Poštnina plačana v gotovinL
Leto XIX., št. 54-
Ljubljana, sobota $. marca 1938
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št 3122, 3123, 3124* 3125, 3126.
Jnseratni oddelek: Ljubljana, Šele»-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova altea 2,
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št 105.241.
		
	( r.	
	-•«C . '	
	•>•• . »v	
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—k Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayer jeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Proračunska razprava v skupščini
Letošnja proračunska razprava v narodni skupščini je izredno zanimiva. Vrši se, kakor je poudaril predsednik narodne skupščine Čiric, v mirnejšem ozračju, toda morda prav zato dobivajo argumenti govornikov tem več udarnosti in prepričevalnosti. V enem pogledu dettata sicer ni idealna	_
Tem bolj ji moramo priznati, da ne izgubi živcev in volje, zlasti ker se o izvajanjih njenih zastopnikov v javnosti le malo more čuti. Težina proračunske razprave in stvarne kritike leži na ramenih poslancev JNS. Poslanski klub JNS se odlikuje po odličnih govornikih in po ljudeh, ki navzlic vsej ostrini svojih izvajanj ne pozabijo, da je osnova vsega njihovega dela pozitivna jugoslovenska državna in nacionalna misel.
Od prošlega petka se vrši specialna razprava o posameznih ministrskih resorih. Pač po značaju resora se debata suče zdaj okrog gospodarskih in socialnih, zdaj okrog prosvetnih in političnih vprašanj. Podlago ji dajejo uvodna poročila ministrov. Dosedaj so govorili finančni minister ter ministri pravde, prosvete. notranjih del, kmetijstva ter vojske in mornarice. Že je zato mogoče dobiti vsaj delni pregled, kako namerava vlada v bodočem proračunskem letu razviti svoje delo. Iz njega izhaja, da važnejši problemi gospodarskega, prosvetnega in političnega značaja, ki se nahajajo na dnevnem redu, še ne bodo vzeti v reševanje.
Na državno finančnem polju je n. pr. zelo dozorelo vprašanje pravičnejše udeležbe posameznih banovin na finančnih bremenih in pravicah. Zlasti -spada sem zadeva centralizacije samoupravnih davščin in tako zvanega banov nskega fonda, kar je v zadnjih dveh letih le še okrepilo občutek finančne neenakopravnosti. Finančni minister je v svojem ekspozeju baš ta sistem fi-nansiranja banovinskih potreb posebno pohvalil in torej zaenkrat ni upanja, da bi se načela njegova revizija.
Tudi za uradniško in invalidsko vprašanje zaenkrat niso predvideni novi ukrepi. Svoječasna redukcija uradniških plač je bila utemeljena s težkim gospodarskim stanjem naroda in države. Po izjavah finančnega ministra smo sedaj že iz krize in stalno napredujemo. Zato je razumljivo, če se med javnimi nameščenci pojavlja želja, da se njihov položaj stabilizira na ugodnejši splošni gospodarski osnovi. Za invalide se sicer pripravlja revizija glavnih krivic sedanjega invalidskega zakona, toda potrebna finančna sredstva zaenkrat še niso v proračunu in bi bilo samo želeti, da se to zgodi vsaj s pooblastilom v finančnem zakonu.
Reforme v ministrstvu pravde se, kolikor je razvidno iz ministrovega ekspozejo nanašajo le na ustanovitev nekaterih novih sodišč. Pereče vprašanje sodnih poslopij, da od mnogih imenujemo samo eno, bo moralo čakati tudi prihodnje leto. Enako za momentano najpomembnejše vprašanje v tem resoru, za zakon o sodnikih, še ni povoljnih izgledov, čeprav so tako službeni odnošaji, kakor tudi materialno stanje sodnikov v splošnem interesu nujno potrebni ureditve.
Zanimiv je bil ekspoze ministra notranjih del. Osobito pozornost je izzvala označba hrvatske seljačke stranke za plemensko politično organizacijo, ki je po veljavnem zakonu ned opuščena. G. minister je govoril povsem korektno v smislu programa JRZ in je na ta in direktni način označil naziranje, da so Hrvati kakor tudi Slovenci in Srbi posebni narodi, za pogrešno. To je zanimivo tudi kot doprinos k naši domači polemiki, v kateri ravno oni, ki bi morali gospoda ministra podpirati in ki neštetokrat izjavljajo, da zastopajo njegovo mišljenje, z ogorčenjem zavračajo načelo narodnega edinstva. Obširno je notranji minister razpravljal o hrvatskih prilikah, toda omejil se je v glavnem na administrativno-pravna razlaganja, ki s problemom samim niso v neposredni zvezi. O drugem najbolj važnem vprašanju naše notranje politike, o demokratizaciji političnih zakonov in o problemu samouprave, ki spaja hrvatsko vprašanje z državnim, je minister povedal, da se priprave za rešitev teh vprašanj nadaljujejo. Ker teče že tretje leto, odkar se vlada bavi s temi pripravami, je pričakovati, da bodo načrti še prav posebno temeljito izdelani V kakih smereh se iščejo rešitve iz ekspoze j a ni razvidno.
Tudi v prosvetnem resoru ni nič novega. Iz ministrovih besed izhaja, da se sicer prosvetna uprava zaveda nekaterih nalog na šolskem polju, ki vedno močneje silijo na dnevni red tudi pri nas, toda zaenkrat ta vprašanja še niso prešla iz stanja predhodnega proučevanja. Ministrov ekspoze tudi ni razčistil do kraja zadeve monopola in unifikacije šolskih knjig. Pojačana centralizacija osebnih izdatkov v proračunu tega ministrstva nas navdaja s skrbjo, n
VELIK GOVOR DR, HODŽE
ČSR je za sodelovanje z vsemi, ki so za mir in pomirjenje, znala pa bo tudi kot en mož odbiti vse napade na njeno samostojnost
in neodvisnost
Praga, '4. marca. br. češkoslovaška republika je danes na svojstven, mani-festativen način dokumentirala miroljubnost svoje politike, obenem pa tudi neomajno in trdno odločnost, da bo svojo neodvisnost in samostojnost branila kot en mož. Izjave, ki jih je danes podal o aktualnih zunanjepolitičnih problemih min. predsednik dr. Milan H o d ž a v obeh zbornicah narodnega predstavništva, so naletele na soglasno odobravanje ne samo pri vladni večini, nego tudi pri opoziciji. Redkokdaj je politična javnost s tolikšno napetostjo pričakovala pojasnila odgovornih državnikov, redkokdaj pa je tudi s toliko resnostjo in s tako enodušnim odobravanjem kakor danes sprejela zmerne, a zato nič manj odločne izjave predsednika vlade. Govor predsednika vlade je bil v obeh zbornicah cesto prekinjen s. spontanim pritrjevanjem, ki je dokazovalo, da poslušalci budno slede ne samo vsakemu stavku, nego vsaki posamezni besedi. Galerije so bile nabito polne, diplomatske in novinarske lože zasedene do zadnjega kotička. Ko je
stopil min. predsednik dr- Hodža v dvorano, so ga v obeh zbornicah pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem, ob koncu govora pa so mu prirejali dolgotrajne ovacije ter v dokaz popolne solidarnosti zapeli državno himno. Pokazalo se je, da smeta dr. Hodža in njegova vlada v vseh zadevah, kjer gre za blagor republike in njenega prebivalstva, računati ne samo z vladno večino, nego da stoji za njo še mnogo močnejša državotvorna večina, ki jI je ne glede na stranko in svetovni nazor država nad vse. Petje državne himne je dalo vidnega izraza globoki veri vsega prebivalstva v moč in bodočnost češkoslovaške republike.
Seja poslanske zbornice je bila ob 10. senata pa ob 11.30. Po seji so predsedniki vseh strank čestitali predsedniku vlade k njegovemu zmernemu, državniškemu, a vendar odločnemu nastopu v obrambo interesov republike in vsega češkoslovaškega prebivalstva Zvečer So govor predsednika vlade ponovili v radiu v češkem, nemškem in francoskem jeziku.
govori
V svojem govoru je min. predsednik dr. Milan Hodža najprej opozoril na vznemirjenje, ki je zavladalo zadnje čase v od-nošajih med posameznimi narodi in državami, izrazil pa je upanje, da bo to le prehoden pojav ter da se bo z dobro voljo mogel najti izhod. Prehajajoč na pereče mednarodne in zunanjepolitične probleme je dr. Hodža pozdravil pobudo francoske vlade za poživljenje funkcij Društva narodov. V zvezi s tem je opozoril na življenjsko moč mednarodnih pogodb, pri katerih hoče češkoslovaška republika neomajno vztrajati in izvršiti vse obveznosti, ki jih je ž njimi prevzela. Moč Male an-tante in njeni medsebojni gospodarski odnošaji so potrdili pričakovanje vseh miroljubnih elementov.
Odnošaji do velesil
Govoreč o odnošajih Češkoslovaške do velesil je dr. Hodža najprej opozoril na tradicionalno sodelovanje s Francijo, ki prihaja tem bolj do izraza, čim bolj se pojavlja mednarodna kriza. Pogodbi, ki jih imata Francija in Češkoslovaška z Rusijo, sta se izkazali kot instrument miru in služita samo enemu cilju, obrambi miru pred vsakim napadom. Z velikim zadovoljstvom sprejema Češkoslovaška kakor večina ev-
ropske javnosti na znanje nedavno izjavo angleškega min. predsednika Chamberlai-na, ki predstavlja brez dvoma najodličnejši element evropskega miru. Češkoslovaški pri tem ne gre za kako pogodbo ali za kak poseben dogovor z Anglijo, nego je predvsem važno to, ker ta izjava nedvomno dokazuje, da smatra Anglija pomirjenje in mir v srednji Evropi za zadevo, ki se tiče neposredno tudi nje.
Vztrajajoč pri dosedanjih starih svojih prijateljstvih, je nadaljeval dr. Hodža, pa ne izključujemo nobenega prizadevanja za odstranitev ovir, ki se pojavljajo v sodelovanju z nekaterimi sosedi, ker smatramo, da ta prizadevanja le še izpopolnjujejo stara prijateljstva. Češkoslovaška živi v dobrih odnošajih z vsemi podunavskimi državami, pa tudi odnošaji z Nemčijo, s katero sicer še niso zadovoljivi, se polagoma normalizirajo. Italija je ohranila svojo vodilno vlogo, ki si jo je zagotovila v rimskih protokolih v smeri povečanja in razširjenja svojega položaja kot velesile. Meddržavni odnošaji v Podunavju se razvijajo po načelu enakopravnosti nevmeša-vanja in sodelovanja in zadovoljen sem, ker lahko tudi v tem pogledu ugotovim znaten napredek.
ovor
Svoje odnošaje do nemške manjšine bo ČSR uredila sama in odklanja vsako tuje vmešavanje
Ves ostali del svojega govora je min. predsednik dr. Hodža posvetil odnošajem Češkoslovaške do Nemčije. V zvezi s tem je najprej opozoril na izmenjavo misli obojestranskih diplomatskih organov, ki imajo za cilj, da opuste organi javnosti, zlasti pa tisk na obeh straneh, vsako agresivnost ter si osvoje objektivnost, ki mora biti najvišji ponos vsakega pravega novinarja in vsakega tiska, ki hoče služiti interesom splošnosti. Dosedanja izmenjava misli je že rodila ugodne posledice, ki pa vendarle še niso takšne, kakor bi jih narekovali dobri odnošaji med sosedoma. Ob čuvanju recipročnosti je Češkoslovaška pripravljena vsak čas sprejeti tiskovno premirje. Zal niso z dobrimi rezultati končala tudi gospodarska pogajanja z Nemčijo. Ne dvomim, da se bo v duhu medsebojnega razumevanja lahko nadaljevala izmenjava misli tudi o vseh drugih vprašanjih, ki so po dogodkih zadnjih tednov, zlasti pa po govoru ministrskega predsednika Göringa dne 1. marca prišla na zelo pomenljivo polje. Nemški državni kancelar Hitler je v svojem nedavnem govoru opozarjal na 10 milijonov Nemcev izven nemških mej. Češkoslovaška republika spada med one države, v katerih tvorijo razne narodnosti zelo velike skupine, tako da tudi mirovna konferenca ni mogla drugače, kakor, da ta že več stoletij obstoječi položaj tudi po svetovni vojni potrdi. Zaradi
tega je samo ob sebi razumljivo, če v popolni zavesti dalekosežnosti te izjave na-glasim, da so naše državne meje absolutno nedotakljive. Kancelar Hitler ni izzval dvoma o tem, ko je izjavil, da v Evropi ni mnogo državnih mej, ki bi mogle vse zadovoljiti.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je dr. Hodža opozoril tudi na izjavo kancelarja Hitlerja, da smatra Nemčija za svojo dolžnost, da zaščiti tudi one Nemce v drugih državah, ki si z lastno močjo ne morejo zagotoviti pravic splošne človečanske politične in svetovne nazorske svobode. Po naši sodbi se ta izjava kancelarja Hitlerja ne more nanašati na ČSR, ker se o nemških državljanih naše republike ne more reči, da bi si z lastno močjo ne mogli zagotoviti teh pravic, ker se češkoslovaška v razumnem sodelovanju z državljani vseh narodnosti sama briga za to. Spričo izjave Hitlerja o 10 milijonih Nemcev izven nemških državnih mej pa bi se lahko pojavilo naziranje, da je Hitler pri tem mislil tudi na zaščito Nemcev v češkoslovaški republiki. V takem smislu formulirano stališče bi pomenilo poseganje v notranje zadeve naše države. Prva predpostavka za ureditev mednarodnih odnošajev je popolna jasnost, absolutna nedvoumnost in storil bi slabo uslugo nadaljnjemu razvoja položaja v srednji Evropi in še posebej odnošajem med češkoslovaško in Nemčijo,
koliko naših brezposelnih učiteljev in profesorjev bo moglo priti do kruha na osnovi nekoliko povišanih osebnih kreditov. Naše srednje šolstvo je v letošnjem proračunu celo utrpelo občutno redukcijo izdatkov, kar bo le še pomnožilo težkoče.
Zelo zanimive so interpretacije, ki jih je minister prosvete izzval s svojimi kulturnopolitičnimi opazkami. V ekspozeju je poudarjal, da današnja mladina vse preveč podlega vplivu tujih kultur in da bo treba pojačati vzgojni vpliv nacionalne kulture in nacionalne znanosti, da se bo mladina čim bolj odporno lahko držala linije, ki nam jo odreja narodna in državna bodočnost. Približati mladino narodni kulturi, je cüj sodobne reforme zlasti za srednjo šolo. Kar se tiče osnovne šole, je minister pravilno poudaril, da mora otrok svoje prvo znanje in prve vzgojne
vrednosti sprejeti iz svojega najbližjega kulturnega okrožja, kar ni samo narod-nopolitično, nego tudi didaktično načelo.
Ljubljanski »Slovenec« je ta ministrova izvajanja razumel tako, kakor da pomenijo odpoved načelu vzgoje v duhu jugoslovenskega narodnega edinstva in priznanje »Slovenčeve« znane teze. Glasilo dr. Mačka zopet interpretira ministrova izvajanja kot neposredno naperjena proti »nacionalni zavednosti« Slovencev in Hrvatov. Seveda ne gre dvomiti o tem, da je minister zagovarjal obče narodno kulturnopoliti-čno tezo, pri čemer je razumljivo poudaril, da se mora vzgoja mladine pričeti v neposredni zvezi s kulturnim obzorjem sredine, iz katere ta mladina dorašča.
Narodna skupščina bo razpravljala o proračunu še približno teden dni, nakar pride od nje sorejeti proračun v senat
če ne bi popolnoma jasno povedal, da ČSR in njeno prebivalstvo nikdar ln pod nobenim pogojem ne bosta dopustila takega vmešavanja v notranjepolitične zadeve republike.
če naj izjava nemškega kancelarja Hitlerja predstavlja poskus takega vmešavanja v naše zadeve, ki je z načelom suverenosti absolutno nezdružljivo, bi morala čsl. vlada to odkrito obžalovati, ker bi bil to po zopetnem izvojevanju naše državne samostojnosti prvi poskus takega značaja in to baš v času, ko so v razvoju resne konstruktivne priprave za odstranitev sedanjih nesporazumov na temelju korektnega sodelovanja in načela absolutnega nevmešavanja. Zato predstavlja vsaka dvoumnost in nejasnost v teh vprašanjih veliko nevarnost za mir. Po lastnih besedah nemškega kancelarja Hitlerja je baš srednja Evropa ona točka, kjer je poravnava nesporazumov in pomirjenja vrhovni toteres miru. češkoslovaška zaradi tega ne pušča nikogar v dvomu o tem, da bo njeno prebivalstvo vse atribute svoje samostojnosti branilo z vsemi razpoložljivimi silami, čeravno bi bil naš narod razcepljen po tem, kar se danes naziva borba za ideologije, je ves naš narod do sikrajnosti složen v tem, da je ta država njegova edina domovina. Za njeno državno suverenost, za osebno, nacionalno in moralno svobodo, bo vsak izmed nas brez oklevanja doprinesel tudi največje žrtve. Iščemo mir. Današnji položaj pa nas sili povedati, da se bo češkoslovaška republika, če jo bo usoda postavila pred potrebo obrambe, branila do zadnje konsekvence, oprta na vso svojo tehnično in moralično zrelost. Mi smo v tem pogledu dolžni dati popolno jasnost ne samo vsej naši državi, marveč vsej Evropi. To je potrebno za dobro voljo. lojalnost in mir.
Domovina nemškega prebivalstva naše države je v češkoslovaški republiki in ,je zaradi tega naloga te in izključno te države od prvega dne njene obnove, da svoje odnošaje do tega prebivalstva uredi tako, da bo to prebivalstvo samo spoznalo večno resnico, da je njegova večna domovina češkoslovaška !
Iz lastne volje in na podlagi svoje suverenosti smo z ustavnim zakonom ustvarili red, ki odgovarja vsem obveznostim, ki smo jih prevzeli z manjšinskimi pogodbami.
Sedanji položaj v Evropi zahteva vestnost in dobro premišljeno akcijo, če hočemo priti do cilja. Zopet moram navesti besede nemškega kancelarja Hitlerja, ki je izjavil, da je dokazano, da se z dobro voljo lahko najde pot do sporazuma in pomirjenja. S tem naziranjem nemškega kancelarja se popolnoma strinjamo. Ta naš pristanek ni samo formalen, nego smo ga dokazali s celo vrsto pobud in nkrepov češkoslovaške vlade. Evropa pričakuje upravičeno od državnikov srednje Evrope, ki znajo delati zgodovino, da bodo delali zgodovino pred vsem z ureditvijo mednarodnih problemov, zlasti pa z ureditvijo nemško-češkoslovaškega problema pod vidikom evropskega sodelovanja.
Ponovno moram jasno povedati, da je med Češkoslovaško in Nemčijo več over psihološkega, kakor pa političnega značaja Naš narod čuti nacionalno in zato spoštuje tudi nacionalno čustvo vsakega drugega naroda. Zato je tudi potrebno, da tudi nemški narod pokaže razumevanje za vse to, kar navdaja dušo prebivalstva češkoslovaške republike po dolgih stoletjih tujega režima. V mednarodnih odnošajih je treba očistiti ozračje vsega, kar lahko škoduje zaupanju med narodi. To je delo, ki ga pričakuje od nas duh novega časa. Če se pokaže dobra volja na obeh straneh, potem je treba začeti odstranjevati psihološke ovire. Češkoslovaška je država, katere prebivalstvo se nikoli ni umikalo velikim pobudam, ki bi mogle dovesti do tega, kar je označil nemški kancelar Hitler za pomirjenje. Sporazum bo gotovo prinesel vsem več koristi kakor pa kriza in konflikti. Zaradi tega tem bolj odločno odklanjamo vsak poizkus vmešavanja v suverenost naše države, pozdravljamo pa vsako sodelovanje po načelih enakopravnosti in nevmešavanja. V skupni, pred 20 leti ustvarjeni državi, nikdar ne bomo izdali naših stremljenj, ki smo jih gojili stoletja. Po kolektivni volji vsega našega prebivalstva smo danes tako močni, kot še dosedaj nikdar v zgodovini. Naša država ne nudi samo upanja za zadovoljitev vseh kulturnih, socialnih in gospodarskih potreb, nego jamči tudi v polni meri za vse človečanske in državljanske svoboščine, ki jih lahko da svojim državljanom moderna država. V tej zavesti je naš mir, naša varnost in naša čvrsta odločnost, da ohranimo in branimo dedščino naših kraljev, mir med narodi ter da ostanemo varuhi in zaščitniki prave kulture v srednji Evropi. Vztrajali in branili smo se tisoč let in se nismo bali ter sé ne bojimo tudi danes, prepričani, da smo po srcu in duši vsi Čehoslovaki narod, ki se zaveda potrebe sodelovanja. Hočemo sodelovati z vsemi, ki hočejo mir in pomirjenje, odklanjamo pa vsako nasilno vmešavanje.
Nemirna Avstrija
Vse za nedeljo napovedane manifestacije za Scbuscfp nigga iz strahu pred nacisti odpovedane
Dunaj, 4. marca. b. V nehitlerjevskem delu avstrijskega prebivalstva Se opaža, da bolj in bolj pojema optimizem glede nadaljnjega notranjepolitičnega razvoja v Avstriji. Zdi se, da so vodstvo akcij spet prevzeli v svoje roke nacisti, ki nastopajo čimdaije odločnejše. Senzacija današnjega dine je nagla in nepričakovana odpoved vseh 3000 za nedeljo napovedanih zborovanj domovinske fronte, ki naj bi se razvila v prave manifestacije prebivalstva za avstrijsko neodvisnost in za kancelarja dr. Schuschnigga. Ne ve se, zakaj se je to zgodilo, v poučenih krogih pa sodijo, da je treba neposredni povod za odpoved manifestacij iskati v neprikritih grožnjah nacistov, da bodo tudi oni, četudi jim je to bilo prepovedano, prired li po vsej Avstriji v nedeljo svoja posebna zborovanja pod geslom »nemškega miru«. Očividno se je vlada zbala, da bi ne prišlo do spopadov med obema strankama. Na splošno Se zdi, da se polašča osrednjih oblasti čimdaije večja desorientiranost, ki ne napoveduje nič dobrega.
Dunaj, 4. marca. b. Kakor se doznava hs
zanesljivega vira, se avstrijska vlada zelo trudi, da bi med pristaši domovinske fronte in avstrijskimi narodnimi socialisti dosegla kompromis glede nosnje kljukastega križa, za katerega ee tako močno zavzemajo hit-lerjevci. Stavljen je bil predlog, naj bi se kljukasti križ sicer dovolil, vendar ne v obliki, kakor sa nosi v Nemčiji (cm križ na belem dnu), temveč v novi obliki, ki naj bi simbolično upoštevala avstrijsko neodvisnost kljukasti križ naj bi se v Avstriji, ako se že dovoli, smel nositi samo na rdeče-belo-rde-čem dnu, ki naj bi simboliziralo zastavo avstrijske republike.
Seyss-Inquart v Linzu
Dunaj, 4. marca. w. Notranji minister Seyss-Inqiuart bo jutri odpotoval v Linz, kjer bo imel razgovor z deželnim glavarjem, naiodno-političnim referentom in okrožnim voditeljem narodnih socialistov. Po razgovorih bo imel nagovor na 500 nar rcdno-social;stičnih zaupnikov, ki ga bodo prenašale vse radio-postaje.
Nova priznatifa v Moskvi
Buharin priznava, da je pripravljal prevrat za odstranitev sovjetskega režima — Tudi Krestinski in Rlkov
priznavata krivdo
Moskva, 4. marca b. Na včerajšnji popoldanski razpravi je obtoženec Ivanov obtoževal Buharina, da se J3 sporazumel z Anglijo za odstranitev sovjetskega režima Za ta načrt se je navduševala vsa desničarska opozicija, ki je dala Angliji zagotovila, da bodo njeni gospodarski interesi za primer prevrata v Rusiji popolnoma zavarovani, razen tega pa naj bi Anglija po prevratu dobila še nove koncesije. Ivanov je tudi trdil, da mu je Buharin izjavil, da j? Rosenholz kot ljudski komisar za zunanjo trgovino prodajal Angliji les po mnogo nižji ceni kakor drugim državam, da bi po tej poti dosegel angleško naklonjenost za prevratne namene desničarske opozicije. Buharin je nadalje izdelal načrt za cepitev severnih pokrajin od ostale države s terorističnimi akcijami v primeru vojne.
Tu ja prišlo do zelo ostrega besednega dvoboja med Višinskim in Buharinom, ki je najprej zavračaj navedbe Ivanova, končno pa le priznal, da je res pripravljal prevrat v državi. Pripravljen sem, je pripomnil, da za to prestanem kazen.
Višinski je sarkastično pripomnil: Kaznovani boßte, ne da bi vam bilo treta za to posebej prositi.
Sledil je dramatičsn prizor s popolno kapitulacijo Krestinßkega, ki ie vse priznal, dasi je še predvčerajšnjim vse zanikal. Prav
tako je po krajšem besednem dvoboju z Višinskim priznal svojo krivdo tudi Riikov, ki ga je obtoževal Zulbarec. Zuibarec je govoril predvsem o Rikovih pripravah za izvajanje na široko razpredene teroristične akcije. Sledilo je zanimivo priznanje bivšega poslanika Rakovskega, ki je sam napadal v svojem zagovoru Krestinskega, češ, da se brez potrebe sklicuje na svoje drugo pißmo Trockemu. v katerem naj bi bil kritiziral trockiettično akcijo. To pismo je Krestimski zares pisal, je dejal Rakovski, saj mi ga ja Trocki sam pokazal, >toda na tej zatožni klopi ni dovolj črnila, da bi se kdo ž njim odtegnil svoji odgovornosti za izivršena dejanja«.
Nove žrtve
Moskva, 4. marca. o. Zloglasni zapori v Lubijanki so zopet prenapolnjeni Zaprti so skoraj vsi sovjetski diplomati, ki so bili v zadnjih mesecih odpoklicani. Proti njim bo v kratkem uveden sličen proces, kakor je sedanji v Moskvi. Zaprtih je tudi veliko število oficirjev, med njimi tudi maršal Jegorov in general Dibenko, ki je bil glavna obremenilna priča v procesu proti maršalu Tuhačevskemu. Dibenko je bil poveljnik leningrajskega vojnega okrožja. Proces proti tem oficirjem bo tajen in bo objavljena samo sodba.
NAŠA DRŽAVNA OBRAMBA
Narodna skupščina ]e včeraj obravnavala proračun ministrstva vojske in mornarice — Vse skupine so se izrekle za proračun
Beograd, 4. marca. p. Knjttijska razprava v narodni skupščini tfc trajala vso noč. Izmed slovenskih narpdnih poslancev so ponoči govorili tudi Ivan Mohorič, Avgust Lukačič, dr. Ivai\ Jančič. Karel Doberšek in Ivan Janžekovič. Debato je kakor po navadi zaključil tudi tokrat minister Stankovič z odgovorom na glavne pripombe posameznih poslancev. Proračun je bil okrog 6. zjutraj z večino glasov sprejet.
Posi. Ivan Mohorič
Posi.	iuouuric je v uvodu svojega
govora opozoril na veliko nasprotje med neprestanimi ugotovitvami, da je Jugoslavija izrazito agrarna država, in pa med dejstvom, da znaša proračun kmetijskega ministrstva samo l,4Vo skupnega državnega proračuna. To je tem te/.je razumljivo, ker sami člani viadne večine v svojih govorih slikajo, v kako bednih razmerah naš kmet še živi. Tudi ne gre, da se kmetijsko ministrstvo obravnava skoro vedno ponoči, ko so posianci že utrujeni. V skiadu z agrarnim značajem naše države bi bilo, da bi kmetijskim zadevam v proračunski razpravi posvetili poin dan ali celo dva.
