µg/m3 in 50µg/m3,
nekoliko nižje so le na s prometom bolj obremenjenih merilnih mestih (Zagorje, Celje, Zadobrova).
Dolgoročna ciljna vrednost za varovanje zdravja 120µg/m3 je bila v letu 2021 presežena na
vseh merilnih mestih, razen na merilnem mestu Trbovlje, kjer smo z meritvami končali sredi leta
2021 in na merilnem mestu Zadobrova. V letu 2021 je bilo preseganj več v primerjavi z letom
2020, ki je bilo v poletnem času precej deževno. Dolgoročna ciljna vrednost je 120µg/m3 in v
posameznem letu ne bi smela biti presežena, da bi bil dosežen dolgoročni cilj.
Več kot 25 preseganj dolgoročne ciljne vrednosti je bilo leta 2021 zabeleženih na merilnih mestih
Koper, NG Grčna, Deskle in Ljubljana Bežigrad ter na visokoležečih merilnih mestih Otlica, Krvavec,
Zavodnje in na merilnem mestu Sv. Mohor, ki leži nad Brestanico. Na vseh ostalih merilnih mestih
je bilo preseganj te vrednosti manj kot 25 (tabela 10.2 in tabela 10.6). Število preseganj dolgoročne
ciljne vrednosti je pomembno pri določanju ciljne vrednosti za varovanje zdravja, ki se izračuna kot
triletno povprečje preseganj dolgoročne ciljne vrednosti. Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti
v drsečem povprečju treh let za obdobje 2004-2021 je podano v tabeli 10.9, število preseganj v
posameznem letu pa v tabeli 10.8. V letu 2020 in 2021 je bilo preseganj 8 urne povprečne vrednosti
manj kot v prejšnjih letih (tabela 10.8), zato je bilo v letu 2021 tudi manj preseganj ciljne vrednosti
za varovanje zdravja ljudi. Ciljna vrednost za varovanje zdravja ljudi je bila v merilni mreži DMKZ v
letu 2021 presežena le v NG Grčna, Desklah (samo meritve v letu 2021) in Kopru ter na Krvavcu in
Otlici. Za določitev skladnosti s ciljno vrednostjo za varovanje zdravja, če ni na voljo zaporednega
triletnega niza podatkov, je zadostno že število veljavnih podatkov za eno leto (tabela 10.9).
Za varovanje rastlin je predpisana ciljna vrednost AOT40, in sicer 18.000µg/m3 · h. Ocenjujemo
jo kot 5-letno povprečje AOT40 na merilnih mestih zunaj pozidanih območij (Murska Sobota Rakičan,
Iskrba, Krvavec, Otlica). Na vseh merilnih mestih so ravni višje od ciljne vrednosti (tabela 10.2).
Vrednosti AOT40 so bile v letih 2020 in 2021 nižje od vrednosti v letih 2017, 2018, 2019, kar je
nekoliko znižalo 5-letno povprečje. V celotni Evropi je bil leta 2020 AOT40 najnižji v zadnjih 14
letih ([30]) na kar so v večji meri vplivali ukrepi za obvladovanje pandemije COVID in vremenska
situacija v poletnem času. Tudi v letu 2021 nismo dosegli dolgoročne ciljne vrednosti za vegetacijo
(6000µg/m3 · h) na merilnih mestih v neizpostavljenem podelželskem okolju.
Poročilo kakovost zraka 2021 108
Tabela 10.3: Povprečna mesečna raven ozona (µg/m3) v letu 2021
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 20 41 51 64 63 79 73 62 53 26 12 7
MB Vrbanski 36 38 57 66 61 77 74 60 64 40 22 26
CE bolnica 23 35 46 58 62 71 67 51 46 26 11 12
MS Rakičan 30 36 52 61 59 57 69 51 45 36 21 20
NG Grčna 25 31 49 64 63 77 76 74 62 41 28 14
Deskle 31 35 52 65 60 66 70 57 53 38 29 18
Trbovlje* 23 42 48 59 / / / / / / / /
Zagorje 19 35 41 55 51 58 58 46 45 25 15 25
Novo mesto 26 37 55 64 60 69 67 54 59 31 17 14
Koper 43 46 70 80 81 91 94 90 84 64 45 31
Otlica 65 71 85 91 88 102 98 91 96 76 65 69
Iskrba 50 53 56 64 62 56 55 45 47 39 28 27
Krvavec 75 81 89 97 95 107 100 92 97 82 80 82
Zavodnje 61 65 83 89 85 104 96 81 90 61 38 52
Velenje 37 37 55 67 64 76 71 54 47 31 14 22
Mobilna TEŠ 31 38 57 68 65 77 72 54 52 37 18 26
Sv. Mohor 38 75 89 89 78 96 89 76 79 51 34 40
Zadobrova 14 28 36 49 44 48 43 35 33 19 10 6
MB Tezno 11 28 50 64 63 80 74 57 57 38 17 19
Pohorje 61 77 81 84 82 99 93 76 83 64 41 54
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 10.4: Maksimalna urna raven ozona (µg/m3) po mesecih v letu 2021
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 67 96 124 132 116 168 153 160 163 101 75 58
MB Vrbanski 81 84 120 127 110 135 137 137 158 107 92 70
CE bolnica 74 87 116 123 116 133 140 142 149 101 83 66
MS Rakičan 82 100 114 118 110 126 142 126 138 98 85 70
NG Grčna 75 85 127 143 131 161 167 189 169 106 97 72
Deskle 72 98 135 154 130 156 160 164 172 99 76 60
Trbovlje* 73 93 115 119 / / / / / / / /
Zagorje 67 86 104 111 105 129 133 142 140 97 73 62
Novo mesto 84 104 119 128 118 131 127 129 149 99 77 68
Koper 79 88 129 143 124 155 165 194 162 103 97 73
Otlica 84 96 129 148 119 159 157 179 174 113 97 96
Iskrba 85 90 121 137 120 129 126 126 145 99 86 78
Krvavec 94 101 134 145 120 149 143 155 165 122 109 101
Zavodnje 90 95 126 121 130 144 149 145 163 94 86 85
Velenje 81 91 126 123 116 143 148 141 150 96 78 73
Mobilna TEŠ 84 96 131 128 124 147 152 150 150 101 82 78
Sv. Mohor 85 129 153 158 125 145 157 138 150 119 84 78
Zadobrova 54 77 99 102 101 120 113 130 118 75 57 51
MB Tezno 83 85 116 126 121 144 138 150 166 108 91 78
Pohorje 84 92 123 123 113 134 132 133 130 93 90 84
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Podatki o povprečnih letnih ravneh ozona za obdobje 2000 - 2021 in število preseganj ciljne 8-
urne vrednosti za obdobje 2002 - 2021 za posamezna merilna mesta so podani v tabelah 10.7 do 10.9
in na slikah 10.6 in 10.7. V tabeli 10.10 je prikazano število preseganj opozorilne vrednosti za leta
od 2002 do 2021. Povprečne letne ravni ozona ne kažejo opaznih tendenc v zadnjih letih. Manjša
nihanja so posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona
zaradi močnejšega sončnega obsevanja in višjih temperatur ugodnejši. Ta nihanja so bolj izražena
Poročilo kakovost zraka 2021 109
Tabela 10.5: Število prekoračitev urne opozorilne vrednosti (180µg/m3) ozona v letu 2021
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
MB Vrbanski 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
CE bolnica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
MS Rakičan 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
NG Grčna 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0
Deskle 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Trbovlje* 0 0 0 0 / / / / / / / /
Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Koper 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0
Otlica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Krvavec 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Zavodnje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Velenje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Mobilna TEŠ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sv. Mohor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Zadobrova 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
MB Tezno 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Pohorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 10.6: Število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti (120µg/m3) ozona v letu 2021
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 0 0 0 2 0 10 6 7 6 0 0 0
MB Vrbanski 0 0 0 0 0 2 1 2 6 0 0 0
CE bolnica 0 0 0 0 0 1 1 1 2 0 0 0
MS Rakičan 0 0 0 0 0 1 3 0 1 0 0 0
NG Grčna 0 0 0 2 1 12 9 5 6 0 0 0
Deskle 0 0 1 4 1 8 4 3 5 0 0 0
Trbovlje* 0 0 0 0 / / / / / / / /
Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0
Novo mesto 0 0 0 0 0 1 0 0 6 0 0 0
Koper 0 0 0 1 1 8 15 8 7 0 0 0
Otlica 0 0 2 3 0 13 9 7 8 0 0 0
Iskrba 0 0 0 0 0 1 1 0 4 0 0 0
Krvavec 0 0 3 5 0 11 10 7 7 0 0 0
Zavodnje 0 0 2 0 0 10 8 2 6 0 0 0
Velenje 0 0 0 0 0 2 2 1 2 0 0 0
Mobilna TEŠ 0 0 0 1 0 4 3 1 2 0 0 0
Sv. Mohor 0 0 7 9 2 2 6 6 7 0 0 0
Zadobrova 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
MB Tezno 0 0 0 0 0 8 4 1 7 0 0 0
Pohorje 0 0 0 0 0 3 4 1 3 0 0 0
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2021 110
v številu prekoračitev opozorilne urne in ciljne 8-urne vrednosti. Nekoliko nižje vrednosti so bile
zabeležene v zadnjih dveh letih, ko smo se z različnimi ukrepi borili proti COVID-u.
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
0
20
40
60
80
100
Le
tn
a 
ra
ve
n 
O
3 
 (
g 
/ m
3 )
Slika 10.6: Letne ravni O3 na vseh merilnih mestih za posamezna leta od leta 2000 - 2021. Prikazane
so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno
pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
0
20
40
60
80
100
120
140
te
vi
lo
 p
re
se
ga
nj
 8
-u
rn
e 
ci
ljn
e 
vr
ed
no
st
i 
Slika 10.7: Preseganja 8-urne ciljne vrednosti za ozon na merilnih mestih DMKZ za posamezna leta v
obdobju 2002 - 2021. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica),
oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2021 111
Ta
be
la
10
.7
:
Po
vp
re
čn
a
le
tn
a
ra
ve
n
oz
on
a
(µ
g/
m
3 )
za
ob
do
bj
e
20
00
-2
02
1
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
K
rv
av
ec
99
98
96
10
3
95
98
10
0
96
95
96
97
95
99
10
0
92
99
91
95
95
95
85
90
Is
kr
ba
61
58
53
60
54
56
60
54
50
53
55
51
*
56
52
52
51
50
59
51
55
67
*
48
O
tli
ca
/
/
/
/
/
/
95
88
82
83
83
80
87
88
*
78
83
78
84
83
85
76
83
LJ
B
ež
ig
ra
d
42
44
41
48
42
44
45
42
42
40
41
43
46
46
38
43
39
49
45
44
41
46
M
B
Ti
to
va
36
33
37
44
34
35
39
37
37
39
40
37
43
25
*
/
/
/
/
/
/
/
/
M
B
V
rb
an
sk
i
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
52
49
55
49
56
55
54
46
52
C
E
bo
ln
ic
a
41
44
46
50
38
43
45
42
41
39
42
45
49
46
42
42
39
46
44
44
42
42
Tr
bo
vl
je
37
/
40
48
35
37
41
38
33
40
42
41
46
43
39
42
36
44
42
41
38
42
*
H
ra
st
ni
k
46
37
46
52
43
35
50
44
41
42
48
47
51
48
45
47
41
52
47
53
*
/
/
Za
go
rje
/
/
34
41
32
44
39
36
30
30
36
41
43
*
42
36
39
36
41
37
39
37
39
N
ov
o
m
es
to
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
39
*
46
M
S
R
ak
ič
an
46
54
52
58
48
50
50
47
45
45
51
52
55
53
45
46
48
53
55
53
47
45
N
G
G
rč
na
/
/
45
58
47
48
50
47
43
44
46
53
57
53
46
52
46
50
50
52
50
50
K
op
er
/
/
/
/
/
/
74
66
67
69
68
72
74
73
69
74
67
73
69
70
67
68
Za
vo
dn
je
58
75
66
78
64
75
76
71
65
72
73
74
78
75
70
77
72
73
79
79
70
75
Ve
le
nj
e
38
40
54
55
43
46
54
51
42
49
51
48
52
51
46
46
43
49
44
49
43
48
K
ov
k
76
71
65
78
69
72
72
67
61
68
71
74
76
67
80
87
75
/
/
/
/
/
S
v.
M
oh
or
/
/
/
/
57
68
66
64
59
54
54
71
67
75
67
70
54
68
68
69
60
70
V
na
jn
ar
je
77
63
67
73
67
68
76
70
60
74
73
77
82
86
*
76
74
66
69
/
/
/
/
M
B
Po
ho
rje
86
/
/
88
76
79
82
76
74
74
71
80
80
76
72
81
72
74
77
76
72
74
M
B
Te
zn
o
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
37
46
*
Po
da
tk
is
o
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a.
O
po
m
ba
:
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
19
92
-2
00
0
so
na
vo
ljo
v
[3
1]
.
Poročilo kakovost zraka 2021 112
Tabela 10.8: Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v posameznem letu za obdobje
2002 – 2021
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
LJ Bežigrad 23 73 31 36 45 42 19 26 20 44 47 29 7 42 13 51 22 19 11 31
MB Titova 4 18 1 0 7 3 0 4 3 0* 5 0* / / / / / / / /
MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 7 53 7 31 30 19 4 11
CE bolnica 29 75 17 43 38 32 15 20 22 39 39 21 10 29 7 29 14 17 10 5
MS Rakičan 36 99 15 31 26 33 9 15 22 44 47 26 9 31 7 34 30 20 4 5
NG Grčna 34 101 42 41 55 47 24 31 41 66 65 48 31 65 34 51 42 42 32 35
Trbovlje 9 61 4 13 32 15 6 23 21 23 23 11 10 22 5 28 10 13 9 /
Zagorje 4 34 5 11 19 11 1 0 11 15 13 13 1 14 1 14 2 7 3 3
Hrastnik 20 60 14 21 39 26 13 21 31 36 36 24 15 33 5 33 13 18* / /
Novo mesto / / / / / / / / / / / / / / / / / / 0* 7
Koper / / / 42 72 51 58 57 56 81 62 64 42 79 51 61 54 44 24 40
Otlica / / / / 85 98 50 67 54 76 73 59* 31 55 31 61 55 55 21 42
Iskrba 23 82 36 58 65 61 32 48 36 35 54 33 24 37 14 42 17 24 22* 6
Krvavec 89 143 69 84 84 107 63 88 82 76 102 114 58 91 57 68 67 65 24 43
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 10.9: Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v drsečem povprečju treh let za obdobje
2004 – 2021. Prekoračitve predpisane vrednosti so označene odebeljeno.
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
LJ Bežigrad 42 47 37 41 35 29 22 30 37 40 28 26 21 35 29 31 17 20
MB Titova 8 6 3 3 3 2 2 2* 3 / / / / / / / / /
MB Vrbanski / / / / / / / / / / / 24 22 30 23 27 18 11
CE bolnica 40 45 33 38 28 22 19 27 33 33 23 20 15 22 17 20 14 11
MS Rakičan 50 48 24 30 23 19 15 27 38 39 27 22 16 24 24 28 18 10
NG Grčna 59 61 46 48 42 34 32 46 57 60 48 48 43 50 42 45 39 35
Trbovlje 25 26 16 20 18 15 17 22 22 19 15 14 12 18 14 17 11 11
Zagorje 14 17 12 14 10 4 4 9 13 14 9 9 5 10 6 8 4 4
Hrastnik 31 32 25 29 26 20 22 29 34 32 25 24 18 24 17 21* 16 18
Novo mesto / / / / / / / / / / / / / / / / 0* 7
Koper / / / 55 60 55 57 65 66 69 56 62 57 64 55 53 41 36
Otlica / / / / 78 72 57 66 68 69* 54* 48* 39 49 49 57 44 39
Iskrba 47 59 53 61 53 47 39 40 42 41 37 31 25 31 24 28 21 15
Krvavec 100 99 79 92 85 86 78 82 87 97 91 88 69 72 64 67 52 44
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 10.10: Število preseganj opozorilne vrednosti (180 µg/m3) za obdobje 2002 – 2021
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
LJ Bežigrad 4 18 4 11 9 7 0 0 0 0 3 1 0 0 0 6 0 0 0 0
MB Titova 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 / / / / / 0 / / 0
MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 0 0 0 0 0 0 0 0
CE bolnica 0 2 0 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
MS Rakičan 0 6 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
NG Grčna 26 100 25 31 33 18 0 0 0 2 18 20 0 6 0 4 9 5 2 3
Trbovlje 0 6 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 4 0 0 0 0*
Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Hrastnik 0 1 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0* / 0
Novo mesto / / / / / / / / / / / / / / / / / / 0* 0
Koper / / / 16 36 9 0 3 2 4 13 22 0 9 0 5 1 4 0 2
Otlica / / / / 67 43 5 2 3 1 12 33* 0 0 0 15 3 25 0 0
Iskrba 0 11 1 0 1 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0
Krvavec 0 8 7 7 23 18 0 0 14 0 10 6 0 1 0 1 0 0 0 0
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2021 113
10.3 Ocena onesnaženosti zraka z O3 s tehniko združevanja podatkov
V nadaljevanju so prikazani rezultati metode združevanja podatkov modelskih rezultatov in
meritev za letna povprečja dnevnih maksimumov 8-urnih drsečih povprečij za O3 v letu 2021
(metoda je opisana v poglavju 4.2).
Model ALADIN/CAMx praviloma vrednosti O3 podcenjuje, ponekod pa so vrednosti tudi previ-
soke (slika 10.8). Precenjevanje O3 opazimo na višje ležečih območjih (npr. zahodne Alpe v Italiji),
pri čemer z vključitvijo meritev te precenitve modela zmanjšamo.
Po preverjanju uspešnosti tehnike združevanja podatkov s statistično metodo navzkrižnega
preverjanja (angl. cross validation) (podrobnosti metode so opisne v [32]), smo ugotovili, da
je kvaliteta izvedbe metode združevanja podatkov za onesnaževalo O3 nekoliko slabša. To bi
lahko pripisali izrazitemu precenjevanju oziroma podcenjevanju modelskih izračunih na različnih
območjih. Slednje sicer ni razvidno iz prikazanih slik, temveč je bilo opaženo tekom izvedbe
postopka združevanja podatkov in je oteževalo kvalitetno izvedbo metode. Težko je hkrati po
prostoru "razširiti" vpliv podcenjevanja in precenjevanja modelskih rezultatov, ponekod namreč
prevlada vpliv enega in drugod drugega.
