POSMRTNA MASKA POBORNIKA MIRU KRALJA ALEKSANDRA I. PRIJATELJ ŠTEVILKA 11. LETO VIII. NOVEMBER 1934. Največje veselje otrok so Pauerjevi keksi piškoti, biskviti, vafeljni, napolitanke in vse druge dobre reči Moderno in higienično urejena tvornica je B. Pauer d. z o. z. Ljubljana Vll„ Celovška cesta Vso nož nisem zatisnila očesa... Če bi pila Dr. Pirčevo sladno kavo, pa bi ne bila nervozna. Zato zahtevajte vedno domači izdelek Dr« Pirčevo sladno kavo, ki je izbornega okusa. i|llllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!llllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll>lllllllllllll!ll>llllllll>lllllllllllll!lllll!lllllllllllllllllllllllllllll>llll!ll!llllllllllllllllll!llllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll> OD DOBREGA K NAJBOLJŠEMU ste se napotili, ako greste izbrat blago za plašč, zimsko suknjo, obleko in manufakturo sploh k tvrdki NOVAK-LJUBLJANA, Kongresni trg 15 pri nunski cerkvi Nudimo ogromno izbero! n Na primer: Flanele za perilo . po Din 7.— . 9 Barhenti za obleke „ 12'— 15 Volneno za obleke „ „ 21'— 34 Za dam. plašče voln. „ „ 48’— 64 illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Smo najcenejši! Kamgarni . . . Din 98'— 128'— Doubie .... „ 86 — 124 — Sportštof ... „ 70'— 136'— Modne hlače „ 68'— 198* — — 12--- 18 — - 42- - 98'- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM KLIŠEJE ViMlVhMrJlO Ona: «Ko sva bila še zaročena, sem zmerom rada duhala dim tvojih cigaret. Zdaj mi pa njihov vonj kar preseda. Kaj je temu vzrok On: cTakrat sem si lahko privoščil cigarete, ki so stale po petdeset par, zdaj kadim pa take po dvajset par!» ah najSdidmjk KUiAKNAfTDIII llUBLIAlU-DAiMAIHIOVAll PATENT STOPF TWIST GosDodinie in šivilje, zakaj se mučite po cele dneve s krpanjem perila na roko, ko Vam pa priprava PST Patent Stopf Twist omogoči za zmerno ceno, da opiavite to delo neprimerno hitreje in lepše na šivalnem stroju z enostavnim ši- | Zahtevajte PST Patent Stopf vaniem naPrei in nazai-= Twist še danes pri svojem trgi govcu. — Vzorec s poštnino Din 10 dobite pri generalnem zastopstvu v Ljubljani, poštni predal št-v. 81. .llUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBi^^HHaHHBHBBaBIII^HH Zv&ovci, kupujte cUhu&cč Mafro-! STENSKI KOLEDARJI z blokom, ki jih je izdala v bogati izberi domača LITOGRAFIJA ČEMAŽAR JOSIP v Ljubljani, so krasno izdelani in neprimerno cenejši od inozemskih izdelkov. Hc serafe f*$ imxu^cccUuU. tufiU pcovu/odiU!________ Bademovi otrobi Rave omogočajo z majhnimi sredstvi idealno nego Vašega obraza. Splošno znano je, da očistijo bademovi (mandeljnovi) otrobi kožo vse nesnage, izpuščajev, mozoljev in odstranjujejo maščobo, a gotovo pokažejo bademovi (mandeljnovi) otrobi Rave velik uspeh, ker so kemično očiščeni in za nego obraza specialno preparirani. Pločevinasta škatla z navodilom uporabe Din 6'—. Ko se obrijete, tedaj nastopi čas umivanja z «4711*. Dragocena svežost prodira skozi kožne živce; odprte znojnice pohlepno sprejemajo poživljajočo moč «4711». Kakor vedno v dnevnem življenju, tako deluje tudi tu blagodejno «4711», da se prijetno počutite. Trajni vonj in moč «4711» čutite pri vseh tistih sredstvih, ki so izdelana na temelju tega izvrstnega Eau de Cologne, da služijo negovanju telesa. Poleg izvrstne kakovosti, ki se z njo odlikujejo proizvodi svetovne tvrdke «4711», imajo vse tiste velike odlike, ki jih posebno ljubi gospoda finega okusa. «4711» se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih, zaprtih steklenicah z modro-zlato etiketo. Da se obvarujete pred ponaredbami, odločno zavrnite odprto steklenico. CREME DE LYS RAVE je produkt zadnjih uspehov v moderni kozmetiki. Dnevna krema jemlje koži na obrazu sijaj in je idealna podlaga za puder. Nočna krema vsebuje maščobne in redilne sestavine posebne čistote, ki ponoči hranijo kožo in jo očistijo, omehčajo in zgladijo. — Lonček Din 10'— v lekarnah in drogerijah. Hudobnost. «Ko bi prišel še enkrat na svet, bi bil rad opica.» «Zakaj zmeraj isto?* Prepozno je. «Peter, zakaj pa ne pokažeš ženi, kdo je gospodar v hiši.» «Nič ne pomaga. Že ve.» Za to zimo prinašamo zopet novo in bogato izbiro DAMSKIH PLAŠČEV Ta plašč iz svetlega ali temnega blaga v svoji enostavni fazoni s plišastim ovratnikom je vedno modern in eleganten Din 340*- Najnovejša fazona z golob|im ovratnikom iz pravega krzna in iz Homespun blaga Din 890*- Plašč iz desinira-nega blaga nove fazone, ovratnik in revera iz astrahana Din 990*- HVAR Kavno nasprotno. «Ježe bi se rad naučil. Prosim vas samo, da mi prej poveste, ali me ne bo potem bolela glava.* «Ne, ne, ravno nasprotno!» Vojaška. Narednik izprašuje vojake: «Kaj mora storiti vojak, da ga pokopljejo z vojaškimi častmi.* «Umreti!» Rešitelj. Po cesti prisopiha gospod Smola. Izza vogla pa pride stražnik. Smola se ustavi in stopi k njemu. »Aretirajte me, gospod stražnik. Ženo sem udaril s palico po glavi.» «Ali je mrtva?* «Ne, ampak za menoj leti.* Kruto resna pravljica. V začetku, ko je Bog ustvaril zemljo in vse, kar je na njej, je še enkrat pogledal na zemljo, da bi videl, ali ni česa pozabil. Tedaj je zapazil Adama, ki je hodil ves srečen in vesel po raju in užival zlato prostost. «Čakaj», si je rekel Bog. »Nekaj sem pa le pozabil ustvariti: jezo in slabo voljo.