V državi imamo okrog 2 miiijona kmečkih domačij. Stiri petine so take, da imajo komaj za najbednejše živijenje. Mnogo premalo se brigamo za usodo kmečkega prirastka, ki znaša letno gotovo 200.000 duš in ki more le po malem delu ostati na domači grudi. Ko toliko govorimo o načrtnem delu, bi se morali lotiti tudi tega vprašanja, ki pa se seveda ne da reševati z uredbami m pravilniki.
Ekspoze kmetijskega ministra je nanizal vrsto problemov, ni pa dal nanje nikakega odgovora. To velja tudi za kmečke dolgove, ki nikakor niso še definitivno spravljeni z dnevnega reda. Dravska banovina je sorazmerno največ vplačala prvega in drugega obroka, a kljub temu poročajo, da bo samo v škofjeioskem srezu kakih 100 kmetov izročenih javni dražbi. Med kmečkim: dolžnikj, v Sloveniji je približno polovica tak^'n, ki so si izposodili denar od drugih kmetov. Ti dolgovi so se do polovice orisali, ne da bi se preiskalo, ali je doiénik potreben in upnik sposoben, da prenese to brisanje. Privilegirana agrarna banka še ni objavila, koliko je bilo prav za prav plačanega na zapadlih prvih dveh obrokih; neki list pa poroča, da je 270 milijonov dinarjev še neplačanih.
Govornik je dalje razpravljal o hišni obrti in očrtal njen izredni pomen ravno za našo kmečko strukturo, kjer je toliko domačij pasivnih. Državna uprava bi morala tudi temu problemu posvetiti čim večjo pozornost. Naš izvoz sadja je letos nazadoval v vseh panogah Potrebno bi bilo, da napovedani novi izvozni pravilnik pretresejo oni, ki se jih neposredno tiče, tako da ne bodo zopet postavljeni pred izvršeno dejstvo. Naj se zato načrt pravilnika pravočasno sporoči vsaj kmetijskim in gospodarskim zbornicam. Naš domači bombaž velja 20 Din, tuji pa komaj 10.50 D ;n. Ta ogromna razlika ne more dati dobrih rezultatov. Naša industrija je pripravljena plačevati domači bombaž enake kvalitete do 5Q% dražje kakor tujega, preko te mere pa ne more iti brez občutne škode za naše gospodarstvo. Bombažna kultura se mora modernizirati, ako naj postane sposobna za življenje. Same uredbe ne morejo delati čudežev, treba je praktičnih de ;anj. Kriza živinoreje se je še poostrila, ker nam je Italija zmanjšala izvozne kontingente za živino. Potreben je kvalitetni dvig živinoreje, ki nam edini more prinesti trajno konkurenčno sposobnost.
Velik del svojih izvajanj je posi. Mohorič posvetil zadružništvu. Pogrešal je v ekspozeju kmetijskega ministra informacij o sanacij: zadružništva in ob tej priliki razpravljal tudi o sanacijski akciji za Zadružno zvezo v Ljubljani. Obravnaval je potem novi zadružni zakon in naloge, ki nastajajo iz njega Nujno je tudi potrebno, da se v resnici obnovi kmečki kredit. Iz ministrovega ekspozeja ni bilo razvidno, ali in kai namerava vlada v to svrho ukreniti. Večina nameravanih ukrepov bi prišla v korist le ve^posestnikom, ki pa te podpore niso potrebni.
Posi. Lukačič in Doberšek
Posi. Avgust Luiuičič je izvajal, da be v Jugoslavi ji radi trkamo na prsi, da smo kmeóko dižava in da je kmet steber te države. Dejstvo pa je, da ravno za ta steber ne storimo skoro niò&sar. Gioie kmečke razdoliitve je posi. Lukačič naglasil. da je dota 12 let za odplačilo kmečkih dolgov v vsakem primeru prekratka, ker kmetje ne morejo piačati dospelih anuitet in so se že pričeia pm ajati njihova posestva. V ptujskem in ljutomerskem srezu pride okrog 50 procentov zadolženih kmečkih posestev na boben, če se način odplačevanja nemudoma ne spremeni
Nadalje je govornik obravnaval živinorejo vseh panog. Posebno pozornost bi bilo treba ■posvetiti vinogradništvu, zlasti onim vinogradnikom. ki se preživljajo izključno z delom v vinogradih. Odločno se je izrazil proti ^ spreminjanju orne zemlje v vinograde. Vinogradniške zadruge oiso dosegle svojih smotrov. Bremena, ki teržijo kmeta so zmerom večja, brezposelnost je posebno velika prav med kmečkih delavstvom. Končno je govoril o sanaciji ljubljanske Zadružne zveze.
Posi. Karel Doberšek .je govoril o Škoii, ki jo je napravil novi lovski zakon, posebno planinskim kmetom. Ta zakon je zmanjšal vrednost kmečkih planinskih posestev za 50 in več odstotkov, ker je odvzel tem posestvom tradicionalne Ptcletne pravica, ki so bile kmetom vir dohodkov. Posamezne rloloc^e tega zakona so protiustavne ke~ne spoštujejo imovirskih pravic posameznika. Zato bi jih bilo treba nemudoma odpraviti. Govornik je dalje dokazal, kako je iz držav-nopolitičnih razlogov potrebno zadostiti zlasti potrebam obmejnega kmečkega ljudstva.
Proračun vojske in mornarice
Danes je skupščina razpravljala o proračunu ministrstva vojske in mornarice, o katerem je minister armijski general Marič obširen in izčrpen ekspoze N'aro »o se zvrstili govorniki vseh parlamenta*n:h skupin, ki so se po vrsti solidarizirali z našo vojsko. Posebno pozornost in odobravanje je
izzval govor zastopnika poslanskega khibe
JNS. Govorniku Jugoslovenskega kluba, ps
se je izven skupščine pripetil incident, tako da ni mogel ob pravem času priti na sejo Zaradi tega incidenta je v skupščini nastalo veliko razburjenje, tako da se je seja morala v presledku od 13. do 18. ure kar dvakrat prekiniti.
Današnja seja je bila napovedana nt 10. uro. Zaradi razprav o enem naših najvažnejših resorov se je zbralo v dvorani kljub temu, da je bilo od ene do druge seje le 4 ure presledka, mnogo narodnih poslancev in občinstva, prišli pa so tudi vsi člani vlade. Pred prehodom na dnevni red je skupščina sprejela na znanje poročilo veri-fikacijskega odbora o novih narodnih poslancih Kadiju Salijeviču, Jovanu Tomiču in Mihajlu Djokiču. ki so prišli do svojih mandatov kot namestniki narodnih poslancev, ki so bili pred kratkim izvoljeni za senatorje.
Proračun ministrstva vojske in mornarice znaša 2.967 milijonov dinarjev in je za
! 302.7 milijona višji od sedanjega. Redni izdatki znašajo 2.198 milijonov; od tega odpade na kopno vojsko 1.542. na vojno letalstvo 324, na civilno letalstvo 23, na mornarico 199 in mi obmejne čete 109 milijonov dinarjev. Izredni izdatki znašajo 574 milijonov, od tega za kopno vojsko 525, za letalstvo 23 in za mornarico 26 milijonov. Na penzije in doklade odpade 195 milijonov dinarjev.
Po podatkih proračuna je v naif kopni
vojski v aktivnem stanju 9799 višjih in nižjih oficirjev, 2410 uradnikov, 9041 podofi-cirjcv, 1470 godbenikov itd. Vojaško letalstvo šteje 698 oficirjev, 183 uradnikov, 928 podoficirjev, 63 kontraktualnih inženjerjev itd. Uprava civilnega letalstva ima 7 defini-tivnih in 17 pogodbenih uradnikov. V mornarici je 611 oficirjev, 95 uradnikov, 2511 podoficirjev, 56 godbenikov itd. Obmejne čete imajo 33 oficirjev, 232 podoficirjev, poleg tega pa je obmejnim četam dodeljenih še 372 oficirjev iz redne vojske.
Ekspoze vojnega ministra
Ob veliki pozornosti skupščine je vojni minister general Marič podal svoj ekspoze.
Vojni minister je v prvem delu svojega ekspozeja razčlenil predloženi proračun ministrstva vojske in mornarice. Rekel je, da bi nujne potrebe naše državne obrambe zahtevale še večje zneske, vendar pa je pri sestavi proračuna upošteval finančno moč prebivalstva in potrebe drugih resorov. Po tehnični sestavi se sedanji proračun razlikuje od prejšnjih v tem, da so izdatki za letalstvo zbrani vsi v enem poglavju. dočim so bili sedaj raztreseni v razna poglavja. Na ta način je pregled lažji in bo tudi uprava poenostavljena.
Pri analizi posameznih proračunskih sestav je minister najprej pojasnjeval osebne izdatke, ki znašajo 726 milijonov in so povišani za 59 milijonov. Ta povišek gre predvsem za oficirski, podoficirski in uradniški kader, ker je številčno stanje moštva ostalo v bistvu nespremenjeno. Poviški izvirajo iz pridobljenih pravic za napredovanje, iz pravic odlikovancev s Karadjordje-vo zvezdo, iz poviška osebnih in rodbinskih doklad in končno iz povečanja števila oficirjev, podoficirjev in uradnikov, ker še vedno nismo dosegli po zakonu predpisanega in nujno potrebnega števila. Nastaviti bo treba tudi še nekaj novega strokovnega oso'oja v vojaških tehničnih zavodih, da bodo mogli delati s potrebno kapaciteto.
Materialni izdatki, ki znašajo okroglo 2 milijardi, so formalno povišani za 233, v resnici pa samo za 138 milijonov, ker so k sedanjemu proračunu prišli še dodatni krediti v znesku okrog 100 milijonov. Materialni izdatki za generalni štab znašajo 31, za artiljerijsko tehnično skupino 270, za inženjersko tehnično 70, za ekonomsko stroko 690. za sanitetno službo 24, za vojno letalstvo 285, za civilno letalstvo 23. za mornarico 170, za geografski zavod 2 milijona din itd. Povišek materialnih izdatkov izvira deloma iz potrebe izpopolnitve naše vojne pripravljenosti, deloma iz podražitve živil in raznih potrebščin za normalno funkcioniranje naše državne obrambe. V preračunu je tudi nova postavka 1.2 milijona din za zdravljenje tuberkuloznih vojakov. Izdatki za letalstvo so se povečali tudi zaradi nujno po- . trebne pomnožitve števila letal, zaradi drugačne oborožitve letalske vojske, za civilno letalstvo pa zlasti zaradi otvoritve nekaterih novih zvez.
Novosti preraetma
Minister general Marič je potem pojasnil utemeljenost zakona o odlikovancih s Karadjordjevo zvezdo ter napovedal, da se proučuje tudi možnost priznanja raznih ugodnosti imetnikom drugih vojnih odlikovanj in pa prostovoljcem iz slovenskih krajev v letih 1918, 1919 in 1920. Nadalje je sporočil, da namerava vojaška uprava odslej vsakemu novemu oficirju, ki stopi iz vojne akademije v življenje z zneskom 4000 din pomagati k nabavi neobhodno potrebne oficirske opreme. To je bilo v navadi že v stari Srbiji in je nujno potrebno, ker se naš oficirski naraščaj po ogromni večini rekrutira iz siromašnih slojev. Doslej se je moral skoro vsak oficir zadolžiti, pa ga je to dolga leta trlo in oviralo njegovo delovno sposobnost. Tudi v mnogih drugih državah je uvedena taka podpora novim oficirjem, samo v mnogo višjih zneskih.
Na novo bo uvedena doklada po 100 din mesečno za oficirje na odgovornih ter duševno ali telesno napornih položajih, ako nimajo že kakšne posebne službene doklade kakor n. pr. v kraljevi gardi, pri letalstvu itd. Ustanovljen bo vojaški znanstveni zavod, ki je nujno potreben, če hočemo, i da bo pripravljenost naše vojske vedno na sodobni višini. Zavod bodo organizirale naše najboljše znanstvene meči. ki bodo skušale praktično izrabiti znanstvene izsledke, koristne za obrambo države. Bodoče vojne bodo vojne možganov. Tehnična vojna bo samo sredstvo za izvedbo političnih problemov. Zato se je povečalo tudi število slušateljev višje vojne akademije in število pripravnikov za generalštabno stroko. V proračunu so tudi krediti za strokovno izpopolnitev rezervnih oficirjev. 2e lani smo začeli prirejati redna predavanja za rezervne oficirje. Ta bodo utrdila tudi povezanost med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Uspeh predavanj je zadovoljiv.
Dalje je minister sporočil, da se bo razširilo strokovno izpopolnjevanje oficirjev na naših in tujih univerzah in vojaških šolah in da 6e bo vsa skrb posvečala zlasti tehnični izpopolnitvi. Pred izkustvi iz Abesinije, Španije in Kitajske ne moremo in smemo zapreti oči. Slediti moramo zgledom drugih narodov. Že doslej smo mnogo storili, treba pa je še dosti tega in onega, da bo naš narod zavzel mesto, ki mu gre po zgodovinskih pravicah in življenjski sili, a tudi po vojaških vrlinah.
Naša dolžnost do države in sebe
Ministar je nato nadaljeval:
»Predlog proračuna izdatkov vojnega ministrstva smo delali pod vplivom izred-
nih zunanjepolitičnih razmer, ki so vam vsem dobro znane. Velika mednarodna politična vprašanja so na dnevnem redu in posegajo v interese velikih in majhnih držav, po nekod se pa namesto z diplomatskimi pogajanji in razgovori veliki mednarodni problemi urejajo že s poslednjim sredstvom, to je z orožjem. Povsod se je utrdilo prepričanje, da je kljub vsem sporazumom o ohranitvi miru vojaška sila, ki je številčno in moralno krepka, disciplinirana in moderno opremljena, edina možnost za zajamčenje miru, svobode in naprednega in častnega življenja naroda. Zato je prišlo do tekmovanja pri oboroževanju, kakršnega zgodovina ne pozna. Celo države, ki jim je v mednarodnih pogodbah zajamčena nevtralnost, ne verjamejo v svojo varnost, temveč organizirajo in pripravljajo zaradi svoje varnosti vojaštvo in svojo domovino za obrambo meja.
Ali smemo mi zapirati oči pred tem velikim in življenjskim vprašanjem varnosti naše države? Ali smemo odreči, karkoli bi pripomoglo k pripravljenosti in sposobnosti naše vojaške sile za izvršitev vzvišenih dolžnosti do kralja in domovine? Mislim, da ni človeka v kraljevini Jugoslaviji, ki bi na ta vprašanja odgovoril drugače, kakor mu veleva domoljubna dolžnost. Kajti ni človeka, ki se ne spominja težav in bede suženjskega življenja in ki nima terk'h in tužnih spominov iz te dobe.
Poslednja etapa
pripravljenosti
Finančna kriza zadnjih let nas je prisilila za nekaj časa k znatni omejitvi vojaških izdatkov. Tako se je zavrl tempo v razvoju naše vojaške sile, ki ga je bil določil pokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Nastopila je potreba, da se izgubljeni čas nadomesti, da se naši vojaški sili zagotovi normalen razvoj življenja in delovanja in kar najhitrejši tempo uspo-sobljenja vojaške sile v splošno narodno obrambo za izvršitev določenih nalcg.«
Lahko rečem, da imamo v tem pogleda krizo že za seboj in da »p Tgak dan bolj približujemo zadanemu cilju sodobne opreme naše vojaške sile.
Tempo, s katerim bomo opravili to poslednjo etapo, bo odvisen od izvenproračunskih izrednih kreditov, ki bodo na razpolago vojaški upravi in od časa, ki ga bomo imeli dejansko na razpolago za izvedbo tega načrta. Mi nimamo nobenih imperialističnih teženj, ne osvojevalnih namenov in se zanje tudi ne pripravljamo. Toda imeti moramo neprestano pred očmi, da je našemu narodu potreben mir, da bo mogel častno in pošteno živeti in uživati sadove svojega težkega dela ter razviti svoje mnogoštevilne sposobnosti. To bo pa mogel le tedaj, če bomo vojaštvu poklonili pozornost, ki jo kot varnostni činitelj prvega reda zahteva in zasluži.
Be&ata
Ministrov govor je bil sprejet z nedelie-nim odobravanjem od vse skupščine. V debati je prvi govori! zastopnik .TRZ Todor Živkovič. Poudaril je, da bo njegova poslanska skupina glasovala za proračun, ker odgovarja potrebam naše vojske in ker je želja JRZ. da bi bila vojska čim bolje opremljena.
Posi. Dušan Ivančevič je govoril v imenu kkiha JNS. Kljub vsej razdvojenosti našega naroda, je dejal, sta zanj sveta dva faktorja naše države o katerih govori zmerom in povsod z največjim spoštovanjem, to sta krona in vojska Prav je poudaril vojni minister, da mora vojska slej ko prej ostati izven politike, politika izven vojske. To načelo je bilo postavljeno že na dan našega zedinjenja. Ohranilo se je do danes in za vsako ceno ga je treba ohraniti tudi v bodoče. Strankarska politika v nobenem primeru ne sme kakorkoli vplivat» na vojsko. Pomniti pa je treba, da bo morala bodočih naših bojevnikov tem večja čim bolje bomo skrbeli za naše bivše bojevnike, posebno za invalide. Zato je treba to vprašanje končno že enkrat definitivno urediti. Svoj govor je zaključil z besedami: »Jugoslovanska vojska se moia v vsem držati svetlih tradicij nekdanje junaške srbske vojske, mora gojiti divni demokratski duh, mora čuvati duhovno edinstvo, ki ga je vanjo uvedel veliki vladar Aleksander. V znamenju svoje ljubezni do naše nacionalne vojske, bo poslanski klub JNS glasoval za kredite, ki so vojski potrebni, ne glede na stališče, ki ga zavzema v ostalem do vlade.«
Nato sta govorila Stanko Lenarčič (Delovni klub), ki je izjavil, da bo tudi njegov klub glasoval za proračun, in Voja La-zič v imenu svoje poslanske skupine. Tudi Mita Dimitrijevič je v imenu radikalske-ga kluba izjavil, da bo glasoval za proračun.
Prekinjena seja
Predsednik Cirič je zatem pozval k besedi posi. Rašoviča (Barčevičev klub), ki pa ni bil prisoten in bi moral zato izgubiti besedo- Na intervencijo Bar.čevicevega
ktaha pa Je pw»gMt «rt« tejavfl, da bo
Raàovié dobil besedo, ko pride v skupščino. Nastalo Je hudo prerekanje, ki se je fie povečalo, ko je poeL Rašovič naposled res prišel. Ker se nemir ni polegel, je predsednik ob 13.10 prekinil sejo. Seja je bàia prekinjena do 14.30- V tem času so se sestali šefi poslanskih skupin. Predsednik Cirlč je po pooovni otvoritvi seje pozval RaSovlča, naj poda svoj govor. Rašoviča pa znova ni büo v dvorani. Zato je po soglasnem sklepu vseh šefov poslanskih särupin dal besedo dr. Janku Ba-riòevléu.
Pojasnila notranjega ministra dr. Korošca
Dr. Baričeviču je takoj odgovoril notranji minister dr. Korošec, ki je izvajal;
»Cim sam izvedel za zadevo poslanca Rašoviča, som šefu policije v Beogradu takoj odredil, naj uvede preiskavo. Preiskava je dognala: Blizu hiše poslanca Rašoviča je majhna kavarna, ki se imenuje »Malo Dedinje« Rašovič je šel odfci-še okrog pol 10. šel je mimo kavarne po svoji običajni poti proti Toniškm šupam. Videla sta ga kavarnar živan Sremčevič in kavarniški natakar M lan Petrovič. Incident bi se moral, kaikor se opisuje, dogoditi pred kavarno. Tam p», ima orožnik svoje stalno mesto. Orožnik, ki je tudi tedaj stal tam ni ničesar čul, ne ničesar videl, sploh ničesar zaznal. Tam okrog je mnogo hiš. Poizvedovali smo tudi pri prebivalcih pa nI nihče ničesar videl, niti slišal, tako da vobče nI bilo mogoče dognati, da bi se tam kaj pripetilo. Ko pa je Rašovič prišel v parlament, se je javil predsedniku skupščine in mu dejal, da se mu je prpetil incident pri tej kavarnL Na vsak način je nasprotje med tem, kar so
nafll poHcQstd organi dugnafl ta tar
povedal poslanec Rašovič. Zaradi tega sem v Skrbeh, da nI po sredi kakšna mi-
stifikacija, ko se že sedaj pojavljajo taka protislovja. Zato p>rosim predsednika Gi-riča, da s posredovanjem ministra pravde zposluje sodno preiskavo in to takoj. G. Rašoviča pa prof-im, da se takoj poda k zdravnikom, ki naj doženejo njegoivo stanje, ker je rekel, da je dobil tudi udarec z bokserjem, kar morajo zdravniki vsekakor še dognati, v imenu via.de moram izjaviti, da nam je mnogo na tem, da se ta stvar' razčisti in razjasni in da se dožene popolna resnica že v interesu tega visokega doma in vobče parlamentarnega si-
stOTTLcL.
Predsednik C rič je izjawfl, da bo pozvali
pravosodnega minestra, naj zadevo preišče, zatem pa je sejo v velikem nemira prekinil do večera.
Ob 1830 se je seja nadaljevala. Predsednik čirič je sporočil da je RaAovéevo zadevo prepustil ministru pravde, ki jo je že izročil državnemu tožilstvu. Razprava o proračunu mnisrrstva vojske in mornarice se je nato nadaljevala.
Posi. Novica Popovič (JRZ) je podrobno govoril o kreditih za ministrstvo vojske in mornarice. Nato je končno prišel na vrsto poslanec Miloš Rašovič. V skupščini je izzval njegov govor hudo besedno obračunavanje. Za njim je dobil besedo sp>et dr. Janko Baričevič, nato Jovan Zdravkovič (zemljoradniški klub), Voja Lazič, Života. Milanovič (zemlj. klub), Djordje Jevtič, Sava Nikič, Milenko Glišič, Radosav Vu-četič. živojln Rafailovič, Aleksander Da-čič in končno Mirko Uroševič.
Razprava o ministrstvu vojske tn mornarice bo končana še nocoj. Na vrsto pride potem ali že ponoči ali pa jutri dopoldne prometno ministrstvo.
Anglija se pogafa
zmmo
Nemški zunanji minister Ribbentrop bo prišel prihodnji
torek v London
London. 4. marca. Nemški zunanji minister Ribbentrop bo prispel v torek 8. marca v London. Listi pozdravljajo ta obisk, ker pričakujejo od njega pričetek načelne razjasnitve nemšiko-angleških odno-šajev. Istočasmo opozarjajo, da je Anglija pripravljena pričeti poleg pogajanj z Italijo tudi pogajanja z Nemčijo.
Kancelar Hitler je včeraj sprejel angleškega poslanika v Berlinu Nevilla Hender-sona. O sestanku ni bilo mogoče zvedeti podrobnosti, mislijo p>a, da sta govorila največ o splošnih vprašanjih in sicer nemških kolonialnih zahtevah, o odnošajih med Avstrijo in Nemčijo, o španski zadevi itd.
Londonski tisk meni, da so pogajanja med Hitlerjem in angleškim poslanikom v Berlinu samo nadaljevanje razgovorov, ki jih je imel lord Halifax v Nemčiji.
»E ven ing News« trdi, da je nemšlki kan-celar predlagal angleškemu poslaniku ključitev nemško-angleškega tiskovnega dogovora. Razgovor med Hitlerjem in Herv-dersonom je bil omogočen na angleško pxv budo in so o njem obvestili tudi francosko vlado. V ostalem sta Hitler in Hendcrson govorila tudi o kolonialnem vprašanju. Anglija je nadalje želela dobiti nekaj pojasnil o gotovih točkah Hitlerjevega govora od 20. februarja.
Lord Perth sr! kralj« Jurij«
London, 4. marca. AA. Kralj Jurij VL je danes sprejel v avdienci britanskega poslanika v Rimu lorda Pertha, ki se bo jutri vrnil v Rim. Lord Perth je obrazložil kralju v podrobnostih poslanstvo, ki mu je poverjeno, in mu poročal o vseh vprašanjih, ki so ria dnevnem redu.
Slovo naroda cd
Jesenice, 4. marca.
Obdan od častne straže Skalašev in Sokolov, je popularni slovenski četnik in do-brovoljec Miha Cop ležal na svoji postelji, okoli katere je bilo vse polno cvetja, ki so ga prinesli njegovi stanovski tovariši, planinci, Sokoli, četniki, vojni dobro vol j ci, preporodaši in zastopniki društev in kor-poracij. Oba dneva so se ob mrtvaškem odru zbirale goste množice ljudi.
Pred pogrebom se je pred hišo žalosti zgrnila ogromna množica ljudi, ki so prišli iz vseh krajev naše ožje domovine. Ko so krsto prinesli pred carinarnico, so se slehernemu orosile oči. Na krsti je bil krasen venec, sestavljen iz samih planik, nadalje pokojnikov nahrbtnik, cepin, plezalna vrv in planinski klobuk. V imenu jeseniških carinikov se je od Mihe Copa poslovil z lepim govorom carinik Tone Berlot, v imenu glavne ljubljanske carinarnice pa njen upravnik Anton Pire. Pevci so zapeli pesem »Pomladi vse se veseli«, nakar je krenil ogromni žalni sprevod, kakršnega še niso videle Jesenice, proti pokopališču. Na čelu so nosili nešteto krasnih vencev. Za 11 sokolskimi prapori je korakal starosta sokolske župe Kranj, pisatelj Jakob Špicar, nakar sta sledili dve dolgi koloni Sokolov v krojih z Bleda, iz Bohinja. Blejske Dobrave. Mojstrane. Tr- J žiča. Kranja, Radovljice, 2irovnice, Koroške Bele, Javornika in Jesenic. Za Sokoli !
ilte s
so korakale Sokolice ter članice Kola ju-goslovenskih sester, nato pa dolga vrsta Sokolov v civilu z znaki, narodno delavstvo, železničarji, poštni uradniki, zbor oficirjev iz Mojstrane in Bohinjske Bele, preporodovci, vojni dobrovoljci, četniki ter pokojnikovi stanovski tovariši. Za oo-kolsko godbo je nosil na blazini oficir pokojnikova odlikovanja. Krsto so izmenoma nosili Skalaši, alpinci in pokojnikovi smučarski tovariši, častno spremstvo pa so tvorili Sokoli z golimi sabljami in četniki v krojih. Za krsto in sorodniki se je vila nepregledna množica ljudi, ki so se zgrnili preko novega pokopališča.
Ob grobu se je v imenu saveza vojnih dobrovoljcev poslovil od pokojnika z lepimi besedami učitelj Ivan Lahainar iz Blejske Dobrave, v imenu preporodašev ravnatelj Evgen Lovšin iz Ljubljane, v imenu pokojnikovih mladostnih prijateljev in praških visokošolcev banski svenik Po-kljukar iz Ljubljane, za Sckolstvo starešina sokolske župe Kranj Jakob Špicar iz Radovljice, v imenu jesen šks Skale pa znani alpinist dr. Miha Potočnik z Jesenic. Ko so pevci odpeli »Vigred se povrne«, so se prapori znova poklonili pred grobom, nakar je mati zemlja spreiela v svoje okrilje legendarnega narodnega junaka, čigar lik bo še dolco živel med nami. Mihi Čopu, idealnemu borcu za Jugoslavijo, bo ostal med Jugosloveni trajen spomin.