Rezultat združevanja modelskih rezultatov in meritev je ne glede na pomanjkljivosti najboljša
možna prostorska ocena onesnaženosti na podlagi podatkov, ki jih imamo na voljo.
Karta onesnaženosti z O3 na območju Slovenije (slika 10.8) pokaže najvišjo obremenjenost
v visokogorju in na Primorskem oziroma na območju JZ Slovenije. Ljubljana z okolico, poseljene
doline in kotline oziroma oziroma nižje ležeča območja osrednje in vzhodne Slovenije so z O3 manj
obremenjena.
Poročilo kakovost zraka 2021 114
Slika 10.8: Prostorska porazdelitev letnega povprečja dnevnih maksimumov 8-urnih drsečih povprečij O3
[µg/m3] za leto 2021, izračunana s postopkom združevanja modelskih rezultatov in meritev. Točke prikazujejo
rezultate meritev, obarvane skladno z izmerjenimi letnimi povprečji dnevnih maksimumov 8-urnih drsečih
povprečij O3 na posameznih merilnih postajah.
Poročilo kakovost zraka 2021 115
11. Dušikovi oksidi
Dušikovi oksidi (NOx) so spojine, sestavljene iz atomov kisika in dušika. Obstaja šest takšnih
spojin: NO, NO2, N2O, N2O3, N2O4 in N2O5. V ozračju je največ dušikovega monoksida (NO) in
dušikovega dioksida (NO2). Iz izpustov prihaja v zrak največ dušikovega monoksida, ki v ozračju
postopno oksidira v dušikov dioksid. Dušikovi oksidi spadajo med predhodnike ozona in vplivajo na
podnebne spremembe. Velik toplogredni učinek ima sicer nestrupeni N2O, saj je njegov učinek
na segrevanja ozračja kar 300-krat večji od učinka, ki ga ima CO2. So pa ravni N2O v ozračju
razmeroma majhne in je zato tudi njegov prispevek k skupnemu ogrevanju ozračja v primerjavi s
CO2 relativno majhen [33], [34]. Zdravju škodljiv je dušikov dioksid, ki vpliva predvsem na dihala.
Dušikov oksid in dušikov dioksid pripomoreta k nastanku kislega dežja, ki škoduje vegetaciji in prsti
in hkrati dvigujeta raven nitratov v prsti in tekočih vodah.
11.1 Izpusti
Več kot polovica izpustov NOx prihaja v ozračje iz prometa. Največji vir izpustov NOx je v letu
2020 predstavljal cestni promet, saj je k skupnim državnim izpustom prispeval kar 38 %. Precejšen
delež prispeva tudi ostali promet (14 %) in v enakem deležu poraba goriv v industriji (14 %) ter
proizvodnja elektrike in toplote (13 %). Letni izpusti NOx so v Sloveniji leta 2020 znašali 25 tisoč ton.
V obdobju 1980-2020 so se izpusti zmanjšali za 65 %. Zmanjšanje izpustov je posledica uvajanja
strožjih emisijskih standardov za motorna vozila v prometu, izvajanja ukrepov v termoelektrarnah in
toplarnah, zamenjave goriv in izboljšanja procesov izgorevanja v industriji. Viri državnih izpustov
NOx in izpusti v obdobju 1980-2020 so prikazani na slikah 11.1 in 11.2.
Slovenija izpolnjuje vse obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih
izpustov za nekatera onesnaževala zraka (t.i. direktive NEC) ([3]) in iz Protokola o zmanjševanju
zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborškega protokola) ([35]) h Konvenciji o
onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) ([7]). Skupni državni izpusti NOx
so bili v letu 2020 za 44 % nižji od ciljne vrednosti 45 tisoč ton, ki ne sme biti presežena od leta
2010 dalje. Dosegamo tudi cilj, ki predpisuje zmanjšanje izpustov po letu 2020. Izpusti NOx morajo
biti leta 2020 nižji za najmanj 39 % glede na leto 2005. Slovenija prav tako izpolnjuje zahteve iz
Protokola h konvenciji CLRTAP glede nadzora nad izpusti dušikovih oksidov in njihovih čezmejnih
tokov. Skupne državne vrednosti izpustov NOx ne presegajo vrednosti iz izhodiščnega leta 1987.
Izpusti dušikovih oksidov se podajajo kot vsota vseh dušikovih oksidov izraženih v ekvivalentu NO2.
Poročilo kakovost zraka 2021 116
Podrobne informacije o izpustih dušikovih oksidov (NOx) in metodologiji izračuna izpustov so
na voljo v [8].
Slika 11.1: Letni izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji
Slika 11.2: Izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji v letu 2020
Poročilo kakovost zraka 2021 117
11.2 Zahteve za kakovost zraka
V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [4] so predpisane mejni in alarmna vrednost za zaščito
zdravja ter kritična vrednost za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 11.1.
Tabela 11.1: Mejni, alarmna in kritična vrednost za dušikove okside [4], ter smernice WHO [29]
Cilj Čas merjenja Vrednost
Dovoljeno število
preseganj WHO
Mejna vrednost Zdravje 1 ura 200 µg/m3 NO2 18 ur na leto 200 µg/m3 NO2
Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 40 µg/m3 NO2 40 µg/m3 NO2
Alarmna vrednost Zdravje 1 ura (3 zaporedne) 400 µg/m3 NO2
Kritična vrednost Vegetacija Koledarsko leto 30 µg/m3 NOx
11.3 Ravni onesnaženosti
Z nadaljevanjem izvajanja projekta Sinica smo v letu 2021 uvedli še nekaj sprememb v merilni
mreži DMKZ pri meritvah dušikovih oksidov. S 1. junijem 2021 so bile ukinjene meritve na starem
merilnem mestu v Trbovljah. Podatki s tega merilnega mesta so za leto 2021 zgolj informativni. Na
novem merilnem mestu, ki je locirano parku oziroma v bližini občine, se od takrat naprej merijo
samo ravni delcev in meteorološki parametri. V letu 2021 smo izvajali izredne meritve dušikovih
oksidov tudi v Desklah. V poročilo smo vključili še meritve iz dveh merilnih mest dopolnilne merilne
mreže, in sicer Mobilno TEŠ in Zadobrovo. Tu meritve potekajo že dlje časa, vendar rezultati prej
niso bili vključeni v letna poročila.
Letna in urna mejna vrednost NO2, ki sta predpisani za zaščito zdravja, v letu 2021 nista
bili preseženi na nobenem merilnem mestu v merilni mreži DMKZ niti v dopolnilni merilni mreži.
Najvišja letna povprečna raven je bila izmerjena na merilnem mestu LJ Center (33 µg/m3), sledi
merilno mesto LJ Celovška (32 µg/m3). Nekoliko nižje letne ravni so bile izmerjene na ostalih
bolj prometnih merilnih mestih MB Titova in MB Tezno, NG Grčna, LJ Bežigrad in CE bolnica.
Letna mejna vrednost za NO2 za varovanje zdravja je 40 µg/m3. Najvišje urne ravni NO2 so bile
izmerjene na merilnih mestih v LJ Center (130 µg/m3) in NG Grčna (123 µg/m3). Predpisana urna
mejna vrednost je 200 µg/m3. Najvišje urne vrednosti so precej pod alarmno urno vrednostjo 400
µg/m3, ki mora biti presežena 3 zaporedne ure. Najvišje letne ravni NOx so bile v letu 2021 prav
tako izmerjene na merilnih mestih LJ Center in LJ Celovška. Rezultati vseh meritev v letu 2021 so
prikazani v tabeli 11.2.
Za zaščito vegetacije je predpisana kritična letna vrednost NOx 30 µg/m3, ki se uporablja za
neizpostavljena ruralna merilna mesta. V DMKZ med ruralna merilna mesta uvrščamo Mursko
Soboto Rakičan in Iskrbo, vendar na Iskrbi merimo samo ravni NO2, ne pa tudi NOx. V dopolnilni
merilni mreži sta ruralni merilni mesti Zavodnje in Sveti Mohor. Na nobenem ruralnem merilnem
mestu kritična vrednost za NOx ni bila presežena (tabela 11.2). Najvišja raven je bila med ruralnimi
mesti izmerjena na merilnem mestu MS Rakičan, in sicer 16 µg/m3. Na vseh ostalih ruralnih
merilnih mestih so bile ravni NOx še precej nižje.
Poročilo kakovost zraka 2021 118
Tabela 11.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečna letna (Cp) in maksimalna urna raven (max) v letu,
izražene v µg/m3 ter število preseganj mejne (>MV) in alarmne (>AV) vrednosti za NO2. Razpoložljivost
podatkov (% pod) in letna raven za NOx (Cp), izražena v µg/m3 v letu 2021.
varovanje zdravja varovanje rastlin
NO2 NOx
Merilno mesto %pod Cp max >MV >AV %pod Cp
Merilna mreža DMKZ
LJ Bežigrad 100 23 112 0 0 100 38
LJ Celovška 99 32 107 0 0 99 69
MB Titova 100 27 110 0 0 100 54
MB Vrbanski plato 100 8 58 0 0 100 11
CE bolnica 100 21 92 0 0 100 39
MS Rakičan 100 10 68 0 0 100 16
NG Grčna 100 23 123 0 0 100 45
Deskle 99 9 73 0 0 99 13
Trbovlje* 40 18 78 0 0 40 31
Zagorje 98 19 76 0 0 98 38
Koper 99 15 89 0 0 99 19
Novo mesto 98 11 69 0 0 98 16
Iskrba 92 1 19 0 0 / /
Dopolnilna merilna mreža
TE Šoštanj
Šoštanj 100 10 56 0 0 100 14
Zavodnje 99 4 73 0 0 99 7
Škale 99 7 79 0 0 98 9
Mobilna TEŠ 99 11 49 0 0 100 18
TE Brestanica
Sv. Mohor 99 5 40 0 0 99 6
TE-TOL
Zadobrova 92 16 77 0 0 92 26
OMS MOL
LJ Center 90 33 130 0 0 90 79
MO Celje
CE Gaji 92 16 80 0 0 91 27
MO Maribor
MB Tezno 100 21 112 0 0 100 38
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ so prikazane na sliki 11.3. Najvišje izmerjene urne
vrednosti NO2 so bile na vseh merilnih mestih pod mejno urno vrednostjo 200 µg/m3, ki je lahko
po zakonodaji presežena 18-krat v enem letu. Na sliki 11.4 so prikazane urne ravni NOx. Najvišje
urne ravni NOx (glede na mediano) so zabeležene na prometnih merilnih mestih (LJ Celovška, MB
Titova in Zagorje) oziroma na merilnih mestih kjer je vpliv prometa še vedno velik (NG Grčna, CE
bolnica, LJ Bežigrad).
Ravni NO2 in NOx imajo značilen letni in dnevni hod. Na vseh merilnih mestih so najnižje ravni
izmerjene v poletnih mesecih, ko so vremenske razmere za razredčevanje izpustov ugodnejše.
V tem obdobju so manjši tudi izpusti dušikovih oksidov zaradi zmanjšanega prometa (dopusti,
počitnice in večja uporaba koles). Ravni dušikovih oksidov so najvišje pozimi, ko je ozračje najbolj
stabilno in najslabše prevetreno, izpusti pa nekoliko višji kot poleti (tabele 11.3 - 11.5 ter sliki 11.5
in 11.6). Na ravni dušikovih oksidov so v zadnjih mesecih leta 2021 vplivali tudi poostreni ukrepi za
preprečevanje širjenja COVID-a.
Dnevni hod NO2 kaže, da se na vseh merilnih mestih ob jutranji prometni konici pojavi prvo
Poročilo kakovost zraka 2021 119
Is
kr
ba
M
B 
Vr
ba
ns
ki
D
es
kl
e
MS
 R
ak
i
an
N
ov
o 
m
es
to
Ko
pe
r
Tr
bo
vl
je
*
Za
go
rje
CE
 b
ol
ni
ca
NG
 G
r
na
LJ 
Be
ig
ra
d
M
B 
Ti
to
va
LJ 
Ce
lo
v
ka
0
50
100
150
200
250
300
U
rn
a 
ra
ve
n 
N
O
2 
(
g/
m
3 )
Slika 11.3: Urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2021. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena
raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna
vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje letno raven. Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost.
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
M
B 
Vr
ba
ns
ki
D
es
kl
e
N
ov
o 
m
es
to
MS
 R
ak
i
an
Ko
pe
r
Tr
bo
vl
je
*
LJ 
Be
ig
ra
d
CE
 b
ol
ni
ca
NG
 G
r
na
Za
go
rje
M
B 
Ti
to
va
LJ 
Ce
lo
v
ka
0
100
200
300
400
500
600
U
rn
a 
ra
ve
n 
N
O
X
 (
g/
m
3 )
Slika 11.4: Urne ravni NOx na merilnih mestih DMKZ v letu 2021. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena
raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna
vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje letno raven.
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
obdobje višjih ravni dušikovih oksidov zaradi povečanih izpustov iz prometa. V popoldanskem
oziroma večernem času pa se pojavi še drugo povišanje kot posledica umiritve ozračja v plasti
zraka pri tleh, ki je na različnih merilnih mestih bolj ali manj izrazito. Najbolj izrazito povišanje ob
prometnih konicah je na merilnem mestu NG Grčna. Na merilnem mestu LJ Celovška in MB Titova,
ki sta klasificirani kot prometni postaji, nihanje ravni dušikovega oksida tekom dneva ni tako izrazito
Poročilo kakovost zraka 2021 120
in je povišano preko celega dneva. V Novem mestu, so ravni dušikovih oksidov nižje, saj merilno
mesto ni neposredno pod vplivom prometa. Na sliki 11.7 lahko opazimo razliko med delavniki ter
vikendi. Ob delavnikih so večino dneva ravni višje zaradi intenzivnejšega prometa, medtem ko so
med vikendi najvišje vrednosti zabeležene v večernem času.
V zadnjih desetih letih je bilo zabeleženo preseganje letne mejne vrednosti za zaščito zdravja le
na merilnem mestu Ljubljana Center. V letu 2020 in 2021 tudi na tem merilnem mestu mejna letna
vrednost ni bila presežena (tabela 11.6 in slika 11.8). Na sliki 11.8 so prikazane letne ravni NO2
od leta 2010 naprej za vsa merilna mesta Državne merilne mreže. Dodano je še merilno mesto
Ljubljana Center, kjer so bila edino zabeležena preseganja letne mejne vrednosti.
Podatki s postaje LJ Center za leti 2018 in 2019 nista prikazani na sliki 11.8, ker so podatki
le informativni zaradi prevelikega izpada meritev. Na tej sliki so v letu 2021 prikazani tudi podatki
z merilnega mesta Novo mesto in LJ Celovška, kjer smo sicer meritve začeli izvajati že junija
2020, vendar je bilo za to leto premalo podatkov. Meritve kažejo, da se povprečne letne ravni
dušikovega dioksida nekoliko spreminjajo (slika 11.8), kar je tudi posledica meteoroloških pogojev.
Ob toplejših zimah z več vetra in padavin ter ob manjšem številu temperaturnih obratov so ravni
nižje, ob drugačnih pogojih pa višje. Zadnja leta so na ravni dušikovih oksidov vpivali tudi ukrepi za
preprečevaje epidemije COVID-a. Omejeno je bilo gibanje, večina zaposlenih je občasno delala od
doma, šola je potekala na daljavo, zmanjšal se je cestni in letalski promet.