* In ustvaril je Evo. 100 besed. Med vojno je neki francoski list razpisal nagrado za najboljšo zgodbo s fronte, ki ne bo imela več kakor sto besed. Nagrado je dobila tale sličica: «V našem strelskem jarku imamo latrino. Desko, ki nanjo sedeš, so naši fantje nažagali. To je 14 besed. Ostalih 80 besed je povedal naš narednik, ko je prilezel iz jame, vendar pa niso za tisk.* Dober mož. Žena leži na smrtni postelji. «Samo eno željo imam še», zastoka. »Kozarec dobrega vina bi rada.* «Tisto pa ne», odkima mož. «Zdaj se ne pije, zdaj se umira.* Česa ženske ne marajo. — Ženske so začele delati vse tisto, kar moški... Človek bi kar pobesnel! — Vendar so reči, ki jih nikdar ne delajo. — No, kaj pa? — Nikdar se ne upajo slaviti svoje petdesetletnice. Anekdote Wafter Scott je bil nekoč povabljen na obed k neki dami, ki je bila znana skopulja. Scott je prišel, pa je skoraj lačen ostal za mizo. — Upam, da me v kratkem spet počastite s svojo navzočnostjo, reče dama ob slovesu. — Če vam ni neprijetno, lahko to takoj storim, odgovori Scott. * V neki dražbi, v kateri je sedel tudi Shaw, je nanesla beseda na jezikoslovca, ki je sestavil prvi slovar, češ, koliko muke in dela je moral imeti. Nekdo iz družbe je pripomnil: — Kako je le mogel biti en sam človek kos takšnemu delu in zapisati toliko besed1? — Lahko, je odgovoril Shaw, gotovo je bil oženjen in je samo zapisoval, kar sta mu žena in tašča govorili. * Nekoč je poklical Napoleon nekega grenadirja, o katerem je slišal, da je posebno hraber, in ga je vprašal: — Iz katerega kraja pa si ti, prijatelj? — Jaz sem Francoz! je odgovoril vojak. — Prav, a kje si se rodil, kje sicer živiš? — V Franciji, Vaša milost. — Hm! je zamrmral Napoleon. Meni se zdi, da ti vendar nisi tako neumen in da bi te lahko napravil za poročnika ... No, povej mi, kje si se rodil. — V francoski vojski in tudi živim stalno v francoski vojski. — In kdo vam je oče, podporočnik? — Francoska vojska. Napoleon se sladko zasmeje in odslovi mladega vojaka. Pozneje je zvedel, da mu je bila mati kuharica v nekenv polku in da res ni vedela, kdo mu je oče. * Neko nedeljo februarja meseca leta 1807. je nadziral Napoleon neke gardske polke. Ko je stopal mimo vojakov, se je ustavil pred nekim grenadirjem, ga prijazno potrepal po rami in vprašal: cNa tvojih prsih, Remuf, pa ne vidim več križca, ki sem ti ga bil dal v Bologni...* «Če ga ni na obleki, cesar moj,» je odgovoril grenadir, «pa je v obleki. Neki avstrijski oficir mi ga je razbil s sabljo, in zdaj hranim vse njegove koščke. Vidiš jih!» In grenadir je odpel bluzo, vzel iz žepa zavitek iz papirja in ga pomolil cesarju. Napoleon se je nasmehnil in razvil omot, ko pa je zagledal koščke zdrobljenega križca, je rekel: »Ali hočeš, d'a menjava, Remuf, kaj praviš?* Na grenadirjevo lice je legel mrk oblak, a odgovoril ni nič. »Jaz ti dam enega svojih križcev za ostanke tega zdrobljenega križca. Ali si zadovoljen?* A grenadir je še naprej molčal. «Zdi se mi, da nisi zadovoljen. Povej po pravici, kako misliš!* »Zadovoljen sem, toda samo pod enim pogojem, Veličanstvo, — da ne izgubite nobenega koščka.* »Ali imaš tako d čislih te koščke?* »Ako ne bi bilo tega križca na mojih prsih, bi ne bil jaz več živ.* »Potem, junak moj, obdrži oboje, ker ti to zaslužiš.* In Napoleon je snel križec s svojih prsi in ga pripel grenadirju, potlej se je pa obrnil k svojim častnikom in spremstvu, rekoč: »O, jaz in Remuf se že dolgo poznava — midva sva stara prijatelja.* * Ko je neka dama vprašala kardinala Richelieuja, zakaj kraljice po navadi bolje vladajo kakor kralji, ji je odgovoril: — Pod vlado kraljev vladajo ženske, a pod vlado kraljic — moški. Ko bi temnolaske to vedele... Vi radi pogledate druge temnolaske; ker Vam ugajajo njih lasje zaradi njih posebne lepote. „K a j le dela j o?" si mislite. V resnici pa je tako lahko doseči lepe kostanjeve lase: če si jih redno umivate z Brunetaflorom. Brunetaflor dejstvuje naravno in na svoj posebni način, ker ima v sebi hequil. S tem je posebno poudarjena kostanjasta barva — barvna snov temnih las. Lasje dobe čudovit blesk in nenavaden lesk! ELIDA SPECIAL SHAMPOO BRUNETAFLOR HOUBIGANT STVARITELJ „QUELQUES FLEURS“-a . . . .. . gleda v prvi vrsti, da jamči njegova znamka samo za proizvode visoke in neizpremenljive kakovosti. Zato se vse kreacije HOUBIGANT brez izjeme proizvajajo v FRANCIJI pod nadzorstvom in osebno vsakdanjo kontrolo njih stvaritelja. Skrbna izbira sirovin, preiskovanje prvovrstnega čistega alkohola, destilacija cvetnih esenc, presevanje pudra, polnitev stekleničk itd. . . ., vsa ta dela se opravljajo v vzornih laboratorijih v NEUILLY-sur-SEINE blizu PARIZA. TEMU SKRBNEMU NAČINU DELA SE IMA HOUBIGANT ZAHVALITI, DA DRŽI SVOJ IDEAL POPOLNOSTI KREPKO NA VIŠINI. pnjnbJJ* ŠTEV. 11 NOVEMBER 1934 LETO Vlil BLAGOPOKOJNI KRALJ ALEKSANDER SE POZDRAVLJA Z LOUISEM BARTHOU JEM, KO SE JE IZKRCAL V MARSEILLESKEM PRISTANIŠČU ATENTAT NA POBORN1KA MIRU KO JE STOPIL NA FRANCOSKA TLA, SE PELJE POKOJNI KRALJ ALEKSANDER IZ MARSEILLESKEGA PRISTANIŠČA V AVTOMOBILU S FRANCOSKIM ZUNANJIM MINISTROM LOUISEM BARTHOUJEM IN ZRE PROTI VELIKANSKI MNOŽICI, KI GA NAVDUŠENO POZDRAVLJA... K it? m Levu slika. ... IN HITRO NATO JE ŽE PLANIL IZ MNOŽICE ATENTATOR ! IN SE POGNAL PROTI AVTO- j MOBILU. SLIKA KAŽE TRENO- j TEK, KO JE ATENTATOR OPRAVIL SVOJE ZLOČINSKO j DELO IN JE DOBIL ŽE DRUGI J UDAREC S SABLJO Zgornja desna slika: KO STA ODJEKNILA PRVA DVA STRELA, JE STEKEL NAŠ ZUNANJI MINISTER BOGOLJUB JEVTIČ MED PRVIMI PROTI AVTOMOBILU KRALJU NA POMOČ NAJBOLJŠI MARSE1LLESKI ZDRAVNIKI SO SI NA VSO MOČ PRIZADEVALI, DA OTMEJO VITEŠKEGA KRALJA, TODA RANE SO BILE SMRTNE. SLIKA PRED-OČUJE TRENOTEK, KO JE POKOJNI KRALJ IZGOVORIL POSLEDNJI BESEDI: »ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!