Beležke
„Hrvatski dnevnik" o monopali zaciji šolskih knjig
O name x^avanii monopolizaciji soisutih knjig in drugih uč i piše tudi »Hrvatski dnevnik«, ki jo seveda odklanja. Svoje stališče utemeljuje s tem, da je dovolj znano, s kolikimi težavami je že danes zvezano tiskanje najmanjše šolske knjige. Ako bi bilo prepuščeno odobravanje šolskih knjig lokalnim činiteljem, bi bile mnoge težave preko noči odstranjene. Knjige pa bd tudi mnogo bolje odgovarjale svojemu namenu- V dneh gospodarske krize, ki tako tare hrvatski narod, bi morali merodajni malo bolj računati z njegovimi potrebami, posebno pa še s težkim položajem grafičnih delavcev. Do mo.no-polizacije šolsfk h knjig in učil ne sme priti. To ni samo v interesu socialne pravičnosti, temveč tudi v interesu hrvatskega tiskamištva, ki ima velike tradicije in ogromne zasluge za razvoj hrvatske kulture.«
Laži
„Slovenskega gospodarja"
Med listi, ki pišejo v duhu Katoliške akcije je tudi mariborski »Slovenski gospodar«. V zadnjem uvodniku roti svoje čjtatd-lje naj zaupajo svojim prijateljem v zvezi s sanacijo Zadružne gospodarake banke v Ljubljani. >Slovon6ki gospodar« pa ne bi bil zvest nam sebi in svojim tradicijam. Če ne bi celo pri tako resnem vprašanju, kakor ffe sanacija neiega zadružništva, n« «kuSal oblatiti fugoplovenskih nacionalistov. Pri tem seveda zopet grdo laže in zatrjuje svojim bralcem.:
»JNSarjem in jugoslovanskim nacionalistom ni prav, da pride kmet zopet do svojega denarja, ki ga ima v posojilnicah. Celo v parlamentu v Beogradu se pritožujejo, kako da se je moglo dovoliti ozdravljenje naših k m e tek i h posojilnic*.
Pozivamo »Slovenskega gospodarja«^, da s d e tetivi dokaže svoje težka obdolžitve in navede govore tistih poslancev JNS, ki so se v Beogradu pritoževali, kako da je moeel dovoliti ozdravljenje naših kmetskih posojilnic. Pri tem iskreno želimo, da ne bi čakali na odgovor tako brezuspeštno, kakor doslej še vselej, kadar smo prijeli organ Petra Re-šetarja za njegov lažnjivi jezik.
Trditev in trditev
»Hrvatski dnevnik« je pred dnevi objavil beležko, da je občinski odbor v Gori-čanih izrazil županu Ivanu Kranjcu nezaupnico, ker je pri senatorskih volitvah volil listo JRZ, ne pa listo HSS, čeprav je bil izvoljen za župana kot pristaš HSS.
»Novosti« objavljajo sedaj izjavo župana Kranjca, da je vest »Hrvatskega dnevnika« izmišljena in da je resnica ravno nasprotna: ves občinski odbor mu je izrekel prav na dan, ko je bila v »Hrvatskem dnevniku« objavljena beležka o nezaupnici, polno zaupanje in priznanje za njegovo delo v korist občine. Manjkali so samo trije odborniki, ki so se pa opravičili
Zemunska vremenska napoved: v za-pjadni polovici in na severu države se bo postopno zjasnilo, v sredini in na jugu pa bo prevladovalo oblačno vreme z dežjem in snegom. Toplota bo nekoliko padla.
Zagrebška: Jasneje, porasrt temperature, splošno Aoljšanrje vremena
Dunajska : Po večini jasno, ponoči mraz, podnevi milo vreme.
Iii ljudje
Velik uspeh CIril-Metedovega zbora v Trstu
Tržaško gledališče polno in navdušeno
Trst, 4. marca.
Uniatski cerkveni pevski zbor iz Zagreba. ki je s svojim snočnjim nastopom v tržaškem Rossettijevem gledališču pričel svojo koncertno turnejo onstran meje, je spričo svojega mednarodnega pevskega slovesa privabi! množice občinstva, da so spet enkrat napolnile veliko hišo. Menda gledališče od lanskega gostovanja ljubljanske opere zlepa še ni bilo tako dobro obiskano. Koncert, ki je morda zaradi izključno cerkvene intonacije zahteval posebno nastro-jeno ali pa glasbeno visoko dovzetnost, je vendar na mah zajel vso dvorano in tisoči poslušalcev so bili pevcem, solistom in dirigentom nad vse hvaležni.
Tudi na tržaško kritiko je napravil snoč-nji glasbeni dogodek globok vt-s. tako da se v svojih današnjih prvih reportažah izraža o zagrebških pevcih s samimi superlativi in ne priznava le svojstvene globine slovanske ccrkvene pesmi, ne le veličine njenih avtorjev, nego še prav posebno njeno popolno podajanje po Ciril-Metodovem zboru.
Občinstvo je nenehoma nagrajevalo zbor z navdušenimi aplavzi. Spričo njegovega navdušenja so morali nekatere pesmi ponoviti, tako zlasti Konjovičeve in Dinevljeve. Še prav posebne javne zahvale so bili deležni dirigent Komarewsky, Mirko Kolarič in solisti. Jutri nastopi zbor v Gorici.
Vodnikov dom bodi narodna last
Prizadevanje slikarjev za odkup domačije
Neda\mo smo poročali o \Tsti uspelih prireditev, s katerimi je naša kulturna ja\'nost za 180-letnico rojstva Valentina Vodnika počastila njegov spomin. Njegovi ožji rojaki, zbrani v Narodnem prosvetnem društvu Vodnik v Zgornji Šiški, so se pri tej priliki odločili, odkupiti njegov rojstni dom in ga kot kulturno in narodno svetinjo ohraniti potomstvu. S tem v zvezi objavljamo naslednji poziv, ki bo brez dvoma našel dovolj odmeva pri našem občinstvu:
Ob 180-letnici rojstva Valentina Vodnika je podpisano društvo po osemnajstih letih marljivega delovanja, da odkupi rojstni dom prvega slovenskega pesnika Odločilo se je. da ta svoj načrt izvede v resnico že v bližnji bodočnosti. Ker je ta zgodovinska znamenitost dandanes zasebna last, je nadvse važno, da jo odkupi društvo, ki nosi pokojnikovo ime in deluje v njegovem roj-strem kraju. S tem si hoče društvo oskrbeti tudi lastno streho, pod katero bi moglo še z večjo vnemo oživljati njegov spomin in razširjati njegove ideje, kar bi bilo pač najlepša propaganda slovenske besede.
Sredstva, ki so društvu na razpolago, so za izvedbo te lepe zamisli premajhna, zato si dovoljujemo na vso slovensko javnost, na društva, korporacije in zasebnike naslo-
viti prošnjo, da nas podpro v našem prizadevanju in si tako pridobe zasluge za izvedbo načrta, ki je za nas Slovence vsekakor velikega kulturnega pomena. Gre za akcijo, ki je povsem slovenskega, narodnega značaja, in zato ne sme biti nikogar med nami, ki bi se izognil dolžnostim. Na svojem ožjem področju je društvo kljub težkim gospodarskim razmeram, ki vladajo o priliki proslave naletelo na najlepši odziv. Zato pričakujemo, da tudi v širši slovenski javnosti ne bo človeka ne tok raj ne onkraj naših meja, ki ne bi tega dela pozdravil in po svoji moči prispeval. Društvo je založilo tudi razglednice Vodnikovega rojstnega doma in njegove slike, ki jc prejme vsak darovalec.
V Ljubljani je društvo pričelo zbirko po dveh pooblaščenih članih, ki imata s seboj spominsko knjigo za vpis darovalcev. Prosimo javnost, naj jima gre na roko. saj vemo. kako težavno je delo nabiralcev. Imena darovalcev bodo objavljena tudi v dnevnem tisku. Vsak zaveden Slovenec naj daruje v sklad za odkup Vodnikovega rojstnega doma. Samo tako bomo dokazali, koliko znamo ceniti može. ki so prvi zasnovali najlepšo pot slovenski besedi in pesmi.
Narodno prosvetno društvo Vodnik v Zgornji Šiški, Ljubljana.
Tragična smrt starega upokojenca
Na strmini je izgubil ravnovesje in se pri padce ubil
Radeče, 4. marca.
Nedavno .-večer se je smrtno ponesrečil 72 let stari upokojenec Kranjske industrijske družbe na Jesenicah Tolar Matija- Pred štirimi meseci se je preselil k trvojl omožen: hčeri Km e tiče vi Ani v Pr-novšah nad Radečami kjer je hotel preživeti svoja stara leta po 41-letnem zvestem delu pri zgoraj omenjeni družbi.
Nesreča se je zgodila nekako takole:
Zvečer se je vračal iz Radeč proti domu po strmi poti pod Starim gradom in je moral pod vrhom izgubiti ravnovesje, da se je po strmini skotalil navzdol. Dobil je rane po glavi in zjutraj so ga našli mrtvega z obrazom, obrnjenim proti zemlji. Njegovo truplo so prenesli na dom. Pokojnik je bil po rodu iz Sorice na Gorenjskem. Lahka naj mu bo zemlja, a žalujočim naše iskreno sožalje!
Volkulja se je nad Vrhniko ujela v past
Lovski plesi, kakršnega že 4® let ne pomnijo
Vrhnika, 4. marca Ob zadnjem na novo zapadlem snegu je lovski čuvaj g. Ivan Cankar, uslužben pri zakupniku vrhniškega lovskega revirja gospodu Ivanu Megušarju, industrijeu na Vrhniki, nastavil pasti za kune, ker so opazili zadnje čase posebno mnogo kun v gozdovih za Ljubljanskim vrhom na tako imenovanih Požganinah.
V začetku tekočega tedna je drugič pre-
Mož, ki pripravlja vrt za kraljevo polnoletnost
Kragujevac, 4. marca.
Kulturno društvo »Triglav«, ki združuje v Kragujevcu bivajoče slovenske rojake, skrbi za njihovo prosveto in v lepi meri tudi za družabnost. Prav te dni je društvo »Triglav« imelo prisrčno intimno prireditev, ki je bila posvečena 65. rojstnemu dnevu podpredsednika Jožeta Flajsa. V društveni dvorani so se zbrali z jubilantom številni njegovi tovariši, saj je g. Jože Flajs na glasu dobrega družabnika, poseben sloves pa si je v Kragujevcu pridobil kot botanik. Uprava vojno-tehničnega zavoda mu je sama ogradila večje zemljišče in mu tako omogočila, da tam posadi izbran španski bezeg. Bezeg, ki ga z vnemo goji Jože Flajs, bo imel precej svečano viogo, ker bodo ob polnoleinosti Nj Vel. kralja Petra II. podelili vsakemu stanovalcu v delavski koloniji sadike. Tako se bo potem vsak spominjal 18. rojstnega dne našega mladega vladarja. Španski bezeg, ki se goji v ta namen, se zatorej imenuje »Petrovo<r. Jože Flajs je posadil še številna drevesa, vzgojil je različno vinsko trto. in mnogo lepih cvetic. Njegov vrt je tako prikupno urejen, da se ustavi z občudovanjem vsakdo, ki gre tod mimo Jožetu Flajsu želimo še mnogo let zdravja in uspešnega dela.
gledaval, če se je kaj zaželjenega v nastavljene pasti ujelo. Na veliko začudenje je dobil v pasti ujetega volka, katerega je pa imel za navadnega podivjanega psa volčje pasme. Volk je bil še živ, čeprav je bil ujet v pasti že več dni. Da se ne bi žival dalje mučila, jo je na mestu ustrelil. Ker je pa bila zver precej težka (okrog 35 kg), je ni mogel sam nesti na Vrhniko, zato jo je na mestu dal iz kože in je kožo vzel s seboj. Domov grede je opazil kakih 300 m od kraja, kjer je bila past, raztrganega psa, pinča.
O svoji zgodbi je pripovedoval lovskemu čuvaju g. Ivanu štularju. kateremu se koža nikakor ni mogla videti dovolj pristna za navadnega psa. Ko sta pri skupnem ogledu našla še kakih 200 m daleč srno, raztrgano tako, kakor pač srne razmesari volk in ne pes. in, ko sta natančneje pregledala kosti in glavo odrte zveri, je bilo izven dvoma, da se je res ujel volk in ne podivjani pes volčjak.
Včeraj se je slučajno mudil na Vrhniki g. Rus iz Logatca, ki so mu roparice dobro znane iz Starotrških gozdov. V družbi domačina g. Joška Groma sta pregledala kožo pri krznarju. kamor jo je lovski čuvaj dal v strojenje. Po primerjavi dlake iz kočevskih gozdov ustreljenih volkov in po vestnem ogledovanju kože, ki je res nekoliko temnejša, sta glede na kratki, košati in nezakrivljeni rep, po gobčku in kratkih ušesih ugotovila, da gre res za pravega volka. Temnejša barva je mogoča, saj smo že proti koncu zime in so sko-ro vsi volkovi iz kočevskih gozdov nekoliko temnejši, kakor običajno.
Ker je bila zver volkulja, je bil čuvaj opozorjen na nagrado, ki mu za to ropari-co pripada: 500 din. Ob hudih zimah smo že večkrat opazili volčje sledove, ali tako blizu človeških selišč se že 40 let nihče ne spominja. Tudi tu je znak krize: vrhniški gozdovi so zadnja leta postali zelo redki, lastniki nimajo mnogo smrek in jelk za prodajo in pustijo gozdove v miru, pa ni čudno, da tako nemoteno in vedno bliže prihajajo volkovi.
Lovsko zborovanje v Celju
Celje. 4. marca.
Lovsko društvo v Celju je imelo v nedeljo v Celjskem domu ob dobri udeležbi članstva svoj redni lctm občni zbor. Predsednik g. direktor Fran Mravljak je sporočil pozdrave Zveze, podal kratek pregled društvenega delovanja in sc spomnil vseh v preteklem poslovnem letu umrlih članov, zlasti dolgoletnega člana g. Hofbauerja iz Vitanja.
Društvo je lani izvedlo v vsem svojem območju preko občin akcijo za zastrupljanje vran z jajci, zastrupljenimi s fosfogi-nom. Uspeh je bil nad vse pričakovanje dober. Posamezne občine so poročale, da je bila vranja zalega docela zatrta. Pokonča-
nfh je bilo najmanj 12.000 do 15.000 vran.
Ta akcija je stala društvo nad 2.000 din.
Druga lokalna akcija v lo vogo j ne svrhe je bilo nagradno tekmovanje za pokonče-vanje ptic roparic. Tega tekm »vanja se je udeležilo 17 lovskih paznikov, ki so pokončali 83 kraguljev, 80 skobcev, 2024 vran, 488 srak in 299 šoj. Kdor se bo poglobil v te številke, bo vedel ceniti koristi, ki so jih imeli od tega kmetje in tudi lovci. Ta akcija je stala društvo nad 3.000 din.
Društvo je učinkovito sodelovalo pri zbirni lovski razstavi v Ljubljani in je tudi priredilo lani od 2. do 8. maja prav lepo lokalno lovsko razstavo v mali dvorani Celjskega doma V razveseljivem številu je obiskala to razstavo zlasti šolska mladina.
»Sadjar in vrtnar« skoraj v v?aki številki
napada lovce in lovski zakon zaradi zajca, ki dela škodo na sadnem drevju. Lovsko društvo je poslalo uredništvu »Sadjarja in vrtnarja« opozorilo, naj opusti napade in je svetovalo, naj uredništvo priporoča članom Sadjarskega in vrtnarskega društva, da namažejo sadno drevie v jeseni z mažo. ki jo je preizkusil g. Levstik v Celju. Ta ma-ža absolutno varuje sadno drevie pred zajcem, obenem pa uničuje tudi vse sadne škodljivce, k; se zamejo pod lubje dreves. Uredništvo »Sadjarja in vrtnarja« je odgovorilo. da odklanja lepe nasvete, ki so združeni s stroški za zavarovanje sadnih dreves na lastnih posestvih v zabavo in korist drugih.
Blagajniku je bila na predlog revizorjev soglasno izglasovana zaupnica. Vsi izžrebani odborniki so bili zopet izvoljeni. V odbor Zveze so bili izvoljeni gg. direktor Fran Mravljak (namestnik inž. Ciril Rih-tar), ravnatelj Drago Kralj (namestnik dr. Josip Bavdek). dr. Stane Vrhovec (namestnik s. o. s. Mirko Detiček) in ravn. Anton Zorko (namestnik ravn. Fran Cilenšek).
Gruberjevo nabrežje i&refajo
Ljubljana, 4. marca.
Glavna regulacijska dela v Ljubljanici in Gruberjevem kanalu so b la lani na jesen v splošnem končana, le nekaj manjših postranskih del je ostalo. Tako je bi!o predvsem Gruberjevo nabrežje od razširjenega Karlovškega mosta do špice potrebno temeljite prenovitve.
že februarja so začeli urejevati brežine ob Gruberjevem prekopu. Vreme je kakor nalašč prikladno za dela, kajti ondod je celotui teren nrecej moker in mehak. Tamkaj zaposljeni delavci bi se le s težavo k retai i po njem, a suho vreme zadnjih tednov, posebno pa dejstvo, da je površina zemlje še precej globoko zamrznjena, omogoča podobna zemeljska dela.
Cesta ki se izteka s Prul proti Gruberjevemu kanalu, je bila v zgornjem delu ze-
lo napeta, celo hribčasta. To cesto, ki raz-bremenja dobršen del državne po Karlov-ški cesti, Florjanski in Prožni ulici mimo šentjakobskega mosta, zdaj v tem delu temeljito preurejajo. Okrog Martin čevega posestva so vse cest šče skoro za poldrugi meter ponižali in široko vozno površino pokrili na gosto z debelim kamenjem in skalami, kar bo služilo kot trden temeljni podstavek pod drugače mehkim svetom. Vso odvisno prst odvažajo po položenem tiru z železnimi vagenčki in nasipljejo prejšnje zelo nizko in neenakomerno nabrežje. Pri Martincu so vzdign li nizki breg in nasuli navoženo zemljo nad dva metra visoko ter izravnali ondotni teren do predpisane višine. T k nad vodno gladino so naravnali in izpeljali za pešce še položno pot.
V splošnem je ta prej divje obrasli in strmi breg zdaj prav vabi j'v za izpreha-jalce, a tudi za praktične voznike, 'ki hočejo ubrati krajšo in skladnejšo smer namesto po nerodni Karlovški cesti kar ob nabrežju skozi Prule naravnost v mesto.
Razbojniški napad na Jelenovem klancu
se je včeraj pretresal pred velikim senatom
Ljubljana. 4 marca.
Pred velikim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. Kralia se je dopoldne zagovarja! 25-letni mesarski pomočnik Franc Ribnikar z Golnika. Obtožnica drž. tožilca g. Branka Goslarja ga je dolžila razbojniškega napada na posestnika in lesnega trgovca Valentina Hafnerja iz Kranja in telesne poškodbe z nožem nad Stankom Likarjem iz Seničkega.
30. novembra lani je sedel Hafner v Kranju v gostilni in se seznanil z Ribnikarjem, ki je prisedel k njegovi mizi in se predstavil kot avtoizvošček. S Hafnerjem sta se domenila, da ga bo Ribnikar odpeljal v Škofjo Loko. Ker je Hafner Ribnikarju verjel, ga je povabil še v restavracijo Union, potem pa sta odšla proti pošti, ker je Ribnikar trdil, da ima tam spravljen avtomobil. Toda Ribnikar je Hafnerja samo speljal na samotni Jelenov klanec. Ko sta dospela tja, se je Ribnikar mahoma okrenil in napadel Hafnerja z nožem. Pod silo krepkih sunkov se je Hafner zgrudil nezavesten. Ribnikar pa mu je pretipal žepe, mu pobral listnico s 1.580 din, svojo žrtev pa je hladnokrvno pustil brez pomoči na tleh. Krenil je nazaj v gostilno, se tam pokrep-čal, nato pa se odpravil domov na Golnik, kjer je bila njegova prva skrb, da je preste] svoj razbojniški plen.
Ribnikar, ki ga je zagovarjal dr. Jurij Adlešič. je dejanje priznal, trdil pa je, da roparskega napada ni zasnoval po zrelem preudarku. Priznal je le toliko, da je opazil večjo vsoto denarja v Hafnerjevi listnici. ko je ta v gostilni plačeval zapitek. Res
si je denarja tudi poželel, toda takrat še ni imel nikakega naklepa, da se bo Hafnerjevega denarja tudi v resnici polastil. Težila ga je globa 7.000 din, ki bi jo bil moral plačati zaradi tihotapljenja. Poškodbe Likarja pa sploh ni hotel priznati. Zagovarjal se je, da sta se z Likarjem sicer ruva-la. toda k pretepu ga je izzval Likar sam. Poškodbo na obrazu pa je verjetno dobil od padca med pretepom. Ribnikarjev zagovornik. ki je za svojega varovanca prosil mile sodbe, je navajal v zagovoru, da je Ribnikar dedno obremenjen, saj sta dva njegova sorodnika umobolna. poleg tega pa je bil v času napada na Hafnerja precej vinjen, ker je ves dan popival.
Po krajšem posvetovanju je veliki senat razsodil, da zadene Ribnikarja krivda za obe očitani dejanji. Obsodil ga je na 6-letno ro-bijo, 300 din denarne kazni m na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Plačati bo moral tudi stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni, Likarju pa 60 din za izgubljeni zaslužek. Hafnerja je sodišče z odškodninskimi zahtevki zavrnilo na pot civilne pravde.
Ribnikar je sodbo poslušal povsem mirno, skoroda ravnodušno. Kazni ni takoj sprejel, namestu njega pa je izjavil njegov zagovornik, da si pridrže zakoniti rok za premislek. Ko je Ribnikar v spremstvu jet-niškega paznika stopal nazaj v sodne zapore. se je s svojimi znanci in prijatelji pozdravil tako mirno, kakor da ne bo med njim in njimi ležalo dolgih šest robijaških let.
Nova cestna zveza od Kranja do Bleda
Izpeljati jo je treba skozi najlepše kraje
V doglednem času se prične popravljati in modernizirati tudi državna cesta od Kranja do Bleda, čisto pravilno je mislila banovina, da bo treba med tem časom promet tega dela državne ceste prenesti deloma na drugo vzporedno relacijo ter se je pri tem odločila za že obstoječi bano-vinski cesti Kranj—Besnica in Podnart— Lipniška dolina—Lancovo, ki jih hoče spojiti s 3 km dolgo novo zvezo med Zgornjo Besnico in Podnartom. Ta načrt je na pogled prav praktičen in popolnoma v redu.
Dobri poznavalci vse te okolice in terena med Kranjem in Lancovim pa imajo vendar zelo utemeljene pomisleke proti obstoječemu načrtu, čeprav je banovinska komisija lani 28. maja že odobrila ta načrt kot gotovo dejstvo. Mnogo se je že govorilo in pisalo o novi kratki turistični zvezi med Ljubljano in Bledom na desnem bregu Save. Mi se omejimo tu samo na del te zveze med Kranjem in Lancovim.
Vsaka turistična cesta naj vodi v prvi vrsti skozi lepe pokrajine, ki privlačijo tuje in domače turiste. Pokrajinsko lepših predelov v imenovanih krajih si ne morete predstavljati, kakor so na vzhodnih obronkih Rovnika. Malega vrha (814 m). Kamne gorice (597 m), z mogočno Jelovco (130 m) v ozadju, idilične vasice Njivica Rovte, češnjica. in Brezovica. 2al so ti kraji tudi domačini turistom premalo zna-
ni ravno iz razloga, ker nimajo nobene zve-i ze z že obstoječimi prometnimi žilami. Cesta skozi to privlačno okolico bi tvorila ravno tako zvezo med obema gori omenjenima banovinskima cestama, bila bi samo za 3 km daljša kakor projektirana zveza Besnica-Podna-rt. ne vodila bi po zaprti in prašni dolini, kjer je mnogo prometa zaradi industrijskih krajev Krope in Kamne gorice, temveč po izredno lepem, razglednem pobočju omenjenih vrhov, skozi senčnate gozdove in sadne vrtove, v zdravem in čistem zraku približno 100 m nad Lip-niško dolino.
Gotovo ne bi bila zgraditev te trase nič dražja, kakor samo 3 km dolga banovinska varianta med Besnico in Podnartom iz razloga, ker je višinska razlika na tej progi samo na enem mestu ca 30 m, potem pa vodi ves čas skoro v isti višini ter pride v položnem padcu na banovinsko cesto v Lipniški dolini pri Cešnjici ali pa pri Brezovici. Trikilometrska banovinska varianta pa bi morala premagati en terenski prepad od ca 90 m na komaj pol kilometra razdalje v spolzkem ilovnatem terenu, dalje pa vodi po močvirnati nižini, ki je vsako leto parkrat popolnoma poplavljena. Prva trasa, kjer vodi že izgrajena lepa občinska cesta od Zgornje Besnice do Loga, (ca 3 km) od Loga do češnjice pa Občinska vozna pot, ima na vsej dolžini
dosti dobrega gradiva, medtem ko se bo za banovinsko varianto moralo dovažati gradivo šele kilometre daleč s prve trase. Razgleda z banovinske variante sploh ni, razen v nebo!
Ni treba biti noben strateg, da ne bi uvidel vsak na prvi pogled na karto tudi veliki vojaški pomen prve trase, ki vodi ves čas lepo maskirano skozi prijazne gozdove in sadne vrtove navedenih vasi, v za-ščitju omenjenih vrhov in mogočne Jelov-ce. Razen tega je to najkrajša zveza dveh važnih komunikacij Kropa—Jamnik—Draž-goše in Log—Podblica—Dražgoše. obe stremeči proti trdnjavskemu gorskemu masivu Ratitovcu. Banovinska trasa gre večinoma ob železnici v Savski dolini, za sovražne letalce torej najlepša priložnost, da ubije dve muhi z enim udarcem.
Gospodarski pomen višinske trase, ki vodi ob vznožju velikih gozdnih kompleksov in skozi vasi. ki so bogate sadja, se pa sploh ne da preceniti. Prebivalstvo omenjenih krajev se samo boji, da bo ostalo brez zveze s svetom tudi pri tej lepi priložnosti, ko se na eni strani zaradi nujne potrebe krpari na starem, namesto da se ustvari morda z istimi ali samo malo večjimi stroški nekaj novega, kar ne bi bilo samo v korist te lepe gorenjske okolice, ki do zdaj ni bila deležna še nikdar nobenega vpoštevania merodajnih oblasti, temveč tudi v splošno korist, posebno kar se tiče turistike. Dobro bi bilo, če bi odločujoči gospodje pri banovini pred pričetkom dela vpoštevali navedena dejstva.
Več pozornosti lokalnemu prometu
N aprošeni smo. da objavimo na naslor
železniške direkcije:
Iz poročil v dnevnem tisku se lahko to
in tam prepričamo o živi vnemi, ki jo izpričuje naša železniška uprava, da bi potujočemu občinstvu v čim večji meri ustregla. kar se tiče priročnosti zvez in pa hitrosti in udobnosti vožnje. Vsako leto j« na železniški direkciji po nekaj anket, na katerih imajo predstavniki tujskega prometa in drugih zainteresiranih instanc priliko, sprožiti svoje pobude za izboljšanje prometa, in kar je razumnih, praktičnih predlogov. sc pogostokrat tudi izpolnijo, če le dopuščajo tehnične in denarne možnostL Tu in tam se vrše podobne ankete tudi za posamezne okraje — tako je bila nedavno posebna razprava na Jesenicah za Gorenjsko — kar je brez dvoma hvalevredno.
Nerazumljivo pa je pri vsem tem, kako je mogoče, da se ne poizkusijo odpraviti napake, ki se godijo v prometu med Ljubljano in najbližjo okolico. V mislih imamo predvsem jutrnji potniški vlak, ki prihaja ob 7. z Zidanega mosta in ki je po navadi že do Zaloga tako natrpan, da pri De-vici Mariji v Polju skorajda ni mogoče več dobiti mesta. V Polju čaka tega vlaka vsako jutro kakšnih 300 ljudi, uradnikov, delavcev in dijakov — število, ki bi že samo zadoščalo za poseben vlak. Komaj se lokomotiva ustavi, vsa množica navali na vagone, a ker so kupeji in hodniki že do vrha zasedeni, jih večina obvisi na kljukah in stopnicah, da odpelje vlak iz Polja vsako jutro vsem varnostnim predpisom v posmeh. Prvi in drugi voz sta nemara rezervirana za one, ki imajo pravico do nekaj več udobnosti.