Tabela 11.3: Mesečna raven NO2 (µg/m3) v letu 2021
Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 30 25 27 18 14 15 14 15 21 25 28 40
LJ Celovška 37 33 37 26 22 24 23 25 31 33 36 50
MB Titova 31 34 31 23 21 25 24 20 28 26 28 29
MB Vrbanski 11 12 8 4 5 5 5 5 6 9 13 17
CE bolnica 29 27 26 18 12 13 14 13 21 22 24 30
MS Rakičan 15 14 11 8 6 7 6 5 7 9 14 19
NG Grčna 28 29 27 18 14 15 16 16 25 27 29 37
Deskle 12 12 11 9 8 7 9 7 8 9 8 11
Trbovlje* 24 19 22 15 11 / / / / / / /
Zagorje 26 24 24 17 14 14 13 14 18 17 20 23
Novo mesto 17 16 14 10 7 8 7 7 10 12 14 17
Koper 21 25 18 13 9 13 10 11 12 12 16 24
Iskrba 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 2 2
Šoštanj 13 14 11 7 6 6 8 6 9 19 14 17
Zavodnje 4 6 5 4 2 2 2 3 3 4 7 6
Škale 9 9 8 5 4 4 5 4 5 7 11 12
Mobilna TEŠ 14 15 13 9 6 7 6 6 10 9 14 19
Sv. Mohor 8 7 6 4 2 2 2 3 5 7 9 12
LJ Center 45 34 39 27 23 24 32 32 39 29 26 44
Zadobrova 29 21 21 14 11 12 13 11 13 16 17 23
CE Gaji 24 22 21 13 12 11 10 9 15 10 17 24
MB Tezno 28 31 27 18 13 14 13 12 19 19 25 35
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2021 121
Tabela 11.4: Maksimalna urna raven NO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2021
Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 78 112 107 67 50 49 45 67 83 79 87 85
LJ Celovška 87 100 105 86 67 66 62 90 92 82 91 107
MB Titova 79 108 110 97 82 77 63 59 84 84 81 65
MB Vrbanski 47 49 49 29 37 26 18 18 31 34 46 58
CE bolnica 90 92 87 81 62 60 63 43 67 73 61 76
MS Rakičan 50 68 51 46 23 28 30 18 43 56 50 60
NG Grčna 79 108 103 86 84 68 58 88 123 88 98 109
Deskle 42 47 49 52 47 53 62 43 73 51 31 41
Trbovlje* 78 76 70 72 45 / / / / / / /
Zagorje 69 69 76 61 46 41 36 41 61 59 52 54
Novo mesto 60 69 65 45 52 46 28 35 55 57 46 44
Koper 69 82 89 76 53 81 51 58 79 69 62 65
Iskrba 9 14 13 5 4 9 4 3 6 7 19 9
Šoštanj 43 56 41 39 26 23 51 47 38 36 41 47
Zavodnje 32 30 17 11 28 23 32 15 73 26 27 58
Škale 79 30 23 18 18 15 26 40 17 35 29 39
Mobilna TEŠ 40 44 42 34 26 29 49 29 33 28 44 45
Sv. Mohor 37 34 24 19 13 15 11 12 15 24 29 40
LJ Center 85 130 119 84 74 54 96 113 127 70 70 96
Zadobrova 77 59 68 56 37 54 38 34 53 47 52 63
CE Gaji 64 64 65 57 80 39 35 31 72 41 58 59
MB Tezno 96 103 112 91 61 70 47 73 86 75 69 103
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 11.5: Mesečna raven NOx (µg/m3) v letu 2021
Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 50 42 39 23 19 19 17 18 28 48 60 95
LJ Celovška 83 74 70 45 40 36 37 41 54 82 104 155
MB Titova 60 75 60 40 39 41 37 34 52 61 74 72
MB Vrbanski 13 16 9 5 7 8 7 7 8 12 18 22
CE bolnica 61 55 44 25 16 16 21 19 30 43 53 80
MS Rakičan 23 21 17 12 9 10 7 9 15 16 24 34
NG Grčna 64 60 45 27 22 21 22 24 37 53 66 99
Deskle 16 17 14 11 10 10 12 9 12 14 15 20
Trbovlje* 47 30 36 23 16 / / / / / / /
Zagorje 56 49 43 29 24 22 22 24 31 39 50 61
Koper 28 33 22 15 11 14 11 13 14 14 21 35
Novo mesto 25 25 19 11 6 7 7 10 12 17 23 31
Šoštanj 17 20 15 10 8 8 9 8 11 12 19 26
Zavodnje 6 9 6 4 4 6 7 7 8 6 9 8
Škale 11 12 11 9 7 7 7 5 6 8 14 15
Mobilna TEŠ 22 26 21 13 10 11 9 8 15 16 25 34
Sv. Mohor 10 7 6 4 2 3 2 3 6 7 10 14
LJ Center 96 87 88 54 49 76* 50 55 75 91 94 160
Zadobrova 50 40 29 17 13 15 17 15 17 26 32 50
CE Gaji 50 36 32 19 16 16 15 12 15 24 36 61
MB Tezno 51 63 44 26 19 18 18 18 29 39 53 80
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2021 122
0
20
40
60
80
Urbano okolje
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
20
40
60
80
Ruralno okolje
Ra
ve
n 
N
O
2 
(
g 
/ m
3 )
 p
o 
m
es
ec
ih
Slika 11.5: Mesečne ravni NO2 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2021. Prikazani so najnižja
in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in
mediana (oranžna vodoravna črtica v pravokotniku).
0
50
100
150
200
Urbano okolje
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
50
100
150
200
Ruralno okolje
Ra
ve
n 
N
O
x 
(
g 
/ m
3 )
 p
o 
m
es
ec
ih
Slika 11.6: Mesečne ravni NOx na merilnih mestih v urbanem in ruralnem okolju v letu 2021. Prikazani
so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno
pravokotnika) in mediana (oranžna vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2021 123
0
10
20
30
40
50
60
LJ Celov ka
delovni dan
vikend
0
10
20
30
40
50
60
MB Titova
delovni dan
vikend
0
10
20
30
40
50
60
NG Gr na
delovni dan
vikend
1:0
0
2:0
0
3:0
0
4:0
0
5:0
0
6:0
0
7:0
0
8:0
0
9:0
0
10
:00
11
:00
12
:00
13
:00
14
:00
15
:00
16
:00
17
:00
18
:00
19
:00
20
:00
21
:00
22
:00
23
:00
24
:00
0
10
20
30
40
50
60
Novo mesto
delovni dan
vikend
Po
vp
re
na
 u
rn
a 
ra
ve
n 
N
O
2 
(
g/
m
3 )
 v
 d
ne
vu
Slika 11.7: Dnevni potek povprečne urne ravni NO2 na merilnih mestih v letu 2021
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
Leto
0
10
20
30
40
50
60
Le
tn
a 
ra
ve
n 
N
O
2 
(
g 
/ m
3 )
LJ Center
LJ Celov ka
MB Titova
Zagorje
LJ Be igrad
CE bolnica
NG Gr na
Trbovlje
Koper
MS Raki an
MB Vrbanski
Iskrba
Novo mesto
Slika 11.8: Letne ravni NO2 na vseh merilnih mestih DMKZ za posamezna leta. Rdeča črta prikazuje letno
mejno vrednost.
Poročilo kakovost zraka 2021 124
Ta
be
la
11
.6
:
Le
tn
e
ra
vn
iN
O
2
(µ
g/
m
3 )
v
le
tih
20
00
-2
02
0.
R
av
ni
,k
ip
re
se
ga
jo
le
tn
o
m
ej
no
vr
ed
no
st
so
na
pi
sa
ne
v
kr
ep
ki
pi
sa
vi
.
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
LJ
Fi
go
ve
c
38
36
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
LJ
B
ež
ig
ra
d
/
/
29
32
29
27
29
28
29
31
35
31
22
29
26
30
29
30
26
25
20
23
LJ
C
en
te
r
/
/
/
/
/
/
/
/
/
55
63
55
52
43
40
36
32
50
48
*
45
*
35
33
LJ
C
el
ov
šk
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
25
*
32
M
B
Ti
to
va
44
38
36
37
31
33
39
37
34
32
34
34
33
32
30
31
27
27
22
25
25
27
M
B
V
rb
an
sk
i
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
12
13
14
13
19
13
13
15
16
8*
8
M
B
Te
zn
o
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
21
21
C
E
bo
ln
ic
a
30
26
24
27
24
26
28
23
21
22
26
25
27
26
28
29
22
28
26
25
20
21
Tr
bo
vl
je
28
/
28
32
27
24
23
22
23
17
20
17
17
16
17
18
18
21
16
19
15
18
*
Za
go
rje
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
23
20
25
24
25
20
20
17
19
N
G
G
rč
na
/
/
27
27
25
24
24
25
30
28
29
28
26
25
19
22
24
30
25
26
21
23
K
op
er
/
/
/
/
/
/
/
/
21
19
21
22
18
21
17
17
15
18
18
15
16
15
M
S
R
ak
ič
an
/
/
14
15
11
14
15
17
16
14
/
16
19
16
12
13
12
21
12
13
11
10
Is
kr
ba
/
/
/
2
3
2
/
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3*
1
Ze
le
na
tra
va
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
8
16
12
18
/
/
/
/
/
/
Š
oš
ta
nj
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
20
12
10
10
10
Za
vo
dn
je
7
6
/
6
5
3
4
3
3
4
5
9
10
8
7
7
5
6
5
5
5
4
Š
ka
le
8
6
/
8
9
5
9
8
8
9
8
8
8
9
7
8
9
8
7
6
7
7
K
ov
k
7
6
6
3
13
10
12
12
12
9
9
11
7
13
8
8
6
/
/
/
/
/
D
ob
ov
ec
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
11
6
6
15
13
3
1
/
/
/
/
/
S
ve
ti
M
oh
or
/
/
/
/
5
3
4
4
4
7
3
8
5
7
7
7
7
7
7
5
5
5
V
na
jn
ar
je
4
5
6
5
5
4
5
5
5
4
4
7
8
8
7
9
9
17
/
/
/
/
C
E
G
aj
i
53
38
30
22
/
/
/
/
/
/
/
/
/
20
23
23
16
22
17
14
12
16
O
po
m
ba
:
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
19
92
-2
00
0
so
na
vo
ljo
v
[3
1]
.
*
Po
da
tk
is
o
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a.
Poročilo kakovost zraka 2021 125
11.4 Ocena onesnaženosti z NO2 s tehniko združevanja podatkov
V nadaljevanju so prikazani rezultati metode združevanja podatkov modelskih rezultatov in
meritev za povprečne letne vrednosti NO2, v letu 2021 (metoda je opisana v poglavju 4.2).
Pri ocenjevanju kakovosti zraka s postopkom združevanja podatkov se srečujemo z nekaterimi
težavami. NO2 ima namreč veliko prostorsko spremenljivost in lahko vpliv meritev pri popravku
modelskih polj preveč razširimo v okolico, saj so večja odstopanja med meritvami in modelom
lahko posledica velike prostorske variabilnosti. Tako so na postajah prometnega tipa vrednosti NO2
precej višje, kot le nekaj 100 metrov stran, kjer ni neposrednega vpliva prometa.
Težave pri izvedbi združevanja podatkov se ponekod pojavijo tudi zaradi majhnega števila
merilnih mest. Potrebovali bi predvsem dodatne meritve na podeželskih, manj poseljenih območjih
(kot je merilno mesto Iskrba), ter na območjih z višjo nadmorsko višino (v visokogorju so precej
nižje ravni NO2). Zaradi pomanjkanja meritev smo z metodo združevanja podatkov pri NO2 v višjih
legah (območje Alp, slika 11.9) dobili precenjene vrednosti, ki ne odražajo dejanskega stanja.
Rezultat združevanja modelskih rezultatov in meritev je ne glede na pomanjkljivosti najboljša
možna prostorska ocena onesnaženosti na podlagi podatkov, ki jih imamo na voljo.
Karta onesnaženosti na območju Slovenije (slika 11.9) kaže največjo obremenjenost z NO2 na
najbolj poseljenih območjih, medtem ko je onesnaženost zraka z NO2 v visokogorju in na podeželju,
oziroma na neposeljenih območjih manjša.Ločljivost karte ne omogoča, da bi se jasno videla
obremenjenost zraka z NO2 v neposredni bližini večjih prometnic.
Slika 11.9: Prostorska porazdelitev povprečne letne vrednosti NO2 [µg/m3] za leto 2021, izračunana s
postopkom združevanja podatkov. Točke prikazujejo rezultate meritev, obarvane skladno z izmerjenimi
letnimi vrednostmi NO2 na posameznih merilnih postajah.
Poročilo kakovost zraka 2021 126
12. Žveplov dioksid
Žveplov dioksid (SO2) je onesnaževalo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo največji problem
onesnaženosti zraka v slovenskih mestih in v okolici termoelektrarn. Največji viri emisij so bili
takrat energetika, industrija in kurjenje premoga v individualnih kuriščih. Z opuščanjem premoga
v individualnih kuriščih, velikim zmanjšanjem deleža žvepla v tekočih gorivih, izgradnjo čistilnih
naprav pri termoenergetskih ter industrijskih objektih in s prenehanjem proizvodnje v delu industrije
so se izpusti toliko zmanjšali, da je raven onesnaženosti zunanjega zraka z žveplovim dioksidom na
merilnih mestih DMKZ že nekaj let celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom za varovanje zdravja
ljudi. Onesnaženost zraka z SO2 vpliva na okolje (kisli dež), raztaplja nekatere vrste kamna
na fasadah in vpliva tudi na zdravje ljudi. Že zmerne koncentracije lahko pri astmatikih oslabijo
delovanje pljuč. Otroci v krajih z onesnaženim zrakom pogosteje zbolevajo za različnimi infekcijami
dihal. Onesnaženje z SO2 je najnevarnejše, ko so hkrati v zraku povišane tudi ravni delcev in drugih
onesnaževal.
12.1 Izpusti
Največji viri žveplovih oksidov (SOx) so proizvodnja električne in toplotne energije, industrijski
procesi ter raba goriv v industriji, v preteklosti tudi raba premoga za ogrevanje gospodinjstev. Letni
izpusti SOx so v Sloveniji leta 2020 znašali 4,0 tisoč ton. V primerjavi z letom 1980 so se zmanjšali
kar za 98 %. Zmanjšanje izpustov je predvsem posledica namestitve razžvepljevalnih naprav
v termoelektrarnah, uporabe premoga z nizko vsebnostjo žvepla, uvajanja tekočih goriv z nižjo
vsebnostjo žvepla ter nadomeščanja tekočih in trdnih goriv v industriji z zemeljskim plinom. Največji
delež k skupnim izpustom SOx so v letu 2020 prispevale termoelektrarne in toplarne, 39 %, sledijo
industrijski procesi s 24 % ter raba goriv v industriji s 23 % . Izpusti SOx po posameznih virih so
prikazani na slikah 12.1 in 12.2.
Slovenija izpolnjuje obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za
nekatera onesnaževala zraka (t.i. direktive NEC) ([3]) in iz Protokola o zmanjševanju zakisljevanja,
evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) ([35]) h Konvenciji o onesnaževanju zraka
na velike razdalje preko meja (CLRTAP) ([7]). Skupni izpusti žveplovih oksidov so bili v letu 2020 za
85 % nižji od ciljne vrednosti (27 tisoč ton), ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Dosegamo
tudi cilj, ki predpisuje zmanjšanje izpustov po letu 2020. Izpusti SOx morajo biti leta 2020 nižji za
najmanj 63 % glede na leto 2005. Slovenija prav tako izpolnjuje zahteve iz Protokola o nadaljnjem
Poročilo kakovost zraka 2021 127
zmanjševanju emisij žvepla h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja ([7]).
Izpusti žveplovih oksidov se podajajo kot vsota vseh žveplovih oksidov, izraženih kot SO2.
Podrobne informacije o izpustih žveplovih oksidov (SOx) in metodologiji izračuna izpustov so na
voljo v [8].
Slika 12.1: Izpusti SOx v Sloveniji po letih in virih
Slika 12.2: Izpusti SOx v Sloveniji po virih v letu 2020
Poročilo kakovost zraka 2021 128
12.2 Zahteve za kakovost zraka
V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [4] sta predpisani mejni in alarmna vrednost za zaščito
zdravja ter kritični vrednosti za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 12.1.
Tabela 12.1: Mejni, kritični in alarmna vrednost za žveplov dioksid [4], ter smernice WHO [29]
Cilj Čas merjenja Vrednost
Dovoljeno število
preseganj WHO
10 minut 500 µg/m3
Mejna vrednost Zdravje 1 ura 350 µg/m3 24
Mejna vrednost Zdravje 1 dan 125 µg/m3 3 20 µg/m3
Alarmna vrednost Zdravje 1 ura (3 zaporedne) 500 µg/m3
Kritična vrednost Vegetacija
koledarsko
leto 20 µg/m3
Kritična vrednost Vegetacija
zima
(1.10-31.3) 20 µg/m3
12.3 Ravni onesnaženosti
Ravni SO2 so že več let na vseh merilnih mestih pod mejno oziroma kritično vrednostjo tako za
varovanje zdravja kot tudi za varovanje vegetacije. Za SO2 sta predpisani urna in dnevna mejna
vrednost in alarmna vrednost za varovanje zdravja ter kritična letna in zimska vrednost za varovanje
vegetacije. Urna mejna vrednost je 350 µg/m3 in je lahko presežena 24 krat v koledarskem letu.
Predpisana dnevna mejna vrednost 125 µg/m3 je lahko presežena 3 krat v koledarskem letu.
Alarma vrednost je 500 µg/m3 in mora biti presežena 3 ure zapored, da se šteje za preseganje.
Za zaščito vegetacije je določena letna kritična vrednost 20 µg/m3 in je enaka kritični vrednosti za
zimski čas, ki zajame meritve od 1. oktobra 2020 do 31. marca 2021 (tabela 12.1).
V letu 2021 so bile na vseh postajah, razen v Zavodnjah, izmerjene ravni nižje od predpisanih
vrednosti. V Zavodnjah je bilo 25. novembra 2021 ob 7. uri zabeleženo preseganje urne mejne
vrednosti, izmerjeno je bilo 1151 µg/m3 (tabela 12.2) . Merilno mesto Zavodnje se nahaja v okolici
Termoelektrarne Šoštanj, kjer je ta dan ob zagonu bloka 5 prišlo do enournega povišanja ravni
žveplovega dioksida. Do preseganja urne mejne vrednosti je prišlo tudi 14. decembra 2021. Pri
zagonu bloka 5 so se ta dan pojavile tehnične težave. Razžvepljevalna naprava se ni vključila, ob
tem je prišlo do izpusta SO2 v zunanji zrak. Ravni žveplovega dioksida so bile povišane kar nekaj
ur. V Zavodnjah je bila ta dan ob 7., 8. in 10. uri presežena mejna urna vrednost. Preseganje je
bilo najbrž tudi ob 9. uri, ko s tega merilnega mesta ni podatka zaradi samodejne kontrole merilnika.
Najvišja urna raven žveplovega dioksida je bila izmerjena ob 10. uri, in sicer 428 µg/m3.
Mejna dnevna vrednost v letu 2021 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, niti v
Zavodnjah, kjer so bile ob remontu bloka 5 izmerjene povišane urne ravni žveplovega dioksida.
Najvišja dnevna vrednost v letu 2021 je bila izmerjena v Zavodnjah 80 µg/m3. V teh omenjenih
dneh je bila v Zavodnjah presežena dnevna mejna vrednost, ki jo priporoča WHO [29].
V letu 2021 smo v okviru projekta Sinica nekoliko omejili meritve žveplovega dioksida v državni
merilni mreži. Na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad smo meritve zaključili že prve dni januarja, v
Trbovljah pa 1. junija 2021. Celo leto so dodatne meritve SO2 potekale v Desklah. V tabeli 12.2
Poročilo kakovost zraka 2021 129
je v stolpcu % pod prikazan letni izplen podatkov z odštetimi rednimi servisi in kontrolo podatkov.