* Leva slika); MALO POTEM, KO SE JE ATENTATOR ZGRUDIL POD UDARCI SABLJE, SE JE USULA MNOŽICA MEŠČANOV PROTI AVTOMOBILU, DA POMAGA TEŽKO RANJENEMU KRALJU, TODA PREPOZNO JE BILO Leva spodnja slika; GENERALA GEORGESA, KI JE TUDI SEDEL V AVTOMOBILU S KRALJEM, NESO TEŽKO RANJENEGA IZ AVTOMOBILA Desna spodnja slika: SLEDOVI KRVI POKOJNEGA KRALJA ALEKSANDRA, LOUISA BARTHOUJA IN GENERALA GEORGESA V AVTOMOBILU, KI SO SE V NJEM VOZILI OPOLNOČI MED 14. IN 15. OKTOBROM NA ZAGREBŠKEM KOLODVORU, KO JE PRISPELO MRTVO TRUPLO HEROJSKEGA KRALJA ZAGREBČANI SO Z VENCI IN CVETJEM POKRILI KRSTO POKOJNEGA KRALJA HRVATJE SE POSLAVLJAJO OD SVOJEGA KRALJA GENERALITETA POZDRAVLJA NJ. VEL. KRALJA PETRA II., KO SE JE PRIPELJAL NA BEOGRAJSKO ŽELEZNIŠKO POSTAJO. NA DESNI OD NJ. VEL. KRALJA JE NJ. VIS. KNEZ PAVLE, PRVI NAMESTNIK * * -ST/* ym m DELO POKOJNEGA KRALJA ALEKSANDRA I. ZA MIR NA BALKANU Po svetovni vojni je bila na Balkanu prava disharmonija med državami, ki jo je pospeševala predvsem revizionistična politika Italije. Med balkanskimi državami je vladala nestrpnost. Bolgarija, Albanija, Madžarska in deloma tudi Grčija so se zaradi tega nagibale k Italiji. Nevarnost je bila celo, da se Rumunija pridruži italijanski politiki. Grčija in Rumunija sta hoteli ščititi v zvezi z Italijo svoje interese proti revizionistom. Začele so se balkanske konference, na katerih so oficiozno sodelovale balkanske države ter ustvarile temelje za zbližanje. Danes je položaj boljši. Rumunija je zanesljivo v taboru balkanske mirovne politike, Bolgarija je nedavno manifestirala, da hoče sodelovati v zvezi balkanskih držav, Albanija pa je sklenila z Jugoslavijo trgovinsko pogodbo in jela spoznavati, da spada po svojem položaju k balkanskim državam. Ta preokret v politiki balkanskih držav je važno zgodovinsko dejstvo, za katero se imamo zahvaliti pokojnemu kralju Aleksandru. Temelji sporazuma med balkanskimi državami so torej položeni, zato je samo želeti, da se politika sporazuma in miru nadaljuje, dokler se ne doseže iskreno sodelovanje vseh balkanskih držav, da preneha biti Balkan ognjišče svetovnih vojnih požarov. NJ. VEL. KRALJ PETER II. SE POZDRAVLJA S ČLANI VLADE NA BEOGRAJSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI prijatelj Maša Stavčeva: Jakac portretira Prostorna soba o petem nadstropju neke hiše na Miklošičevi cesti. Velike in majhne slike, d okvirih in brez njih, skice in portreti... Knjižna polica z dobrimi knjigami iz domače in tuje literature, pestri totemi, ribniška in umetna keramika, leseni japonski bogovi in arabske blazine, orientalske vezenine — kot nasprotje pa veliko kolo ... Kopica kovčegov, ki razširjajo nastroj popotovanja, gramofon s ploščami indijanskih pesmi — in . zopet slike, skice, risbe — to je atelje našega slikarja Božidarja Jakca. Prišla sem o poset k g. Jakcu in njegovi gospe, da malo pokramljamo, in našla o ateljeju poleg njiju našega risarja g. Bambiča in Angležinjo, slikarico miss Wynn George, odlično umetnico, kakor sem imela priliko spoznati iz njenih del. Starejša, a zelo živa dama je to, ki mnogo potuje in je preživela med drugim o Orientu pet let. Seveda nas je vse zanimalo, kako je bilo, ko je slikal Jakac pred nekaj meseci kraljevsko obit el j, toda prav mnogo ni mogoče zvedeti, ker naš pogovor neprestano menja snov in se pogovarjamo francosko, deloma nemško, slovensko in angleško. Gospa George lista po Jakčevih albumih z reprodukcijami njegovih del, jaz pa ogledujem slike, razpostavljene po ateljeju, medtem ko lega somrak na Kamniške planine in na pokrajino, ki se zdi o okviru odprtega okna kot ena izmed Jakčevih slik, nekoliko svetlejša od drugih, patiniranih z mrakom nagibajočega se dne. Angležinji so Jakčeva dela zelo všeč in med pogovorom mi zaupa mnogo laskavega o njem. Prehitro mine čas, gospa se poslovi, ker potuje v Zagreb. Spremimo jo na kolodvor in ne preostaja mi drugega, ko da se ornem drugi dan k našemu umetniku na obisk, da utešim svojo radovednost. Pokaže mi portrete naše kraljice in kraljevičev, risane z rdečo kredo. Kako enostavni in prav zaradi tega okusni so! V preprosti koncepciji, brez poze in dvorskih emblemov, je kraljičin portret, ki kaže ženo v naj plemenitejšem pomenu besede, ženo z izrazom energije in dobrote na licu. Portreti kraljevičev so silo ljubki, posebno všeč mi je njih karakterizacija v drži rok. V pozi in sicer so si podobni, skoraj enaki, toda roke, ki počivajo pri prestolonasledniku na kolenih, izdajajo, da stopa iz otroških let v zavestno, samostojno življenje. Drža