Razumemo, da je služba na progi težka in da človeku pri tolikšnem navalu občinstva lahko popustijo živci. Ljudje iz Polja pa vendarle ne čujemo radi krilatice: »Marš nazaj!« Železniška direkcija bi storila uslugo, če bi nekoč poslala kakšnega svojej» uradnika, da si incognito ogleda ves ta direndaj. Potem najbrž ne bo treba več dolgo čakati na izpolnitev skromne želje, ki jo gojimo v svojih srcih: da bi namreč dobili poseben lokalni vlak od Zaloga do Ljubljane, ki bi odhajal najkasneje kakšnih pet minut za rednim.
VSE GRE NAROBE
Člankar se je oglasil pri slavnem izumite' lju in ga vprašal po njegovih novih izumih,
»Oh, smolo imam,* mu je potožil izumii« tel j.
»Zakaj pa,c
»Vse mi gre narobe. Letalo, ki sem ga izumil, je v morju utonilo, podmornica pa mi je zletela v zrak*
mače vesli
♦	Pripomba k govoru posi. Romana. K
našemu poročilu o govoru posi. Kornana v razpravi o ministrstvu prosvele nam pišejo iz učiteljskih krogov: »Trditev, da obe učiteljici na šoli v Polju skuhaj nimata eno leto službe, ni točna. Ena ob ah učiteljic ima tri leta državne učiteljske službe s položenim praktičnim izpitom in dve leti banovin-gke (službj — torej pet let prakse«. K temu pripominjamo, da je bil dotični del govora g. Komana pri nas radi pogreške pri telefonskem prenosu neiocno reproüucirain. Posi. Kornau je dejal, da so v Polju nameščeni dve učiteljici pripravnici in en učitelj pripravnik. Učitelj in ena učiteljica sta bila sprejeta lani meseca septembra Ln sta v službi torej samo štiri mesece.
♦	Pisatelj Kuut Hamsun je obiskal Kotor 6 svoio soprogo in svojim sinom. Zelo se je zanimal za «starodavna poslopja, njegova soproga pa je kupila več narodnih vezenih in noš
—a— elise bock i
SMJbuifcucm piepuia:! vodijo v kvaliteti I
»v e in u 5>« sldaj i^rshiva ^ )
♦	Jubilej starega iu zasluzuega pevskega društva. Pevsko urušivo »Zora« v Karlovcu spada med najstarejše pevske organizacije v naši državi. Zdaj se to društvo pripravlja na proslavitev svoje tiO-letnice. Ze leta 1S93. si je društvo ustanovilo svoj dom, daio pa je tudi izualno pomoč in pobudo za zgradbo iepega Sokolskega doma. V dobi tujega nasica ie >Zora<i z rodoljubnimi popevkami dramila narodno zavest. »Zora« se je udeležila leta 1927. mednarodnega festivala v Franklurtu. pred tremi leti pa je priredila koncertno turnejo po Belgiji
rio li Li'i.l slutiCl lil iieiiiOIülÜOUJ bpieiU-
Ijanim s pritiskom krvi. močnim utripanjem srca, glavobolu, je uaiavna »Fraiiz-Joseiova« grenčtca že davno pre-sKušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Jost-lova« voda deluje miio in zanesljivo odpira, a poleg tega uiti v zastarelih primerih ne odreče.
Up "t » •» W^»
♦	Prijatelju Ivanu teku ub obletnici smrti, pred ietom je v DoLrepoljah umrl v starosti 04 iet upokoiem narexinik-vodmik g. ivan Cek. Mož si je kol odločen nacionalist pridobil mnogo lepih zaslug v dolgotrajni odgovorni službi Njegovi prijatelji so nam poslali za današnjo obletnico daljše -po-ruinsko pismo, iz katerega posnemamo: Ivan! Danes se spominjamo, kako smo te pred letom žalostni spremljal: ua zadnji poti. Veličastni pogreb je pričal, kako so žalovale vse Dobrepoije z okolico. Spominjamo se viasov. ko si služboval v Galežanu v Istri in kot orožniški vodja nisi mogel prenašati zatirania istrskega kmeta od strani avatrij-skih oblastev Premnogokrat si tvegal službo. ko si bil zaščitnik slovenskega in hrvatskega človeka. Daleč so že časi, ko sta s PO-komim dotiorn Nikolirem sejala seme kulture, ljubezni in nacionalizma üb prevratu si prišel v Ljubljano, potem v Dobrepoije in si našel zvesto družico Manco v ugledni družini župana Drnovška v Zagorju, kamor je tudi pokojni dr Gregor Žerjav tako rad zahaial v goste in vedel ceniti tvojo narodno zavest Vsem Dobrepoljcem si se prikupil. Žal je bila tvoia zakonika sreča le kratka. Po 12 letih si se moral posioviti od svojih naidražjih in od nas. Danes se zttremo k žalni maši ìd nato na dob repo! jstkem pokopališču. da ti poželimo večni mir in iznova potrdimo: Tvoj spomin živi neugasno med carni!
41 Vrnitev ^muslimanskih romarjev. Sarajevo ter druga mesta v Bosni in Hercegovini se pripravljajo na sprejem muslimanskih romarjev, ki so se podali na hadž ali roma-ri e v islamska sveta mesta Meko in Medino. Skupina, katero vodi ravnatelj sarajevskega >Putnika«. je že naznanila swoj prihod v Sarajevo. Letos so se udeležila romanja tudi nekatere muslimanke.
*	Pro-lava ? spomin na prvega srbskega novinarja. V Smederevu se prosvetne in na cionalne organizacije vneto prijiravljajo na spominsko proslavo, ki bo letos 12 junija ob 100-letnici smrti Dimitrija Davidoviča, srbskega novinarja in urednika »Novina Serb-skih«. Niegov grob je oh stari smederevski cerkvi in pokrit je s pioščo. v katero ie vklesano: »Dimitrije Davidovič Sav srbin«. V Smederevu stoji še hiša. v kateri je prvi srbski novinar živel in umrl. Na njenem dvorišču stoji orjaški, kakih 150 let stari hrast.
•	Ohleis in Klobuke ne-ru^no čisti oarva. pllslra ir lika tovarna Jos Reich.	2
* Javna zahvala. Ob priliki 60-letnice sem prejel od številnih prijateljev ta znancev in stanovskih tovarišev iz vseh krajev dravske banovine toliko osebnih ta pismenih čestitk da bi se nikakor ne mogel zahvaliti vsakemu posebej. Zato mi naj bo dovoljeno, da javno izrečem vsem prisrčno zahvalo. Anton Koa, trgovec v Radečah.
Fotografirati naučimo brezplačno
Dober foto-aparat pa dobite že od Din 50 naprej. Ob nakupu foto-aparata pri nas, se zavežemo ne samo strokovno postrečl m svetovati pravi aparat, temveč tudi istega zamenjati če pride nov model ali ako isti ni po volji
Največja zaloga najmodernejših aparatov zadnjih modelov. Prinašamo 2x letno vse fotografske novosti Lipskega velesejma in drugih svetovnih tržišč, — zato zaupajte nakup foto-aparata
Foto Touristu Lojze Šmucu
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
foto-aparati vedno na zalogi
♦	Smrt zaslužnega profesorja in javnega delavca. V Beogradu je umrl upokojeni profesor in rezervni podpolkovnik Dimitrije Karapandžic, ki je dolga leta poučeval latinščino na gimnaziji v svojem rojstnem kraju Smed; revu. Tam je bil tudi soustanovitelj pevskega društva »Sloge«. Hrabro in požrtvo vaino se je udejstvoval v vseh borbah za osvolojenje in uedinjenje. V Beogradu je
prebival že tri leta. odkar je bil upokojen, in je bil tudi tam marljiv član raznih nacionalnih organizacij.
♦	Dragocena arheološka najdba t Budvi.
Pri kopanju temeljev novega hotela so v Budvi odkopali nekaj starodavnih grobnic, v katerih so zanimivi arheološki predmeti. Poročali smo že. da je starodavne dragocenosti obvaroval propada belgijski učenjak prof. Gaspat ki je poklical naša oblastva na pomoč, ko je hotelo podjetje brezobzirno kopati naprej ter zasuti še to, kar se ie po naključju odkrilo. Zdaj se sme na terenu delati samo pod nadzorstvom strokovnjakov in to nadzorstvo je prevzel sam ravnatelj s; litskega arheološkega muzeja dr. Abra-mič. Odkrili so dvoje vrst grobnic. Ena je iz tretjega in drugega stoletja pred Kristom, torej še iz ilirske dobe. druga vrsta pa iz prve polovice 1. stoletja po Kristu. V prvih grobnicah so ohranjena še okostja. Grobnice so bile pokrite z velikimi kamni. V neki grobnici našli verižico iz gline, ki spada v halstadsiko dobo. V drugi grobnici je bilo poleg okostja 7 železnih kopii. iz česar se da sklepati, da je bil tam pokopan kak ilirski poglavar. V nekaterih grobnicah pa je
v steklenih žarah prah sežganih pokopnikov. Dragoceni so pestri keramični predmeti, največjo vrednost pa predstavljajo zlasti na-kiti. Strokovnjaki so prepričani, da bodo na terenu našli še marsikaj zanimivega in dra gocenega ter da bo treba napraviti za to najdbo poseben lokalni muzej v Budvi.
♦	Umor bogate posostnice. V vasi Krajaji blizu Sotti bora so našli umorjeno 53-let no premožno pocestnico vdovo Ano šmitovo. Po-sestnica je sama prebivala v svoji hiši in s sinom, ki biva v Somboru, se je dogovorila, da bo poslala še njemu svojega hlapca. Ker hlapca ob napovedanem času ni bilo. se je sin sam napotil k materi. Ko je prišel zgodaj dopoldne do njene hiše. ie našel na svoje veliko začudenje vse zaklenjeno. Preskočil je ograjo in po stranskem vhodu prišel v hišo. V sobi je našel svoio mater mrtvo, vso razmesarjeno na tleh. v rokah pa je držala rjuho. Morilec jo je moral napasti, ko je postillala. V sobi je bilo vse premetano. Kmalu po odkritju umora pa je prišla iz neke druge vasi vest. da so tam našli v gozdu obešenega nekega Schäfetja. ki je bil pri umorjeni vdovi za hlapca. Očividno je. da ie hlapec svojo gosoodinjo napadel, zapil denar. ki ga je našel v njenem stanovanju, ter se potem obesil.
♦	Izleti od 19. do 20. marca v Trst. cena 120 din. ali v Gorico 135 din. Od 25. do 27. marca v Benetke in Padovo. Od 2. do 11. aprila v Rim. Napoli, Capri. Vezuv. Firenco in Benetke. Prijave sprejema in informacije daje: Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26—45. Vhod iz Prešernove ulice.
nRRHnHnHHBBB
Matinejska predstava ob 14*15 uri !
Eksotični velefilm iz življenja otočanov Južnega morja
II P
Kino Matica
Napeta igra prirode in ljudi.
Cene Din 3*50 - 6*50
*	Pred •ltar)«m J» lapastfl svojo nereeto
36-letni vdovec Valentin Doiič iz Viéniice pri Ivancu. Zaročenca sta prišla v cerkev v spremstvu godbe in mnogih svatov in ko sta že stala pred oltarjem, se ie ženin obrnil ter presenečenim svatom izjavil, da se ja premislil in da ne mara poročiti neveste, katero so mu vsilili neki sorodniki. Župnik, priče in sorodniki so ga rotili, naj ne dela sramote, mož pa se jih je otresel in hitel iz cerkve. Na domu zapuščene neveste je bila takrat že pripravljena razkošna gostija. Spekli so tele, pitano prase, mnogo perutnine in kolačev. Razočarani svatje niso zame-tavali teh dobrot in v vinu so iskali utehe.
*	Obsodba dijaka, ki je ubil svojega sošolca. Pred beograjskim okrožnim sodiščem je bila razprava proti petošoicu Naumu Naumovicu, ki je med prepirom oa ulici z nožem ubil svojega vrstnika Janiča, katerega prej ni niti poznal. Naumovié je bil obsojen na 5 let zanora Nož. e katerim ie izvršil sv'oj zločin, je bil izročen kriminalnemu muzeju beograjske policije. K razpravi so bili pri-puščeni samo sorodniki obtoženca in umor-ienca.
*	Prt zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec aozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
Iz Ljubljane
n— Priredite? v okviru razstave likovnih umetnic Male ženske autante. Razstavo bo jutri ob 11. otvoril v Jakopičevem paviljonu. Ob 13. bo na čast došlim goščam in umetnicam obed v tanski palači. — V ponedeljek 7 L m. bo na češkoslovaškem konzulatu za povabljene goste čajanka, ki 10 dasta češkoslovaški konzul g. inž. Mi^ovsky in njegova ga. soproga. — V torek popol dne je prijateljski sestanek iz Prage, Beograda, Zagreba in Sušaka došlih zastopnic Jugoslovanske ženske zveze in umetnic ter zastopnic ljubljanskih ženskih organizacij. Priredi ga dravska sekcija JŽZ — Istega dne bo v ljubljanski operi slavnostna premiera Dvofakove opere »Jakobin«.
u— Študijski tečaj »Ženskega pokreta« se nadaljuje v ponedeljek 7. t. m. Govori g. Albert Kos: Nekaj bistvenih momentov iz našega političnega razvoja. Dr. Gosarievo prvo predavanje s kratko, a zanimivo deha-to je že vzbudilo pri poslušalkah izredno zanimanje. Polna dvorana je pričala, da ima" mo v Ljubljani že nekaj žen, ki so jim važna resna, življenjska vprašanja. Vabimo še druge, ki doslej o tem tečaju niso tile obveščene, da pridejo 7. t. m. v dvorano Zveze gospodinj. Gradišča št. 14. Začetek predavanja ob 18.15.
NOVOST!
NOVOST!
V kavarni Central
svira in poje dnevno ruska damska bala-lajka, slišali boste sevdalinke, klasike in šlagerje. — Torej vsi v Kavarno Central!
u— Koncertni nastop ljubljanskih sred njih in učiteljskih šol. V nedeljo 13. t. m. bo dopoldne ob pol 11. v državni operi koncert ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol. Nastopile bodo vse tovrstne šole in sicer vsaka z 2 ali e 3 pevskimi točkami, drž. učiteljišče poleg tega še s svojim godalnim orkestrom (3 točke). Vsega skupaj se bo pelo
21 pesmi, ki 6o vzete iz slovenske, deloma tudi iz jugoslovenske in slovanske glasbene literature. Besedilo vseh pesmi, ki se bodo pele pri koncertu, je izšlo v tisku in ga bo dobil vsak obiskovalec te šolske prireditve brezplačno ua razpolago pri blagajni v operi, ko bo kupil vstopnico. Kajti znano je. da je užitek pri koncertu znatno večji in popolnejši, če je poslušalcu povsem znano tudi. besedilo, ki si ga zlasti dijaštvo večkrat težko nabavi. Če ga je treba plačati. Koncertni nastop je predvsem namenjen srednješolski mladini Ln staršem učencev in učenk, pa tu di vsej javnosti, ki se zanima za delo naše šole. Vstopnice od '20 dira navzdol do 2 din so na razpolago pri dnevni tlagajni drl opere. Morebitni čisti dohodek se bo razdelil med sodelujače šole za nabavo učil za pevski in glasbeni pouk.
u— 0 delavskih zbornicah in razširjenju pokojninskega zavarovanja bo govoril g. Franc Svetek v četrtek 10 t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezdi«. Predavanje priredi Društvo absolventov drž. trgovskih šol in se zaradi aktualnosti pozivajo vsi absolventi k udeležbi.
u— Eden naših najodlifnejših pianistov,
Ivan Nof priredi svoj drugi letošnji samostojni klavirski večer v petek 11. t m. v veliki filharmonični dvorani in bo izvajal na njem po večini popolnoma nov spored. Na koncert našega umetnika opozarjamo že danes. prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
n— Udruženje fetnikov. pododbor Ljubljana, ima v nedeljo 6. t m. ob 10. dopoldne svoj redni občni zbor v društvenih prodorih. Prečna ulica št. 6.
n— Zveza bančnih, tavarovalnih. trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije podružnica Ljubljana opozarja in vabi svoje članstvo na današnji XVII. redni letni občni zbor ob pol 20. v veliki dvorani Delavske zbornice. Udeležba naj bo za vsakogar častna do'?nr^t. — Hnravni odbor
u— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. KUNC, Ljubljana.
Kino Matica 21-24
PREMIERA
VELIKEGA FILMA PO MOTIVIH L. TOLSTOJA
.tf Np,,.'—'*'^
lepote in
dejanja!
iU*
Danes ob 16., 19*15 in 21.15 urž
n— Wiener Säugerknaben imajo navado, da je njihov koncertni spored sestavljen iz
3	delov. V 1. delu pojo madrigale najsUrej-ših, najznamenitejših glasbenikov 15., 16. in 17. stoi. To so največje umetnine zborovske literature, po večini nuiogoglasui zbori. Vsi
4	zbori, ki 6e pojo v I. delu na ljubljanskem koncertu, so tudi te vrste in vsi četvero oziroma peteroglasni. II. del je nekako za oddih občinstvu. Navadno izvajajo Sängerkna-ben kako krajšo mladinsko opero ali spevoigro v ljubkih kostumih, deloma se izvaja recitatorično. deloma pa govorijo prozo. Tudi v ponedeljek imajo na sporedu eno tako točko. Tretji del koncert pa je posvečen skladbam skladateljev minulega stoletja pa tudi sedanje dobe. Radi imajo meloiiko, zato si izbirajo navadno Schuberta in druge podobne komponiste. Poimenski spored ljubljanskega koncerta Wiener-Sängerknaben priobčimo jutri. Danes opozarjamo, da bo koncert v ponedeljek 7. t. m. ob '20 v veliki unionski dvorani. Sedeži se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
KINO UNION,tel 22"21
Briljantna satira, ki jo tudi naši kritiki hvalijo in ki jo publika gleda z navdušenjem Mr Deeds Izg »Mister Die«
Iz Celja
e— Na ljudskem vseučilišču to prsdavala
v ponedeljek 7. t. m. ob M. ga. Anica Cer-nejeva. proiesorica na učiteljski šoli v Ljubljani, o »Vprašanju ženske vzgoje.« Na to posebno aktualno, poučno in zanimivo predavanje oi>ozarjauK> zlasti starše in vzgoji-telje.
KINO METROPOL CELJE Najnovejša Willy Forstova umetnina »S E K E N A D A«._
GARY COPER — JEAN %RTIfUR
Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri
n— Župni urad Narodne starokafoliške cerkve se je preselil na Tyrsevo cesto št. 36 (dvorišče) ter bodo uradne ure od 10. do 13. ure vsak delavnik.
u_ »Matura« v Sokolskem domn na Viču. Jutri ob 20. uri gostuje Sokolska igralska družina iz Vrhnike z znano Fodorjevo »Maturo«. Vse prijatelje Sokola z Viča in Ljubljane vabimo, da si ogledajo to izvrstno komedijo.
u— Mestna občina In brezposelni. V javnosti se brezposelni pogostokrat pritožujejo, da jim mestna občina ne r,.u lj niti podpore niti prilike za de!o in zaslužek Iz dopisa, ki smo ga prejeli od uradne stxani. povzemamo, -'a :e pri javnih delih zaposlenih letos dnevno nekaj uad 350 družinskih očetov. Po večini 60 to brezposelni delavci-Ljub-Ijančani. ki imajo številne družine, a nekaj .je med njimi tudi takih, ki srcer tiieo ljul>-ljarski občani a vs«j že tr leta st.iln-o bivajo v mestu. Poleg delavcev je me"d njimi tudi precej obr'nikov, krojačev .čevljarjev, pleskarjev, strojnikov i. t d. Za stroške fe-h javnih del prispeva po večini mes*na občina. nekaj na banska uprava iz b^dnostne-ge fonda. KeT primanjkuje sredstev, je mestna o'čina tudi letos uve la prostovoljni socialni davek ca sobe in usluT^enoe.
u— Nesreče pri delu. Včeraj so i? Kranja pripeljali 521etuega delavca, družinskega očeta Jožeta Zupana iz Cerkelj. Zapo-kn je bil pri miniranju skalovja, pa aru ]<z naboj prezgodaj eksplodiral in ga hudi poškodoval po obrazu. V Ljubljani se je ponesrečil 19 etni hlapec Jože Miklavčič, po rodu iz Št. Jerneja na Doknj* em in zaposlen pri nekem gospodarju na Stari poti. Vozil je zemljo s konji, na se je težko naložena triiga zvrnila nanj in mu privide; la precej hu le poškodbe po životu. V četrtek zvečer so z gorenjskim brzceni pripeljali z Jesenic komnj 171e!neja delavca Cirila P3-tača. ki je s tvrdko »Slosrrat1« Z' pos'en pri nekaterih industrijskih grndnjah K1D. Po nesreči je zašel med vagončke. ki prevažajo material, pa mu « zdrobilo levo nrgo Še po prevozu v Ljubljano je bil v nezavesti. V bolnišnico ie moral tudi enoletni sinček delavca Stanko GroSe'j iz Mekinj pri K-m-niku. ki je doma zvrnil nase lone^ kropa in se hudo oparil po obrazu in p sili
©_ v visoki staresti 91 .e; je umrla včeraj v Gosposki ulici HO hišna pocestnica gdč. Terezija Koderanunova. V njem h:si je bil pred vojno nastanjen del slovenske okoliške ljudske šole in otroški vrtec. V četrtek zvečer je umria v Gosposki ulici 19 v starosti 63 let za^ebiuca ga. .Marija Werdouschegg. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnima bodi ohraU.e® blag spomin, svojcem naše iskreno cožaije!
KINO UNION Danes ob 18.15 in 20.30 premiera filma
v nemškem jeziku
»CAFE METROPOL«. Revija razkošja in elegance — napete scene v ei^antni igiainici LORETTA YOUNG.
"~e— Telovadni ua5tO|» sokolske dece v ma skah. ki ga je priredilo Sokoisko društvo Celje-matica v nedeljo po|»oldne v veliki dvorani Narodnega doma e bil izredno dobro obiskan. Dvorana in galerija sta bili nabito polni dece, staršev in sokolstvu naklonjenega občinstva. Nad 150 mask je bilo same dece, ki se je pri etno zabavala. Vadi-teljice so ves čas skrbele za pestre točke, ki jih je izvajala deca. Poieig jwloneze. s katero je bila prireditev o voriena. so bila na sporedu razna kola. Češka beseda, razni ritmični plesi s petjem, nastopali so |»aja-ci i. t. d. Prireditev je bila iziedno po>reče-na in animirana. Pestrost prireditve sta poživila dva mala harmonikarja. Vadi;eljice, ki so aranž.rale ves nastop in po-krbele. da je bila deca ob zaključku tudi pogojena., zaslužijo vso pohvalo.
P 0 Z S R !
OTVORITEV renovirane restavracije Lloyd. — Dobra dalmatinska, srbska, italijanska, nemška kuhinja. Dnevno sveže morske ribe na izbero. Dobro šibeniško vino, odlikovano v Londonu. Belo 10.—, ružica 10.—, črno 10.—. Extra vino v steklenicah 12.— Din.
Priporoča se Martin Sujas — Sv. Petra cesta X,
Sprejmejo se abonenti!
Iz Maribora
a_ Odbor za po-tavitev spon-enika kralju Aleksandru Uedinitelju v Mariboru je imel v četrtek zvečer na mestnem poglavarstvu svojo s jo. na kateri se je doiočila žirija, ki naj izdela osnutek razpisa natečaia za spomenik kral a Aleksandra Uedinitelja. ki se bo postavil na Trgu svobode v Mariboru. Potem, ko bo žirija svoje delo končala, bo sledil razpis natečaja, ki !>o predvidoma v krarkem objavljen. V žiriji so poleg za- top-nika mariborske mestne občine še predstavniki mariborskih arhitektov, umetnikov in drugih kultura h krogov.
Kavarna ln restavracija
„OBEL"
vsak petek sveži fogosi, šili in morske ribe.
a_ Uspela premiera. V četrtek zvečer ;a bila v Narodnem gledališču znana poljska komedija »Firma« v Malčevi režiji. Premiera ie v snlošnem dobro uspela. Občinstvo je gledališče še precej dobro zasedlo.
a— Starčkova nezgoda. Na poledenelih tleh se je s;rodr»eilo 80-letnemu prevžitlcar-ju Lovrencu Klobasi iz Andrejcev. ki je pri padcu dobil težke notranje poškodbe
....... ........■■"""' '^■■•^»^■'■'■■i
LI PS KI POMLADNI SEJEM 1938
«aèetek: 6. marca.	A A ^ ftaStn' zast0Pnlk,:
60% pontista na nemških železni- /Av A\ Ing. O. Tönnies — Ljubljana, cah. znatni pop osti v drugih //A/A\ Fyrševa cesta 33 — Tel.27-62 državah.	7/A/\V	tn
Vsa pojasnila dajejo:	^ÉmBÌIs -'«s. Bezjak - Maribor. Gospo-
ivanični otre .ajpctškog sajma - g|§gggg ^ ^ 25 _ ^^ 2(J. 07> Beograd - Knez Mi hai lo v a 33/1 ■■gBgKe
"I
Pa pustu v pastai
Ljubljana. 4. marca
Nad osem tednov se je košatil letošnji predpust Marsikateri srečen, pa manj prostovoljno zajarmljen parček je spravil pod odejo zakonske loterije Kurent se je režal, utegnil pa m izvabiti za seboj toliko razpo-salenih norcev kakor prva leta po vojni. S tem seveda še ni rečeno, da so ljubi zemljam postali naenkrat prerasni. Toda čas terja svoje, v žepih mešetari pamet za redke cvenke. življenje se je tako rekoč vsedlo na koprive in prilik je dovolj, da se tudi brez Kurenta narežiš predpustu zadnjih let ▼ obraz.
V	pepelnični sredi, ko je z vseh kotov neznansko dišalo po ugrabljenem plenu vesoljnega morja, so letos še »samičice, ki ostale so devičice«, pretrgale s tradicijo. Pogumno so pograbile plohe in silamnate možtce. ki so jih prešerni fantie postavili pod okna neučakanega hrepenen'i in jih kakor prave Amaconke vrgle v peč. Kdo bi se onegavil in spogledoval v cmerikavih časih ko se še koza razčeperi v bika in krava pretegne v slona.
V	četrtek je zaspani Kurent še enkrat zategnil pas ter stopil po deželi. Tam je mali Pust zbral zajetne krčmarje m debelušne mesarje, da so ob zvokih hoiladra, bumsita-dra zarajali na ba!u z boljšimi polovicami. Je že tako, da morajo vzeti slovo od Ku-
renta tudi tisti, ki so ves predpust pridno skrbeli za žejne in lačne. Preden se zapre-de v želodec štiridesetdanski post, se na dan malega Pusta spozabi še vse, kar le more brez zamere Kurentu vzeti slovo od norčavih tednov.
Vonj pepelnične srede, birtovski in mesarski bali, po katerih je obležal Kurent za letos v obcestnem jarku, dražijo kroni-stovo dolžnost, da se oddolži z nekrologom nadvse priljubljeni stvarci, ki je za čast in radost predpusta hočeš nočeš poklonila svoje življenje na oltar dobrih zalogajev. V zmedi pojmov, ko se po svoje tolmači kakor njen častitljivi repek zasukani paragraf, sano pozabili na žrtev, čeravno nas je njeno stokanje že od adven»a sem opominjalo na krvilačnost neusmiljenih krvnikov.