Podatki za določeno postajo so veljavni, če je izplen večji od 90 %, tako so podatki s prej omenjenih
postaj zgolj informativni. Je pa veljaven podatek za Trbovlje za zimsko obdobje (kritična vrednost
za zaščito vegetacije), ker se za zimsko obdobje upoštevajo meritve od 1. oktobra 2020 do 31.
marca 2021. Podatka nista veljavna za zimsko obdobje za postaji Iskrba in Deskle (označeni z
zvezdico), ker je bil izplen podatkov prenizek. Na Iskrbi smo namreč avtomatske meritve po prenovi
merilnega mesta vzpostavili šele v začetku januarja 2021, v Desklah smo z meritvami začeli sredi
decembra 2020. V letošnjem letu smo v poročilu dodali dve postaji, mobilno TEŠ in Zadobrovo, kjer
meritve potekajo sicer že nekaj let. Obe postaji sta v dopolnilni merilni mreži, podatki z obeh postaj
so vključeni v vse tabele. Prikaz podatkov mesečnih, najvišjih urnih in dnevnih ravni je prikazan
v tabelah 12.3 do 12.5. Mesečne ravni žveplovega dioksida so na vseh merilnih mestih nizke in
nimajo značilnega letnega poteka, z višjimi vrednostmi v zimskem času in nižjimi v poletnem. To se
vidi tudi v tabeli 12.4, kjer so na posameznih merilnih mestih urne ravni celo najvišje v poletnem
času. Dnevne ravni žveplovega dioksida so precej nižje od dnevne mejne vrednosti 125 µg/m3.
Tabela 12.2: Letna in zimska raven (Cp), najvišja dnevna (Cmax) in najvišja urna (Cmax) raven, izražene v
µg/m3. Število preseganj dnevnih (>MV) in urnih mejnih vrednosti (>MV) ter alarmnih vrednosti (>AV) in
število preseganj dnevne vrednosti, ki jo priporoča WHO [29], v letu 2021.
Leto Zima 1 ura 3 ure 1 dan
Merilno mesto %pod Cp Cp Cmax >MV >AV Cmax >MV WHO
LJ Bežigrad* 3 4 3 7 0 0 4 0 0
CE bolnica 100 3 3 43 0 0 8 0 0
Trbovlje* 40 3 2 8 0 0 4 0 0
Zagorje 100 3 3 16 0 0 5 0 0
Iskrba 96 0.8 0.6* 25 0 0 5 0 0
Deskle 99 2 2* 19 0 0 8 0 0
Dopolnilna merilna mreža
OMS - MOL
LJ Center 99 2 2 8 0 0 7 0 /
MO Celje
CE Gaji 97 1 3 97 0 0 5 0 /
TE-TOL
Zadobrova 99 2 2 10 0 0 5 0 /
TE Šoštanj
Šoštanj 100 3 2 71 0 0 9 0 /
Topolšica 99 3 2 37 0 0 10 0 /
Zavodnje 99 4 3 1151 4 0 80 0 /
Veliki vrh 99 4 3 114 0 0 20 0 /
Graška gora 99 4 2 121 0 0 12 0 /
Velenje 100 4 3 44 0 0 10 0 /
Pesje 100 4 2 41 0 0 9 0 /
Škale 99 4 3 91 0 0 10 0 /
Mobilna TEŠ 99 4 2 54 0 0 11 0 /
TE Brestanica
Sv. Mohor 99 4 7 30 0 0 12 0 /
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Na sliki 12.3 in 12.4 so prikazani modelski izračuni najvišjih urnih in dnevnih ravni SO2. Na sliki
12.3 se vidi, da so ravni SO2 nekoliko povišane v okolici Trsta in Termoelektrarne Šoštanj, povsod
drugod pa so urne vrednosti nizke in daleč pod urno mejno vrednostjo 350 µg/m3. Tudi najvišje
dnevne ravni SO2 so povsod v Sloveniji nižje od dnevne mejne vrednosti za varovanje zdravja (125
Poročilo kakovost zraka 2021 130
µg/m3), in so celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom, ki znaša 50 µg/m3. To pomeni, da bi lahko
meritve SO2 nadomestili z rezultati modelske ocene.
Slika 12.3: Modelski izračun najvišje urne vrednosti SO2 v letu 2021
Slika 12.4: Modelski izračun najvišje dnevne vrednosti SO2 v letu 2021
Poročilo kakovost zraka 2021 131
Is
kr
ba
D
es
kl
e
Za
go
rje
CE
 b
ol
ni
ca
Tr
bo
vl
je
*
0
100
200
300
400
U
rn
a 
ra
ve
n 
SO
2 
(
g/
m
3 )
Slika 12.5: Urne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2021. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena
raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna
vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. *Podatki so zaradi prevelikega
izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 12.3: Mesečna raven SO2 (µg/m3) v letu 2021
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad* 4* / / / / / / / / / / /
CE bolnica 3 4 4 3 2 3 3 2 2 3 4 4
Trbovlje* 2 2 3 3 4 / / / / / / /
Zagorje 4 3 3 2 3 3 2 1 2 3 4 1
Iskrba 1 0,3 0,4 0,4 0,6 0,6 0,7 0,8 1 1 1 1
Deskle 2 3 1 2 3 1 2 1 1 3 4 3
Šoštanj 2 2 2 4 4 4 4 3 3 3 4 4
Topolščica 2 2 2 3 3 3 2 4 3 2 2 2
Zavodnje 3 3 3 2 3 4 2 3 7 4 6 6
Veliki vrh 2 1 1 2 3 5 5 5 5 4 4 5
Graška gora 2 2 2 2 4 6 4 5 6 5 5 5
Velenje 5 1 1 2 3 5 5 5 5 5 7 4
Pesje 2 1 2 2 3 4 5 6 5 6 7 3
Škale 4 4 4 2 3 5 2 2 3 4 4 5
Mobilna TEŠ 4 2 3 4 4 5 7 4 3 3 4 5
Sv. Mohor 8 6 9 7 4 4 4 3 2 2 2 2
Lj Center 1 2 3 3 3 4 2 1 2 1 1 3
Zadobrova 2 3 3 3 2 2 3 3 2 2 2 3
CE Gaji 3 1 1 1 1 2 1 0 1 2 2 1
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2021 132
Tabela 12.4: Najvišja urna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2021
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad* 7* / / / / / / / / / / /
CE bolnica 15 43 11 16 27 25 19 8 18 23 13 21
Trbovlje* 4 8 6 5 5 / / / / / / /
Zagorje 6 5 5 7 6 8 3 3 12 16 9 5
Iskrba 2 3 7 3 23 5 3 3 25 19 5 6
Deskle 4 6 7 4 7 8 6 6 7 14 19 6
Šoštanj 23 15 10 14 24 50 71 18 69 30 10 10
Topolšica 4 7 8 7 19 37 25 12 28 12 5 18
Zavodnje 17 15 7 13 21 61 21 44 1151 22 14 428
Veliki vrh 4 7 4 10 31 66 26 25 41 31 68 114
Graška gora 7 7 6 10 72 84 27 27 121 17 20 21
Velenje 8 3 2 4 4 42 8 10 44 17 9 9
Pesje 9 14 3 12 12 41 9 10 41 17 10 20
Škale 8 7 7 14 15 51 15 20 91 20 8 24
Mobilna TEŠ 7 14 9 13 11 54 48 17 29 18 7 9
Sv. Mohor 30 12 14 12 8 5 6 7 16 21 6 5
LJ Center 3 8 8 6 6 5 5 2 6 3 3 8
Zadobrova 8 6 7 6 4 4 5 6 5 8 6 10
CE Gaji 13 97 23 14 40 34 35 12 15 16 15 17
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 12.5: Najvišja dnevna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2021
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad* 4* / / / / / / / / / / /
CE bolnica 5 8 6 5 5 4 5 3 4 6 6 7
Trbovlje* 2 3 4 4 4 / / / / / / /
Zagorje 4 5 4 4 4 5 2 2 3 5 4 4
Iskrba 2 2 2 0,8 1 1 1 1 4 5 2 2
Deskle 3 4 2 3 4 4 2 3 3 7 8 4
Šoštanj 9 5 4 5 8 9 9 4 9 8 5 6
Topolšica 3 3 4 4 10 7 5 5 6 3 3 4
Zavodnje 5 4 5 3 4 13 4 4 67 12 8 80
Veliki vrh 3 2 2 3 6 11 7 7 9 8 10 20
Graška gora 4 3 3 4 8 12 9 7 11 11 7 8
Velenje 7 3 2 3 4 10 6 6 8 7 9 8
Pesje 9 3 2 3 4 8 6 7 7 9 9 9
Škale 5 5 5 5 6 10 6 4 9 7 6 7
Mobilna TEŠ 5 3 4 5 5 9 11 8 6 6 6 6
Sv. Mohor 10 8 11 12 5 4 5 5 5 7 3 3
LJ Center 3 6 4 4 3 4 3 1 3 2 2 7
Zadobrova 5 4 4 3 3 2 3 3 3 3 4 4
CE Gaji 4 4 2 2 5 3 5 1 3 4 4 2
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Raven onesnaženosti zunanjega zraka z SO2 se je od začetka meritev leta 1992 do leta 2021
močno znižala. Podatki do leta 2000 so na voljo v poročilih o Kakovosti zraka v Sloveniji pred letom
2018. Letna raven, najvišja urna raven in najvišja dnevna raven po letu 2000 za posamezna merilna
mesta so podane v tabelah 12.6, 12.7 in 12.8. Letne ravni SO2 od leta 1992 dalje so prikazane na
sliki 12.6. Znatno znižanje letnih ravni (slika 12.6 in tabela 12.6) je posledica zmanjšanja izpustov
(slika 12.1). Ravni na merilnih mestih državne mreže so do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile
na zelo nizki ravni. Na merilnih mestih okoli obeh termoelektrarn so bile razlike med posameznimi
Poročilo kakovost zraka 2021 133
leti nekoliko višje in so odvisne od intenzivnosti obratovanja termoelektrarn ter vremenskih razmer.
Posebej so očitna znižanja ravni po vgradnji čistilnih naprav na posameznih blokih termoelektrarn
(slika 12.6). Konec leta 2014 je z obratovanjem prenehala Termoelektrarna Trbovlje, maju 2017 so
se zaključile meritve onesnaženosti zraka v vplivni okolici. V tabele 12.6 do 12.8 smo vključili tudi
podatke za merilni mesti Zadobrova in Mobilna TEŠ.
0
25
50
DMKZ
0
50
TES
19
92
19
93
19
94
19
95
19
96
19
97
19
98
19
99
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
25
50
75
TETLe
tn
a 
ra
ve
n 
SO
2 
(
g 
/ m
3 )
Slika 12.6: Letne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ in merilnih mestih v okolici TEŠ in TET za posamezna
leta. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila
(vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje letno
kritično vrednost za zaščito vegetacije.
Poročilo kakovost zraka 2021 134
Ta
be
la
12
.6
:
Le
tn
e
ra
vn
iS
O
2
(µ
g/
m
3 )
za
ob
do
bj
e
20
00
-2
02
1.
R
av
ni
,k
ip
re
se
ga
jo
kr
iti
čn
o
vr
ed
no
st
za
za
šč
ito
ve
ge
ta
ci
je
,s
o
na
pi
sa
ne
v
kr
ep
ki
pi
sa
vi
.
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
LJ
Fi
go
ve
c
10
9
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
LJ
B
ež
ig
ra
d
10
11
9
11
8
5
4
3
2
4
2
3
6
4
3
4
6
5
4
4
3
4*
LJ
C
en
te
r
/
/
/
/
/
/
/
/
/
6
5
4
4
2
2
2
2
2
1
5
4
2
M
B
Ti
to
va
13
10
8
9
8
8
5
3
2
5
/
3
4
/
/
/
/
/
/
/
/
/
C
E
bo
ln
ic
a
17
15
10
10
11
9
7
5
5
5
6
6
7
4
3
5
6
6
7
4
3
3
Tr
bo
vl
je
18
14
15
16
9
15
7
3
2
5
3
7
7
4
4
6
7
5
4
4
2
3*
H
ra
st
ni
k
23
17
22
8
15
10
9
6
5
4
4
5
5
6
3
4
6
5
4
2*
/
/
Za
go
rje
18
18
16
21
20
12
6
5
4
/
8
7
3
5
5
3
5
3
4
3
3
3
N
G
G
rč
na
/
/
6
7
7
7
7
7
8
4
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
M
S
R
ak
ič
an
/
/
5
5
5
5
6
5
6
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
Is
kr
ba
1,
6
1,
4
1,
3
1,
8
0,
9
1,
4
1,
2
0,
8
1,
8
1,
3
1,
3
1
0,
9
0,
4
0,
5
0,
5
0,
3
0,
4
1,
0
0,
7
0,
8*
0,
8
Š
oš
ta
nj
52
51
43
24
13
11
8
9
6
4
7
5
7
4
5
4
2
3
3
3
2
3
To
po
lš
či
ca
18
11
15
16
6
5
4
3
2
3
3
3
3
2
3
5
3
5
4
3
2
3
Ve
lik
iv
rh
56
52
56
45
30
33
20
14
8
5
6
6
7
4
4
4
3
4
7
3
2
4
Za
vo
dn
je
31
21
23
15
8
12
8
6
3
6
6
4
4
5
3
2
2
3
4
4
3
4
Ve
le
nj
e
7
5
8
8
6
4
5
3
4
2
2
3
4
1
3
3
3
4
4
3
3
4
G
ra
šk
a
go
ra
34
15
21
10
6
6
6
5
4
3
2
2
2
3
3
4
4
7
5
4
3
4
Pe
sj
e
/
/
/
15
7
6
4
5
6
4
6
5
4
4
5
6
6
7
6
4
3
4
Š
ka
le
19
10
14
12
8
8
3
3
4
5
6
7
8
7
6
5
5
8
5
5
2
4
M
ob
iln
a
TE
Š
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
2
2
3
3
4
3
4
K
ov
k
53
40
10
52
61
30
12
9
12
8
8
11
10
8
7
6
5
/
/
/
/
/
D
ob
ov
ec
35
39
40
28
31
23
6
7
8
6
6
8
7
7
6
6
8
/
/
/
/
/
K
um
10
18
/
/
4
6
4
7
9
5
8
4
6
5
4
4
5
/
/
/
/
/
R
av
en
sk
a
va
s
45
51
67
59
43
42
17
14
9
8
9
11
9
9
7
6
6
/
/
/
/
/
Ze
le
na
tra
va
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
5
7
4
5
/
/
/
/
/
/
V
na
jn
ar
je
6
7
8
10
/
8
4
4
3
/
3
3
3
3
6
4
3
6
/
/
/
/
C
E
G
aj
i
20
6
/
8
5
3
1
/
/
/
/
/
/
6
5
5
4
5
6
8
10
1
E
IS
K
rš
ko
51
46
46
55
37
36
23
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
S
v
.M
oh
or
/
/
/
/
10
12
12
14
/
12
15
3
4
4
4
5
3
4
5
6
7
4
Za
do
br
ov
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
3
2
2
*
Po
da
tk
is
o
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v.
O
po
m
ba
:
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
19
92
-2
00
0
so
na
vo
ljo
v
[3
1]
.
Poročilo kakovost zraka 2021 135
Ta
be
la
12
.7
:
N
aj
vi
šj
e
ur
ne
ra
vn
iS
O
2
(µ
g/
m
3 )
za
ob
do
bj
e
20
00
–2
02
1.
R
av
ni
,k
ip
re
se
ga
jo
m
ej
no
vr
ed
no
st
so
na
pi
sa
ne
v
kr
ep
ki
pi
sa
vi
.
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
LJ
Fi
go
ve
c
12
8
46
8
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
LJ
B
ež
ig
ra
d
18
4
27
3
15
7
20
2
12
9
94
81
46
58
93
29
77
48
41
45
26
29
34
25
23
37
7*
LJ
ce
nt
er
/
/
/
/
/
/
/
/
/
78
22
33
37
20
28
28
22
14
10
20
47
8
M
B
Ti
to
va
11
7
18
0
89
70
64
58
60
21
32
35
68
56
/
/
/
/
/
/
/
/
/
C
E
bo
ln
ic
a
37
9
66
6
22
4
61
9
39
6
15
7
90
76
82
37
64
21
0
89
43
41
36
36
40
62
26
38
43
Tr
bo
vl
je
63
4
55
2
81
1
75
8
52
1
84
8
37
9
26
4
65
76
52
90
87
40
44
22
23
26
21
15
15
8*
H
ra
st
ni
k
72
0
73
1
21
68
50
7
17
99
54
9
13
4
26
0
81
52
46
22
8
10
3
44
69
16
39
33
27
18
*
/
/
Za
go
rje
65
3
11
11
78
8
69
3
11
65
95
4
18
3
83
11
2
/
57
37
75
31
44
23
15
34
35
11
27
16
N
G
G
rč
na
/
/
64
13
1
89
98
80
64
35
52
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
M
S
R
ak
ič
an
/
/
58
55
45
53
54
64
49
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
Is
kr
ba
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
28
17
11
*
25
Š
oš
ta
nj
28
55
20
99
20
00
13
92
93
7
64
2
10
28
64
3
36
0
34
2
13
57
12
4
48
5
21
6
33
3
39
6
75
47
61
39
21
6
71
To
po
lš
či
ca
98
7
83
5
13
50
81
2
29
1
28
4
28
8
14
4
21
1
11
8
52
13
0
92
92
90
52
35
44
16
6
28
20
0
37
Ve
lik
iv
rh
16
78
15
69
14
50
13
20
13
29
11
10
77
1
53
5
56
1
34
4
26
9
63
6
88
7
41
5
30
1
14
3
14
8
23
7
29
7
93
87
11
4
Za
vo
dn
je
11
87
95
4
15
36
94
7
68
0
11
06
73
1
25
2
16
4
57
7
98
43
3
15
0
&
38
8
96
27
4
86
10
3
21
9
34
7
16
6
11
51
Ve
le
nj
e
56
3
18
7
72
5
36
1
16
4
21
0
86
87
15
1
37
11
0
89
93
60
19
14
0
24
15
25
22
25
44
G
ra
šk
a
go
ra
15
05
99
0
10
24
82
4
46
3
49
7
17
5
50
9
24
2
34
5
10
6
14
8
10
7
53
76
57
12
7
60
18
8
23
8
11
0
12
1
Pe
sj
e
/
/
/
49
5
19
8
25
6
16
2
11
8
19
2
51
81
81
75
96
75
18
4
63
39
37
21
29
41
Š
ka
le
/
/
52
2
39
6
22
0
26
2
18
4
10
0
16
1
10
4
81
19
0
13
1
67
75
23
0
61
47
42
10
8
26
91
M
ob
iln
a
TE
Š
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
19
1
51
43
57
34
50
54
K
ov
k
12
37
14
51
70
2
18
06
15
14
10
63
51
1
95
8
31
2
38
9
15
9
20
1
56
4
68
1
28
6
28
65
/
/
/
/
/
D
ob
ov
ec
40
73
39
78
40
43
29
10
40
56
16
62
22
90
20
88
29
9
45
6
20
9
10
36
20
0
34
3
27
7
26
23
/
/
/
/
/
K
um
11
31
68
5
12
10
12
03
11
12
5
89
60
99
66
19
2
11
5
48
39
94
/
/
/
/
/
R
av
en
sk
a
va
s
14
71
13
97
20
93
13
78
17
79
32
75
59
0
22
0
43
7
35
2
56
0
52
8
25
4
15
7
75
27
21
/
/
/
/
/
Ze
le
na
tra
va
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
13
5
31
8
68
36
/
/
/
/
/
V
na
jn
ar
je
/
37
4
24
8
23
2
32
7
21
2
11
5
11
5
52
/
45
85
75
63
10
1
47
58
64
/
/
/
/
C
E
G
aj
i
35
6
35
5
28
9
74
22
2
67
/
/
/
/
/
/
55
47
4
37
13
6
49
38
34
43
97
E
IS
K
rš
ko
86
8
14
73
14
04
14
27
87
7
83
6
11
08
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
S
v.