rok govori o popolnem obvladovanju form in samega sebe. Kraljevič Tomislav ima na portretu stisnjene pesti, ki govore o deških igrah, robinzonadah in razbojništvih. Najmlajši kraljevič Andrej pa ima dlani narahlo odprli in o njiju je izražena vsa -sprejemljiva otroškost, ki se komaj zaveda in je še popolnoma pasivna. S tako skopimi sredstvi, kakršne je rabil Jakac, doseči takšno karakterizacijo, takšen učinek, je res umetnost. Na mojo prošnjo, naj mi kaj pove o portretiranju o Suvoboru, se Jakac rad odzove in tako zvem, da je kraljica, ko je portretiral princa Tomislava, večkrat pestovala svojega sinka in mu čitala pravljice, ki jih je spisala njena mati, rumunska kraljica, v angleškem jeziku. Včasih je pa prepustila čitanje Norvežanki, vzgojiteljici kraljevičev, gdč. Matrom ali pa odgojitelju mistru Parrottu in je tudi sama skicirala kraljeviča. N j. Vel. kraljica Marija. Sploh se kraljica rada bavi s slikarstvom in često se dogodi, da nariše o nekaj potezah kak posebno zanimiv tip. «Včasihd, pravi Jakac, «sem razmišljal, kakšen vtisk napravljajo te pravljice, govoreče o kraljevičih in kraljičnah, na naše kraljeviče. Za otroke iz ljudstva imajo pointo, ker slikajo blesk dvorov — toda za naše prince, ki so vzrasli v tem, gotovo izgube mnogo čara.» Kraljeviči so vzorno vzgojeni, in čeprav so pri igrah veseli in razigrani kakor osi drugi otroci, znajo biti mirni, da bi bili lahko zgled drugim otrokom. Iz njih oči odseva resna in zbrana otroškost. Kralju je najbolj podoben kraljevič Andrej. Včasih jim je Jakac drugoval pri igri in jim naredil aeroplane iz papirja, s katerimi so se imenitno zabavali. .Prestolonaslednik prihaja o leta, ko prične zanimati dečke tehnika, in tudi v tem se ne razlikuje od drugih otrok. Silno veselje ima s fotoaparatom in si da pogosto razlagati te ali one tehnične naprave, stroje itd. Kraljico so zanimali Jakčevi pejsaži, da jih je želela videti. Jakac jih je dal prinesti v Suvobor kakih pet in dvajset in kraljica je med svojo boleznijo vstala, da si jih ogleda. Posebno so ji ugajale slike iz Grand Canona, in Jakac ji je moral pripovedovati o življenju in razmerah, ki vladajo tam. Poklonil je kraljici svojo monografijo in sOdmeve rdeče zemlje», o katerih se je zelo pohvalno izrazila. Ko je kralj videl dokončane portrete kraljice in kraljevičev, so mu tako ugajali, da jih je vzel s seboj na Dedinje, Jakac pa je moral še enkrat portretirati vso kraljevo obit el j. N]. Vel. kralj Peter II. in slikar Jakac. Preden je odšel prestolonaslednik na Angleško, je dobil od dvorne dame ge. Šorljugooe o dar miniaturno kopijo kraljičinega portreta, izdelano d posebni tehniki na celuloidu, ki jo je izmislil Jakac. Kraljev adjutant general Kostič, zelo simpatičen, prijeten gospod, je predlagal nekoč v šali Jakcu, naj ga portretira za petdeset par. Smeje se je Jakac privolil in skiciral o nekaj potezah karakterno generalovo glavo. Risba se je imenitno posrečila. General je bil očaran in je dejal, da je uoerjen, da bo prineslo onih petdeset par Jakcu srečo. In res je bilo tako. Niti uro kesneje je videla kraljica risbo in bila ji je tako všeč, da jo je pokazala kralju, ki se je takoj odločil, da naj ga Jakac portretira. Ker se je pa moral vrniti o Beograd, bi bil moral naš umetnik tja, da napravi sliko. Od srca moramo Jakcu čestitati, da se je tako uveljavil kot naš slovenski slikar in pripomogel na ta način do umetniških slik in razglednic kraljeve rodbine. Polovica čistega dobička iz teh slik je namenjena po dogovoru s kraljico podpornemu fondu naših umetnikov. Literarni drobiž Svojo šestdesetletnico je praznoval te dni naš priljubljeni pripovednik in dramatik Fr. Ks. Moško. Menda ni pri nas hiše, kjer bi ne imeli enega ali več njegovih del. Zlasti je znan po svojih mladinskih spisih. Mnogo so ga prevajali zlasti Čehi, ki imajo že večino njegovih del v svojem jeziku. Pravkar so dobili tudi njegov roman »Kum plovemo* v prevodu Antona Horsaka. V Moskvi so imeli prvi zvezni kongres sovjetskih pisateljev. Najpomembnejši je bil na njem govor Maksima Gorkega, v katerem je zahteval od pisateljev izboljšanje kvalitete del in strožjo cenzuro glede kakovosti, še pred'en knjiga izide. V Monakovem so našli staro partituro Beethovnove »Fantazije* za klavir, zbor in orkester (op. 80). Partitura obsega 160 strani. V Teinešvaru bodo ustanovili visoko šolo za cigansko glasbo. Dodan ji bo arhiv, kjer bodo zbirali značilne ciganske kompozicije. Doslej namreč ni nikjer takega arhiva. Novi roman Th. Manna »Jožef in njegovi bratje* nimajo v Londonu. Anekdote O Bernardu Shawu pripovedujejo anekdoto, ki je seveda spet v zvezi z njegovim sarkazmom o ženski. Bil je na večerji pri lady Giovani. Ko mu ponudi gostiteljica mesa, reče Shaw: — Hvala, lady, samo košček, če ni trdo. — Ah, kaj bi bilo trdo! reče skoraj malo užaljeno lady. Mehko je kakor žensko srce. — E, hvala, potem ne morem, imam preslabe zobe za takšno meso! reče Shaw. * Francoski pesnik Alphonse Daudet je imel navado, da je nekemu prosjaku vsak dan dal vtogajme. Pros-jak je bil slep in ga je vodil pes. Neki dan pa pride slepec k Daudetu s popolnoma zdravimi očmi in z novim napisom na prsih, da je Daudet