Saj ste že uganili, kako žlahtni živalci velja naša postna beseda. Svtnjci, kristjanom tako priljubljeni, muslimanom na smrt osovraženi parkljevki. Seveda pa ni res, kar je res. da bi nesnažni, zmerom v blatu zavaljeni pujsek bil zaradi svojih slabih razvad vernikom z vzhoda v moralno opravičilo Res pa je. kar za nas ni res. da so Mohamedovi pristaši, ki «o včeraj, na praznik muharrema vstopili po Hidžretu v 13S7 novo leto, po vseb frontah med vojno rajši cele tedne stradali kakor da hi použili svi-njetino, ki je sotrpinom v znamenju večnega Rima šla v petek ali svetek brez pred-i sodkov v slast
V vsakdanjem življenju se radi spozabimo, da počastimo koga s svinjo Pri fem mislimo seveda najslabše o njem Vsak, pa najsibo berač ali gospod v najlepši, najmogočnejši hiši na vasi, pa tleskne z jezikom od samega poželenja, če se mu zareži z mize svinjski rilec. Na dirkah govorimo z navdušenjem o plemenitih lastnostih konj, primerjamo vitka dekleta z lahkonogimi srnicami, kljunčkanje golobov z zaljubljenim parčkom v cvetočem maju. In prašič? Naj zavaljenega, špehatega hlačarja, z zamazano zadnjico presenetimo v še bolj ostudnem blatu — uro kasneje je slečeni krulež na mizi najžlahtnejša poslastica vesoljnemu svetu, dragocena delikatesa za tiste srečneže, k» vsaj enkrat v mesecu požele, oblizniti si prste z repkom ali parklji gospoda Paceka, prekuhanimi v ješprenj-čkovi brozgi...
Prebivalci malih kolib ob opojno dišečih jamah vasi so tedaj univerzalna bitja. Če bi med narodi razpisali glasovanje, katera domača žival jim jc najljubša brez dvoma bi packov rod odnesel prvenstvo Po Iju-' bi naši zemlji se posebno v vzhodni Sloveniji, Hrvatski in Vojvodini opita vsako leto toliko tolstih pujsov. da jih je na deset-tisoče za izvoz. V ljutomerskem srezu pride n. pr. nad 700 rilcev na vsakih 1000 ljudi. Med vzhodom in zapadom, severom in jugom, tako Jugoslavije kakor ostalega sveta, prihaja evinjetina med. ljudi. Najsibo
kot gnjat, obrajtani kremenatli. krvavice, jetrnice, kotleti, »šmtelpratli«. prekajena rebrca. pa razna vrsta pečenk — pajcek je povsod in vselej dobrodošel krotilec lakote tistih, ki imajo zanj priznanja pod palcem. Po odojku in čevapčičih je zaslovel naš orient. v znamenju kranjske klobase in neizogibnega cvička zatone vse. kar svet premore žlahtnega. Naši zapadni sosedi imajo makarone. Čehi svoje knedličke. Rusi svoj boršč, Madžari paprikaš — toda kaj zmore svetovna gurmanska strast v primeri s svtnjetino, pobasano v čreva kranjske klobase! V poeziji svinjskih dobror se vtaplja vsa modrost in bog nas varuj, če bi gospodinje utegnile prevarati trcbiišiste grdo-nje, da bi namestu pujskov legle jajca!...
Advent s predpustom je tedaj inkvizitor-ska doba za domače opitance. Gospodinje so jih mesece zalagale s hrai.o in neizbirčni koritarji so dali, kakor b' rekli naši žogo-brcarji »vse iz sebe«, da so se pod kožo dobro zabasali. Po Miklavževem so pa klavci vlekli špehate rilce iz hlevov, po deželi je v ranih jutrih cvililo na vse pretese Kaj rato, če je preplašena svinja izpodnesla možakarja in jo ubrala z osramočen m 'ez-decem po vasi! Končno so ji le slekli kožušček. pretehtali šuehato suknjico in raz-rezali za vse leto odmerjene kose mesa Kolikor ni Slo mastnih pujsov še živih v mestne klavnice ali čez mejo, so kmetje njih meso nasolili, nato pa kose i lepo yerifp
slastno prirejenih klobas obesili v znamenite, sajaste dimnjače. Predpustoin je žlahtni prigrizek romal na nnze. po večini so ga shranili v kašče. kjer bo po postnih dneh dočakal Vstajenja
Važno in velepomembno je poslanstvo pujsov. Ko se verni kristjani poglabljajo v postno razmišljanje, utegne marsikoga še dolgo v post zbadati preobilje 'aužitih klobas. okajenih rebrc in gnjati Spokorno naj se zamisli v veliko tragedijo svinj. Naj se uboga para še bolj naprtza, da b- v pridnem hlastanju po koritu in valjanju po blatu učakala še nekaj let mamljivega življenja, vselej se nekega dne pobriga človek, da ne ostari Mladi odojki zaglavijo. ko so komaj pozabili na sesce, svin'aki menjavajo prebivalce kakor raztrgan btrač uši. Res je tedaj, da ni res treba dvomiti v izbiri: biti rdeč pod kožo žalostne usode svinj ali — kar je res brez dvoma da res. biti zadovoljen v lastni koži. s speciahtetami puj-sa v želodcu ...
Zdajle pa le korajžno v postne dni. Komur je bilo predpusta premalo ali se je zanj preveč ž-tvoval. temu bodo tedni do vsta:enja pomladi in veiike noči primerna priMka za razmišl an je o postnih predsodkih. Vse v vsem pa po starem narodnem izreku:
— O božič* vsaka baba poti 5, o pust* se ust', o veliki noči pa le katera je pri mo-
/
a— Kone« tedna v mariborskem gledališču. Danes druga ponovitev zadnjič razprodana in z veliko navdušenostjo sprejete Verdijeve opere »Trubadur«. To pot pride na vrsto abonma B. Medtem je izšla posebna razlaga vsebine dejanj. Za to bodo obiskovalci s tam večjim razumevanjem in užitkom spremljali potek opere. — V nedeljo popoldne pa pridejo prvič v letošnji sezoni na vrsto naši malčki, za katere se je v režiji Košiča kar najbolj mogoče primerno pripravila zelo zabavna pravljična komedija »Gašper in Hudamora«. — Zvečer pa po daljšem pre-,tanku zopet gostuje bivša, posebno ko* »Grofica Marica« priljubljena članica mariborskega gledališča Marica-Lube-jeva Bmraen v njeni posebno uspeli vlogi H^nerl v Schubertovi opereti »Pri treh mladenkah«.. Obe nedeljski predstavi ob znižanih cer/ah.
a— Izdelgvanje in razpela vanje potovalnih spominkov. Tujskoprometna zveza v Mariboru je pokrenila akcijo, da se predvsem v obrtniških vrstah posveti čim vrjčja pozornost izdelovanju raznih predmetov foiklorlsticnega značaja, ki bi se kot potovala; spominki prodajali v naš h tujskoprometnih krajih. Ta obrt je v drugih državah zelo raizvita in zlasti v turlstič-n h krajih tudi izredno rentabilna, hkra-tu pa predstavlja učinkovit pripomoček za tujskopiometno propagando. Splošno ukoreninjena ie želja vsakega turista, da si s potovanja ohrani kak predmet, ki ga spominja na obiskani kraj. Ta običaj so ■znal: drugod temeljito izrabiti. Pri nas žal ta važna domača obrt ni dosegla večjega razmaha. Zato bi bilo potrebno, da se predvsem obrtniške vrste in ustanove v naših tujskoprometnih krajih zainteresirajo za to vprašanje. Skrbeti pa bi moral posebno tudi za to, da se pri izdelovanju spominkov ohranijo naši narodni domači motivi in da se podčrtajo tipične folkloristične značilnosti posameznih naših kraje1/.
a— Neprevidnost vzrok požara. Posestnik Gregor Ioplak od Sv. Martina pri Vurbergu trpi škodo okoli 15.000 dinarjev, ker mu je znorelo gospodarsko poslopje- Požar je nastal tararli neprevidnosti nekega brezposelnega berača, ki je šel spat na ^eno in z odpadkom cigarete zanetil o-^etij.
Ie Jessnlc
s— Akademski pevski zhor bo pel danes na Jesenicah. Danes ob 20. uri bo v Krekovem domu nastopi! naš najboljši aioški zbor v državi APZ iz Ljubljane pod vodstvom Franceta MaroMa. Na Jesenicah se pri-oelje popoln zbor. ki šteje 54 članov. Razumljivo je. da vlada na vseh Jesenicah za izredni kulturni dogodek velikansko zanimanje in zato priporočamo vsmp interesentom. da si že v prodaji v naprej nakupijo vstopnice.
s— Z^čni kino Radio predvaja danes, jutri v nedeljo ;n ponedeljek ob R uri zvečer (v nedeljo tudi oh 3. uri pop ) velefilm »S h er lock Holmes«:. Med dodatki risana šala in Pararnountov zvočni tednik. — Sledi velefilm »Pota l'iih^i«
Iz Tržiša
t— Kino predva.;a danes in Jutri v nede Ijo izredno lep in učinkovit nemški film »fv-kapadec, Fox in Pararnountov tednike i dr.
Iz Ptuja
j— Zborni kino Ptuj predvaja drevi ob 20. in lutri v nedeljo ob pol 19 in po! 21. uri film >Mr Dolar na Dunaju«. za dodatek pa Alfa žurnal in kulturni film o naši državi.
!
Iz Ljutomera
lj— Zvo<"ni kino Sokolski dom » Ljutomeru predvaja drevi ob 20. in jutri v ne deljo ob 4 popoldne in ob 8. ivečer film
»Izdajalec« kot dodatek pa Fox sov zvočni tednik. — Naslednji film dne 12. in 13. t. m.
(RN(;AiLLJ Sokolski zvočni kino v Črnomlju predvaja drevi ob 20. in jutri ob 16. in 20 uri film »Dušica Rozainari«.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 1515 in 20. razkošno dunajsko opereto »ženski raj«. Za dodatek Pararnountov zvočni tecln k.
GLAVNA KOREKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN IN DRUG Zagreb,
GAJEVA 8.	ELICA 15.
obvešča neobvezno, da so v 5. razredu
Si5. kola državne razredne loterije 4. t. m.
bili izziebani sledeči dobitki:
D LS 80.000 št. 89389
DIN 50.000 št. 16840
DIN 25.000 št. 10Ü4
DIN 20.000 št. 87677, 97647
DIN 15.000 št. 25571, 32878, 5775S, 58211
76153, 80411, 90109 DIN 12.000 št. 46461, 84062, 99097 DIN 10.000 št. 3638, 40710, 42507, 47156 64485, 66993, 68965, 76587, 89052 95804
PO DIN 8.000.— št. 7682, 8729, 84462 36460, 49432, 54173, 65020, 78330 89629, 90415, 90895, 96643 PO DIN 6.000.— št. 306, 1375, 11678 17119, 38901, 44078, 47652, 62649 64623, 66211, 70591, 89053, 89805 93218, 96029, 97182, 98241, 99029 99252, 99700, PO DIN 5.000.— št. 14675, 15369, 16394 18186, 18466, 23501, 27601, 29415 30039, 31551, 39302, 45344, 52992 60372. 66352, 67661, 68099, 77511 84611, 91471, 93141, 95027, PO DEV 3.000.— št. 6726, 9477, 24378 37498, 41856, 42729, 52963, 53511 54127, 60114, 62505, 66093, 78593 84455.
Poleg tega je izžrebanih 1300 številk z dobitkom po 1000 dinarjev, ki jih objavljamo na 8. strani.
Prihodnje žrebanje jutri 5. HL
Popolno uradno tisto dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo.
Gospodarstvo
Izgube in dobički Državne
banke
Državna hipotekama banka objavlja v »Službenih novinah« svojo bilanco za leto 1937. skupaj z računom izgube in dobička. Kakor je iz te bilance razvidno, je bila likvidnost Državne hipotekarne banke tudi ob koncu leta prav znatna, saj je imel zavod za 812 milijonov Din gotovine in žirovnih naložb pri Narodni banki in Poštni hranilnici nasproti 477 milijonom ob koncu prejšnjega leta. Razpoložljiva gotovinska sredstva so se skoro podvojila. Gibanje glavnih postavk med aktivami je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih Din) : 1930. 1933. 1936. 1937. gotovina	120 247 477 812
hip. posojila 2291 2257 2071 1972 komun. pos. 473 629 948 1397 ostala pos.	310 339 399 321
tek. računi	355 460 886 1054
nepremičnine 75 161 217 232 vredn. papirji 56 62 480 824
Bilančna vsota, ki je znašala leta 1930. okrog 4100 milijonov, je lani narasla za 6700 milijonov. Med naložbami je značilno, da nazaduje,}o edino irpotekarna posojila, medtem ko stalno naraščalo komunalna in ostala samoupravna posodila, ki so dosegla skoro 1400 milijonov. Od drugih vrst posojil so lani nazadovala lombardna posojila od 163 na 101 milijon. Naglo naraščajo tudi terjatve po tekočih računih in to predvsem zaradi naraščajočih terjatev nasproti državnim ustanovam. Te terjatve 30 lani dosegle 659 milijonov Din nasnroti 579 milijonom v prejšnjem letu in 360 milijonom v letu 1933. Stalno narašča tudi postavka nepremičnin. Državna hipotekar-na banka je morala namreč v izvršilnem postopanju zadnia leta prevzeti mnogo nepremičnin Se trtreje pa se dviga postavka vrednostnih papirjev. Tu gre predvsem za državne papi rie, ki fb le kur>:la Državna hipotekama banka «amo v lanskem letu 344 m!!!ionov D;n. Ves razvoj kaže, da opušča Državna hipotekama banka prvotno politiko daianii hipoteka m:h posojil. ki nredstav'Majo sedai le še 21^ celotnih aktiv flp-iO. še 55?*,), zato pa v tem večji meri daje posoiila državi in sa-moupravam P-^oiil državi in državnih papirjev ima feda i banka za 1400 miliionov.
Giban-ie glavnih postavk med pasiva mi pa ie Mio zadnja leta naslednje (v milijonih Din):
1930 1933. lf>36. 1937.
fondi In kanitaH
lavnih ustan. 1700 1413 2^35 2532 vloge	529 STI 1200 1*>84
tek računi	290 272 37« iifi2
p~<=. v Inoz. 1003 913 820 Q72 lastni fondi	57 111 281 374
G^i-nia primeriava nam kaže. da so se hranilrtp vloee lam' noverale za 184 naložbe fondov in na'^hp kamtalov iavnih ustanov za pVoro 500 miliionov. Nain?he po tfko^ih rajnih so v b^and za 1937 drugače razvrščeni in ma«a nriras*ek deian-sko npVM nad 30« miliionov V ee?«« so tuja sredstva narasla za okrog 1 milijar-
Celfsfco Združenje trgovcev se je vrssllo v Zvezo trgovskih z druženj
.	Celje. 4. marca.
Združenje trgovcev za mesto Celje je imelo v četrtek zvečer redno skupščino v mali dvorani Narodnega doma Predsednik g Stermecki je \ svojem poročilu podčrtal. da se gospodarske prilike sicer polagoma izboljšujejo, skrbeti je pa še treba, da se bodo olajšala bremena, ki zlastj težijo trgovstvo Vzrok, da se gospodarske razmere v dravski banovini niso tako izboljšale. kakor v drugih banovinah, je v slabih letinah zadnjih dveh let in v vremenskih nezgodah V dravski banovini, ki je v veliki meri navezana na tujski promet, je gradnja dobrih cest nujno potrebna. Mestna občina celjska ne sme celjskega trgov-stva preveč obdavčiti s trošarino, da bo trgovstvo ostalo zmožno konkurence. V nasi državi je nujno potrebna decentralizacija. Slovensko trgovstvo zahteva, da se vrne pupilni denar mladoletnikov našim hranilnicam. Potrebna je tudi decentralizacija bolniškega zavarovanja. Celje s svojo veliko industrijo in trgovino upravičeno zahteva gradnjo poslopja bolniške blagajne v Celju. Nadalje je razpravljal o krošnjar-stvu, poudaril nujno potrebo ureditve avtomatske telefonske centrale v Celju in ponovne ustanovitve carinarnice v Celju kot močnem gospodarskem središču z velikim zaledjem, nastopil je proti monopolizaciji šolskih potrebščin in se ob zaključku zahvalil Zbornici za TOI za naklonjenost.
Svetnik Zbornice za TOI g. Fazarinc je pozdravil skupščino v imenu zbornice, g. Mislej pa je priporočal, naj se akcija za ustanovitev carinarnice v Celju nadaljuje z vso energijo, zlasti ker so bile tudi v nekaterih drugih mestih znova ustanovljene carinarnice, ki so bile pred leti ukinjene.
Tajnik g. Blažon je poroča!, da je imelo združenje ob koncu preteklega leta 223 članov in 124 članic. Vseh trgovskih nameščencev je bilo 739 nasproti 731 ob koncu leta 1936. Na trgovski nadaljevalni šoli, ki je imela v začetku preteklega šolskega leta 95 vajencev in vajenk, je dovršilo letnik samo 56 vajencev m vajenk
Združenje je imelo lani 172.250 din dohodkov in 97.318 din izdatkov. Bilanca izkazuje 909.763 din čis>tega premoženja, ki se je lam zvišalo za 67 024 din. Na predlog pregledovalca računov g. J. Kramarja je odbor prejel razrešnico.
Po nekaterih izpremembah pravil je dobila uprava pooblastilo, da zniža odnosno popolnoma popusti članarino onim članom, ki zaradi obubožanja, onemoglosti ali zaradi drugih izrednih razlogov ne morejo plačati članarine. Združenje pristopi k Zvezi trgovskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani pod pogojem da Zveza trpi stroške za potovanja k njenim sejam Za delegate za skupščmo Zveze so bili izvoljeni gg. Dobovičnik. Jagodic, Lukas in Mislej. za namestnike pa gg. Hladin. Kramar, Oblišar in Piave.
Postani in ostani dlan Vodnikove družbe!
do. Navzlic znatnim odpisom (kakor bomo videli pozneje) so se v teku lanskega leta bančni fondi povečali za preko 90 milijonov Din in so narasli že na 374 milijonov; od tega odpade na tečajni dobiček pri vrednostnih papirjih 94 milijonov Din, na rezervne fonde 199 milijonov in na fond za amortizacije nepremičnin 60 milijonov.
Iz računa izgube in dobička izhaja za leto 1937. čisti dobiček v višini 44.1 milijona Din, nasproti 42.4 v prejšnjem letu in 40.2 v letu 1935. Cisti dobiček bi bil še neprimerno večji, če ne bi lani ponovno narasli odpisi, ki so znašali 36 milijonov dinarjev. Državna hipotekama banka je vsa zadnja leta odpisala znatne zneske. V večji meri so se pojavili odpisi še pred nastopom gospodarske krize, ko so pričele zlasti v Beogradu naglo padati stanovanjske najemnine in je zaradi tega hudo padla tudi vrednost hiš zastavljenih za hipoteke. Tako so odpisi že leta 1928. dosegli 9.8 milijona Din, naslednje leto 10.5 milijona Din, od leta 1930. do 1935. so se vsako leto gibali na višini preko 20 milijonov, predlanskim so narasli na 34.5 milijona Din, lani pa na 36 milijonov Din. V zadnjih 10 letih je morala Državna hipotekama banka od pisati skoro 240 milijonov dinarjev. Vrhu tega izkazujejo računi izgube in dobička v zadnjih desetih letih 63 milijonov Din izgube pri bančnih poslih, bilanca za leto 19"6. pa ima med izgubami še posebno postavko 34.5 milijona Din »za kritje bančnih terjatev«.
Te številke o odpis'h in Izgubah so značilne predvsem zaradi tega, ker hočejo zagovorniki centralizacije hranilnih vlog pri državnih zavodih prikazovati stanje tako, kakor da bi v teku krize izgube utrpeli samo zasebni zavodi. Znano pa je. da so imeli tudi državni zavodi ogromne Izgube, ki pa so jih glede na privilegiran položaj in davčno prostost lažje utrpeli, zlasti ker so ti odpisi končno le zmanjšali dobiček države Navzlic tem ogromnim izgubam pa je Državna hipotekama banka vsa zadnja leta zaznamovala lep čisti dobiček in ji je vrhu tega uspelo znatno povečati svoja lastna sredstva. K temu uspehu je seveda pripomogla okolrost, da plačuje Državna hipotekama banka na fonde in kapitale javnih ustanov, ki se morajo pri njej nalagati, zelo nizke obresti. Celotni dohodki od obrestj so lani znašali 363 milijonov dinarjev (predi. 315); od tega dohodki od obresti hipotekarnih posojil 134 milijonov in od obresti komunalnih posojil 78 milijonov. Za vloge in posojila v inozemstvu pa je banka sama plačala 256 milijonov dinarjev na obrestih. Precej so lani na-rasl' osebni In materialni Izdatki uprave, in sicer od 18.3 na 25.8 milijona Din (leta 1928. so ti Izdatki znašali komaj 10 milijonov). Od skiiTtnesa dobička 44.1 milijona Din dobi država 34.3 milijona D!n. rezervnemu fondu nrin^de 8 6 m H i »ona Din. za tantjene pa je določeno 1.2 milijona Din.
Seja uprave
Zveze industrij cev
Pod predsedstvom predsednika g. Avgusta Praprotnika je bila v četrtek plenarna seja uprave Zveze Industrijcev za dravsko banov no. Iz predsedstvenega poročila posnemamo da bo zbor Centrale industrijskih korporacij v Beogradu verjetno v začeUku aprila skupščina Zveze industrijcev pa je določena za 22. mare z običajnim dnevnim redom.
Poslovno poroč lo je podal glavni tajnik òr. Adolf Golia. Poročilo omenja pred vsem vprašanje reforme železniške tarife in navaja, da je usvojil tarifni odbor večino predlogov zveze glede cleklasifika-c je posameznih vrst blaga. Sprejeta je bila nadalje zahteva da naj se uporabi tarifa za 15-tonsko pošiljko tudi v onih primerih, ko uporaba 15-tonskih vagonov zaradi predpisov o najvišj: dopustnosti cane obtežitve ali iz drugih razlogov ni možna. Iz področja socialne politike omenja poročilo an/keto o odp ranju in zapiranju obratovalnic ter o delovnem času pomožnega osebja, ki je bilo v novembru pr. 1. v Zagrebu ter januarja t L v Sarajevu. Zveza industrijcev se je izjavila proti nameravanemu povišanju nevarnostnih razredov, kar bi parnem lo občutno povišanje nezgodno zavarovalnih prispevkov. Zveza je budno zasledovala aktualna davčna vprašanja ter vložila predloge zaradi ublažitve poedinih davčnih, trošarinskih in taksn h predpisov.
Z ozirom na odlok ministrskega sveta o spremembah carinske tarife, kd je stopil v veljavo 5. februarja t. L, je zveza predlagala dopolnitev prehodnih določb v tem smislu, da naj veljajo dosedanje carinske olajšave tud; v onih primerih, ko je ministrstvo trgovine im industrije že izdalo predhodno dovoljenje za ustanovitev podjetja ter je podjetje stroje že naročilo in deloma v naprej plačalo.
Poročilo omenja slednj č, da so 9e v razdobju od zadnje seje uprave vršile tri seje strokovnega odseka usnjarske in čevljarske industrije in tri seje strokovnega odseka lesne industrije. Na sejah odsekov so obravnavali vprašanja, ki se t čejo specialno dotičnih industrijskih strok. Za 8. t. m. je sklicana seja odseka električnih podjetij :n plinarn, na kateri se bo zlasti razpravljalo o vprašanju varovamja pridobljenih pravic v zvezi z načrtom zakona o elektrotehničnem gospodarstvu. V kratkem naj se vrši tudi seja odseka gradbene industrije in industrije gradbenega materi jala-
Uprava je nato na podlagi poročila referenta zavzela svoje stališče glede načrta revizije obrtnega zakona in je sMenila še nekatere tekoče zadeve. Nadalje je uprava predhodno odobrla zaključni račun za leto 1937 in proračunski predlog za leto 1938, ki se predložita glavni skupščini. Končno je uprava sklenila, da se uvedejo v bodoče pri poverjeništvu v Mariboru stalni uradni dnevi.
^ ... _______
»ftoyeti-jev« - križ ščiti od ponarejenja
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937
od 3. L m. Kakor smo že poročali pripravlja trgovinsko ministrstvo novo uredbo trajnega značaja ki bo predvidevala moratorij dveh let za denarne zavode, ki bi prišli v težkoče zaradi izrednih okoliščin. O načrtu te uredba je razpravljal že gospodarski finančni odbor ministrov.
= Narodna banka in obrestna mera. V
svojem letnem poročilu ugotavlja upravni odbor Narodne banke, da stopa ▼ ospredje vprašanje, ali ne bi kazalo revidirati uredbo o maksimiranju obrestna mere od 3 avgusta 1934 odnosno od 28. januarja 1936. in sicer glede na ugoden razvoj razmer na denarnem trgu. K temu pristavlja, da je pogoj za rentabilno gospodarsko poslovanje, da se vodi politika nizke obrestne mere, kakor to delaio tudi v drujrih državah. Na tem mestu ie »Jutro« že 11. februarja t. 1. obširno razpravljal! o potrebi znižanja obrestne mere, tako za vloee kakor tudi za posojila, in je ugotovilo, da je mosroče doječi znižanja le tedaj, če bodo držami zavodi zn;žali otresti za vloge in če bo Narodna banka znižala diskont.
= Opozorilo gospodarskim krogom Zveza
trgovskh zdniženj dravske banovine ta doznala. da obiskujejo gospodarske kroge v Sloveniji zastonniki nekakega »Odbora za izdajo spominske knjiga III. vsedržavneea trgovskeca kongresa v Ljubljani« in nabirajo za to knjifro inserate. Zveza trgovskih združenj kot organ i za to ri ca kongresa opozarja vse internirane gospodarske kroge, da tak odbor «ploh ne obsto<a in da doslej Še ni nihče pooblaščen za nabiranje inseratov za kongresni almanah. Upravičeni akviziterji inseratov za ta almanah, ki ga bo Zveza trgovskih zdniženj izdala, bodo imeli pismeno pooblastilo naše organizacije in le tem lahko od laia"o gospodarski krogi svoja reklamna naročila
Gospodarske vesti
= Uredba. » katero se rok za vlaganje prošenj i« lašžito po uredbi o zaščiti danar-uih zavodov in po uredbi o zašči-ti kmetijskih kreditnih zadrug podaljša do 23. avgu-6ta t L. je objavljena v »Službenih novinahe
Borze
1. marca
Na ljubljanski borzi so danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu znova za malenkost popustil, in so se trgovali po 8.39. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8 38 (v Beogradu po 8.3695), v angleških funtih po 238 n v grških bornih po 28.6250. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani in Beogradu 14.38, v Zagrebu pa 14.3850, odnosno za konec aprila 14.2750-
Na zagrebškem efektnem tržišCu je Vojna škoda pri nestalni tendenci not ra-la 453 — 456 (v Beogradu je bil promet po 454 — 455). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4*/« agrarnih obveznicah po 58 — 58.50 (v Beogradu po 59.50), v 7«/» Blai-rovean posojilu po 88.50, v 8% Blarovem posojilu po 96 (v Beogradu po 95.50) im v deklicah šečerame Osijek po 135.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2402.16—2416.76 Berlin 1735.03 — 1748.91, Bruselj 728.45
—	733 51, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.03 — 217.08, Newyork 4259.76 — 4296.07, Pariz 139.49 — 140.93, Praga 150 74 — 151.84, Trst 225.06 — 228.13.