M
oh
or
/
/
/
/
13
85
41
6
45
5
74
/
82
66
*
59
37
46
52
35
58
42
31
27
19
30
Za
do
br
ov
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
17
12
10
*
Po
da
tk
is
o
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v.
O
po
m
ba
:
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
19
92
-2
00
0
so
na
vo
ljo
v
[3
1]
.
Poročilo kakovost zraka 2021 136
Ta
be
la
12
.8
:
N
aj
vi
šj
e
dn
ev
ne
ra
vn
iS
O
2
(µ
g/
m
3 )
za
ob
do
bj
e
20
00
–2
02
1.
R
av
ni
,k
ip
re
se
ga
jo
m
ej
no
vr
ed
no
st
,s
o
na
pi
sa
ne
v
kr
ep
ki
pi
sa
vi
.
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
LJ
Fi
go
ve
c
56
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
LJ
B
ež
ig
ra
d
67
35
38
59
38
33
41
14
14
36
19
25
13
19
14
21
17
15
10
10
4*
LJ
ce
nt
er
/
/
/
/
/
/
/
/
/
33
14
14
20
6
11
11
6
7
3
16
9
7
M
B
Ti
to
va
75
36
37
35
22
31
24
11
22
28
12
19
27
/
/
/
/
/
/
/
/
/
C
E
bo
ln
ic
a
16
5
10
2
11
1
72
10
0
44
35
15
20
22
26
22
34
15
23
12
15
15
20
11
9
8
Tr
bo
vl
je
13
4
24
6
32
8
10
0
84
12
9
43
23
19
19
18
29
35
*
15
16
16
19
14
12
10
8
4*
H
ra
st
ni
k
13
3
18
4
23
5
93
62
5
86
44
30
23
25
21
39
27
19
23
12
11
19
11
5*
/
/
Za
go
rje
15
7
39
1
31
5
13
6
56
1
15
8
47
19
14
29
37
26
13
21
9
12
21
12
5
8
5
N
G
G
rč
na
/
/
25
23
47
22
24
19
17
12
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
M
S
R
ak
ič
an
/
/
16
29
15
33
20
16
28
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
Is
kr
ba
/
/
/
/
/
/
/
/
/
38
10
15
15
6
10
10
4
10
7
5
3*
5
Š
oš
ta
nj
56
0
52
6
55
3
28
8
16
5
11
6
30
8
78
54
33
85
28
44
41
25
33
16
16
19
10
14
9
To
po
lš
či
ca
25
5
85
25
4
82
10
2
42
29
22
26
19
10
13
12
12
15
17
9
10
13
9
17
10
Ve
lik
iv
rh
38
3
26
9
34
4
41
3
26
3
19
1
10
6
72
10
1
42
28
42
51
37
29
25
23
37
33
57
10
20
Za
vo
dn
je
34
4
14
0
44
2
18
2
72
22
1
85
49
40
69
22
32
18
51
14
22
15
22
43
57
29
80
Ve
le
nj
e
60
54
57
66
64
27
24
26
22
10
14
15
13
5
9
14
12
9
10
6
9
10
G
ra
šk
a
go
ra
34
3
12
6
19
6
88
99
59
55
72
30
27
17
19
15
14
13
15
16
19
23
33
16
12
Pe
sj
e
/
/
/
82
55
31
32
29
31
14
25
19
24
18
17
34
15
13
20
14
11
9
Š
ka
le
13
9
68
13
1
75
55
66
41
33
19
23
25
24
29
25
19
28
14
17
21
12
9
10
M
ob
iln
a
TE
Š
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
17
11
10
11
10
17
11
K
ov
k
36
0
29
3
25
8
38
3
84
4
21
9
88
65
38
36
29
56
52
65
23
15
15
/
/
/
/
/
D
ob
ov
ec
84
1
15
16
69
5
33
2
83
7
34
6
19
6
12
7
41
10
2
35
11
0
36
58
32
17
16
/
/
/
/
/
K
um
16
5
22
9
/
/
78
10
1
6
25
41
30
37
18
30
19
14
24
28
/
/
/
/
R
av
en
sk
a
va
s
35
3
60
1
58
0
32
5
82
4
49
0
12
0
55
67
42
38
72
38
30
25
19
17
/
/
/
/
/
Ze
le
na
tra
va
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
28
26
31
12
/
/
/
/
/
/
V
na
jn
ar
je
49
56
53
51
83
57
42
42
22
/
20
28
16
*
16
21
14
12
31
/
/
/
/
C
E
G
aj
i
12
0
40
38
41
45
28
20
/
/
/
/
/
/
20
30
11
12
14
14
20
20
5
E
IS
K
rš
ko
31
7
24
0
28
5
35
6
34
7
27
6
28
0
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
S
v.
M
oh
or
/
/
/
/
11
4
41
90
49
*
/
36
41
*
31
28
14
29
15
17
22
14
12
14
12
Za
do
br
ov
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
3
2
5
*
Po
da
tk
is
o
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v.
O
po
m
ba
:
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
19
92
-2
00
0
so
na
vo
ljo
v
[3
1]
.
Poročilo kakovost zraka 2021 137
13. Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid (CO) je plin brez barve, vonja in okusa. To pomeni, da ga s človeškimi čutili
ne moremo videti, okusiti ali vonjati. CO je toksičen, lahko povzroči glavobol, v velikih količinah in
ob daljši izpostavljeosti celo smrt. Nastaja zaradi nepopolnega zgorevanja v kuriščih in motorjih
z notranjim izgorevanjem ter pri tehnoloških procesih v industriji. Življenska doba CO v zraku je
približno 2 meseca, daljša je v višjih legah. CO prispeva k tvorbi ozona in posledično k segrevanju
ozračja. Raven onesnaženosti zunanjega zraka s CO je na merilnih mestih DMKZ že vrsto let pod
mejno vrednostjo za varovanje zdravja (tabela 13.1).
13.1 Izpusti
Letni izpusti CO so v Sloveniji leta 2020 znašali 87 tisoč ton. V obdobju 1980-2020 so se
zmanjšali za 71 % (slika 13.1). Največji, skoraj dvotretjinski delež k skupnim izpustom CO, je v letu
2020 prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (slika 13.2). V preteklosti je
večinski delež izpustov CO izhajal iz prometa. Emisije so se znižale zaradi napredka tehnologije
bencinskih motorjev in uvedbe katalizatorjev. Glavni delež danes prispevajo mala kurišča, predvsem
zaradi uporabe trdnih goriv v zastarelih kurilnih napravah.
Podrobne informacije o izpustih ogljikovega monoksida (CO) in metodologiji izračuna izpustov
so na voljo v [8].
Poročilo kakovost zraka 2021 138
Slika 13.1: Letni izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji
Slika 13.2: Izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji v letu 2020
13.2 Zahteve za kakovost zraka
V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [4] je predpisana mejna vrednost za zaščito zdravja, in
sicer kot 8-urna mejna vrednost . Mejna vrednost ter smernice WHO so prikazane v tabeli 13.1.
Poročilo kakovost zraka 2021 139
Tabela 13.1: Mejna vrednost za ogljikov monoksid [4], ter smernice WHO [29]
Cilj Čas merjenja Vrednost WHO
Mejna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 10 mg/m3 10 mg/m3
1 ura 30 mg/m3
13.3 Ravni onesnaženosti
Ravni ogljikovega monoksida so na območju Slovenije nizke, v zadnjih desetih letih so najvišje
dnevne 8-urne povprečne vrednosti pod spodnjim ocenjevalnim pragom (5 µg/m3). Zakonodaja
določa, da lahko ravni CO v prihodnje ocenimo z indikativnimi meritvami, subjektivno oceno ali
modelskimi rezultati. Glede na rezultate dolgotrajnih meritev v Sloveniji v okviru projekta Sinica
meritev CO v merilni mreži ARSO nismo načrtovali. Tako so bile v letu 2021 v začetku januarja
zaključene meritve v LJ Bežigrad, v juniju, s pričetkom delovanja nove postaje tudi v Trbovljah.
V okviru enoletnih meritev v Desklah smo od aprila do decembra 2021 na tej lokaciji merili tudi
ravni CO. Podatki za leto 2021 z vseh merilnih mest, ki so podani v tabeli 13.2 in prikazani na
sliki 13.4, so torej zgolj informativni. V času izvajanja meritev so ravni primerljive s prejšnjimi leti in
so nižje od mejne vrednosti. Na vseh merilnih mestih v Sloveniji so ravni CO že več let nižje tudi
od priporočenih vrednosti svetovne zdravstvene organizacije. Na sliki 13.3 so prikazani rezultati
modelskega izračuna najvišjih 8-urnih vrednosti CO v letu 2021. Ravni CO so povišane v okolici
Ljubljane in Maribora, vendar so precej nižje od predpisane mejne vrednosti 10 mg/m3.
Tabela 13.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), letna raven (Cp) in najvišja 8-urna raven (Cmax) v mg/m3,
število preseženih mejnih vrednosti (MV) in smernic WHO v letu 2021.
Leto 8 ur 1ura
% pod Cp Cmax MV WHO
LJ Bežigrad* 3 0.4 0.7 0 0
Trbovlje* 41 0.8 2.0 0 0
Deskle* 70 0.2 1.6 0 0
* Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada meritev.
Poročilo kakovost zraka 2021 140
Slika 13.3: Modelski izračun najvišje 8-urne vrednosti CO v letu 2021
D
es
kl
e*
Tr
bo
vl
je
*
0.5
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
U
rn
a 
ra
ve
n 
CO
 (m
g/
m
3 )
Slika 13.4: Urna raven CO na merilnih mestih DMKZ v letu 2021. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena
raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna
vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje povprečno letno raven.
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2021 141
14. Benzen
Benzen je aromatska ogljiko-vodikova spojina s formulo C6H6, ki je vezana v obroč. Je bistra,
brezbarvna, lahko hlapna in zelo vnetljiva tekočina. Spada med nemetanske hlapne organske
spojine - NMVOC (Non Methane Volatile Organic Compounds), ki predstavljajo širok spekter snovi
in nekatere med njimi škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. V telo prihajajo preko respiratornega
sistema. Benzen je kancerogena spojina, saj ob dolgotrajni izpostavljenosti vpliva na spremembo
genetskega materiala v celicah. Kronična izpostavljenost lahko poškoduje kostni mozeg, kar
povzroča zmanjšanje števila belih in rdečih krvnih celic in posledično vodi v razvoj levkemije [36].
Te snovi povečujejo tudi tvorbo prizemnega ozona in posredno vplivajo na učinek tople grede.
Benzen je dokaj stabilna spojina, ki lahko v ozračju ostane več dni in se zato lahko prenaša na
daljše razdalje. Iz ozračja se izloča s pomočjo fotokemičnih reakcij, ki vodijo do tvorbe ozona. Glavni
vir izpustov benzena je gorenje biomase v procesu kurjenja biomase, posebno v malih kuriščih, in
gorenje fosilnih goriv, kot sta dizel in bencin, ki najpogsteje nastajata v prometu. Poleg tega nastaja
tudi pri industrijskih procesih, saj se uporablja kot topilo, razredčilo in v drugih proizvodnih procesih.
Prisoten je tudi v cigaretnem dimu. Naravni viri teh spojin so požari, pretvorba organske usedline v
fosilna goriva in vulkanski izbruhi [36], [37].
14.1 Izpusti
Benzen v državnih evidencah onesnaževal zraka ne nastopa kot samostojno onesnaževalo.
Izpusti benzena so zajeti med izpuste vseh nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC).
NMVOC so pomembni tudi kot predhodniki ozona. Izpusti NMVOC so se od leta 1990 več kot
prepolovili. Najbolj, skoraj za faktor 10, so se zmanjšali izpusti NMVOC iz cestnega prometa, kot
posledica uvajanja katalizatorjev in ukrepov za zmanjševanje izhlapevanja bencina iz motornih
vozil. Največji delež k skupnim izpustom NMVOC so v letu 2020 prispevali industrijski procesi in
raba topil (38 %). Znaten del izpustov prispevajo male kurilne naprave, ki so predvsem produkti
nepopolnega zgorevanja v zastarelih kurilnih napravah na les. Izpusti NMVOC po posameznih virih
so prikazani na slikah 14.1 in 14.2.
Podrobne informacije o izpustih benzena in metodologiji izračuna izpustov so na voljo v [8].
Poročilo kakovost zraka 2021 142
Slika 14.1: Letni izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin po sektorjih v Sloveniji.
Slika 14.2: Izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin po sektorjih v Sloveniji v letu 2020.
Poročilo kakovost zraka 2021 143
14.2 Zahteve za kakovost zraka
Mejna vrednost za benzen je predpisana v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [4]. Prikazana
je v tabeli 14.1. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) podaja mejno vrednost za benzen 1,7
µg/m3. [36].
Tabela 14.1: Mejna vrednost za benzen.
Cilj Čas merjenja Vrednost WHO
Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 5 µg/m3 1,7 µg/m3
14.3 Ravni onesnaženosti
V okviru merilne mreže DMKZ stalno merimo ravni benzena na merilnih mestih Ljubljana
Bežigrad in Maribor Titova. V letu 2021 so se izvajale kampanjske meritve v obdobju enega leta
tudi na lokaciji Deskle. Poleg meritev na stalnih merilnih mestih DMKZ so v poročilu upoštevani
podatki o ravneh benzena iz dveh merilnih mest dopolnilne merilne mreže, Ljubljana Center in
Medvode. V letu 2021 so bile izmerjene povprečne letne ravni benzena na vseh merilnih mestih
približno enake in tako kot že vsa leta poprej pod mejno vrednostjo (tabela 14.2). Najvišja letna
povprečna vrednost je bila izmerjena na lokaciji Ljubljana Center, in sicer 1,8 µg/m3 s precej slabšo
razpoložljivostjo podatkov v primerjavi z ostalimi lokacijami, zgolj 33 %.
Iz slike 14.3 je razvidno, da so višje ravni benzena izmerjene v hladnejši polovici leta, kar je
posledica večjih izpustov individualnih kurišč zaradi povečane potrebe po ogrevanju, ter slabših
vremenskih pogojev za prevetritev ozračja. Na lokaciji Deskle so bile ravni še posebno visoke
v januarju in februarju, medtem ko so bile povprečne vrednosti v aprilu in maju precej podobne
vrednostim na ostalih merilnih mestih. V poletnem času so bile vrednosti precej nizke na vseh
lokacijah, z oktobrom pa so začele ponovno naraščati. Povprečni dnevni hod ravni benzena ni
izrazit za merilni mesti Ljubljana Bežigrad in Maribor Titova, kot je prikazano na sliki 14.4. Na
lokaciji Deskle je opazen večji vrh v popoldansko večernih urah.
Najvišja vrednost, 25,9 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Deskle v januarju, medtem
ko je bila na lokaciji Ljubljana Bežigrad izmerjena najvišja vrednost 11,1 µg/m3 ter na lokaciji
Maribor Titova 8,7 µg/m3 v mesecu decembru.
Tabela 14.3 in slika 14.5 prikazujeta primerjavo ravni benzena po letih. Najvišje vrednosti so
izmerjene ne lokaciji Ljubljana Center, z izjemo leta 2020, kjer so bile izmerjene vrednosti precej
podobne na vseh lokacijah. Trend meritev je v zadnjih desetih letih precej enakomeren. Manjša
medletna variabilnost je posledica spremenljivih meteoroloških pogojev in delno tudi vpliva sprejetih
ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 v letu 2020.
Poročilo kakovost zraka 2021 144
Tabela 14.2: Razpoložljivost urnih podatkov (% pod) in povprečne letne ravni (Cp) benzena v µg/m3.
% pod Cp
LJ Bežigrad 67 1,1
MB Titova 81 1,1
Deskle 90 1,0
LJ Center 33 1,8
Medvode 80 0,9
Tabela 14.3: Povprečna letna raven benzena (µg/m3) za obdobje 2007 - 2021
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
LJ Bežigrad 1,4 1,6 1,0 1,3 1,9 / 1,5 1,1 1,2 1,1
MB Titova 1,6 1,8 1,5 1,6 1,4 0,7 0,7* 1,5 1,1 1,1
LJ Center / / / / / 3,0 2,4 2,2 1,3 1,8*
Medvode / / / / / / 1,4 1,2 1,2 0,9
* Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada meritev.
0
2
4
6
8
10
LJ Be igrad
0
2
4
6
8
MB Titova
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
5
10
15
20
25
Deskle
Ur
na
 ra
ve
n 
be
nz
en
a 
(
g 
/ m
3 )
Slika 14.3: Porazdelitev urnih ravni benzena po mesecih v letu 2021. Prikazani so 5. in 95. percentil
(spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna vodoravna
črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2021 145
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5 LJ Be igrad
delovni dan
vikend
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5 MB Titova
delovni dan
vikend
1:0
0
2:0
0
3:0
0
4:0
0
5:0
0
6:0
0
7:0
0
8:0
0
9:0
0
10:
00
11:
00
12:
00
13:
00
14:
00
15:
00
16:
00
17:
00
18:
00
19:
00
20:
00
21:
00
22:
00
23:
00
24:
00
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5 Deskle
delovni dan
vikend
Po
vp
re
na
 u
rn
a 
ra
ve
n 
be
nz
en
a 
v 
dn
ev
u
Slika 14.4: Urni potek ravni benzena v letu 2021 na postajah Ljubljana Bežigrad, Maribor Titova in Deskle.