kar ostrmel. — Kaj pa je to? ga vpraša usmiljeni Daudet. — Takoj vam povem, gospod. Izgubil sem psa, pa ne morem biti več slep. Kaj sem hotel drugega, kakor da postanem gluhonem. t Slavni skladatelj Liszt je o priliki neke turneje prišel v neko provincialno mesto, kjer je hotel prirediti koncert. Daši je bil njegov prihod o pravem času in dobro razglašen, je bila vendar dVorana strahovito prazna. Ko je Liszt, videl pred seboj vsega komaj sedem oseb, je osupnil, vendar se je hitro zavedel in nagovoril navzočne takole: — Spoštovani poslušalci! Hvala vam, da ste prišli, toda jaz bi vam rad nekaj predlagal... Čemu bi vam jaz igral v tej pusti dvorani? Pojdite z menoj v hotel, tam je udobneje, pa vam bom igral, kolikor boste hoteli. In družba tistih sedem oseb je res odšla z Lisztom v hotel. Ondi je odigral objavljene točke, potem pa je goste počastil z bogato zakusko in šampanjcem, da gostom ni bilo žal, da so prišli na koncert. Gosti so odšli, seveda navdušeni in zadovoljni. Tisti dan nato so lepaki naznanjali drugi Lisztov koncert. Zvečer je bila dvorana nabito polna. Vsi prostori so bili razprodani. Liszt je stopil v dvorano, odigral dve točki, potem pa je prežimo pogledal po dvorani, se ironično nasmehnil občinstvu in odšel domov... — Seveda ga v to mesto ni bilo nikoli več. Anton Ingolič: robar jurko «Presneto je bil težak!>: so sproščeno vzkliknili štirje močni nosilci, ko so položili veliko črno krsto tik odprtega groba; vzravnali so se in samozavestno preleteli številne pogrebce, ki jih je upehala samo hoja, da so obstali topi in trudni. Celo močni mladi vdovi je dolga in naporna hoja po pohorskih blatnih klancih izpila vse solze in vso žalost, da je stala brez misli ob krsti svojega moža in nemo čakala konca. Šele ob župnikovem prihodu se je ovedela in začela ihteti. Ko je župnik blagoslovil krsto, je prišepal grbavi grobar Jurko in vrgel pred krsto dve vrvi. Hribovci so se zavzeli: kaj še vedno živi ta «Stara lopata», kakor so ga imenovali, ki z eno nogo že vsa leta stoji v grobu, drugo, krajšo, pa še trdovratno vlači po zemlji. Položili so vrvi vzporedno na tla, postavili nanje krsto, jo na vrveh prenesli nad jamo in jo začeli počasi spuščati v zemljo. A sredi jame je obtičala. Dvignili so jo in poizkusili iznova. A ni šlo. «Ti, Stara lopata, pojdi sem!» Jurko je prišepal na rob jame: «Vzdignite jo še enkrat in jo spustite najprej pn nogah.» Spravili ,so jo sicer globlje, a še vedno ne na dno. Ljudje so postali pozorni, vdova je prenehala jokati, župnik je snel očala, zaprl knjigo in stopil bliže, otroci so se prerivali h grobu in se muzali. «Prekleto, saj ne gre nikamor. Jama je pre-kratkab «Jurko, vzemi lopato in odreži nekaj zemlje na zgornjem koncu», je zapovedal župnik. «Ko boste imeli krsto v grobu, me pokličite», je še dodal in jezen odšel. Jurko je gledal še nekaj časa v jamo, ko pa je vendar uvidel, da je res prekratka, je odšepal v mrtvašnico, zadel težko lestev, v roke pa vzel lopato in čez dolgo prikrevsal nazaj. Ljudem je kmalu minilo pogrebno razpoloženje, zbrali so se okoli jame in začeli zbijati šale is Staro lopato v grobu, z Drenom v krsti in z zdravo, močno vdovo. Ko so čez dobro uro končno položili mrliča v grob, je bilo v mislih pogrebcev več šale ko resnobe. * Skoraj do mraka je imel Jurko opravka z zakopavanjem. Njegove dolge koščene roke so bile brez moči, še prazna lopata ga je utrudila, pa ga ne bi velik kup težke vlažne zemlje, ki jo je bilo treba zmetati v jamo, jo zravnati in iz te ilovnate, kakor rženo testo sprijemljive zemlje napraviti lep, visok grob. Sto in stokrat se je sklonil, zajel z lopato, jo vzdignil, prenesel, z muko stresel z nje zemljo, potolkel in jo iznova zasadil v rumeni kup. Ko je delo opravil, se je truden sesedel na lestvo ob grobu in brez misli zrl na grobove, ki so bili vsi delo njegovih rok. Čez dolgo se je dvignil, pospravil orodje v mrtvašnico, jo zaklenil, skril ključ pod star nagrobnik in odšepal. Ko je odklepal velika železna pokopališka vrata, se je okno v župnišču nad njim odprlo. «Jurko, pridi gor. Govoriti moram s teboj.» «Hvaljen Jezusb «Poslušaj, Jurko ...» Toda hipoma je župniku obtičala v grlu beseda, ki jo je imel že pol leta pripravljeno. Bilo mu je jasno, da Jurko ne more več kopati jam, že trikrat so komaj spravili krsto v grob, danes pa sploh ne, a ko se je ozrl na Jurka, na njegovo ozko glavo brez las, na brezzobe čeljusti, globoko vdrte oči brez trepalnic in veliko grbo, ki je silila izza zakrpane in blatne suknje, ko ga je videl, kako je slonel ob vratih kakor stara, nerabna pogrebna lopata, se je zavedel, da Jurko nima nikogar, ki bi skrbel zanj, da je že sedaj večkrat lačen ko sit. Pogoltnil je pripravljeno besedo, stopil k omarici in nalil kozarček žganja. «Na, Jurko, ogrelo te bob Toda ko je videl Jurkovo tresočo se roko, e katero je razlil polovico žganja, se je spet živo domislil zadrege ob zadnjih štirih pogrebih. Saj to je bila bolj šala ko pogreb! Nalil si je kozarec, ga vlil vase in jezen bruhnil: «Jurko, jutri zanesi ključ od mrtvašnice Belšaku.» «Kako so rekli, gospod?» «Saj vidiš, da ne moreš več izkopati jame, zato oddaj ključe Belšaku, z njim sem se že domenil.» Jurko