Curih. Beograd 10, Pariz 14.05, London 21.6150, New York 430.8750, Bruselj 73.12 Milan 22.67, Amsterdam 241 05, Berlin 174.25, Dunaj 72.50. Stockholm 111.30, Oslo 108 60, Köbenhavn 96.50, Praga 1514, Varšava 81.80, Bud impešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote : Vojna Skoda 453 — 456, 4»/o agrarne 58.50 — 59.50, 40/. severne agrarne 60 — 62, 6®/t beglu-ške 89 50 — 91, 6% dalm. agrarne 88.50
—	89.50, 7•/• invest 98.50 — 100, 7®/0 sta-biliz. 96.50 den. 7»/» Drž. hip. banka 99 den., 7«/, Blair 88.50 — 90, 8°/. Blair 96 — 97; delnice: PAB 225 den., Trboveljska 220 den-, Sečerana Osijek 135 — 140, Du-brovačka 395 — 415, Oceania 610 dem.. Jadranska 405 den.
Beograd. Vojna Skoda 454 — 454.50 (454 — 455), za mare 453.50 — 454 50, 4«/oagrarne 59.25 — 60.25 ( 59.50), 6"/0 be-gluške 89.50 — 90 ( 89.75—90), 6»/0 dalm. agrarne 88.50 — 89 (88.75), 7% stabile z.
—	(97), 7o/o invest 98 — 99 ( 96 50), 7«/« Drž. h p. banka 100 den., 7«/o Blair 90 bi., 8®/o Blair 95.25 — 96 50 (95.50), Narodna banka 7600 den., PAB 230 dem.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 4. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 92.3750, za julij 87.1350, za 6ept. 87.25; koruza: za maj 59.25.
+ Winnipeg. 4. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 59.25.
+ Novosadska blagovna boria (3. t m.). Tendenca stalna — Pšenica: (78 — 79 ku) baSka 178 - 180; eremska 177 - 179, baška potiska 179 - 181. slavonska 178 -180 koruza baška 91 — 92, banatska 90 — 91, baška nova sušena 104 — 105 Oves: baSki 132 - 134: sremski 133 - 135. ela-vont<ki 136 — 138. Ječmen, baški in sretn-ski 63/64 kg 142 50 - 145. Moka: baška in srernska «Oe» in «Ogg» 272.50 - 282.50; «2» 252.50 - 262 50. «5» 232.50 — 242.50; c6> 212.50 - 222.50. «7» 182.50 - 192.50; «8» 125 - 130 Otrobi: baihi in eremski v vrečah 98 — 100 Fižol: ba*ki io eremgki 208 - 205
BOMBA!
+ Liverpool, 3 marca. Tendenca mirna.
Zaključni tečaji: za mare 5.04 (prejšnji dan 4.98). za junij 5.14 (6.10), za »ep4 5.28(518).
+ Newyork. 3. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za mare 9J9 (9.15), za junij 9.24 (9.20X
Nase gledališče
D B A (M A
Začetek ob 20 url Sobota, 5.: Zadrega nad zadrego. Izven. OPEKA Začetek ob 20. ort
Sobota. 5.: Grofica Marica. Prvié r letošnji sezoni. Izven. »Grofica Marica« )e obiskovalcem gledališča še v najboljšem spominu. Doživela je brezprimeren uspeh pred leti na našem odiu. Izvajala se to r nekoliko spremenjeni zasedbi: grofico Marico ga. PoliČeva, Ta-sila g. Goreki, Zsupana Peček. Lizo Smer-koljeva Oicfaln 7a«ed>v> javimo
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 5. ob 20.15.: Njena velika ljubezen. Nedelja. 6. ob 15.15.: Njena velika ljubezen, popoldanska predstava, poslednjiè. »1AK1BOKSHO ULJCDAJLl&CIfi Sobota. 5. ob 20.: Trubadur. Red B. Nedelja. 6. ob 15.: Gašpar in Hudamora. Otroška predstava. Znižane cene. Jb 20. Pri treh mladenkah. Gostovanje Marie» Lubejeve-Brumen. Znižane cene.
H A D 1 O
Sobota 5. marca Ljubljana 12: Vožnja neznanokam (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Najjovedi. — 13.20: Vožnja neznanokam (plošče). — 14: Napovedi. — 17: Za vesel delopust igra Radijski orkester. — 17.40: Obramba mest pred zračnimi napadi (g. Drago Arčon). — 18: Somov šramel kvartet. — 18 40: Pogovori 6 poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda.
—	20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar).
—	20.H0: Pepelnični panoptikum ali deset reenic za vesele ljudi. Pisan večer, besedilo \ irika bilenca, sodelujejo Fantje na vasi in čl i n i rad. igr. d ružine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec igra Radijski orkester.
Nedelja, 6. marca Ljubljana 8: Italijanski duet: klavir la harmonij, vmes plošče. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe is franč. cerkve. — 9.45: Postni govor (dr. F. Kimavec). — 10: Za kratek čas (plošče). — 11: Otroška ura (gdč. Slavica Vencajzova). 1130: Koncertne suite (Radijski orkester).
—	13: Napovedi. — 1H.20: Nekaj naših pesmic in napevov (plošče). — 16: Kmečki trio. — 17: Prenos IV. internacionalnega koncerta iz Avstralije. — 17.30: Pol ure domače zabave (plošče). — 18: A. Adamičeva ljudska zvočna igra >Zanj!kar«. — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Slovenska ura: Pevski zbor >Tabor< Ln A. Ivančičevo predavanje Kmečki punti na Goriškem. — 20.30: Slovenski vokalni kvintet, vmes pevski nastop gdč. Štefanije Pavlovič.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih igra Radijski orkester.
Beograd 17: Kakor Ljubljana — 17.30: Narodna glasba. — 20: Pevski koncert — 22.20: Ples. — Zagreb 17: Kakor Ljubljana»
—	20: Mandoline. — 21: Pevski zbor. — 21.30: Lahka godba in ples. — Praga 19.30: Češke pesmi. — 20.05: Simf. koncert — 22-20: Plošče. — Varšava 19.35: Plošče. — 21.15: Pester glasbeni spored. — Dunaj 11.40: Simf. koncert — 15.40: Komorna glas ba. — 19.35: Peemi. — 20.05: Lahka glas-ba. — 21.40: Umetniške plošče. — 22.35: Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa.
—	Berlin 19.30: Gounodova opera »Faust«.
—	22.30: Lahka in plesna muzika. — Mii»-chen 19.10: Plošče. — 20: Operni prenos. — 22.80: Lahka godba in ples. — Stnttgart 19.15: Lortzingova opera »Undina«. — 22.50» Za zabavo io za ples. — 24: Händkwa glasba.
GRD NOS
Zakaj, da bi Vam grenil življenje ? Aparat »Orthodor« popravi zanesljivo vse deformacije nosu. Cena din 90.—. ŠTRLEČE IN KLAPAJOCE USESA formira aparat »R e c t o d o r«. Cena din 90.—.
Rdečica nosa ln obraza — Prhljaj, srbečica in izpadanje las — Zaščitna intimna sredstva — Suspenzorij za sport in bolečine — Stezniki ln pasovi za korpulenco in bolečine. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NASE VELIKE ILU STROVA NE KATALOGE! Parf. ln kozmetika »OMNIA« oddelek 1/6. Zagreb, Gunduličeva ulica 3, polukat TELEFON 97-67.
Večje trgovsko podjetje v Zagrebu
sprejme KNJIGOVODJO
ne preko 40 let, sposobnega v bilanciranju, ki razpolaga tudi s trgovskim znanjem, da bi šefa za časa poslovnih potovanj mogel zastopati.
Pismene ponudbe s curriculum vitae na Publioitas d. d., Zagreb, Ili ca 9, pod Ufro »Spremane.
Lep dar: Zgodbe brez groze
<
Poroka Genovskega vojvode
V Torinu so obhajali t« dni na svečan način poroko Genovskega vojvode, ki se je oženil z grofico Marijo Luizo Aliaga di Riscaldone. Poroke so se udeležili osebno: italijanski kralj in cesar, njegova soproga, prestolonaslednik Umberto, bolgarska kraljica Ivana, rumunska kraljica-mati Marija in veliko število princev in princes iz Savojske vladarske hiše. — Na sliki: Genovski vojvoda z nevesto
Povratek Papaninove odprave v Moskvo — Bili so ločeni 24 ur in se niso že dolgo videli ... — Skrivnost vzhodnega grenlandskega toka
Kapitani ruskih ledolomilcev pošiljajo vsak dan poročila o zdravstvenem stanju Papaninovcev v Moskvo. Iz teh poročil je razvidno, da možje niso več navajeni družbe. Na vprašanja odgovarjajo z zmedenimi smehljaji. Oči so jim otekle, kajti od 1. februarja, ko se je začela njih ledna plošča drobiti, so spali le s kratkimi presledki. V zadnjih dneh pred svojo rešitvijo sploh niso mogli več spati. Zbirali so in pospravljali svoje imetje. Ko so se po svoji rešitvi sestali prvič na ledolomileu »Jermaku«, so se objeli in poljubili. Presenečenemu vodji reševalne ekspedicije, prof. šmidtu, so izjavili razburjeno: »2e tako dolgo se nismo videli«. Bili so namreč ločeni celih 24 ur, ker so jih po rešitvi razdelili na vse tri ledolomil-ce.
Ladijski zdravnik jih je nataano preiskaL Sami so navajali, da med bivanjem na ledeni plošči niso bili nikoli bolni. Samo radio-telegrafist Krenkel je oklevaie priznal, da se nekoliko dni ni počutil dobro, vendar pa ni temu pripisoval nobenega pomena. Zdravnik je ugotovil, da je Krenkel takrat prebil pljučnico, ne da bi sam za to vedel.
S to edino izjemo so bili raziskovalci navzlic ogromnim naporom res vedno zdravi, kar gre po zdravnikovem mišljenju na ra-
čun koncentriranih vitaminskih preparatov, ki so jih zavživali s svojo hrano in ki so povečali njih odpornost. Prof. Schmit pa misli, da tu niso toliko vplivali sveži vitamini, kolikor sveži polarni zrak brez bolezenskih klic in pa redno telesno delo.
Moskovski profesor Šulejkin je v razgovoru z nekim poročevalcem agenture TASS govoril o važnih izsledkih Papaninove ekspedicije. Iz poedinih opazovanj je sklepati, da so ledena polja na vsej progi poganjali samo vetrovi. Vodne toke pod ledenimi ploščami so isto tako povzročali vetrovi. Na vsej tej progi Ledenega oceana drugih tokov ni. Na ta način je bilo mogoče ugotoviti izvor tako zvanega vzhodno grenlandskega toka. Povzroča ga veter in se s svojo presenetljivo stalnostjo odlikuje samo zato, ker so stalni tudi vetrovi, ki ga povzročajo. Ti vetrovi pa nastajajo spet zavoljo temperaturne razlike med mrzlo Grenlandsko in toplejšim morjem. Vetrovi pihajo pretežno iz severno zapadne smeri. Skladni led se pomika proti jugu približno vzdolž meridiana, površinski tok pa se odklanja za kakšnih 30 stopinj proti zapadu in se približuje grenlandsiki obali. Prvi računi kažejo, da izliva ta tok vzdolž poti Papaninovcev vsak dan in na vsak kvadratni meter kakšnih 10.000 ton mrzle vode v Atlantski ocean.
Dva dezerterja — 4@00 zasledovalcev
Dramatičen dogodek na ulicah v bližini Londona
V Parkingu blizu Dondona so zalotili
dva vojaška begunca iz taborišča v Till-worthu. Za pobeglima vojakoma je najprej pritisnla običajna policijska patrulja, ki pa ju ni mogla ukrotiti. Beguna sta namreč bila oborožena in sta na policiste streljala z revolverji. Pri Parkingu je prišlo med dezerterjema ln zasledovalci do pravcate bitke. Beguna se nista hotela vdati, zato je bila alarmirana množica Èt irih tisoč stražnikov, kj so dobili nalog, da morajo uloviti dezerterja ter ju privesti nazaj v vojašnico, naj stane kar hoče-
Na svojem begu sta dezerterja najprej
ustavila policijski avto, prisilila stražo, da je stopila i-. njega in sta saima sedla v avtomobil, s katerim sta jo hotela odkuriti proti Londonu. Z avtom sta begala po cestah sem in tja. šele proti večeru, ko je v stroju nastala napaka, sta zapustila to vozilo in prisil la z orožjem naslednji policijski avtomobil ki jima je sledil, da se je ustavil. Pregnala sta stražnike iz njega, nato pa se zabarikadirala za njim in streljala na zasledovalce.
Bitka je bila dolga in vroča in šele ko jima je popolnoma pošla municija, sta priznala, da sta premagana. Uklenili so ju ter ju odvedli v vojaški zapor.
Zemlja brez gospodarja okrog Rusije
Naseljevanje rdečih gardistov ob mejah
Rusija si ureja ob svojih mejah že dalj časa neobljudeno ozemlje in ta njena akcija ne zasluži pozornosti samo kot obrambni ukrep, temveč tudi zato, ker ima za posledico preselitev in premeno prebivalstva, ki ima velik strateški pomen.
Ob notranjem robu tega pasu »brez gospodarja« naseljujejo namreč izvežbane rdeče gardiste, žene teh graničarskih naseljencev so isto tako vojaško izšolane. Večina teh vojaških zakoncev ima za seboj večletno službo v rdeči armadi.
Vojaški naseljenci ob mejah so še nadalje strumno organizirani, tako da ima Rusija ob svojih mejah za vsak primer
Pogreb d'Annunzia
V četrtek dopolc!ne so provizorično položili telesne ostanke Gabriela D" Annunzia k večnemu počitku. V preprostem mrtvaškem sprevodu so korakali * za krsto Mussolini, Bergamski vojvoda kot zastopnik italijanskega kralja, odposlanstvo zbornice in senata ter domače prebivalstvo.
Ob tej priložnosti so zabeležili isti nekatere zanimive podatke iz D" Annun-zievega življenja. Z Mussolinijetn sta se videla zadnj č lani v septembru, ko je ministrski predsednik odhajal v Nemčijo. Novega Rima D'Annunzio ni videl, čeprav se je vedno pripravljal na odhod tja. Ovirala ga je bolezen. Tudi Itaijan-ski Akademiji v Rimu ni nikoli predsedoval, čeprav je po simrti senatorja Marco-pija postal njen prvomestnik.
pripravljeno stalno vojsko. Graničarji so urejeni v določene formacije pod poveljstvom častnikov in podčastnikov, ki žive isto tako v njihovem pasu.
Napoleonova pisma sta dražbi
V Londonu so te dni prodajali na javni dražbi zbirko Napoleonovih pisem maršalu Berthieru, šefu glavnega stana cesarske armade. Pisma se tičejo v prvi vrsti naloge, ki jo je Napoleon zaupal Berthieru, ko ga je imenoval za poslanika pri dunajski vladi. V tistem času je Napoleon prosil za roko avstrijske princese Marije Luize. Med vsebino teh pisem se nahajajo načrti za osvojitev Anglije, navedeni pa so tudi vzroki, ki 60 cesarja prisilili, da je uresničenje načrtov odgorlil. Pisma so prodali za 2469 funtov šterlingov.
francoskega radia
Francosko poštno ministrstvo je sklenilo, da zgradi v Parizu dom francoske radiofonie, v katerem bo namestilo državne oddajne postaje Poste PTT, Radio Co-lon al, Radio Paris in Tour Eiffel. Te postaje so bile doslej na raznih koncih- Za novo zgradbo so določili 75 milijonov frankov.
INSERIRAJTE V „JUTRU"'
Kamera za nebesno fotografijo
v Lickovi zvezdami na Mountu Wilso-nu pričnejo te dni s fotografskim snemanjem neba, ki bo trajalo nič manj nego 50 let. Eden izmed ravnateljev te zvezdar-ne, dr. Joseph H. Moore, je izjavil, da je to veliko delo postalo mogoče samo z darilom v znesku 65.000 dolarjev. S tem denarjem so dali zgraditi največjo astronomsko fotografsko kamero na svetu, ki ji bo leča imela premer 50 cm. Na podlagi novega fotografskega nebesnega atlanta bo mogoče pozneje ugotoviti mnogo zanimivih reči, med drugim tudi izmeriti vrtenje našega zvezdnega svetovja.
V devetih letih milijon konj man]
Angleški minister za poljedelstvo Morrison je dal na neko interpelacijo v londonski spodnji zbornici pojasnilo o številu konj na Angleškem, v Nemčiji in Franciji v letih 1927 in 1936. Po njegovih podatkih je bilo 1. 1936 na Angleškem, v Franciji in Nemčiji dober milijon konj manj nego 1. 1927. število konj je padlo v navedenem času od 8,437.302 konj na 7,331.100 glav.
Kanada zalaga Japonsko za vojno
Dr. Mc Leed, predsednik Lige za mir in demokracijo v Kanadi, poroča v »Daily Telegraphu«, da je Kanada tista dežela, ki zalaga Japonsko z municijo. »če ne bi Japonska prejemala vojnega materiala iz Kanade,« piše McLeed, ne bi bila mogla začeti protik tajske vojne in bi morala vojaški pohod že davno ustaviti.«
V prvih devetih mesecih 1. 1937. je Japonska izvozila iz Kanade sedemkrat toliko bakra kakor lansko leto. Poleg tega je iizvozila štirikrat več svinca nego lani in dvakratno množino nikla. Zato nima pomena grmeti proti Japonski, dokler ji Kanada ne zapre svojih dobavnih virov. Simpatije kanadskega ljudstva so sicer na strani Kitajske, toda kupčija dosega svoj namen s tem, da dobavlja najvažnejši vojni material Japoncom.
Krvavi režim prole tarsile Rusije
Petorica obtožencev iz sedanjega moskovskega procesa. Od zgoraj navzdol: Jagoda, Buharin, Bikov, Rakovski, Krestinski
Dva potuhnjena vohuna
General Skoblin
in njegova žena, pevka Skoblinova. Prvi je dal navodila za ugrabitev generala Millerja po sovjetskih agentih v Parizu in je potem zbežal iz Francije. Njegova žena je fiele te dni priznala, da je bila poučena o vohunskih tajnah svojega moža
Radar divja jtornadio . • «

V ameriški Luiziani je nedavno divjal tornado, ki je odkrival hiše in prevračal avtomobile (slika)

e pravice
Oče Nemec, mati Rusinja, sin pa slaščičarski vajenec
na Kitajskem
Pred sodiščem v Curihu se je moral zavoljo nedovoljenega prehoda meje zagovarjati 32-leten moški, ki ima za seboj res žalostno preteklost. Mož, ki se je rodil v San Franciscu, nima v nobeni državi domovinske pravice in tako ga razmere povojnega časa silijo, da potuje brez miru iz dežele v deželo, iz mesta v mesto.
Njegov oče je bil Nemec iz Povolžja in po poklicu geometer, mati, po rodu Rusinja, pa je umrla kmalu po sinovem rojstvu. Kot majhnega otroka so nesrečneža prinesli v neko protestantsko misionsko postajo v Vzhodni Afriki, kjer so ga naučili čitanja. pisanja in računanja. Nadaljnja življenjska pot je mladeniča privedla v šanghaj, kjer je postal vajenec majhnega slaščičarja.
Tedaj mu je oče umrl in nemlrnež je moral ostaviti Kitajsko. Na nekem par-niku je neopazno prispel v Evropo. Tu
je bil celih petnajst let na potovanjih. KO je končno izgubil še svoja izkazila, je bila njegova usoda zapečatena. Povsod so ga prijemali zavoljo nedovoljenega prestopanja mej, povsod so ga tirali pred sodnike in ga izganjali. Tudi iz Švice so ga hoteli sedaj že v drugič izgnati, toda med preiskavo so se sodniki prepričali, da na ta način vendar ne gre preganjati človeka, ki ni sam nič kriv, če nima domovine. Oprostili so ga in njegovo zadevo so predložili s posebno ulogo višji inštanci, da bi mu poskrbela možnost za sigurno življenje.
Oprostilno sodbo so izrekli §e posebno zavoljo tega, ker obtožencu navzlic njegovim dolgotrajnim stiskam ni bilo mogoče dokazati, da bi bil izvršil kdaj kakšno kaznivo dejanje. Postopanje švicarskih sodnikov je deželi najstarejše evropska demokracije pač samo v čast.
Mačka podedovala § tisoč dolarjev
Seveda v Ameriki, in sicer v SacrarcisnSu
Tudi mačke morejo v deželi neomenjenih možnosti podedovati lepa imetja. To se je primerilo n. pr. črni mački Lily, mački neke Annie Hanschejeve iz Sacramenta v Kaliforniji, ki je pred kratkim umrla. Lily je glasom oporoke, ki je bila
Polkovnik Höess nevarno bolan
Ameriški polkovnik Ernest House, kl je zastopal Zedinjene države pri versajski mirovni pogodbi ter je bil osebni svetovalec prezidenta Wilsona v 1- 1919., je zbolel na vnetju rebrne mrene. Ker je mož star že 80 let, se upravičeno boje za njegovo življenje. Vloga, ki jo je House igral kot svetovalec prezidenta Wilsona ob času versajske mirovne pogodbe, je pestala v zadnjem času predmet raziskovanja mnogih zgodovinarjev.
po notarju po vseh predpisih pravilno overovljena, podedovala 5000 dolarjev. Te dolarje naj bi ji »izplačali« v mesečnih obrok h po 50 dolarjev.
Izvršitelj oporoke je odvetnik in notar Bidwell v Sacramentu. če Lily pogine in še nekaj denarja ostane, tedaj se ta ostanek razdeli med dve sestrični pokojnice, ki živita v San Franciscu. Kako bo Lily porabila mesečno svojih 50 dolarjev in kako ii mislijo denar izplačevati, ie še skrivnost, o kateri ljubitelji živali in ljudje iz Sacramenta vneto debatirajo.
KARIKATURA
Viljemina
bo odstopila?
»Newyork Herald« poroča iz Haaga, da se v holandskih dvomih krogih mnogo govori o predstoječi abdikaciji kraljice Vilje-mlne, ki namerava odstopiti v prid svoji hčeri, princesi Julijani. Računajo, da bo Viljemina odstopila še tekom letošnjega poletja in izročila vladarske posle prestolo-naslednici. Formalnosti abdikacije so obravnavali na posebnem sestanku, ki se ga je udeležil poleg kraljice Viljemine in prestolonaslednice Julijane holandski ministrski predsednik ter eden izmed kronskih juristov.
Ameriški novinar in japonski vojak
Pred dnevi je hotel neki ameriški novinar prekoračiti most v šanghaju. Ustav i ga je japonski vojak na straži in zahteval od njega, da vzame pipo iz ust ter mu izkaže čast, ki gre branitelju Japonske. Novinar se je proti temu izzivalnemu nastopu pritožil pri japonski oblasti, toda brez uspeha, kajti japonski general je dal podrejenemu vojaku prav ...
Nemški poslanik von Papen je vzel slovd od Dunaja. Drž. kancelar Kitler mu namerava poveriti drugo misijo
Junaški duhovnik
Misijonar L^nglois iz Albanyja v Kanadi je zvedel, da se je neki Indijanec 115 milj od tega kraja težko ranil s sekiro, in je odšel takoj na pot, da bi mu pomagal. Toda zavoljo silnih žametov je dospel šele po osmih dneh do ranjenca.
Indijanec je bil zašel z nogo pod padajoče drevo in si je to nogo sam odsekal, da bi se osvobodil, štirinajst dni je ležal že v nezavesti, ker si je zastrupil kri. Lan-glois ga je naložil na sani in ga je v najtežjih okoliščinah sam privlekel do misijonske postaje, kjer so mogli izvršiti pravilno operacijo in rdečekožcu rešiti življenje.
Serum proti
piku škorpijonov
Pariška medicinska akad5mija je te dni dovolila registracijo seruma zoper pik škor-pionov. Gn za serum, ki ga ie odkril Etienne Sergent nameščenec Pasleurjevega zavoda v Alžiru. Doslej je bil pik škorpionov v afriških predelih vedno smrten. Sergentov serum omogoča obravnavanja bolnika z na-do na dober končni uspeh.
V poletni rezidenci švedskih kraljev sta dve elegantni, mladi dami ogovorili preprosto oblečenega moža, očitno vrtnarja, ki je obrezoval vrtnice, in ga naprosili, da bi jima razkazal grad. Mož je to storil. Ob koncu sta dami hoteli izročiti srebrnjak, ki ga je odklonil, češ da ni navajen sprejemati darov. Nato sta ga vprašali, kako s« imenuje. »Oskar, kralj švedski.« je odvrnil mož. Dami sta se kmalu znašli iz svoje velike zadrege in rekli »Dovolite, veličanstvo, da vam sporočamo pozdrave najine matere, angleške kraljice Viktorije!«
VSAK DAN ENA
»Gospod ravnatelj, pokorno javljam, da so nas to noč obiskali vlomilci.« »Kaj pa so ukradli?« »•Pokorno javljam, samo našega psa.«
i»Tidens Tegn«}'
K oltarni pregled
Beograjsko gledališče
n.
Tudi kritika, ki je bila doslej precej ostra in ki je najbrž spoznala, kam bi bilo treba usmeriti delovanje prestoiniškega .gledališča, je umolknila. Znani kritiki (kakor n. pr. Velibor Gligovič) ne pišejo več, namesto njih so se pojavili blažji, mehkejši, ki pišejo tako rekoč v rokavicah, »cum benevolentia«, kar bi bilo nemara opravičljivo pri manjših, provincialnih odrih, ki še potrebujejo reklame, da se gledališče v njihovi sredini uveljavi. Centralnemu, prestolniškemu gledališču pa je potrebna brezobzirna (kajpada poštena!), stroga znanstveno-umetniška kritika, če hoče gledališče doseči tisto stopnjo, ki mu kot vodilnemu teatru pristoja. Toda časi so taki da preostre in odkrite kritike ne trpe in od vseh strani pritiskajo nanjo, češ naj svojo ost ublaži, spremeni način pisanja, ali pa če tega noče, popolnoma utihne. Tega, seveda, ne zahteva interes gledališča, pač pa razni osebni interesi, kariere itd. Naša gledališča — skoraj vsa brez izjeme — so zdaj tam, kjer so bila nekoč ruska carska ali nemška državna gleriališča 3 svojimi »Hofintendanti«, »Hof-schauspielerji« in »Hofsängeri«, ki so vodili täko teatrsko politiko, ki je koristila predvsem njihovim osebnim interesom, karieram, odlikovanjem, titulaturam itd., ne glede na umetnost, ki je bila v teh gledališčih akademizirana in stisnjena v tesne ovire ter se je odvijala zmerom po enem in istem kopitu. To je privedlo do reakcije in svoboditve gledališke umetnosti: v Rusiji se je pojavil »Hudožestveni teater« a Stanislavskim in Nemirovičeč-Dančen-kom na čelu, v Nemčiji Meiningovci in Mat Reinhardt. Tudi pri nas se že slišijo glasovi, ki terjajo zasebno čisto umetniško. idejno gledališče pod vodstvom kakšnega genialnega umetnika-reformatorja. Tako gledališče naj bi dalo več poleta naši celotni teatrski umetnosti. In če bi Imeli večja mesta z najmanj polmilijonskim prebivalstvom, bi se to nedvomno kmalu uresničilo.
Najbolj pereče vprašanje beograjskega gledališča je vprašanje režiserja. In sicer režiserja velikega formata, širokega razmaha, genialne umetniške potence. Med domačini se tak še ni mogel najti (zakaj mladih nadarjenih ljudi ne pošljejo študirat?), pa so angažirali Nemca dr. Hetzla. Mož je odličen režiser in je postavil v beograjskem gledališču že nekaj zelo uspelih «oper ter se tudi v drami režisersko dokaj uveljavil, vendar je probiem režiserja kljub temu še vedno odprt. To pa zaradi tega. ker dr. Hetzl, čeprav trdijo, da že dobro obvlada srbski jezik, vendar ne more docela izpolniti vrzeli in še zato ne, ker ne more in ne bo nikoli mogel popolnoma občutiti našega duha, našega jezika naše duše in specifično našega gledališkega ustvarjanja in udejstvovanja. Stoprocent-ni Nemec iz Rajha in pa. recimo s>Košta-na »Maksim črnojevič«, »Hasanaginica«, ali »Balkanska carica«?! Ali pa Nušičeve komedje s svojimi, iz srbske vsakdanje realnosti posnetimi tipi?!