Poročilo kakovost zraka 2021 146
Slika 14.5: Povprečne letne ravni benzena po letih na postajah LJ Bežigrad, MB Titova, LJ Center in
Medvode. Posamezne ravni na merilnih postajah so prikazane z različno obarvanimi stolpci.
Poročilo kakovost zraka 2021 147
15. Živo srebro v zraku
Živo srebro kroži v okolju kot rezultat naravnih in človekovih (antropogenih) aktivnosti. Globalno
je največji vir antropogenih emisij živega srebra obrtno in maloserijsko pridobivanje zlata. Sledijo
zgorevanje premoga, proizvodnja barvnih kovin in proizvodnja cementa.
Količina živega srebra, sproščenega v atmosfero, se je povečala s pričetkom industrijske dobe.
Največji delež živega srebra v atmosferi predstavljajo pare elementarnega živega srebra. Te v
ozračju krožijo do enega leta, zato se lahko na široko razpršijo in od virov emisij prepotujejo na
tisoče kilometrov. Večina živega srebra v vodi, tleh, usedlinah ter v rastlinah in živalih je v obliki
anorganskih živosrebrnih soli in organskih oblik živega srebra (npr. metilnega živega srebra). Kadar
je anorganska oblika živega srebra vezana na delce v zraku ali v plinasti obliki, se iz atmosfere
zlahka odstrani s padavinami, iz zraka pa se izloča tudi s suhim usedanjem. Glavni mehanizem
za transport živega srebra iz ozračja v površinske vode je mokro usedanje. Tudi po tem, ko se
odloži, se živo srebro ponavadi ponovno vrne v ozračje bodisi kot plin, bodisi pridruženo delcem,
in se ponovno odlaga drugje. Medtem ko kroži med atmosfero, zemljo in vodo, je živo srebro
podvrženo vrsti zapletenih kemijskih in fizikalnih procesov in mnogih od njih še vedno ne razumemo
popolnoma.
Živo srebro se intenzivno nabira v vodni prehranjevalni verigi. Deponirano živo srebro lahko
določeni mikroorganizmi pretvorijo v metilno živo srebro. Le-to je visoko neurotoksična oblika
živega srebra, ki se vgradi v tkiva rib, školjk in živali, ki jih ribe jedo. Plenilski organizmi na vrhu
prehranjevalne verige na splošno vsebujejo višje ravni živega srebra. Skoraj vse živo srebro, ki se
nabira v ribjem tkivu, je metilno živo srebro. Anorgansko živo srebro, ki se manj učinkovito absorbira
in se lažje izloči iz telesa kot metilno živo srebro, ni podvrženo bioakumulaciji [38].
Izpostavljenost živemu srebru ogroža človekovo zdravje s številnimi, pogosto nepopravljivimi
strupenimi učinki. Najbolj ogroženi so otroci, ki so lahko izpostavljeni metilnemu živemu srebru že
v maternici, če se mati prehranjuje z onesnaženimi ribami in školjkami. Ta izpostavljenost lahko
negativno vpliva na rastoče možgane in živčni sistem nerojenih otrok ter kasneje vpliva na njihovo
kognitivno mišljenje, spomin, pozornost, jezik, fine motorične sposobnosti in vizualne prostorske
spretnosti.
Poročilo kakovost zraka 2021 148
15.1 Izpusti
Letni izpusti živega srebra (Hg) so v Sloveniji leta 2020 podobno kot v preteklih letih znašali
manj kot 0,2 tone. V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za 47 %. Največji delež k skupnim
državnim izpustom živega srebra je v letu 2020 prispevala raba goriv v industriji (35 %), sledijo
industrijski procesi in raba topil (23 %). Sektorja proizvodnje elektrike in toplote ter ravnanje z
odpadki sta prispevala vsak po 16 %. Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h
Konvenciji CLRTAP [11 ], saj skupne državne količine izpustov živega srebra ne presegajo vrednosti
iz leta 1990. Izpusti živega srebra po glavnih sektorjih so prikazani na slikah 15.1 in 15.2.
Slika 15.1: Letni izpusti živega srebra po sektorjih v Sloveniji
Poročilo kakovost zraka 2021 149
Slika 15.2: Izpusti živega srebra po sektorjih v Sloveniji v letu 2021
15.2 Ravni onesnaženosti
Meritve ravni celotnega živega srebra v zraku izvajamo le na mednarodnem merilnem mestu
Iskrba. Z meritvami smo skladno z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih
aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [5] pričeli v letu 2008. Zaradi velikih težav z lastnim
merilnikom od leta 2017 dalje za izvajanje teh meritev najemamo inštrument Inštituta Jožef Stefan
z drugačno merilno tehniko. Hkrati smo takrat prešli na tako imenovani indikativni režim meritev, s
katerim zagotavljamo najmanj 14-odstotno pokritost z meritvami na letnem nivoju. Povprečna raven
Hg v zraku v letu 2021, izmerjena s tem inštrumentom, znaša 1,4 ng/m3. Ker so bile vrednosti po
letu 2017 izmerjene z drugo merilno tehniko kot predhodne, jih na sliki 15.3 podajamo v drugačni,
modri barvi. V letu 2020 je potekala prenova merilnega mesta, zato smo meritve ravni Hg v zraku
lahko izvajali le v prvi polovici leta. Pokritost z veljavnimi meritvami Hg v zraku na letnem nivoju je
bila v letih od 2009 do 2021, z izjemo leta 2012, manjša od 75 odstotkov, zato rezultate teh meritev
podajamo zgolj kot informativne vrednosti.
V letu 2021 je povprečna letna raven Hg v zraku znašala 1,5 ng/m3. Iz tabele 15.1 in slike
15.3 je razvidno, da je bila povprečna letna raven Hg nekoliko višja kot v preteklem letu in v obdobju
od leta 2017 dalje, odkar uporabljamo enako merilno tehniko, kaže rahel trend naraščanja.
Tabela 15.1: Povprečne letne ravni živega srebra v zraku v ng/m3 na merilnem mestu Iskrba od leta 2009
dalje.
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
1,6 1,3 1,2 0,8 0,8 0,8 0,5 0,5 1,0 1,4 1,2 1,4 1,5
Poročilo kakovost zraka 2021 150
Slika 15.3: Letne ravni živega srebra na Iskrbi od leta 2009 dalje
Poročilo kakovost zraka 2021 151
15.3 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi
Povprečna letna raven Hg v zraku izmerjena v Sloveniji v letu 2021 je znašala 1,5 ng/m3, kar je
za 0,1 ng/m3višje kot v preteklem letu. To nas je glede na lestvico EMEP uvrstilo med s Hg v zraku
bolj onesnažena področja v Evropi [39].
Slika 15.4: Geografska porazdelitev živega srebra v zraku v Evropi v letu 2020 na neobremenjenih merilnih
mestih [39]
Poročilo kakovost zraka 2021 152
16. Kakovost padavin
Na kemijsko sestavo padavin vplivajo ravni onesnačenosti zraka s posameznimi onesnaževali,
zato je kemijska sestava padavin eno izmed meril onesnaženosti zraka. Padavine sperejo onesna-
ževala iz ozračja in povzročijo usedanje le-teh na površino zemlje. Raven usedanja posameznega
onesnaževala je odvisna tako od njegove koncentracije v zraku kot tudi od količine padavin, ki
onesnaževalo spere iz ozračja. Velik vpliv na ravni onesnaževal v zraku in posledično v padavinah
ima gibanje zračnih mas, pri čemer prihaja do razporejanja in prenosa le-teh na velike razdalje.
V mirnem ozračju pa na koncentracije onesnaževal, bolj vplivajo lokalne razmere. Koncentracije
natrijevih in kloridnih, pa tudi kalcijevih in sulfatnih ionov so v neposredni povezavi z gibanjem
zračnih mas in oddaljenostjo od morja (slika 16.6).
Z vidika vplivov na okolje, je eden pomembnejših parametrov kakovosti padavin njihova kislost.
Posledice kislih padavin se odražajo na življenju rastlin živali in ljudi, kislost padavin pa vpliva
tudi na erozijo naravnega okolja ter stavb in kovinskih konstrukcij. Bolj kot so padavine kisle, bolj
negativno vplivajo na naše okolje.
Na kislost padavin odločilno vplivajo predvsem produkti oksidacije najpogostejših onesnaževal
v zraku (SO2, NOx, CO, ogljikovodiki). Ti v obliki disociiranih kislin ( CO2−3 , Cl
−) povzročajo kislost
padavin. H kislosti padavin lahko v manjši meri prispevajo tudi specifična onesnaževala kot so
fluoridi (F−), fosfati (PO3−4 ) in organske kisline. Te spojine se pojavljajo v nižjih koncentracijah
kot žveplove in dušikove spojine. Kislost padavin je odvisna tudi od razmerja anionov disociiranih
kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko
kationi (Na+, K+, Mg2+, Ca2+, NH+4 ) padavine nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. V skladu z
mednarodnim dogovorom so kisle padavine tiste, katerih pH vrednost je manjša od 5,6 [40].
Zračne mase občasno prinesejo k nam tudi puščavski prah, ki vsebuje znatne količine kar-
bonatov, sulfatov in nekatere kovine, kot so aluminij, železo in stroncij. Višje ravni amonijevih
ionov povezujemo z višanjem temperature tal predvsem v poletnem času in posledično z z večjo
mikrobiološko aktivnostjo v njih, kot tudi s povečanimi kmetijskimi aktivnostmi, torej je njihova
koncentracija pogojena predvsem z lokalnim vplivom. Povečane kmetijske aktivnosti na lokalnem
nivoju vplivajo tudi na ravni dušika nitratnega izvora.
Pomemben vpliv na okolje ima tudi usedanje anorganskih hranil, predvsem nitratov (NO−3 ) in
fosfatov (PO3−4 ) v ekosisteme. Ta proces imenujemo evtrofikacija in tako v sladki kot v slani vodi
vodi do prekomernega razraščanja vodnih rastlin predvsem v mirujočih in počasi tekočih vodah. Pri
bakterijski razgradnji odmrlega rastlinja prihaja do velike porabe kisika, ki tako ni na voljo ribam in
žuželkam. Odmiranje teh organizmov pa problem evtrofikacije le še povečuje.
Poročilo kakovost zraka 2021 153
Velik vpliv na živa bitja imajo tudi težke kovine in policiklični aromatski ogljikovodiki. Težke kovine
so v okolju prisotne naravno, pomemben pa je tudi vnos kovin v okolje zaradi človeških aktivnosti kot
so tehnološki procesi, izgorevanje fosilnih goriv (kurišča, avtomobili in drugo), odlaganje odpadkov in
drugo. V žive oganizme se težke kovine vnašajo z bioakumulacijo in dosegajo najvišje koncentracije
v živih bitji na vrhu prehranjevalne verige, kamor sodi tudi človek. Izpostavljenost težkim kovinam
povzroča motnje v razvoju živih organizmov, poškodbe notranjih organov, razvoj rakastih obolenj in
celo smrt.
Policiklični aromatski ogljikovodiki so v maščobah topne organske spojine sestavljene iz dveh ali
več benzenskih obročev. V naravi se nahajajo v nafti, premogu in katranu, kot posledica človeških
dejavnosti in naravnih nesreč pa nastajajo tudi kot stranski produkt pri nepopolnem izgorevanju
biomase in fosilnih goriv.
Meritve kakovosti padavin v okviru DMKP izvajamo v skladu s poslovnikom programa EMEP
[41], ki je program sodelovanja za spremljanje in vrednotenje prenosa onesnaževal zraka na velike
razdalje v Evropi. Gre za znanstveno utemeljen in politično usmerjen program v okviru Konvencije o
onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [42] (Convention on Long-range Transboundary
Air Pollution - CLRTAP), ki omogoča mednarodno sodelovanje pri reševanju problemov čezmejnega
onesnaževanja zraka. Spremljanje kakovosti padavin pa določa tudi Uredba o arzenu, kadmiju,
živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [5]. Za meritve
parametrov v padavinah mejne in ciljne vrednosti niso določene. Meritve z merilnega mesta Iskrba
posredujemo v izmenjavo na EEA in EMEP [42], ostalih meritev v okviru DMKP pa ne pošiljamo.
16.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti
padavin z nekaterimi anorganskimi ioni
Vzorčenje za določitve pH vrednosti, električne prevodnosti in koncentracij posameznih anorgan-
skih ionov izvajamo v skladu s Priročnikom GAW No. 160 [43] ter v skladu Priročnikom EMEP [41].
Za vzorčenje uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnike, katerih pokrov se odpre le v času padavin in
tako zajame le mokro usedlino. Vzorčenje poteka v okviru državne merilne mreže (DMKP) na petih
merilnih mestih v Sloveniji. Na merilnih mestih Iskrba in LJ Bežigrad izvajamo dnevno vzorčenje
padavin, na merilnih mestih Škocjan, Rateče in MS Rakičan pa vzorčenje izvajamo tedensko.
16.1.1 Podajanje rezultatov meritev
Za primere, ko smo za določen termin z vzorčevalniki uspeli zbrati manj kot 90 % padavin glede
na podatke meteoroloških meritev, rezultate ekoloških meritev padavin za posamezne parametre
podajamo zgolj informativno. V diagramih takšne vrednosti prikažemo šrafirano namesto polne
barve v stolpcih.
Najpogostejši razlog za izpad >10 % padavin pri vzorčenju dnevnih padavin za določitve
pH, električne prevodnosti in nekaterih ionov je dejstvo, da so avtomatski vzorčevalniki padavin
dimenzionirani za zajem največ 44 mm padavin, med tem ko vse pogosteje prihaja do hudih nalivov,
ko v 24 urah pade tudi več kot 120 mm padavin.
Poročilo kakovost zraka 2021 154
Tabela 16.1: Razlogi za izpad rezultatov meritev oziroma za podajanje zgolj informativnih vrednosti do leta
2021
Leto Razlog
Iskrba
2010 Izjemne padavine v septembru, izpad >10 %, podane zgolj informativne vrednosti.
2017 Nepravilno delovanje vzorčevalnika izpad >10 % padavin, podane le informativne vrednosti.
2020 Prenova merilnega mesta od maja do decembra, podane le informativne vrednosti.
LJ Bežigrad
2013 Zaradi gradnje prizidka je vzorčenje potekalo le do oktobra, podane le informativne vrednosti.
2014 Merilno mesto zaradi prenove ni obratovalo zato podatki o kakovosti padavin niso na voljo.
2015 Merilno mesto zaradi prenove ni obratovalo zato podatki o kakovosti padavin niso na voljo.
2017 Nepravilno delovanje vzorčevalnika izpad >10 % padavin na letnem nivoju.
2021 Izpad >10 % padavin zaradi odsotnosti opazovalcev januarja in močnih padavin septembra.
Škocjan
2003 Meritev ni ker postaja še ni bila vključena v mrežo DMKP.
2004 Meritev ni ker postaja še ni bila vključena v mrežo DMKP.
Rateče
2009 Zaradi okvare vzorčevalnika izpad >10 % padavin, podane le informativne vrednosti.
2020 Izjemne padavine v 5 od 53 tednov zato izpad >10 % padavin, podane le informativne vrednosti.
MS Rakičan 2017 Nepravilno delovanje vzorčevalnika izpad >10 % padavin, podane le informativne vrednosti.
16.1.2 Količina padavin, zbranih z ekološkimi vzorčevačniki
Količino padavin za določitve pH, el. prevodnosti in nekaterih ionov zbranih s pomočjo ekoloških
vzorčevalnikov primerjamo s podatki meteoroloških meritev padavin. V kolikor se količina padavin
zbranih za posamezno postajo razlikuje več kot 10 odstotkov skladno s Priročnikom EMEP [41]
podatki za to postajo niso veljavni in jih zato podajamo kot informativne vrednosti.
Slika 16.1: Mesečna količina padavin zbranih za določitve pH, el. prevodnosti in nekaterih ionov z ekološkimi
vzorčevalniki v letu 2021
Iz slike (slika 16.1) je razvidno, da je bila v splošnem druga polovica leta 2021 znatno bolj
bogata s padavinami kot prva. Izjemi sta meseca april in maj. V maju smo prav na vseh merilnih
mestih razen Rakičana zabeležilu najvišjo letno količino padavin, količina padavin v maju pa se je
gibala med 150 in 231 mm.
Kot navadno smo tudi v letu 2021 zabeležili največ padavin na merilem mestu Rateče in sicer
1323 mm, najmanj pa na merilnem mestu MS Rakičan, kjer je letna količina zbranih padavin z
Poročilo kakovost zraka 2021 155
ekološkimi vzorčevalniki znašala 761 mm. Na merilnem mestu Škocjan smo zbrali 1038 mm, v LJ
Bežigrad 1167 mm in na Iskrbi 1274 mm.
V letu 2021 smo imeli največji (14,6 %) izpad vzorcev padavin glede na meteorološko izmerjene
količine, na merilnem mestu LJ Bežigrad, zato podatke za to merilno mesto na letnem nivoju
podajamo zgolj informativno. Do tako velikega izpada je prišlo zaradi odsotnosti opazovalcev
v mesecu januarju zaradi epidemiolooških razmer in pa zaradi izjemno velikega naliva dne 29.
septembra 2021, ko je v 24 urah padlo 122 mm padavin, vzorčevalniki pa so dimenzionirani tako,
da brez ročne menjave plastenk lahko prestrežejo le 44 mm padavin. Na vseh ostalih merilnih
mestih se je količina zbranih padavin razlikovala od meteoroloških med 1,2 in 9,3 %, zato so vsi
ostali podatki veljavni.