se je vzravnal, kolikor se je mogel: «Belšaku? ...» «On bo naš grobar.» «Novi grobar... Kako to mislijo, gospod?» Župnik je postajal nejevoljen. «Prestar si, saj vidiš —» «To se pravi...» «Da bo odslej delal grobove Belšak, in ne več ti.» Tedaj je Jurkov bledi obraz postal čisto bel, telo se mu je povesilo kakor odsekan vrh suhega hrasta, grba mu je v hipu narasla, razparala zakrpano suknjo in se zableščala v žarku zahajajočega solnca, ki se je izgubil v sobo. * Jurko ni mogel doumeti, zakaj bi po štiridesetih ali petdesetih letih — saj sam ne ve, koliko jih je že — ne kopal več jam, ko je vendar napravil «hišice», kakor je dejal, vsem umrlim Bu-kovčanom, Brezjanom, Spodnjim in Zgornjim Vrhovijanom, Velovčanom in še vsem tistim, ki so prišli od drugod, pa so v bukovski fari umrli; da hi sedaj delo, ki je zraslo z njim kakor njegova grba, opravljal nekdo drug. Ali je to takšna reč, če je zadnjič izkopal malo prekratko jamo? Kaj pa vseh onih stotero in stotero, ki so bile vrezane, da je bilo veselje! No, slabo je slišal ali pa so bili gospod slabe volje! Ko bo kdo umrl, pa ga bodo spet poklicali! Kakor po navadi, je zgodaj zjutraj vstajal, odprl trem kokošim in petelinu, zakuril in si skuhal žgancev ali krompirja ter šel v gozd, na svojo njivico ali pa je posedal v svoji leseni bajtici, se pogovarjal z velikim črnim mucom ali pa stikal med staro ropotijo v veliki skrinji. Tu je bilo vse, kar je našel zanimivega pri prekapanju «hišic»: stare, izjedene ure, verižice, gumbi, žeblji, vijaki, noži, prstani, uhani in celo nekaj lobanj, ki si jih pw*aley je bil prejšnja leta iz tega ali onega vzroka prinesel. Sedaj, ko je vse to prebiral, se ne bi mogel več spomniti, kje in čemu je to ali ono vzel, sicer pa mu to tudi ni prišlo na misel, bil je zadovoljen, da je mogel vzeti v roke to ali ono reč in jo spet položiti na prejšnje mesto. * Ko je čez kake tri tedne pozno popoldne vlačil drva iz gozda, je zaslišal glasove mrtvaškega zvonca. Takoj je pustil drva in odšepal v župnišče, da zve, kje in kako veliko jamo naj izkoplje. Pri pokopaliških vratih je srečal Belšaka. «Jutri bom pa jaz prvo!» je vzkliknil Belšak. «Kaj boš ti?» je zazijal Jurko. «No, Žganovo Mico z Brezja je vzelo. Moral ji bom napraviti hišico.» «Ti?* cNo, kaj si že pozabil, da so te odstavili?* «Odstavili...» je davilo Jurka. «No, da, odstavili. Saj vendar ne boš do smrti kopal jam!» «?» «Pogledat in pomagat pa lahko prideš. Na vse zgodaj začnem.* Mesečina se je že razlila preko belih nagrobnikov, Jurko pa je sedel na pragu mrtvašnice in vedno bolj trpel od spoznanja, da bo po štiridesetih ali petdesetih letih nekdo drug zasadil lopato v zemljo, da bo nekdo drug na tem vrtu zgradil hišico, ker on ni več zmožen tega dela. Ali ni to bedasto? On, ki je štirikrat prekopal vso to zemljo, pa bi sedaj ne mogel in ne smel zgraditi Mici hišice? Če jo je vsem, jo bo še Mici! Napravil jo bo in pokazal, da lahko še vsakomur iz fare po eno! Ozrl se je. Beli nagrobniki in črni leseni križi so mu pritrjevali. Poiskal je pod nagrobnikom ključ, odklenil mrtvašnico in vzel orodje. Toda kje? Žgana je lansko leto pokopal tam ob zvoniku. Na nagrobniku je Mica pustila prostora še zase. Torej tam ob zvoniku! Pograbil je motiko in lopato ter odšepal preko pokopališča. A sredi poti se je nenadoma ustavil. Ne! Tam pri otrocih leži Stanko, tja spada tudi Mica! V trenutku mu je bilo, kakor bi mu bil kdo odvzel dvajset let. Pognal se je v skrajni konec pokopališča, iskal, meril in tipal ter nazadnje zasadil v rušo kolec. Sem je položil Stanka in tu bo ležala tudi Mica! Zasekal je z lopato velikost hišice in začel kopati. Dve ali tri ure je že zasajal lopato v razmočeno zemljo, jo vzdigoval in izmetaval, da ni videl več ne zemlje ne lopate in ne kupa zunaj jame, ki je le počasi rasel, v njem se je budil drugi svet, v njem so se zableščali beli nagrobniki njegovega življenja. Stanko ... Kdaj je bilo, ko je še živel? Seči mora daleč, daleč... Že se vidi na položnem pobočju, kjer pase desetero ovac in troje krav. Piska na orglice, peče si kostanj in koruzo, rezlja klopotce in vozičke ter se ozira v dolino. Umre mu mati, očeta sploh ni poznal. Gre se učit kolarstva. Lipa ga ima rad. Z njegovo Mico se rada vidita. Tako dolgo se iščeta, da se dobita. Lipa to opazi in ga spodi. V strašni zimi zahaja naskrivaj s Planice k Mici. Neko ledeno noč ga Lipa bosega nažene od nje. Tu se mu za dolgo pretrgajo niti; ničesar ne ve o sebi, le neko mučno čuvstvo mu je ostalo iz tistega časa. Šele od tedaj, ko mu nekdo položi otroka v naročje in mu pove, da je njegov, se začne spet jasneje zavedati. Spozna, da šepa in leze v dve gubi. Postavijo ga za grobarja. Od tedaj gradi «hišice», kakor je dejal njegov Stanko. Izprosi na občini nekaj smrek ter si sredi cerkvenega gozda postavi majhno leseno bajto. Stanko rase, že jemlje v roko lopato in motiko ter mu pomaga. Na Vse svete jima je najlepše. Pražnje se oblečeta in ves dan preživita na grobovih. Stanko se ne more nagledati vencev in lučk. Tudi njemu je tako nenavadno, ko vidi, kako so prišli ljudje od vseh strani in okrasili delo njegovih rok. Z venci, šopki in svečami je bila okrašena zemlja, ki