K vprašanju prevodov
Al* naf p^svsfajssis fCaigyfevo knjigo e Triglavu
Gospod urednik Dne 25. pr. m. ste napisali docela umestno opazko o tem, kdaj so nam potrebni prevodi. Strinjam se z Vami, da nam morajo biti dobrodošli prevodi znamenitih del o svetovni zgodovini, angleški zgodovini, francoski revoluciji itd., ker nam teh snovi tako dobro ne bi mogel prikazati noben domač strokovnjak. Dobro tudi pravite, da nam v prevodu ni potrebna prav vsaka in vsakršno stvar, še manj pa koristna, in da moramo biti Slovenci zastran gmotnih gmotnih interesov našega knjižnega kupca, kakor tudi iz razlogov splošnega napredka naše domače kulture pri izberi skrajno previdni.
Pred kratkim je izda! znani nemški alpinist iz Trsta. dr. Julius Kugv, svojo peto alpinistično knjigo: Fünf Jahrhunderte Triglav. Kugyjevim knjigam moramo sicer dajati vso čast in slavo. Saj vemo. da propaganda za naše kraje v tujini ne bi mogla biti nikoli niti približno tako uspešna, če bi jo vodili mi sami, kakor je sedaj, ko ji stoji na čelu tako odličen tujec. Te velike zasluge ne bomo Slovenci Kusvju nikoli pozabili Vendar vsaka stvar ima svoje meje.
Ni dolgo, da smo brali v naših dnevnikih objavo neke naše založbe, da bo izdala to novo Kugyjevo knjigo v slovenskem prevodu Nato se je oglasil še td. češ da nam naša sveta dolžnost do Triglava veleva, da Kugvjev »knjigo čimprej dostojno prevedemo v jezik triglavske domovine ter jo med knjigami, ki opisujejo našo slovensko domovino. postavimo na prvo mesto.« Dovolite mi. gospod urednik, da pokažem prav na tem perečem primeru, kdaj nam prevodi niso potrebni in kdaj so nam celo škodljivi.
Prvič je mnenje o preteklosti triglavskega imena, ki ga je napisal za Kugvjevo knjigo zgodovinar Ad Gstirner za nas nesprejemljivo. ker pogrešamo v njem temeljnih pojmov naše historične gramatike. Drugič je na mnogih mestih knjige skritih dokaj nemško nacionalnih bodic. Vendar ako pustimo vse to vnemar: po sredi prihajajo tu še pomisleki globoko načelne prirode.
Triglav Slovencem ni kak Mount Everest ali Mont Blanc, on je vendar objekt iz naše domače prirode. Zato imamo o njem mi sami povedati toliko zanimivega, da se ne sanja o tem nobenemu ti-jcu, pa naj si bo sam g. dr. Kugy Pomislimo le, s kakšno genljivo pobožnostjo so negovali triglavsko ime naši predniki od Zoisa in Vodnika do Aljaža in Turne. In na vse to naj zdaj mi držimo križem roke in samo čakamo, kdaj bo kak tujec ponatisnil stare tuje spise o naši sveti gori ter nam milostno dovolil, njegovo knjigo prevesti z vsemi grobimi zmotami ter jo opremiti z istimi uvoženimi slikami.
Mar ni dovolj, da nam je opasal Triglav v vezani besed: najprej tujec? Ali ni v nas res že nikakršnega ponosa? Ali naj ostanemo tudi v tem primeru pohlevni in po-gnojni hlapci-prevajalci m kupci tujega bla-ga?
Naša izvirna alpinistična knjižtvnost ima z& seboj že mnogo let in šteje zlasti o Tri-
Drugi poskus, da bi našli primernega režiserja, so napravili z angažiranjem slavnega hudožestvenika Polikarpa Pavlova in Vere Grečeve. Oba znana umetnika, izvrstna igralca (čeprav izven moskovske družine nista v svojem elementu) sta postavila režijsko nekaj del (»Na dnu«, »Tri sestre« in »Vasa 2eleznova«), ki so bila čista kopija (razen »Vase železnove«) režije Stanislavakega. In baš »Vasa 2elez-nova« je pokazala, da sta oba ruska umetnika izborna igralca, ne pa režiserja ustvarjalca.
Navsezadnje so poklicali na gostovanje
znanega zagrebškega režiserja Tita Stro-zzia, ki je zrežiral i v drami i v operi prav efektno nekoliko stvari (»Idiota«, »Kako se pridobijo ženske«, Mozartovo opero *Don Juan«) in poleg tega nastopil tudi kot gost in igralec v nekaterih markant-nih vlogah (»Leda«). To gostovanje pa nI imelo posebnega uspeha. Tako je torej vprašanje stalnega režiserja v beograjskem gledališču še nadalje odprto in pereče.
Med domačimi stalnimi režiserji Je tudi nekaj pomembnih imen, n. pr. Raša Plao-vič. V glavnem pa se srbski gledališki umetniki bolj posvečajo igralstvu kakor režiji. Mlajši, ki so se v tej panogi preizkušali (Stojanovič), še niso pokazali nič takega, kar bi bilo omembe vredno. Počasi nemara bodo.
IgTalski ansambl šteje nekoliko odličnih moči, ki bi veliko več dale od sebe, če bi imele priložnost se razvijati in delati pod roko genialnega režiserja. Naj omenim le nekatere: F. Novakovič, B. Nikolič, D. Radenkovič, R. Plaovič, M. Miloševič, M.Marinkovič, D. Živanovič, S. Nikačevič, D. Dudalič-Nedeljkovičeva, M. Miloševiče-va, I. Paranosova, I. Pregarčeva, 2. Stoki-čeva, Lj. Bobičeva itd.
Med opernimi pevci so znani posebno naši Slovenci: Rijavec, Šimenc, Mezetova, kapelnik Brezovšek — Srbi: Erti, Mitro-vič, Jovanovič, Jankovié in drugi.
Drama je v letošnji sezoni vprizorila: »Na ledeni plošči« (Werner), »Iza, kam greš?« (Lodoviči), »Moj sin — minister« (Bizabeau), »Naši smo« (Predič), »Potujoči igralci« (Sremac-Vesnič), »Tri sestre« (Čehov), »Emancipirana družina« (Mirjam), »Patriot« (Neumann), »Vasa 2elez-nova« (Gorkij »Pokojnik« (Nušič), »Voda s planine« (Plaovič), »Idiot« (Dostojevski), »Kako se pridržijo ženske« (Strozzi) in sledeče reprize: »Gosposka družba« (Bobič). »Beneški trgovec« (Shakespeare), »Matura« (Fodor), »Rdeče rože« (Benedetti) »Ledo« in »Agonija« (Krleža). »Cyranno de Bergerac« (Rostand), »Hamlet« (Shakespeare) in razne Nušičeve komedije, ki so vedno na repertoarju.
Opera je dala doslej »Katarino Izmailo-vo«, »Elisir d'amore« in »Don Juana«. Re-prizirala pa je »Tosco«, »židovko«, »Ma-nqp«, »Fausta«, »Trubadura«, »Hoffman-nove pripovedke«, »Ero z onega sveta« in druge.	R. P—c (Beograd).
I ttaoek svojega prizadevnega fyoMJaortega
dopisnika Milana Rakovičeviča, ki podrobno in s priznanjem opisuje odmeve NuJičevega dala in osebnosti med Slovenci ter pohvalno omenja ljubljansko gledališč«, ki je uprizorilo skoraj vse njegove igre.
»Zadrega nad zadrego« v ljubljanski drami. V resnici »Zadrega nad zadrego«: Obetali so nam Kreftovo »Veliko puntarijo«, nazadnje pa so nam dali lahkotno, kratko-miselno nemško burko, katere premiero so zaradi domačih komplikacij komaj še spravili na pustni torek popoldne, da Je svet ne bi hodil gledat postni čas. Smešna, vesela zgodba s koristnim naukom na koncu, da ne jemlji morale na jezik, Ce tebi samemu pesa, grehov nad dušo visi, zakaj bolj so ljudem in bogu dopadljivi očitni grešniki ko svetohlinci, ki priznajo svoje zablode šele pod bičem usode, a ostanejo po navadi na veke prikrajšani za eno najslajših pravic človeškega obstanka — za pravico do kesanja. V prevodu Cirila Kosmača ln v Kreftovi režiji je bila komedija pri občinstvu deležna razigranega, skorajda burnega sprejema. Dvojico vaških veseljakov, ki se do viška igre zaplete v mreže svojih pregreh, a jih na koncu presekata kakor gordijski vozel, sta podala Cesar in Potokar v dveh vedrih, zdravih kreacijah. Njima sta drugovali Juvanova in Gabrijel-čičeva. prva kot dobra, vse razumevajoča ln odpuščajoča žena, druga kot huda tiran-ka, ki pa se ji sile nazadnje vendarle same
glavu lepo vrsto spisov, ki so razpotaknje-ni po Plan. vestniku in drugod ter bi zaslužili. da se zberejo v eno knjigo in tako znova oživijo. Se večje je število živečih Slovencev od peresa, ki imajo o očaku Triglavu nabrane obilo snovi in komaj čakajo, da jo izpišejo in spravijo na beli dan. Nič ne dč, če bo pri tem morda kaj trpela kvalitetna stran. Tu gre vendar za organsko rast naše domače kulture, ki ne sme poznati nikakršnih neprirodnih skokov. Tudi o Triglavu hočemo del, ki bodo imela v našem narodnem življenju globlji smisel, kakor ga more imeti nerodno, po slovensko preoblečena tuja misel.
Podpisani sem prizadeto založbo že opozoril. Ali kaj pomaga, ko je ta hitro napravila drug, še škodijivejši načrt. Rekla je: Najprej bomo izdali prevod Kugvjeve knjige, ker to je nujna zahteva naše javnosti (?), a potem pride na vrste originalno domače delo o Triglavu. Gospoda založniki, jaz dobro vem. kam pes taco moli. V prevodu gledate ne samo udobnejše, temveč tudi donosnejše podjetje. In ker s»m poučen, da se zda; dela na prevodu s polno paro. moram tem potom proti temu odločno protestirati. Upreti se moram javno tudi zaradi tega, ker se kaže v tem predrzen napad na že tako šibko kupno moč našega književnega konsumenta v posebno jarki luči...
Ugotavljam torej, da je nameravani prevod najnovejšega Kugvjevega dela Slovencem čisto nepotreben. Da, bil bi nam celo škodljiv, ker bi motil našo izvirno proizvodnjo in zavrl za del j časa uveljavljen je domačih pisateljev in umetnikov Zamera gor, zamera dol. Temelji nase narodne čast' in ponosa zahtevajo, da takšne načrte zatremo v kaleh in preprečimo njihovo ostvaritev
O tako domačem, da ne rečem nacionalnem objektu, kakršen je Triglav, naj pridejo v slovenski knjigi do besede le naši pisatelji pa tudi domači umetniki in klišarne. Oni, ki so nasprotnega mnenja, naj se pa oglasijo prav tako javno kakor sem se jaz.
Dr. Jože Rus.
ob mU oapo. Drufbo mladih zaljubljeno«*
so v dveh prisrčnih duetih dali Drenovec in Mlleva Boltarjeva pa Sever in Levarje-va. Lepo realistično podobo glzdave nezakonske matere je ustvarila Nablocka, simpatično se je uveljavil Presetnik. Igra bo najbrž fie dolgo polnila hišo in — bog daj — tudi blagajna	L. M.
0 livedbah »Preludila« ta godnlnl orkester skladatelja L. M. Skerjsnca poroča založnica Universal-Edition na Dunaju, da so bile v preteklem letu izvedbe tega dela v Leipzigu, Beogradu, Lausanni, New-Yorku, Birminghamu, Londonu in Klaipedi (Mem-lu). Če tem prištejemo Se prejšnje izvedbe v Parizu, Pragi, Haagu in New-Yorku, je razvidno, da je to simfonično delo naše literature doseglo doslej v primeroma kratkem času največ izvedb v inozemstvu, ne upoštevajoč raznih ponovitev v radijskih oddajah domačih in tujih postaj. V kratkem bo sledila tudi izvedba v Kopenhagenu.
Razstava Milenka Gjnriča r Rimu je bila
zaključena z obiskom Nj. VeL italijanskega kralja in cesarja, ki je ostal — kakor nam poroča iz Rima sam umetnik — na razstavi 25 minut in si pod umetnikovim vodstvom ogledal razstavljane slika. Posebno so mu ucraiali motivi iz Žumberka ln portreti. Pred odhodom se le suveren vpisal v spominsko knjigo. Prof. Gjurič namerava prirediti razstavo tudi v ostalih evropskih kulturnih središčih.
SI
PUM
Konec v Lahtiju
T
Tretji Iz „dinastije" Ruudov — svetovni prvak v skokih Proga za smuški maraton je bila dolga 5Z km
(Še dve pismi za »Jutro« s Fis-tekem 1938.)
Lahti, 27. IL 38-
Ob ogromni udeležbi gledalcev so določili danes prvaka v skokih. Določili, kajti zmaga tretjega in najmlajšega člana »dinastije« Ruudov ni čista, ni zaslužena. Težko je o tem pisati, toda ta občutek so
šele na 41. mesto. Prvi Svod Je znani En-glund, na 12. mestu, in šele od tod pa do Smoleja si dele mesta Švedi in Finci. Ogromen je kaer odličnih smučarjev, kijih premorejo Finci, zdi se da neizčrpen in . Saarinen triumfira na Finskem zaradi uspe-imeli vsi gledalci in če bi razglasili rezul- j ko. ki ga je dosegel kot trener. A še cela tate v stadionu, bi bržčas publika glasno j vrsta Fincev, Švedov in Norvežanov je za
Zapiski
»Življenje in svet« prinese v prihodnji (ponedeljski) številki prirodopisni članek o človeškem telesu »Narava kot inženir«. Sledi mu zapisek o najglobljem rudniku sveta, dr. Fran G ö e 11 pa nadaljuje svoja zanimiva izvajanja o spolnih zablodah (onanija, spolna zagrešenja umobolnih, pohotnež in morilec). Aktualen je prispevek »Tečajno raziskavanje in vreme«. Ivan P o d r ž a j končuje svoj spis o Arthuru Schopenhauer-ju. poln zanimivih živi jen.j epi sni h podatkov. Ob koncu omenja pisec tudi Schopenhauer-jev vpliv na slovensko leposlovstvo. 0 delu Oceanografskega instituta v Splitu poroča Miroslav Zeč v članku »Ribarsko biološka vprašanja na Jadranu«. Sledi zapisek o najmlajšem »pragozdu«. V tropski svet nas vodi črtica	na rastlina«. 0 Gabrielu
d'Anminziu piše v daljšem članku Ivan Po d r ž a j. Rubrike Fotoamater, Filatelija, Za ljubitelj® «vetlic, Praktične novote. Za bistre elav». šah in Križanka zaključujejo številko.
»Nušic i Slovenci«. Beograjska »Pravda« z dne K t. m. priobeuie pod *em "nslovonj
protest'rala, saj je odhajala z občutkom da je tokrat postal svetovni prvak Poljak Stanislav Maruszarsz, ki je v odličnem stilu skočil prvič 66, drugič 67 m, med tem ko je Asbjorn Ruud dosegel le 63.5 in 64 m prav tako v odličnem, drugi skok za 0.5 točke morda celo v boljšem stilu Maruszarsz je dobil za daJjavo točk 119.1 Ruud 115.9, ostane tedaj prvemu za stil 107 točk, drugemu 110.5, tedaj razlike 3 5 točke, öe prenesemo to razliko na drugi skok, pomen ja na sodnika 1-2 točki več za Ruuda prav toliko, da jg izgubil Maruszarsz prvo mesto. Poljaki so ogorčeni, ostali tudi, toda zdaj je odločeno in »dinastija« Ruud je dobila tretjega svetovnega prvaka.
Skakalna teücma Je bila db kar ugodnem vremenu. Presenetili so Finci, ki so postavili kar 69 skakačev, tedaj nad polovico. Med njimi prav dobre v daljavi, stilno manj Izdelane tn v doskcfcu samem tudi ne še zadostno sigurne. Pn resnosti pa, s katero goj jo vsako športno panogo, lahko v 2 letih pričakujemo Fince na prvih mestih velikih skakalnih tekem. Zelo je napredoval Bradi, ki pa ni bil na višku, v trenngu je pokazal več. Po stilu se je j precej približal norveškemu razredu in i razumljivo je, da se je plasiral pred An-i dersona, ki danes ne vzdrži konkurence niti z Maruszarszem, niti z Bradloim več. i Tudi mladi Norvežan Myrrha je odličen 1 sovrstnik Ruudu, na višini so bili še f Kongsgaard, Clock in Gulbrandsen od j Norvežanov, ki so zasedli 6-, 7. in 8 mesto, j Prvi Finec Tiihonen je 9., Japonec Iguro I 10., njegov rojak Kikuchi. pa 12. Da je i Erikson, znani Šved 13. ne preseneča, ker je stilno presenetljivo slab, Nemec Marr ! je 18., ni pekazal nič posebnega, boljši je 1 bil Halsberger, solidno se je uveljavil ! Lahr (HDW), ki je šele 25., Dellekarth (Avstrija) 27., in znani Švicar Reymond 28. V prvem skoku je bilo malo padcev, v drugem pa so bili precej številni. B io je preveč povprečnih skakačev, Finci so oči-vidno hoteli podčrtati, da goje tudi to panogo in hočejo v njej napredovati.
V kombinaciji Je zmagal Norvežan Hoffsbakken s 432.6 pred Švedom West-bergom s 412.6. Finec Vesalainen je šele peti, prvi Srednjeevropejec Švicar Gamma 14. s 391.6, Beraner, HDW je 15- in Nemec Bogner 19. Poljaki so z Wnuikom zasedli 21. mesto. Cehi s šimunkom 23. mesto. V kombinaciji Je tekmovalo 40 tekmovalcev.
Lahti, 28. II. 38.
Letošnje svetovno smučarsko prvenstvo se je končalo z najlepšo borbo — tekom na 52 km ob skrajno nepovol.'eiih snežnih, vetrovnih in terenskih prilikah. Ia vendar je 137 smučarjev nastopilo na start, ne sluteč, de bo borba mnogo težja, kakor je samo, kadar se govori o 50 km vztrajnostnem tekmovanju. Najtežja pToblem so bile maže. Naš prijatelj Kuisma je poizkušal od G—8 pravo mažo, pusvetoval se s Saarinenom — in še ni prave zadel ne Smoleju, ne Nur-meli. Proga je bila speljana deloma po isti kot na 18 km, ker je morala enkrat na stadion. Na staro, toliko presmoičino smučino se je napravila poleiiea in ne maža, ne žleb n,i dal vzdržati pravega teka smuki. Zato je proga silno črpala, še bolj pa vslai svojega po finsko zasoljenega načina izpeljave, ki na vseh dolgih 52 km ne da smučarju niti malo oddiha. Stavila je ogromne zahteve in prihajali so na cilj po vrsti izčrpani do skrajnosti. Le Smolej svež kakor vedno in pri 32 km, kjer je bila okrepčevalnica pri startu v stadionu, sploh ni počakal, ampak je kar Mn.učal dalje. Tola vendar ga je prvih 11 km tako zbegalo zaradi nenavadnih snežnih razmer, da je padel po času r.o tej kontroli na 58. mesto in je impl kar 5 Srednjeevropcev pred seboj. Pot«m je premagal in se spet vrnil v svojo fomio, vzelo mu je pa najmanj 10 mest. za katere bi Se bolje pasiral. če bi v početku ne izgubil preveč- ali pa, če bi bila proga dolga 60 km. To je zanimivo, kako raste Smolejeva moč z daljavo proge! In vendar, po času le 1 minuti in 6sek. za Musilom, kar je zadostovalo, da ee je §e 5 tekmovalcev uvrstilo v ta čas med oba. Fi noi so prekosili tokrat sami sebe. Na prvih 11 mesi so dopustili le enemu Norvežanu, Bergendhalu. da je prišel na 3. me-J c*/». -rot0 o a i>ri hod m'i. »nani Hoffhakken,
Smolejem. prav tako vsi ostali Srednjeev-ror ejci. Prvi — Švicar Son leregffer je 57. in 18 min za Smolejem. Italijan Comfortola
00. ti cnhrat m Smolejem, e nemSW prvak
Schertel je 58., da oetalih niti ne naštevam.
Tako je Sinolej, ki je sam zastopal naše barve v tekih na 18 ken in 50 km, v obeh disciplinah zaželel drugo mesto med Sred-njeevropejci in tako pokazal uspeh, ki ga na velikih tekmah ée ni nihče iz Srednje Evrope, najmanj pa, kdaj na severu in v borbi, kakršne še sploh ni_ bilo tako težke in naporne. Dokazal je. da je najboljši smučar ia Sreinje Evrope in ga je Kuisma prav ocenil, ko ga je predstavil Fincem kot takega. Na stadionu in po progi, kjer ee je zbralo vsega kakih 30 do 40.000 gledalcev, so prirejali Smoleju povsod živahne ova-cije, čim se je pojevil. Prav tako pri razdelitvi nagrad, kjer je prejel poka L
Smole.jev uspeh pomen ja za jugoeloven-ski sport veliko afirmacijo, posebno v severnih deželah, kjer cenijo narod predvsem po s^portnih uspehih, če upoštevamo, da eo RTednje-evropske države poslale na tekmovanje 62 tekmovalcev na 18 km in 26 na 50 km, tedaj je Smolej, ki je sam nosil ri-ziko uspeha za našo državo svojo nalogo rešil ne samo nam v čast, temveč tudi v ponos. Naj bi bil njegov uspeh v vzpodbudo mladinL da bi se še z vse večjo vnemo lotila zopet klasičnih disciplin, gotovo najlepše panoge smučarskega ai'orta.
Pri t«j priliki bi omenil še razgovor, ki sem ga imel e predsednikom Fise zaradi naših tekmovalcev, za katere čitam. da »o zaradi nilstopa v Tatrah diskvalificirani. Omenil ml je, da »o okrožnico Izdali, ker so bili opozorjeni na te tekme, da pa Fisa diskvalifikacije ni zahtevala in je stvar do_ tičnega saveza, kakšne sankcije uporabi. Leto dni je tudi on smatral za visoko kazen. Važno le le to, da more savez pri upoštevanju olajševalnih okoliščin tudi zmanjšati kazen, ne da bi se moral kaj ozirati na Fiso. To je torej popolnoma stvar našega saveza!
Finci eo pripraviti tekmovalcem ogromno daril, ìpoklonjenih za te tekme od poed'n-cev. Četrtina tekmovalcev je prejela darila, nekateri tulli po več; celo za naiboljšega Nemca, za najboljša moštva v tekih, pko-kih in kombinaciji, tudi za najdaljši s' ok (o Planica!) itd. vsi h rok predsedniki Oestgaarda! Finski savez .je cenil vre n ost daril na 200.000 direrjev.
Ko je po proslavi pre<ìsednfk Fise oznanil. da je svetovno smučarsko prvenstvo v Lahtiju 1. 1938 zaključeno, smo zadovoljni krenili na pot proti domu v zavesti, da «no s športom spet lepo uveljavili našo domovino v evetu. In to je nekaj, kar je naVežje doseči!	Jo?o Goree
Jutri: spomladanski nogomet
Pet ligaških parov, med njimi Concordia—Ljubljana
Skoro štiri mesece «no čakeR na nadaljevanje plesa po ligaških kolesih. Sedanji tekmovalni ral nam prinaša v prvem spo-mla lanskem kolu povratno tekmo s Concordi jo, ki nam je v začetku tekmovanja vzela z rezultatom 4:2 obe točki. Takrat prav po nepotrebnem!
Errando discimus — po gTbi jih moramo dobiti, pa se česa naučimo. Takrat je šlo naše moštvo v prve prvenstvene borbe brez vso k e priprave in je plačalo drago šolnino z izgubo nekaterih točk. Za letošnje prvenstvo smo rajši prispevali šolnino v obliki nekaj deficitov in nekaj porazov v prijateljskih srečanjih, ki so šla mimo nae i® n:so zapustila sledov v prvenstveni tablici. Če bo količkaj sreče v prvih borbah za točke, bo ta šolnina mnogo cenejša in prijetnejša. ko se ji že ni mogoče izogniti.
Concordia je v teku jeseni zabeležila dve zmaei, prav toliko kakor naše moštvo. Ima pa vse ostale tekme zabeležene pod rubriko izgubljenih tekem, dočim 60 belo-zeleni spravili vsaj dve pod postavko neod^Čenih bitk. O l t o« i prihaja razlika dveh točk v dobro Ljubljani. Ima po Ljubljana tudi nekoliko boljši količnik, tako da bi utegnila proti Concordiji .prenesti celo tesen poraz, ne da bi jo Concordila v tablici prehitela. S to prednostjo in pa s prednostjo lastnega igrišča ter bstne publike grešita obe moštvi na start v pomladansko prvenstvo.
Concordia bo po vsej priliki nastopila s tem moštvom: Hormec; R2lič II, Pavlša; Pukšec, Eibel, Vučilovski; Beda, Martinovič, Jazbec, Obrei, Vidmar. Jedro moštva tvorijo preizkušeni starejši borci, okoli katerih je grupirana mlada garda.
Ljubljana pa postavi enajstorioo: Pogačnik; Hassl, Žitnik; Boncelj, Pupo, Vodišek, Janežič, Pepček, Lah, Slapar, Erber.
Za sodnika je določen g. Dukič iz Sarajeva.
Kranj—Hermes
V nizu podsaveznih borb, ki se bodo pričele jutri, bo gotovo ena najzanimivejših srečanje med gornjima nasprotnikoma. Obema gre za prvo mesto v ljubljanski skupini in potem seveda za nadaljnjo udeležbo ▼
Ožjem tekmovanju z«, naslov po saveznega prvaka.
Obe moštvi sta znani po svoji borbenosti, vednar bi dali Hermežanom nekaj plusa, eaj moštvo po treningu vse zime tu T. m'ora nekaj pokazati. Eiiajstorica je pod novim vodstvom deloma iprenovljena in izpopolnjena z novimi mlajšimi silami.
Tudi Kranj ni kar si bodi, je mo?tvo s veliko borbenostjo, ki si je že v jeserskem tekmovanju priborilo prvo mesto v ljubljanski skupini in ga bo seveda tuli v nedeljo skušalo še ohraniti.
Vsekakor bo tekma zelo zanimiva, na kar že danes opozarjamo vse vnete pristaše lepe in napete nogometne borre..
Tekma ob 10.30 na igrišču Hermesa.
Svoboda—Ja äran
Jutri s priče tkom ob 10. se bo tudi na igrišču »Jadrana« v Kolezlji nadaljevalo pred-zadn.ie kolo prvenstva L razreda. 0v'i kluba gojita različen nogomet; Jadran osvaja teren kombinatorno. SvoSoda pa oerraža nasprotnika z nevarnimi predori preko k!i!, a kar je najvažnejše, oba se odlikujeta po požrtvovalnosti ter fair igri. Obema sta dra-pocene te točke, oba sta novinca v I. rsi., pa sta še krepko posegla v gornjo hišo ki bila trepet starim favoritom.
Svobodi gre za to. da popravi poz^jo, da preskoči Jadrana, on pa prav gotovo tudi hoče obfMaiti svojo pozicijo aH pa jo celo učvrstiti. Kolikor ima Svobora za seboj več sistematičnega trenimra, toliko ima Jadran prednost domačega igrišča.
Sodil bo g. Mrdjen. Igra bo ob vsakem vremenu.