16.1.3 Mesečna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti pada-
vin z nekaterimi anorganskimi ioni
Pretežni del leta so bile padavine po vsej državi manj kisle med februarjem in avgustom. Skoraj
praviloma so bile najmanj kisle na merilnih mestih Rateče in MS Rakičan, saj je bila njihova pH
vrednost nad mejo kislosti (vrednost 5,6) med februarjem in septembrom leta 2021 (Slika 16.2).
Nekoliko bolj kisle so bile padavine na merilnem mestu Škocjan, kjer so bile pH vrednosti padavin
nad mejo kislosti le od februarja do vključno avgusta ter na merilnem mestu LJ Bežigrad, kjer so
bile pH vrednosti pH nad mejo kislosti od marca do avgusta. Najnižje vrednosti pH, ki predstavljajo
najvišjo kislost so bile padavine na merilnem mestu Iskrba. Višje pH vrednosti od marca do oktobra
povezujemo predvsem s koncentracijami amonijevih ionov, ki so posledica kmetijskih aktivnosti in
izparevanja zaradi višjih temperatur (slika 16.3). Sicer pa k povišanju pH vrednosti prispevajo tudi
kalcijevi in magnezijevi ioni, ki se nahajajo v prašnih delcih in jih padavine spirajo iz ozračja.
Slika 16.2: Povprečne mesečne pH vrednosti padavin v letu 2021
Porazdelitev mokrih usedlin ionov, preračunano na mg/m2dan, ki poglavitno vplivajo na zakislje-
vanje in evtrofikacjo, je po mesecih prikazana na slikah 16.3 do 16.5. Mokre usedline amonijevih
ionov so bile po pričakovanjih tudi v letu 2021 na večini merilnih mest višje v toplejšem delu leta, ko
Poročilo kakovost zraka 2021 156
je v zraku več amoniaka, le ta pa se s padavinami spere na tla.
Slika 16.3: Mesečna mokra usedlina dušika amoniakalnega izvora v padavinah v letu 2021
Mesečne mokre usedline nitratnih in sulfatnih ionov so bile tudi v letu 2021 povezane predvsem
z mesečno količino padavin, saj se z večjo količino padavin iz zraka praviloma spere tudi več teh
onesnaževal. Tako smo največje depozicije nitratnih in sulfatnih ionov tudi v letu 2021 zabeležili v
mesecih z večjo količino padavin.
Slika 16.4: Mesečna mokra usedlina dušika nitratnega izvora v padavinah v letu 2021
Poročilo kakovost zraka 2021 157
Slika 16.5: Mesečna mokra usedlina žvepla sulfatnega izvora v padavinah v letu 2021
16.1.4 Letna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin
z nekaterimi anorganskimi ioni
Povprečne letne vrednosti pH, električne prevodnosti in povprečne letne koncentracije posame-
znih anorganskih ionov v padavinah ter njihove minimalne in maksimalne vrednosti za leto 2021 so
podane v tabeli 16.2. Grafično so povprečne letne koncentracije posameznih ionov prikazane na
sliki 16.6, kjer so podane tudi letne količine padavin, zbrane s pomočjo ekoloških vzorčevalnikov.
Tabela 16.2: Srednja vrednost (Cp), minimum (Cmin) in maksimum (Cmax) pH, električna prevodnost pri
25 řC (el. prev.) (µS/cm) in koncentracije ionov v padavinah (mg ion/L) na vzorčevalnih mestih DMKP v letu
2021
pH El. prev. NH+4 -N NO
−
3 -N SO
2−
4 -S Cl
− Ca2+ Mg2+ Na+ K+
Iskrba
Cp 5,30 8 0,229 0,189 0,184 0,489 0,306 0,054 0,291 0,041
Cmin 4,56 2 0,008 0,030 0,016 0,010 0,010 0,010 0,010 0,010
Cmax 6,90 24 2,65 2,071 2,14 9,89 3,84 0,768 7,04 0,366
LJ Bežigrad
Cp 5,37 9 0,355 0,226 0,194 0,409 0,330 0,053 0,255 0,043
Cmin 4,33 2 0,041 0,026 0,031 0,010 0,010 0,010 0,010 0,010
Cmax 6,88 46 2,38 2,42 1,13 5,47 4,41 0,443 3,72 0,255
Škocjan
Cp 5,62 6 0,305 0,273 0,200 0,557 0,400 0,063 0,356 0,051
Cmin 4,58 3 0,041 0,043 0,059 0,087 0,039 0,010 0,049 0,010
Cmax 7,14 59 5,17 3,03 1,38 2,11 2,91 0,183 1,33 0,184
Rateče
Cp 5,62 6 0,171 0,034 0,039 0,160 0,269 0,039 0,102 0,041
Cmin 5,03 3 0,030 0,049 0,020 0,024 0,033 0,010 0,010 0,010
Cmax 6,80 23 2,38 1,36 1,15 0,815 1,40 0,336 0,587 0,254
MS Rakičan
Cp 5,46 8 0,447 0,232 0,234 0,162 0,263 0,035 0,101 0,062
Cmin 4,67 3 0,099 0,088 0,035 0,028 0,032 0,010 0,010 0,010
Cmax 7,00 31 3,97 2,15 0,91 0,518 1,82 0,167 0,306 0,708
Na sliki 16.7 je prikazana povprečna letna pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. Podobno
kot v preteklih letih so bile tudi v letu 2021 nekoliko bolj kisle padavine z merilnih mest Iskrba, LJ
Bežigrad in Škocjan. Manj kisle so bile padavine z merilnega mesta MS Rakičan. To povezujemo s
kmetijskimi aktivnostmi, ki potekajo v neposredni bližini tega merilnega mesta in vplivajo na višje
Poročilo kakovost zraka 2021 158
Slika 16.6: Povprečna letna koncentracija posameznih ionov, izraženih kot element, v padavinah v letu 2021
koncentracije amonijevih ionov, te pa nevtralizirajo kisle komponente. Manjšo kislost padavin iz MS
Rakičan povezujemo tudi z nizkimi vrednostmi kislih kloridnih ionov. Daleč najmanj kisle so bile
padavine z merilnega mesta Rateče, pri katerih je povprečna letna vrednost pH prvič v zgodovini
izvajanja meritev presegla mejo kislosti. Nizko pH vrednost v Ratečah povezujemo s pojavom
abrazije okoliških kamnin pretežno apnenčastega izvora, ki so vir kalcijevih ionov, ti pa nevtralizirajo
kisle komponente.
Slika 16.7: Povprečne letne pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje.
Na sliki 16.6 so prikazane povprečne letne koncentracije posameznih ionov v padavinah,
izraženo na element. Tudi v letu 2021 je bila povprečna letna koncentracija dušika amoniakalnega
izvora v mg NH+4 -N/L zaradi intenzivnega kmetijstva v neposredni bližini merilnega mesta, najvišja
Poročilo kakovost zraka 2021 159
na MS Rakičan (0,447 mg/L), nižja je bila na merilnem mestu LJ Bežigrad (0,355 mg NH+4 -N/L),
še nižja na merilnih mestih Škocjan (0,305 mg) in LJ Bežigrad (0,229 mg/L) ter daleč najnižja na
merilnem mestu Rateče (0,171 mg/L).
Povprečne letne koncentracije dušika nitratnega izvora NO−3 -N so bile na vseh merilnih mestih
na približno enakem nivoju in so se gibale med 0,189 in 0,273 mg/L, izjema je merilno mesto
Rateče, kjer je bila ta koncentracija znatno nižja in je znašala 0,034 mg/L. Podobno se je tudi
koncentracija žvepla sulfatnega izvora na vseh merilnih mestih, razen Rateč, kjer je znašala 0,039
mg SO2−4 -S/L, gibala med 0,184 in 0,234 mg SO
2−
4 -S/L.
Koncentracije natrijevih (Na+), kloridnih (Cl−) in magnezijevih ionov (Mg2+) so bile podobno kot
v preteklih letih odvisne od oddaljenosti posameznega merilnega mesta od morja in so bile zato
najvišje na merilnem mestu Škocjan, najnižje pa na merilnem mestu MS Rakičan. Ravni ostalih
ionov, ki so predvsem naravnega izvora, ostajajo na približno enakem nivoju kot v preteklih letih.
Celotna količina padavin, zbranih z ekološkimi vzorčevalniki in letnih vrednosti mokrih usedlin
posameznih ionov, preračunano v mg elementa na m2 na dan, so podane v tabeli 16.3, grafično pa
so prikazane na sliki 16.8.
Tabela 16.3: Letna količina zbranih padavin (mm) in letne mokre usedline ionov v mg/m2.dan v letu 2021
Količina padavin H+∗ NH+4 -N NO
−
3 -N SO
2−
4 -S Cl
− Ca2+ Mg2+ Na+ K+
Iskrba 1274 5,6 0,803 0,661 0,645 1,71 1,07 0,188 1,02 0,143
LJ Bežigrad 1167 5,0 1,13 0,718 0,616 1,30 1,05 0,168 0,811 0,136
Škocjan 1037 4,42 0,873 0,786 0,570 1,59 1,14 0,180 1,02 0,147
Rateče 1323 3,15 0,801 0,542 0,424 0,581 0,977 0,142 0,372 0,150
MS Rakičan 756 2,65 0,935 0,485 0,488 0,338 0,549 0,073 0,212 0,130
* Skupna usedlina H+ je izračunana le iz vzorcev z izmerjeno pH vrednostjo.
Na zakisljevanje okolja odločilno vplivajo usedline dušika nitratnega izvora in žvepla sulfatnega
izvora, ki povišujejo kislost in pa mokre usedline dušika amoniakalnega izvora, ki kisle komponente
nevtralizirajo.
Mokro usedanje dušika amoniakalnega izvora je bilo podobno kot v preteklih letih kot posledica
človekove aktivnosti najvišje na merilnem mestu LJ-Bežigrad (1,13 mgN/m2.dan). Nekoliko nižje
je bilo kot posledica kmetijskih aktivnosti v neposredni bližini na merilnem mestu MS-Rakičan
(0,935 mgN/m2.dan), še nižje je bilo na merilnem mestu Škocjan (0,873 mgN/m2.dan), ki se nahaja
v ruralnem okolju, najnižje pa na merilnih mestih Iskrba (0,803 mgN/m2.dan) in Rateče (0,801
mgN/m2.dan).
Mokro usedanje dušika nitratnega izvora je bilo v letu 2021 najvišje na merilnem mestu Škocjan
(0,786 mgN/m2.dan). Nekoliko nižja mokra depozicija dušika nitratnega izvora je bila na urbanem
merilnem mestu LJ Bežigrad (0,718 mgN/m2.dan), še nižja na merilnem mestu Iskrba (0,645
mgN/m2.dan) in v Ratečah (0,542 mgN/m2.dan) in najnižja na merilnem mestu MS Rakičan (0,485
mgN/m2.dan). Iz slike 16.10 je razvidno, da so njihove vrednosti na enakem nivoju kot v preteklem
letu.
Najvišje mokro usedanje žvepla sulfatnega izvora smo zabeležili na merilnem mestu Iskrba
(0,645 mgS/m2.dan), nekoliko nižje na merilnih mestih LJ Bežigrad (0,616 mgS/m2.dan) in Škocjan
(0,570 mgS/m2.dan), najnižje pa na merilnih mestih MS Rakičan (0,488 mgS/m2.dan) in Rateče
Poročilo kakovost zraka 2021 160
(0,424 mgS/m2.dan). Tudi vrednosti mokrih depozicij žvepla sulfatnega izvora ostajajo na enakem
nivoju kot v preteklem letu.
Predvidevamo, da so višje koncentracije dušika nitratnega izvora in žvepla sulfatnega izvora v
padavinah in posledično njihovo mokro usedanje višje na merilnih mestih Škocjan, LJ Bežigrad in
Iskrba zaradi večje podvrženosti vplivom prenosa onesnaževal na velike razdalje preko meja.
Slika 16.8: Mokra usedlina nekaterih ionov po merilnih mestih v letu 2021
Mokre usedline klorida in natrija so tako kot že vsa leta direktno povezane z oddaljenostjo
posameznega merilnega mesta od morja in so bile tudi v letu 2021 skladno s pričakovanji najvišje
na merilnem mestu Škocjan, najnižje pa na merilnem mestu MS Rakičan.
Podobno kot v preteklem letu smo tudi v letu 2021 najvišje mokre usedline kalcijevih ionov
določili na merilnem mestu Škocjan, nekoliko nižje so bile na merilnih mestih Iskrba, LJ Bežigrad in
Rateče, daleč najnižje pa na merilnem mestu MS Rakičan.
Poročilo kakovost zraka 2021 161
Slika 16.9: Mokra usedlina dušika amoniakalnega izvora po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v
grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v zadnjem odstavku podpoglavja
16.1.1).
Slika 16.10: Mokra usedlina dušika nitratnega izvora v padavinah po letih. Podatki, ki jih podajamo
informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v zadnjem
odstavku podpoglavja 16.1.1).
Poročilo kakovost zraka 2021 162
Slika 16.11: Mokra usedlina žvepla sulfatnega izvora po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v
grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v zadnjem odstavku podpoglavja
16.1.1).
16.1.5 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi
Povprečna letna vrednost pH se je na merilnih mestih v letu 2021 gibala med 5,30 in 5,62, kar
Slovenijo glede na EMEP lestvico kislosti uvršča med države z najmanj kislimi padavinami v Evropi.
Povprečne letne koncentracije dušika amonijevega izvora so se gibale med 0,220 in 0,413 mgN/L,
kar nas na EMEP lestvici uvršča med področja z nižjimi do srednje visokimi koncentracijami. Tudi
povprečne letne koncentracije dušika nitratnega izvora (med 0,189 in 0,225 mg N/L) in žvepla
sulfatnega izvora (med 0,117 in 0,225 mg S/L) uvrščajo merilno mesto Iskrba med področja
z nižjimi do srednje visokimi koncentracijami. Povprečne letne koncentracije kalcija (Ca2+), ki
nevtralizirajo kisle komponente padavin, pa so se na naših merilnih mestih gibale med 0,211 in
0,288 mg Ca/L, kar nas podobno kot pri koncentracijah ostalih ionov na EMEP lestvici uvršča med
področja z nižjimi do srednje visokimi koncentracijami tega iona.
Poročilo kakovost zraka 2021 163
Slika 16.12: Geografska porazdelitev vrednosti pH vrednosti padavin po Evropi v letu 2020 [44]
Poročilo kakovost zraka 2021 164
(a) Amonij (b) Sulfat
(c) Nitrat (d) Ca
Slika 16.13: Geografska porazdelitev koncentracij amonija, sulfata, nitrata in kalcija (mg/L) v padavinah po
Evropi v letu 2020 [44]
Poročilo kakovost zraka 2021 165
16.2 Raven onesnaženosti padavin s težkimi kovinami
Prisotnost težkih kovin v padavinah je posledica izpiranja prašnih delcev, ki vsebujejo težke
kovine, iz ozračja. Vire onesnaženja padavin s težkimi kovinami delimo na naravne in človeške.
Naravni viri težkih kovin v zraku in posledično v padavinah so predvsem vulkanskega izvora, človeški
viri pa so povezani s proizvodnjo barvnih kovin, sežiganjem odpadkov, proizvodnjo elektrike, toplote
ter rabo goriv v storitvenem sektorju in gospodinjstvih.
Meritve težkih kovin v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v
tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves čas odprt in zajame tako mokri
kot tudi suhi del usedlin. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje določi koncentracije
posameznih kovin v padavinah in v suhi snovi. Iz teh podatkov potem izračunamo maso vnosa
posamezne težke kovine za obdobje vzorčenja na kvadratni meter in to vrednost delimo s številom
dni tega obdobja.
Mesečne vrednosti depozicij nekaterih težkih kovin za merilno mesto Iskrba so podane v tabeli
16.4 in na sliki 16.14. Tudi v letu 2021 smo nekoliko višje usedline bakra, svinca in niklja in cinka, ki
so glavna sestavina urbanega prahu, zabeležili med aprilom in septembrom. Najvišje depozicije
smo zabeležili v mesecu juliju, zaradi intenzivne epizode puščavskega prahu med 12. in 14. julijem
2021. Takrat smo poleg povečane količine težkih kovin, ki so glavna sestavina urbanega prahu,
zabeležili tudi večje depozicije aluminija, barija, železa, mangana in stroncija. K temu prispevajo
večje količine aluminijevih in železovih oksidov ter drugih snovi, ki se nahajajo v puščavskem prahu.
Tabela 16.4: Vrednosti celotnih usedlin posameznih težkih kovin v µg/m2dan in količina zbranih padavin v
mm na merilnem mestu Iskrba v letu 2021
Mesec Aluminij Arzen Barij Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink Železo Stroncij mm
Januar 55,4 0,178 3,73 0,036 0,526 1,36 0,526 3,19 6,48 37,4 6,05 86,2
Februar 55,6 0,092 2,21 0,018 0,276 1,36 0,276 0,687 3,35 30,4 2,42 35,9
Marec 16,8 0,093 1,11 0,021 0,241 1,05 0,244 0,614 4,17 17,3 0,88 38,1
April 133 0,237 5,22 0,058 0,542 2,00 0,542 2,05 8,64 89,6 5,08 106,6
Maj 117 0,216 6,47 0,043 0,649 9,24 0,649 2,00 11,4 89,7 6,72 109,2
Junij 88,2 0,140 4,31 0,031 0,363 1,43 0,418 3,05 5,88 65,4 3,62 53,9
Julij 935 0,272 27,1 0,053 0,783 3,59 0,837 5,76 17,6 599 20,1 134,5
Avgust 135 0,155 5,93 0,054 0,467 2,19 0,616 3,31 10,9 102 4,61 69,5
September 72,5 0,211 4,38 0,051 0,627 2,86 0,614 2,84 10,9 45,0 2,85 123,8
Oktober 38,3 0,253 3,32 0,069 0,739 1,52 0,739 2,17 5,59 42,1 2,65 122,5
November 47,1 0,417 2,70 0,094 1,03 2,61 1,04 1,78 6,40 25,8 3,75 175,3
December 14,2 0,090 2,08 0,018 0,268 0,449 0,269 0,364 1,43 11,6 1,97 96,3
Letne vrednosti celotne usedline nekaterih težkih kovin izražene v µg/m2dan so prikazane
v tabeli 16.5. Ravni celotnih (suhih in mokrih) usedlin so za prikazane težke kovine na približno
enakem nivoju kot v preteklem letu. Iz slike 16.15 je mogoče razbrati, da se raven celotnih usedlin
večine kovin od začetka meritev v letu 2008 do leta 2021 bistveno ni spreminjala. Največja nihanja
v usedlinah opažamo pri cinku in bakru. Nekoliko manjša so ta nihanja pri usedlinah svinca,
še manjša pri usedlinah niklja in kroma ter najmanjša pri usedlinah arzena. Ocenjujemo, da so
navedena nihanja delno posledica nezaznanih lokalnih vplivov, pretežno pa transporta prašnih
delcev na velike razdalje preko meja.