jo je on s trudom in muko izoblikoval. Da, to je bil zanj res največji praznik, ko se je s Stankom izprehajal med svojimi okrašenimi hišicami! Toda Stanko zboli in tudi njemu mora napraviti hišico ter ga položiti vanjo. In sedaj čez štirideset ali petdeset let bo semkaj položil še Mico! Tedaj se mu je usul kup blata na hrbet in ga podrl na tla. Z muko se je pobral in spoznal, da bi bilo treba desk, s katerimi bi obložil jamo, sicer se bo zemlja vdirala vedno bolj. Tudi vodo bi bilo treba izplati. Obenem je opazil, da so zvezde že ugasnile. In zavedel se je, da kmalu pride Belšak, da mora biti dotlej grob izkopan. Z zadnjimi močmi se je uprl na lopato, zarezal v zemljo in jo zavihtel preko ramena. A kmalu je spet zajemal po pol lopate in še od tega je polovica padla nazaj nanj. Tudi ni opazil, da je stran, kamor je izmetaval, vedno bolj visela v jamo. Ves je bil blaten in moker, lobanja mu je bila vsa rumena in grba še večja kakor običajno. Zunaj pa je vstajalo lepo novembrsko jutro. Iz vasi je bilo čuti že posamezne glasove. Tu je zapel petelin, tam zalajal pes, zakrulila svinja in zamukala krava. Z župniškega dvorišča se je slišal hreščeč glas zaspane župnikove kuharice, ki je budila hlapce. Jurko pa je še vedno kopal. Ves se je že skril v jamo. Trudno in počasi je vzdigoval roke. Pred očmi se mu je meglilo, vse je izginjalo nekam, ni že več vedel, da je v grobu skoraj do kolen v vodi in da meče po pest zemlje na velik kup, ki leze v jamo, zdelo se mu je, da je v svoji hišici, korak široki, tri dolgi, svetilka je že privita, treba le še, da zapre vrata in truden leže. * Težka pokopališka vrata so se s hrupom odprla in preko nagrobnikov, ožarjenih od prvega solnca, se je razleglo vedro Belšakovo petje. Danes bo kopal prvi grob! Tedaj pa je votlo zabobnelo. V hipu je utihnil in preletel z očmi pokopališče. Tam na otroškem delu pokopališča se je pogreznil velik kup rumene zemlje. prijatelj Bob Szigethy-Ivan Vuk: nedokončana pravljica »ako leto o Vseh svetih prižiga uboga, neutolažljiva mati skromno lučko nagrobku svojega zgodaj umrlega ljubljenčka. Novembrski mrzli veter se zaman trudi, da bi. upihnil luč male svečke. Zakaj uboga mamica skrbno čuva plapolajoči plamenček s svojimi uvelimi, zdelanimi rokami ... * Še kot mlada žena je po nezgodi izgubila svojega moža. Ubilo ga je delo. Ostala je z dveletnim sinčkom čisto sama sebi prepuščena. Šla je za perico in tako s trudom bedno preživljala sebe in svojega sinčka. Ko je morala zgodaj zjutraj z doma na delo, je zavila sinčka v velike, raztrgane rjuhe, da bi ga tako obvarovala pred mrazom. Tako je preživljal otrok svoje otroške dneve v jerbasu in pralnicah. Še vedno ni mogel shoditi, njegove male, drobckene nožiče so bile preslabe, prsi ozke in shujšane. Tako je sedel v jerbasu po cele dneve, strmel v paro, ki se je dvigala iz vrelih kosov perila, ko je mamica prala, in se smehljal, če je padla kapljica vode s stropa. Zvečer pa je ležal z odprtimi očmi na borni slamnjači, se oprijemal mamice in jo prosil z jokajočim glasom: «Mamiea, povej kakšno pravljico!* Vdova mati pa je bila trudna, pa tudi pravljic ni znala dosti. Vendar vse, ki jih je znala, so bile lepe, zakaj izmišljala si jih je sama. Ob nedeljskih popoldnevih, ko je fantek spal, je šla v soseščino. Zeljno je poslušala šolarje, ki so si čitali pravljice o princesah in princih, o vilah in škratih in o hudobnih čarovnicah. In te pravljice je uboga perica mati pripovedovala vse lepše predrugačene zvečer svojemu sinčku, da so se mu oči svetile v sreči in blaženstvu. Hvaležno je božal zdelano in shujšano roko svoje mamice. «Mamica, tako pridna si in tako lepe pravljice znaš.» Sladko plačilo je bilo zanjo to sinčkovo priznanje in sama se je čutila srečna v njegovi sreči. Jeseni je sinčkov obrazek jel postajati še boj) bled. kakor je že bil. Tz slabotnih prsi je silil suhi kašelj. «Ali te kaj boli?» je izpraševala mati vsa v skrbeh. «Nič», je odgovarjal sinček. -v-.-'. s*. r. 4 - ■ -2 ' • j Na- predek naše industrije Č« goTorimo o napredku naše industrije, moramo v prvi vrsti spregovoriti nekaj besed o naši stari renomirani firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani. Že od leta 1909. naprej smo imeli priliko občudovati energijo, s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo in po svetovni vojni z začetim delom vztrajno nadaljevalo. Bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in racionalnim delom v 1. 1922. popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila z modernimi stroji, ki garantirajo prvovrstno blago. Tovarna izdeluje vse vrste kavnih dodatkov, posebno znano (Kolinsko cikorijo*, (Redilno kavo» s srcem, (Figovo primes* itd. Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov letno. Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. Naša sotrudnica si je pred kratkim ogledala to tovarno in je mogla le z zadovoljstvom konstatirati, da vlada vsepovsod v tovarni najlepši red in res vzorna snaga. To podjetje spada sedaj med naša najbolj solidna domača podjetja in zasluži, da se njegovi izdelki čim več uporabljajo in priporočajo. To in ono Strah pred smrtjo. Neki bogati vdovi v Ameriki so prerokovali, da bo umrla, kakor hitro dokonča poslopje, ki ga je gradila. Da bi se ne uresničilo to prerokovanje, je ona zidanje podaljševala iz leta v leto in se je zidanje cela desetletja neprestano nadaljevalo. Osem in trideset let je trajalo to zidanje, naposled je pa ta žena le umrla, ne da bi dočakala konec. Še danes ta dan stoji ta stavba nedokončana in je redka znamenitost v dolini Santa Clara v Kaliforniji. Ta čudna stavba ima 1144 predelov in obstoji iz ne-številnih raznovrstnih hiš, stolpov, balkonov in stopnišč, postavljenih drugo na drugo brez zveze in zmisla. Labirint teh prostorov se raztega na več sto metrov, in kolikor bolj se obiskovalec bliža zadnjim delom te groteskne stavbe, tolikanj bolj se mu vzbuja sočutje za velikanske napore te žene, ki so jo preganjale njene fiksne ideje, da bi ušla neogibni smrti. Nevarni jastrebi. V Indiji se je primerilo že več letalskih nesreč zaradi jastrebov, ki vrše tam nekakšno službo cestnih pometačev, ker skrbe za uničevanje mrhovine in nesnage. Če namreč zagleda jastreb iz velike višine na tleh svoj plen, se kakor slep požene v globino in postane tako nevaren za letala, ker se utegne zaplesti v propeler in ga zdrobiti. Tudi južnoameriški kondorji so za letala zelo nevarni. Misleč, da je letalo tuja ptica, se poženejo proti njemu in ga napadejo časih celo v večjem številu. Če pilot ni dovolj hladnokrven in se ne zna dovolj spretno ogibati, prav tako lahko pride ob propeler. Kaj pa pomeni sredi gora izguba propelerja, si vsakdo lahko misli. Sadje ne gnije več! Svežega zraka, ki nam je potreben za življenje, potrebujejo tudi povzročitelji gnilobe, da se lahko razvijajo. Če torej mikroorganizmom, ki uničujejo naša živila, vzamemo kisik, omejimo njih razvoj in uničevanje. Zato tudi hranjenje v pločevinastih dozah, ki so nepro-dušno zaprte, ali pa v ledu uniči vse škodljive klice. Toda ta način hranjenja se ne da zmeraj uporabiti, zlasti ne pri sadju, ki ga uživamo svežega. Da pa tudi tu dosežemo zmanjšano delovanje povzročiteljev gnilobe, moramo, kakor so kemiki nedavno dognali, zraku dodati določeno število odstotkov ogljikovega dvokisa Bacili — požigalci. V Ameriki se vsako leto samo od sebe vžge za dvajset milijonov dolarjev sena. Ta. ogromna škoda je bila vzrok, da so se začeli kemični instituti vneto zanimati za njene povzročitelje. Odkrili so, da razgreje seno neki bacil (koli», ki ga dobimo tudi v človeškem debelem črevesu. Pri razmnoževanju teh bacilov se razvije s pomočjo kisika precejšnja vročina. Če pa ta vročina narase do 70 stopinj Celzija, se ti enostanični bacili sami uničijo. Zato je bilo treba rešiti še uganko, kako nastane vročina, ki povzroči vnetje sena. Kemiki sodijo, da se bakteriološkemu procesu pridruži še kemični. Zaradi delavnosti teh bakterij nastanejo v senu neki fermenti, ki izpremene škrob in celulozo v sladkor, pri čemer se razvijejo neki plini. Ti plini se prav radi vežejo s kisikom iz zraka. Zaradi tega kisika pa se temperatura sena čedalje bolj viša in seno se vžge Prave obrambe proti takemu zažiganju sena še niso odkrili. Poznajo sicer neke toplomere, ki registrirajo tudi povišanje temperature v daljavi, pa se niso obnesli. Najboljše sredstvo je baje posipanje soli med posamezne plasti sena, ker odvzame ta sol senu vodo, ki je potrebna za rast bakterij. Če še ne veš Najstarejši časnik na svetu izhaja na Kitajskem. Ustanovljen je bil leta 400. po Kr. r. za časa vlade cesarja Tin Kuang Čanga. Ta časnik izhaja še danes — po 1534 letih — in ima velik krog bralcev. * Dunajski zdravnik dr. Fitter je dognal, da se nagibljejo ljudje, ako duševno mnogo delajo in opravljajo svoje delo v naglici in nervoznosti, k raznim boleznim, ki so v zvezi s povečanim pritiskom krvi. Duševni delavci, ki opravljajo svoje delo v miru, niso izpostavljeni tej nevarnosti. * Kdaj je bil Kristus rojen in križan? V zadnjih stoletjih so se učenjaki mnogo ukvarjali s časoslovnimi raziskovanji, da bi dognali točni dan rojstva in križanja Jezusa Kristusa. To delo je učenjakom zelo otežko-čeno, ker si je moči stare zapiske tolmačiti na razne načine. Glavna ovira je pa v tem, da imajo učenjaki iz tiste dobe na razpolago samo židovski koledar. Ta koledar ni posebno zanesljiv, ker so Židje računali čas po luninih mlajih. Časih je težko dognati, kateri dan je bil na nebu mlaj. Še teže pa je danes preveriti, kakšen je bil mesec na dan Kristusovega rojstva in kakšen na dan Kristusove smrti. Nedavno tega' je berlinski učenjak O. Gerhard s pomočjo najmodernejših metod astronomije vnovič preveril vse podatke, ki jih imamo o dnevu Jezusove smrti in o pojavu mladega meseca. Na ta način je prišel slavni učenjak do zaključka, da je bil Jezus Kristus križan dne 7. aprila leta 30. Za smeh Nerodno. V delikatesno trgovino pride gospod, ki bi rad kupil nekaj fazanov. (Zelo mi je žal,* pravi prodajalec, (toda fazanov nimamo. Kaj pa fazanove konzerve?* (Kaj pa mislitel Ali naj rečem ženi, da sem ustrelil konzervo?! Težavna zadeva. Mož je zatopljen v časnik. Tedaj prihiti žena iz kuhinje: (Peter, pojdi hitro v kuhinjo. Po stropu leze velik pajek.* Peter se hitro obrne: (I kaj me pa za tako malenkost kličeš! Pohodila bi ga!» Lepo gospodinjstvo.