Reka—Mars
Jutri dopoldne ob 10. se bo odigrala 7.a-nimiva prvenstvena tekma na iarišču SK Reke. Borba obeta biti živa in tipično prvenstvena, tem bolj ker je Mare na. nevarnem mostu in bo hotel na vsak način doseči uspeh in s tem evoj obstanek v L razredu. Vičani so svoje vrste uredili in razpolagajo z dobro enajst ori co, ki bo gotovo storila vse. da ostane izkupiček doma,
SK Ljubljana Dane« ob 18.45 obveze« sestanek liginega moštva. Zlrira'i:če pred Emono. Postave na običajnem mestu.
Cross-country SK Uirije
Ilirijanska lahkoatJetska sekcija si je nedela nalogo, da se hoče temeljito pripraviti za državno prvenstvo, ki bo dne 10. aprila v Ljubljani. Da pa bodo «tleti pripravljeni čim bolj za borbo, jim bo nudila veliko število nastopov. Prijavili so se pa tudi drugi klubi, tako da bo na prvem takem tekmovanju, ki bo jutri dopoldne ob 10. pod Ce-kinovim gradom, ogorčena borba za prva mesta. Na krajši juniorski progi, ki meri okoli 2 km. je favorit Zmago, član P'anine, kateremu se bodo pa močno približali že neka<teri talentirani novinci. Na daljši se-norski progi pa bodo merili moči že stari mednarodni tekmovalci, kakor Bničan, Stir. man itd. Ker bo tekmovanje *elo zanimivo, vabimo športno javnost, da si .pobliže ogleda to borbo.
V nekaj vrstah. Iz »Službenega vestnika LNP« posnemamo, da je bil na zadnji seji upravnega odbora LNP brez kvalifikacijski tekem določen kot šesti klub za finalno tekmovanje iz celjske in mariborske Bku-pine I. SSK Maribor, in sicer 7.aradi tega. ker do tedaj še ni bil znan dirugoplasireni klub v celjski skupni. Razen tega je bib proti SK Celju uvedeno postopanje, ker je klub igral prijateljsko tekmo z zagrebško Sparto; obenem je bii Izrečen tudi euspenz. — Iz seznama eavez^ib sodnikov je bil v ljubljanski sekciji črtan g■ Vekoslav Doli-nar. — V četrtek je naša državna reprezentanca ferrala peti trening «a nastop proti Poljakom, in sicer proti beogra:«kemu Je-dinetvu, ki se je končala neodločno 1:1. Tudi ta trening dì uspel
Zbor lahkoatletskfh «odnfkov, Ljubljana. (Službeno). Za cross-country tek SK Ilirije ob 10. pod Cekinovim gradom, je določena naslednja jurija: gg. Pevalek. Viiüic, geom. Cerne, namestniki Gorjanc, Polajnar. Cim-perman. Na startu morajo biti najpozneje ob 9.30. Tajnik.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Na m^ deljski oross-countrv tek se pozivajo vsi doigoprogašL S seboj je prinesti copate ali Siprinterice ter volneno majco. V garderobi na drsališču, kjer je slačilnioa, se moraj) vb i zibrati ob pol 10. Prav tako se vabijo vsi, ki bi hoteli gojiti to panogo pri našem klulbu. Vsi oni, ki pa ne tekmujejo, pa morajo biti na razpolago vodji tekmovanja.
Plavalna sekcija SK Ilirije. V ponedeljek dne 7. t. m. bo ponovni plenarni sestanek v klubski sobi nad kavarno Evropo I. nadstropje. Dnevni red: volitve in slučajnosti.
ŽSK Hermes, nogometna sekcija (službeno). Jutri igramo prvenstveno tekmo proti Kranju. Točno ob 10. morajo biti v naši garderobi igralci z objave pri Sport-Kmet in na igrišču.
SK Slovan. Redni letni občni zbor bo Jutri v nedeljo 6. t. m. v gostilni Malis, Ljubljanska cesta e pričetkom ob 8. zjutraj. Opozarjajo se vsi člani kluba, da se ga sigurno udeleže. — Vsi igralci I. moštva, ki so določeni za popoldansko tekmo na Jesenicah, naj dvignejo opremo istotam po končanem občnem zboru. Kdor bi bil zadržan. mora pravočasno javiti. Načelnik.
Mladinska smučarska sekcija SK Olimpia v Celja bo nadaljevala drugi del tekmovanja v četvorni kombinaciji, in sicer v smuku in slalomu jutri pei Celjski kočL Start točno ob 10.30,
Jackson Gregory:	36
Juana Castanares
Roman
»Natanko nam pokaži tisti kraj,« je rekel March. Chancy je urno zlezel z voza in z važnim obra-aom pohitel naprej. Na bregu potoka je obstal: »Tu je bila Na Malce počakajte. Tukajle.« Na obrazu se mu je zrcalila zmedenost Glas mu je drhtel, besede so se mu zatikale na ustnicah.
»Kraj je izpremenjen,« je nazadnje zamrmral. »Od onega dne do danes se je popolnoma izpre-menil! Vrbe stoje, kjer je bila pred včerajšnjim še gola jasa — zdaj je pa vse zaraščeno — «
»Ali zanesljivo veš, da si našel pravo mesto?« je vprašal nekdo. »Morda je bilo pa v kakem drugem kanjonu?«
Človek, kakršen je bil Chancy Burns, ki je prebil večino svojega življenja pod milim nebom, da bi se motil v takih rečeh? Ali more meščan zgrešiti ulico, v kateri stanuje?
Chancy je zmajal z glavo, ne vedoč kod ne kam. »Pravim vam, da je bilo tukajle — ravnica, okrog in okrog obraščena z vrbami — in zdaj je vse samo vrbovo grmovje. Ali vidite to veliko ploščato skalo? Tu je sedel Dan'1 — «
John Cobb in stari Sam sta ga zaničljivo merila z očmi Ali ta čas so drugi razvozlavali uganko.
Tucat rok je skoraj hkratu zgrabilo za razne vrbe,
ki so takoj odnehale, ker niso imele korenin. Same veje, zataknjene v rahlo zemljo vzdolž potoka! Krepke roke so odvalile skalo; pod njo je bila jama, polna zoglenelega dračja in praznih kon-servnih škateL
»Dan'lu se je moralo zmešati!« je ugibal Chancy. »Gre, zabriše svoje taborišče in jo popiha v divjino!«
»O ne,« je rekel stari Sam. »To nd DanTovo delo. O tem ni govora. To je bil nekdo drug. Ta je spravil Dan'la s poti in ga zakopal tu nekje Sledovi se bodo že našli,« je potrto dodaL
»In zdaj bi lahko še nekaj storil za nas, Chancy,« je dejal March. »Če tu ne moremo nadaljevati zasledovanja, se nam morda posreči drugje. Pokaži nam, kje je Dan'1 našel zlato.«
March se je bil ušteL Kdor je ta mah pogledal Chancyja, ni več potreboval odgovora:
»Dan'1 mi ni nikoli pokazal tistega kraja!«
Slabo znamenje
Julian Hawk je pazljivo gledal odrezane konce vrbovih vej, ki so nedavno še tičale v tleh. Množica, ki se je bila zbrala kakor čebelji roj, se je počasi drobila v majhne skupinice, ki so tu pa tam še stale in govorile med seboj. Radovedni pogledi so strmeli v moža, ki se je ukvarjal z vrbami, kakor da bi mu nekaj pripovedovale. In marsikdo je začuden gledal za njim, ko je, kakor da bi se bil mahoma odločil, naglo krenil k svojemu konju.
»Ce poglejte ga,« je za vratno menil Kid Freneh. »če je kdo zavil staremu vrat, mu ga je tale! Saj veste, kdo je? Rdečega sokola ga imenujejo spodaj v Mehiki, ali pa kapitana Colorada. Ta človek vam ubija ljudi kakor muhe, v svojo zabavo; nikar ne mislite, da se je pri Dan'lu le za trenutek obotavljal, ko je dobro vedel, za kaj gre!«
Iz drugih ust bi bila ta obdolžitev nevarnejša. A tudi tako je spremljalo Hawkovo postavo mnogo nezaupljivih oči.
Hawk še ni zapustil tabora. Zamišljeno si je zvil cigareto, in podoba je bilo, da se mu nikamor ne mudi Zavedal se je, da ga nekaj skupin opazuje Biondina slučajno ni bilo blizu, a zato je njegov pajdaš tem bistreje pazil nanj. Hawkovi pozornosti to ni ušlo, a nič ni kazalo, da bi mu bilo kaj do tega. Ko je videl, da jo je Chancy Burns mahnil k svoji vpregi, ga je na konju dohitel. Tudi Johna in starega Sama je videl tam, zatopljena v pomenek. Slutil je, da se utegneta vsak trenutek lotiti Chancyja, in zato se je podvizal, da oprivi svojo reč, preden ga zmotijo. Ko se je pa stari Chancy ozrl proti njemu, je Hawk opazil, kako prevejano so znale gledati njegove dobrodušne oči; zato se je premislil in rajši po ovinku krenil proti cilju.
»Videti je, da stese obilno založili,« je pripomnil ob pogledu na težki voz, ki se je zibal pod svojim bremenom. »Meni je zmanjkalo nekaj malenkosti, posebno pa tobaka. Če ga morete kaj utrpeli, ga z veseljem odkupim«
Se preden je končal, se je Chancy Burns od
uhlja do uhlja veselo zarežaL
»Vse, kar hočete!« je živahno zaklicaL »Saj s tem sem že naprej računal! Tobak? Tri sto do štiristo zavitkov ga bo. Seveda stanejo tukaj več kakor v mestu; tu imamo tako rekoč puščavske cene, veste? Vsak zavitek dolar. Nu, kaj menite?«
Prvič po mnogih urah je zasijal Hawku v očeh smehljaj, mu zdrknil na usta in ga nazadnje do-torej premagal, da je moral vzeti klobuk z glave in udariti v glasen grohot
»Prav imate,« je smehoma zaklical »Kdor je dovolj pameten, da privleče iz Nacionala do tod voz tobaka, ima čisto prav, ako prodaja zavitek po dolarju. Dajte mi jih pet, preden se začne naval!«
Chancy Burns je urno zlezel na voz ter jel brskati med zaboji in zavoji Zmagoslavno je izvlekel pet majhnih mušljinastih vrečic, ki jih je bil plačal po sedem in pol centa, ter jih zamenjal za bankovec po pet dolarjev. Pogledal ga je z nagnjeno glavo, pihnil vanj, ker to pomeni srečo, in ga spravil v žep svojega overalla.
»Tako je nastalo že nekatero bogastvo,« )e skromno pripomnil. »Izvolite še kaj, compadre? Boh slanine? Ali kavo? Moko? Sir? Tudi tople odeje imam — «
»Teh bi potreboval,« je Hawk odvrnil. »Nemara da tudi še kaj drugega, ko se izkaže potreba. Prav za prav imam, da sem vaš prvi kupec!«
Beseda 1 Din. davefc 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znese & 17 Din.
Slugo in kuharico
Iščemo za dobro hišo v Beogradu s prakso la dobrimi spričevali. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki na naslov: Beosrr^d, poslanski pretinac 106. 4304-1
Mizarskega
pomočnika
mlajšega ali delavca za ga.anterijske posle ln igračke v tovarni igračk in lesene galanterije, iščem. Nastop takoj. Ponudbe na A. Moschansky tovarna lesnih izdelkov, Samobor pri Zagrebu.
3362-1
Boljše dekle
pošteno, zdravo, za vsa »amosLOji-u j?j..ail, Išče gospodarska dela. ki zna slovenska družina v Splitu. Vezivo Split, Dio kiecianova obala 12.
4353-1
Dekle za kuhinjo
ln natakarico za kavarno, čedne zunanjosti sprejmem takoj, i'red staviti se: Joško Horva/t Poljanska c. 69, Ljublja na.	4360-1
Pomočnico
v gospodinjstvu, pošteno, zdravo, četudi kmeč ko dekle sprejme veterinar Gec. Kučevo, rno-ravska banovina. Pisme ne ponudbe na gora j i naslov.	4351-1
Mlad pekovski
pomočnik
ta Dd raznašal tudi kruu se sprejme. Franc Do-S.Č, pekarna, žerjav-Cr ca pri Prevaljah.
4319-1
Upokojenec
doW po nizki ceni sta-novanje. če ima vese.je do vrtnarstva Nudi se lep postranski zaslužek. Ponudbe pod »Stranski zaslužek« na ogl. oi-ci. Jutra.	4263 1
Šivilje
sposobne šivanja perila, posebno moških srajc, dobe takoj zaposlitev. Le prvovrstne delavke naj se predstavijo v tovarni Vidmar. Sa-vlje.
4269-1
Sobarico
sprejmemo za večje hotelsko podjetje. Predpogoj praksa, znanje jezikov ln kavcija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«.	4387-1
Mlado natakarico
potrebujemo taJioj za slovensko gostilno v Novem Sadu. Nastop takoj plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rxxä »Slovenska eo-stUnac.	4374-1
Prvovrsten
damski kroja?
nastopi službo lahko ta-ko J. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto«.	4400-1
IStvŠ^iiiče^
Vsaka beseda 50 par. da vek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din.
Fina šivilja
veščaelegantndh krojev izvršuje vsa de'.a po niz ki ceni. Gre tudi na dom po 30 din dnevno. Naslov v vseh poslov. Jutra.	4326-2
f Pouk
Vsaka beseda 2 din; da vek 3 din, za dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 20 din
Visokošolka
želi instruirati, zlasti nižješolce. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod ši fro »Uspeh«. 4343-44
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šUro ali aajanje naslova o Um. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa
damska m oiuska, najnovejši letošnji modeli, v največji izberi že o<i 550 Din naprej. — Nova trgovina, Tyrseva 36 (nasproti Gospodarske zveze).
4277-11
Kolesa
prvovrstnih /.na m k dobj te zelo poceni Trgovina Triglav. Besi j e va 16.
4341-11
Kolesa
prvovrstna ženska ln moška, nova in rab. j e rua po zares nizkih cenah naprodaj le pri «Promet« (nasproti kri-žanske cerkve).
4373-11
tseseaa i Um. aaveU „ Uin za šifro aii dajanje uasiova š Din. Najmanjéi znesek 17 Din.
Motor
do 200 ccm kupim. Pon. pod »Za gotovino na ogl. odd. Jutra. 4301 10
Pohišfifo
tses>-aa i Um aavek a Din za ŠUro ali dajanje uasiova 5 Din. Najmanjši anesek 17 Din
Masivno spalnico
češnjevo, solidno izdela no. poceni proda Krže Franc, mizarstvo Vrhnika Ogleda se na skladišču, Tyrseva c. 23. Ljubljana.	4303 12
J A N K © T I € E K
21
Tisti mah, ko je tako rekel, je lopov že zavihtil palico. Oče se pa tudi ni šalil. Pobral je debelo vejo in se postavil v bran. Nastala je prava borba, v kateri se nosovoma obeh ni dobro godilo.
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Šivalni stroji
Singer, Pfaff in drugI pogrezljivi (tudi na obroke) po zelo nizkih cenah naprodaj pri »Promet« (nasproti krl-žanske cerkve).
4372-29

Beseda 1 Din. davek j Din za ilfro aH dajanje aasiova 5 Din Naimanjš! znesek 17 Din.
Čebulček Rani krompir Semenski oves Grah
Automobil tn Sarceles, ki
sta najplodnejši vrsti.
Cvetni gomolji
originalni
Mesečna jagoda
ki rodi že prvo leto.
Sever & Komp.
JUBLJANA Zahteva ite cenik !
4163-6
Moške obleke
prevzete od bivše konfekcijske trgovine Maček zelo ugodno lahka še kupite Kakor: moške modne in športne obleke, več vrst hlač ter površnikov in deške mor narske pomladne obleke Zglasite se v trgovini P Magdič. Aleksandrova c. 1.	120 6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, ugodno naprodaj, ši^ka Jernejeva 24, pritli?ie.
4361 6
Berkel stroj
za rezanje šunke, telefonski aparat, namizni Siemens, otroški športni "ozioek. vse v najboljšem stanju, ugodno nar nrodaj. Naslov v vseh poslov Jutra.
4364 6
Bukovih drv
'.•lihih sortlranih, večjo količno usodno proda ~ebin Wolfova 3 telefon 20-56.	4315-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali riaprile naslova 5 Din. Najmanjši TTiPspfr 17 Din.
Mlekarska
veletrgovina
na Jadrami s celoletnim velikim prometom na-nrodal. Cenj. ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Zajamčena eksistenca« 4376 19
Beseds. 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din Naimanjši znesek 17 Dtn
Vetje število parcel
kompleksov poiestet f>o «lov trgovskih m stano va iskih hi* rei »il. ima na prodat gradSen strokovno izobražen Dos red o valeč
Kunaver Ludvik
Cesta 19 oktobra 6 Tele fon 37 33 PoohlaSčeo «ra diteli io »odnt ceniteli za nasvete brezplačno na raz pol ago.
25-20
V Zagrebu
enonadstropna hiša. v Ilici, z vpeljano gosrilno in letnim vrtom, fronta 24 a, napiodaj. Informacije pri las1—Podolie 16-1., Zagreb.	4173-20
Stavbišče 850 kv. m
Spodnja Radvanjska c. ugodno naprodaj. Vpraša se v trgovini Lobnik Maribor, Betnavska c. 47.	4293-20
Med mestom In deželo
nosrednje »Jotrovo mali oglasnik
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zresek 17 Din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje 3*/i OBVEZNICE za Ukv Kmečkih dolgov
STALNO KUPUJEM Ai Piamoseli. Ljubljana Beethovnova 14. Telef 3510
2316
Posojila
od dame iščem. Poznejša ženitev ni izključena Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo — 15.000«	4309-16
Beseda 1 Din. davek d Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Enosob. stanovanje
s kabinetom oddam ta ko j. Vprašati Soss, Mest ni trg 18.	4354-21
Dvosob. stanovanje
komfortno se odda v vivili v centru mesta. — Ogledati Knafljeva 13-11 4356-21
Trisobno stanovanje
renovirano, kabinet, kopalnica in pritikline, I. nadstr. oddam v mestu. Poizve se Napoleonov trg 7-II, levo. 4367-21
4—5 sobno
stanovanj
iščem za. 1. maj. Pon ud be na ogl. odd. Jutra pod »Plavam ev eno leto ali več vnaprej« 4399-2ia
Izžrebani tisočaki
Pri včerajšnjem žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebani dobitki po 1000 din na naslednje srečke (večje dobitke objavljamo na 5. strani).:
0	421 462 008 276 321 063 922 187 595 279 438 651 528 798 336
1	043 068 056 234 610 452 152 947 926 800 157 874 572 383 940 809 380
2	598 708 897 989 899 077 264 652 644 767 320 494 411 086 779 152
3	644 805 466 536 139 885 277 298 275 088 830 973 735 752 819
4	129 820 505 997 742 725 236 384 401 958
Enosob. stanovanje
event. s kabinetom ali malo dvosobno išče mir na ln snažna uradniška stranka (dve osebi) za april ali maj. Plačnik za nesljiv in točen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«.
3981 21a
Sobo
s separiranlm vhodom takoj oddam. Knafljeva ul. 13.11.	4355-23
2 sobi s predsobo
ìli po 2 sobi brez predsobe oddajamo takoj in s prvim majem za pisarne. za obrt ali za samska stanovanja v Gra fiki na voga.u Masaryko ve ln Miklošičeve ceste. Centralna kurjava, dvigalo Informacije v pisarni Grafike IV. nad str.	4324 23
Beseda » Din davek J Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Svilene špice
1 mesec stare zajdelépl-ce. Leni Podboriek, Jezerska cesta 23. Kranj.
4391-27
Draibe
Beseda 1 Din davek i Din za Slfro ali dajanje aasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Oklic
Dne 18. marca 1938 ob 9. uri dopoldne se bo na javni sodni dražbi v Ribnici št 47 prodajar o več kompletnih ple-tiinih strojev ln k temu spadajočih rezervnih delov. Interesenti se pozivajo, da se dražbe ude leže. Okrajno sodišče v Ribnici, dne 27. T
3420-32
5
6
7
8 9
10 11 12
13
14
15
16
17
18
19
20
-ieseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
I POMLADNE
NOVOSTI I
[ vseh oblačil, sport 1 kamgarn, obleke, | ! pumparice, perilo j ji t d. najceneje
P R E S R E R, ;
' Sv. Petra c. 14. i
Naročniki ,Jutra» so zavarovani za 10.000 Din.
27
28
29
30
31
32
33
34
35
349	144
745 362 293 325 001 101 945 354 528 142 675 585 499 212 482 400 603 756 060 191 839 235 007 999 560 957 230 914 902 830 432 738 481 719 959 392 432 016 597 321 141 265 286 132 161 089 686 165 469 229 781 479 407 497
350	652 562 303 486
896 023 669 734 498 683 256 603 063 518 579
755 093 301 202 224 327 405 347 322 451 021 206 810 080 378 308 614 186
351	139 160 824 713 286 116 673 657
577 261 936 944 924 385 313 138 449 495
923 944 854 152 871
717 232 185 292 992 611 120 387
433 069 257 040 224 978 240
829 710 947 427 638 446 403 723
193
167 782 509 272 087 964 091 005
442	232 078 434 582 598 526 370 968 858 733 133 123 167 768 694 497 819 861 210 181 938 566 829 939 541 999
277 243 739 358 819 278 521 163
365 513 216 721
898 930 358 044 175 689 438 021
558 737 158 873 346 474 648 338 498 987 336
957 332 123 139 474 083 893 473 846 224 649 651 490 646 436 742 710 084 784 162 783 952 205 751
483 193 675 765 324 250 235 648 059 672 254
078 867 826 855 660 627 789 031
104 220 557 510 098 120 315 017 529 144 192 04S 089 961 072 770
979 912 577 238 995 501 776 924 254
435 482 575 736 381 936 520 376
175 107 877 669 403 528 475 022
289 932 399 893 266 513 958 630 755 817 082 268 434 538 837 682 471 143 788 528 009 962 361 940 454 308 658 373 189 757 985
158 908 264 295 894 524 981 846 370 744 822 166 534 660 466 501 140 558
064 835 159 668 711 479 940 800 724 045 369
074 036 330 172 747 416 988 724 275
617 779 788 065 135 738 307 184
938 533 569 760 999 893
761 087 G05 724 870 688 964 492
443	135 391 356 957 378 437 051 881 597 394 896 550 268
379 207 416 516 789 083 115 556
987 725 392 084 478 787 009 504
902 012 039 505 893 178
216 077 152 215 035 549 123 032
747 799 492 246 108
Tisoče zahval
»JUTRO« ZAVARUJE!
Glavno skladište ta Jugoslavijo: Hmfco Mayar I drag part oddelek. Zae^eb.
.-•/ v.f vr.?'~»

-VW- .-sSßPr •••«• -

Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predragi oče
UJeliosIou Goileoftek
Vlš. FINANČNI SVETNIK V POKOJU
umrl v Trstu, dne 4. t. m.
Pogreb dragega pokojnika bo v Trstu, v nedeljo, dne 6. marca ob 10. uri dopoldne, iz hiše žalosti, ulica Ananian št. 1.
Užaloščena soproga ZMAGOSLAVA; sinovi: dr. VLADIMIR, inž. MILOVAN, abs. inž. BORIS; ter hčere: OLGA poročena BRATOV2 in DANICA.
Novo pogrebno podjetje, Trst.
				
	•V»".	n	C * L . -V • v: . • r •-	c Mm Wßimm
36	474
197
37	136
38	399 096
39	248 408
40	095 786
41	444 091
42	617 254
43	008 222
44	337 763
45	552 115
46	372 161 259 713 728
49 831 785
47
48
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60 61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
836 922 071 091 520 617 865 754 441 647 096 710 254 448 333 519
693 412 933 696 080 313 619 217 160 643
225 639 173 917 949 9S5 566 664 751 238 082 079 579 276 554 727 392 140 030 184 916 888 739 812 906 438
738 401 983 558 528 481 628 864
739 847 920 368 881 135 408 397 939 655 894 220 042 411 823 572 528 792
226 266 748 263 853
694 951 421 462 378 661 073 306 597 189 613
388 122 741 325 696 165 433 556 923
735 593 192 719
135 535 800 517 362 948 472
469 237 384 851 734 347 266 697 333
029 611 288 877 099 406 942 066 413
126 610 702 474 270
134 372 995 910 073 468 107 576 633
549 378 101 230 965 715 780 961 108
032 830 556 659 844 251 181 281 947 262 931 891 553 599 079 327 505 093 863 014 652 974 909 983 565 441 820 584
075	499 109 139 415 855 369 696 555 170 114
076	538 867 688 900 445 738 078 253 936 102 362 074 666 212 140 056 868 337 042 459 397 032 203 7S9 206
724 657 201 418 260 973 113 5S2 433
721 169
475 873
007 875 261 066 481 852
627 547 551
941 898 725
637 887 579
390 460 357 641 689
436 815 752 821 690 099 477
445 848 371 536 344
065 475 960 482 811 655 443
466 266 695
689 947 550 933 905 478 152 759 7S1 444 519 689 843 037 434 293 232 237
403 193 742
193 898 028 712 315 849 099 763 925 230 410 032 088 304 235 246 421
911	068
551 792 610 561 797 332 920 610 913 273 087 958
912	845 369 506 849 358 750
574 429
741 876
148 755 778 695 474 923 161 878 479 853 205 301 964 843 931
644 735
630 451 440 689 084 988 397 646 309 404 225 382 036 911 147 155
633 589 290 806 690
423 229 73© 242
257 991 064
120 785 574
883
548 278 714
899 403 006 756 827 470 665 805 626 493 836 128 220 579 094 280 217 027 825 301 202
285 367 708 578 714 913 215 231 568 896 761 654 970 931 145
699 234
958 305 217 994 106 377 874 127 526 965 178 189 979 979 811 210 030 236
959 540
700 410 822 014 087
011 600 013
162 065 061
007 660 429 319 957 449 003 854 972 230 356 652 832 433 311 880 144 228 507 780 808 748 457 400 338 540 772
272 051 536 237 839 790 946 025 612 556
272 650 438
207 192 614 010 629 446 932 098 903
763 278
843 534
962
846 741 541 017
275 407
810 862 887 742
928 487
380 234 973
265 181 804
954 944 586
016 908 587
695 778 224 341 351 944
825 487 445
018 668 394 899 654 377
447 359 443 690 712 061 627 580 408 085 (m 026 741
196 219
481 911 630 532 572 102 884 021 436 786 413 509 320 309 240 502 342 774 351 774 622 495 362 779 848 569 239
302 560 161 625 529 219
791 459 003
330 397 621 496
766 225 382 904 603 069 921 864 247 030 902 837 037 859 033 922 848 406 328 856 623 681 280 532 252 258 078 183 977 794 432 271
373 493 921
427
217 957 104
530 218 824 051 140
544 006 239 264 130 565 632 976 574 010
086 641 262 138 948 975 883 712 059 426 388 698
052 090 283
691 963 942
806 004 746 707 651 952
349 646 869
396 151 790
368 524 417 110 547 553 020 871
152 508	742
174 046 384
298 157	288
636 539	081
921 107 111
008 145 673 434 247 670
413 731
529
606 825 276 661 807 005 824 885 221 566 071 695
413 001 982 277 865 252 693 768 464 110 830 057 179 219 941 317 870 963 759 639 406 696 130 820
986	338 053 465
987	947
753 899 176 489 042 017 187
940 473
085 221 306 799
725
725 633 929 440
354 517
406 397 276 660
492 784 772 849
456 800 508 024 575 474 774 647 232 055 966 579 372 426 683 678
050 477 798 777 270 943 014 152 847 913
993 298 196
128 087 301 847 088 585 061 558
136 746 755 273 075 654 344 245
145	253 989
628
912	831 135
915	646 352
006	523 266
808	680 862
486	840
915	275 393
528	981 611
812	274 113
227	071 052
072	784 704
569	300 998
168	575 780
Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Fran Jeran. — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak, — yd f Ljubljani.