Poročilo kakovost zraka 2021 166
Slika 16.14: Celotna usedlina nekaterih težkih kovin v µg/m2dan po mesecih za leto 2021
Tabela 16.5: Celotna usedlina nekaterih težkih kovin na Iskrbi v letu 2021 izražena v µg/m2dan
Leto Aluminij Arzen Barij Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink Železo Stroncij mm
2021 152 0,205 5,92 0,017 0,568 2,45 0,589 2,38 7,90 103 5,16 1152
Slika 16.15: Celotna usedlina izbranih kovin v µg/m2dan v letih od 2008 do 2021
Poročilo kakovost zraka 2021 167
16.2.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi
Primerjava ravni onesnaženosti z Evropo je povzeta iz poročila EMEP[39]. Iz tabele 16.6 in
pripadajočih slik za posamezno težko kovino. Iz slike 16.16 je razvidno, da so na merilnem mestu
Iskrba povprečne letne koncentracije arzena, kroma, niklja, in svinca med srednje visokimi, kadmija,
bakra, cinka pa med nižjimi v Evropi. Izmed 9 držav, ki so v letu 2019 poročale koncentracijo
aluminija, je bila najvišja povprečna letna koncentracija zabeležena na Islandiji in sicer 144 µg/L,
med tem ko je bila najnižja povprečna letna koncentracija na Finskem in je znašala 4,4 µg/L, kar
pomeni, da je povprečna letna koncentracija aluminija zabeležena na Iskrbi med srednjimi v Evropi.
Ostalih težkih kovin ni poročala nobena država.
Tabela 16.6: Povprečna letna koncentracija nekaterih težkih kovin (µg/L) na Iskrbi v letu 2021
Aluminij Arzen Barij Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink Železo Stroncij
43,6 0,056 1,60 0,012 0,154 0,623 0,160 0,532 2,09 29,3 1,46
Poročilo kakovost zraka 2021 168
(a) Arzen (b) Kadmij (c) Nikelj
(d) Baker (e) Krom (f) Cink
(g) Svinec
Slika 16.16: Geografska porazdelitev koncentracij arzena, kadmija, niklaja, bakra, kroma, cinka in svinca
(µg/L) v padavinah na merilnih mestih EMEP v letu 2019 [39]
Poročilo kakovost zraka 2021 169
16.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom
Živo srebro prihaja v padavine preko izpustov kot posledica industrijskih procesov, rabe topil,
proizvodnje elektrike in toplote ter rabe goriv v industriji. Nekaj pa ga pride tudi iz procesov, ki
potekajo v naravi.
Tako kot meritve težkih kovin in PAH, tudi meritve celotnega živega srebra (anorganske in
organske spojine Hg) v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Za vzorčenje padavin za
določitve celotnega živega srebra v padavinah uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnik, ki zajema le
mokri del padavin. Vzorčenje za meritve tega parametra poteka v mesečnih intervalih. Kemijsko
analizo padavin na vsebnost Hg za ARSO izvaja laboratorij Odseka za znanost o okolju na Inštitutu
Jožef Stefan.
Mokra usedlina živega srebra po mesecih za leto 2021 je prikazana v tabeli 16.7 in na sliki 16.17.
Najvišjo usedlino Hg smo zabeležili v maju 2021, ko smo izmerili tudi največjo količino padavin in
je znašala 40,6 ng/m2dan, najnižjo pa v mesecu oktobru, ko smo zabeležili tudi najnižjo količino
padavin.
Tabela 16.7: Mesečna mokra depozicija Hg (ng/m2dan) in zbrana količina padavin na Iskrbi v letu 2021
Mesec Depozicija Hg mm zbranih padavin
Januar 25,2 163,5
Februar 7,83 55,9
Marec 3,63 45,9
April 27,8 107,3
Maj 40,6 215,2
Junij 5,41 39,2
Julij* 7,74 17,9
Avgust 27,8 85,0
September 16,9 134,1
Oktober 3,93 44,7
November 17,1 201,2
December 12,1 123,0
Mokra usedlina živega srebra na merilnem mestu Iskrba je v letu 2021 znašala 16,8 ng/m2dan.
Bila je nekoliko višja kot v preteklem letu (slika 16.18) in je bila podobno kot lani pod povprečno
vrednostjo meritev izvedenih med 2008 in 2021 in znaša 20,8 ng/m2dan.
16.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi
Slika 16.19 prikazuje geografsko porazdelitev ravni živega srebra v padavinah po Evropi.
Koncentracije celotnega živega srebra v padavinah v Sloveniji so se v letu 2021 gibale med 2,45 in
10,1 ng/L. Povprečna letna vrednost, utežena glede na količino padavin v posameznem mesecu
ob upoštevanju vseh izvedenih meritev, je znašala 4,75 ng/L, kar merilno mesto Iskrba glede na
EMEP lestvico uvršča med področja s srednje visoko honcentracijo Hg v padavinah v Evropi.
Poročilo kakovost zraka 2021 170
Slika 16.17: Mokra usedlina celotnega Hg po mesecih za leto 2021. Podatke, prikazane z vzorcem, zaradi
izpada več kot 10 % količine padavin glede na meteorološke meritve podajamo zgolj informativno.
Slika 16.18: Mokra usedlina celotnega Hg po letih v ng/m2dan. Podatke, prikazane z vzorcem, zaradi
izpada več kot 10 % količine padavin glede na meteorološke količine padavin podajamo zgolj informativno.
Poročilo kakovost zraka 2021 171
Slika 16.19: Geografska porazdelitev koncentracij živega srebra v padavinah podana v ng/m2 na merilnih
mestih EMEP v letu 2020 [39]
Poročilo kakovost zraka 2021 172
16.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi oglji-
kovodiki
Tudi policiklični aromatski ogljikovodi (PAH) veljajo za možne ali verjetne rakotvorne snovi, zato
jih ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) obravnava kot prednostna onesnaževala. Atmosferski
izvor PAH je zelo raznolik, je stranski proizvod pri nepopolnem zgorevanju fosilnih goriv in lesa,
ogrevanju stanovanj in proizvodnji koksa. Izpusti iz prometa so glavni vir onesnaževanja urbane
atmosfere. Pomemben naravni vir PAH je izgorevanje biomase v gozdnih požarih. Razumevanje
prispevkov različnih virov je pomembno za ustrezno upravljanje ravni PAH v okolju. Za razliko
od drugih onesnaževal, se PAH po vstopu v ozračje prerazporedijo med plinsko fazo in delce.
Razkrojeni so lahko z neposredno in / ali posredno fotolizo in se kot taki deponirajo prek vlažnih in
suhih mehanizmov. Deponirani PAH lahko ponovno hlapijo in se s pomočjo transporta na velike
razdalje ponovno odložijo na tla in na vodne površine daleč od virov izpustov [45].
Meritve PAH v padavinah podobno kot meritve težkih kovin v padavinah izvajamo le na merilnem
mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves
čas odprt in zajame tako mokro kot tudi suho usedlino. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS
za okolje določi vsebnost posameznega PAH v padavinah in suhi snovi skupaj. Iz teh podatkov
izračunamo t.i. celotno usedlino posameznega PAH na kvadratni meter na dan.
Mesečna porazdelitev celotnih usedlin posameznih PAH za leto 2020 je prikazana na sliki
16.20. Višje celotne usedline večine PAH smo v letu 2020 zabeležili v času od januarja do marca
ter v novembru in decembru, torej kot običajno, pretežno v hladnejšem obdobju leta, ko so izpusti
PAH zaradi ogrevanja s trdimi gorivi višji in ostajajo zaradi pogostih inverzij v plasi zraka pri tleh.
Slika 16.20: Celotna usedlina nekaterih PAH po mesecih v letu 2021 v ng/m2dan
V tabeli 16.8 je prikazana celotna usedlina nekaterih PAH v letu 2021 v ng/m2dan. Primerjava
usedlin PAH med posameznimi leti nakazuje, da le-te ostajajo na približno isti ravni kot v letu 2019
Poročilo kakovost zraka 2021 173
(slika 16.21).
Podobno kot v preteklih letih smo tudi v letu 2021 zabeležili največjo celotno usedlino vsote
benzo(b,j,k)fluorantenov, najnižja pa je bila kot navadno celotna usedlina dibenzo(a,h)antracena
(tabela 16.8 in slika 16.21). V primerjavi z letom 2019 so bile celotne usedline vseh PAH le za
spoznanje nižje. V obdobju od 2008 do 2021 opažamo rahel trend upadanja usedlin PAH, kar je
verjetno posledica spremenjenih kurilnih navad na področju okrog merilnega mesta Iskrba in širše.
Ker so bile v letu 2020 meritve izvedene pretežno le za kurilni del sezone, ko so koncentracije PAH
višje, zato ta vrednost ne odraža reprezentativne vrednosti za celo leto.
Tabela 16.8: Celotna usedlina nekaterih PAH (v ng/m2dan) za leto 2021 na merilnem mestu Iskrba
Benzo(a)antracen Benzo(a)piren Benzo(b,j,k)fluoranteni Dibenzo(a,h)antracen Indeno(1,2,3-cd)piren
12,7 15,0 71,7 7,85 23,6
Slika 16.21: Celotne letne usedline PAH od leta 2008 do leta 2021 v ng/m2dan
16.4.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi
Ne poročilo EMEP ([39]) niti poročilo EEA ([46]) ne podajata meritev usedanja posameznih PAH,
katerih meritve izvajamo skladno z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih
aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku ([5]), zato te primerjave nimamo.
Poročilo kakovost zraka 2021 174
17. Literatura
[1] Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistej-
šem zraku za Evropo. Uradni list Evropske unije. L152.
[2] Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in sveta o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju
in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Uradni list Evropske unije. L23.
[3] Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o
zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, Uradni list Evropske unije,
2016.
[4] Uredba o kakovosti zunanjega zraka. (Uradni list RS. 9/11, 8/15 in 66/18).
[5] Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v
zunanjem zraku. Uradni list RS. 56/06.
[6] Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS. 55/11,6/15.
[7] Zakon o ratifikaciji konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list
SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/86), UNECE, 1979.
[8] Informative Inventory Report 2022 for Slovenia, Submission under the UNECE Convention
on Long-range Transboundary Air Pollution and Directive (EU) 2016/2284 on the reduction of
national emissions of certain atmospheric pollutants, ARSO, 2022.
[9] R. Bertalanič, J. Cedilnik, J. Rakovec, G. Skok, M. Žagar, and N. Žagar, Vetrovnost v Sloveniji.
Ljubljana: Inštitut za antropološke in prostorske študije in Fakulteta za matematiko in fiziko UL,
2009.
[10] P. Z., “Vpliv vremena na onesnaženost zraka v sloveniji,” Slovensko meteorološko društvo,
Vetrnica, pp. 7–9, 2014.
[11] R. J., Meteorološka situacija mesta Ljubljane: študija za Zavod SRS za varstvo pri delu. 1979.
[12] A. Planinšek and D. Hrček, “Obdobje velikih merilnih kampanj in začetkov celovitih rešitev,”
Slovensko meteorološko društvo, Vetrnica, pp. 9–16, 2014.
[13] Cizerl K. Jezera hladnega zraka in oblačna morja., view 28.4.2022, https://ciklon.si/
stran/?p=27278.
Poročilo kakovost zraka 2021 175
[14] P. B., “Nekaj karakteristik onesnaženja zraka v ljubljani,” Razprave – papers, 12, pp. 54–74,
1970.
[15] M. Česen and M. Ðorić, “Modelski izračun porabe energije in goriv v gospodinjstvih v sloveniji
za leto 2020,” IJS-DP-13608, 06 2021.
[16] Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2019, ARSO, 2020.
[17] Project PREPAIR – LIFE15 IPE IT013, view 10.09.2018, http://www.lifeprepair.eu/.
[18] Poročilo o meritvah kakovosti zraka v Desklah v občini Kanal ob Soči v letu
2021, view 24.11.2022, http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%c4%
8dila%20in%20publikacije/Porocilo_Deskle_2021.pdf.
[19] Projekt Sinica, ogled 4.7.2022, https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/
projekt-sinica-nadgradnja-sistema-za-spremljanje-onesnazenosti-zraka-ugotavljanje-vzrokov-cezmernih-obremenitev-in-analizo-ucinkov-ukrepov-za-izboljsanje.
[20] Black carbon | Climate & Clean Air Coalition, view 28.4.2022, https://www,ccacoalition,
org/en/slcps/black-carbon.
[21] Particulate Matter (PM) Basics | US EPA, view 28.4.2022, https://www,epa,gov/
pm-pollution/particulate-matter-pm-basics.
[22] What is Black Carbon? | Center for Climate and Energy Solutions,, view 3.5.2022, https:
//www,c2es,org/document/what-is-black-carbon/.
[23] U. N. E. Programme, “Integrated assessment of black carbon and tropospheric ozone: sum-
mary for decision makers,” 2011.
[24] The EU Background on Black Carbon | Artic Monitoring & Assessment Programe, view
3.5.2022, https://eua-bca,amap,no/background.
[25] J. Sandradewi, A. S. H. Prévôt, E. Weingartner, R. Schmidhauser, M. Gysel, and U. Baltensper-
ger, “A study of wood burning and traffic aerosols in an alpine valley using a multi-wavelength
aethalometer,” Atmospheric Environment, vol. 42, pp. 101–112, 2008.
[26] J. Sandradewi, A. S. H. Prévôt, M. R. Alfarra, S. Szidat, M. N. Wehrli, M. Ruff, S. Weimer, V. A.
Lanz, E. Weingartner, N. Perron, A. Caseiro, A. Kasper-Giebl, H. Puxbaum, L. Wacker, and
U. Baltensperger, “Comparison of several wood smoke markers and source apportionmentme-
thods for wood burning particulate mass,” Atmospheric Chemistry and Physics Discussions,
vol. 8, pp. 8091–8118, 2008.
[27] O. Favez, I. Haddad, C. Piot, A. Boreave, A. Ehgere, N. Marchand, J. J.-L, J.-L. Besombes,
P. M.-B, J. Sciare, W. H, C. George, and B. D’Anna, “Inter-comparison of source apportionment
models for the estimation of wood burning aerosols during wintertime in an alpine city (grenoble,
france),” Atmospheric Chemistry and Physics, vol. 10, 06 2010.
[28] Guidance on the quantification of the contribution of natural sources under the EU Air Quality
Directive 2008/50/EC, European Commission, Brussels, 2011.
Poročilo kakovost zraka 2021 176
[29] WHO, “World health organization: Ambient (outdoor) air pollution.”
https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/ambient-(outdoor)-air-quality-and-
health.
[30] Interim Annual Assessment Report for 2021, European air quality in 2021, Norwegian Institute
for Air Research (NILU), 2022.
[31] Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017, ARSO, 2018.
[32] Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2020, ARSO, 2021.
[33] Global Warming Potential Values, Greenhouse Gas Protocol, view 5.12.2020, https://www.
ghgprotocol.org/sites/default/files/ghgp/Global-Warming-Potential-Values%20%
28Feb%2016%202016%29_1.pdf.
[34] Slovenia’s National Inventory Report 2020, GHG emissions inventories 1986 -
2018, view 5.12.2020, https://www.ghgprotocol.org/sites/default/files/ghgp/
Global-Warming-Potential-Values%20%28Feb%2016%202016%29_1.pdf.
[35] Zakon o ratifikaciji Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona
h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list RS
– Mednarodne pogodbe, št. 9/04), UNECE, 2004.
[36] WHO, “Exposure to benzene: a major public health concern,” pp. 3–6, 2019.
[37] Polycyclic Aromatic Hydrocarbons (PAHs) Factsheet (Center for Disease Control and
Prevention, National Biomonitoring Program), view 21.3.2022, https://www.cdc.gov/
biomonitoring/PAHs_FactSheet.html.
[38] M. Keating, K. Mahaffey, R. Schoeny, G. Rice, R. Bullock, R. J. Ambrose, J. Swartou, and
J. Nichols, “Mercury study report to congress; volume i: Executive summary,” EPA-452/R-97-
003, no. 1, 1997.
[39] W. Aas and P. B. Nizzetto, “Heavy metals and pop measurements 2018,” EMEP/CCC-Report
3/2020, no. 3, 2020.
[40] M. Pidwirny, “Acid Precipitation,” Fundamentals of Physical Geography, 2nd Edition, 2006.
[41] N. I. for Air Research, EMEP Manual for Sampling and Chmical Analysis: EMEP Co-operative
Programme for Monitoring and Evaluation of the Long-range Transmission of Air Pollutants in
Europe. EMEP/CCC-Report, Norwegian Institute for Air Research, 1995.
[42] Zakon o ratifikaciji protokola h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko
meja iz leta 1979 o dolgoročnem financiranju programa sodelovanja za spremljanje in oceno
onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP), UNECE, 1979.
[43] Manual for the GAW Precipitation Chemistry Programme. Guidelines, Data Quality Objectives
and Standard Operating Procedures, no. 160, WMO, 2004.
Poročilo kakovost zraka 2021 177
[44] A.-G. Hjellbrekke, “Data report 2018 particulate matter, carbonaceous and inorganic compo-
unds,” EMEP/CCC-Report 1/2020, no. 1, 2020.
[45] O. Delhomme, E. R. Rieb, and M. Millet, “Polycyclic aromatic hydrocarbons analyzed in
rainwater and erstein,” Polycyclic Aromatic Compounds, no. 1, 2008.
[46] Air quality in Europe-2020 report, European Environment Agency, 2020.
Poročilo kakovost zraka 2021 178