RAPORT NAVADNEGA OBČANA
Živina kot Ijubljena
Dragi naoji Dogorori! Bo-dite zdravi in zadovoljni! Pišean vam z našega mod-rega Jadrana (berite mod-rega). Tukaj je vse v ana-menju, kat pravl profesor, gospod profesor (ne vem njegovega imena, zame je pomembno, da je profesoo1), ki na Jadran prLhaja že 30 let, v znamemtju miaus do-bro. Mimis je to, je reked, ker na obali ni gneče, če pa na obali ni gneče, potein tudi ni gneče po hotelih, še manj v gostitoah. Tukaj, na . našl plaži, smo razporejeoi tafco, kot bi bili skregani, in ko se pogwarjamo, vpi-jemo, kot bi biii na dveh oddaljenih hrfbih. Izmed vseh kopalcev (berite, pro-sim vas, tuiristow) tukaj naj-bolj cenim (in imaitn rad) našega gospoda profesorja. Ne samo zato, ker je profe-sot; čeprav roko na srce, tu-di zaradi tega, temveč tudi •¦ zato, ksr si na tej plažisom-či hrbet že tri desetletja. To je edinstveno, verjdmite md.
Midva se seznaniva. Po-dam mu- roko in mu rečem: »Jaz sem Vene, Vene Honrat iz LjubJUane, hišnnk. Sem velika ži-vina, praYim mu. Csprav ndsem kot vi, dodain sramežljivo, toda v mojihi-ši so profesorji in novinaf-jd in zctravniki, inženirji in vsi se mi klanjajo, zlastipa, ko poči cev, ko u^asne elektrika, dTrigalo pokvari. Takrat sem jaz, poiidarjam, prava velika živina.«
Profesor me glede, kot bi bil jaz tele, cm pa nekakšea
čevabdžija, pa čisto po pro-lesorsko kinaa z glavo inpo-navlja: »živina, živina, vidi se, da ste živina.« Izgovar-jam še kopioo be&ed (berite misli: s profesorji se misli, ne pa govoari) o turizmu pa mu rečem: »Veste profe-sor, turizem je kot zdravilo. Clovek se pride spočit, ne pa lenarit, člo^vek leea dorna na kavOu, prtde ¦fee kopat, sončit. Sonce je kot kmeč-ka peč v jaraiairjti. VroCa in PTijetna. Hrana. To ni niti važno. Ko človek podiva, mu lahko hrana celo Skodi. Tudi titfcaj se je. Toda to ni pom.em.bno za tttrisieTn, turizem ne živi od hra-ne ...«
Profesor me gleda i25>od očal tn me vpraša: »Vi ste živtna, praivite. Kakšna pro-sim?«
»Gcepod profesoir, hišni-Ska«, odgovorim.
»Hišniška, Mšmška,« tri-krat, štiiikrat ponovi to be-sedo. »Pomeni, m ste žlvina, kot je živtna moja Ljub-ljena.«
Strmim vaAJ, kot bi bil on tele, jaz pa mesaf. Niti besede ne razumem. Sra-mujem se, da bi profesorja ¦vptašal, kaj pomemd Ljub-ljena. Vem pa, rotoo na sr-ce, da se za to besedo lah-ko skrivu celo Ijubica. Kak-šoa neki je ta lauibioa, ki jo imeauje Ljubljena, ki pa je pri tem še neka živdna, premiSIjTJijem. Verjehtio je tudi oaa ptiofesar, ali bog moj, tega ne smem niti po-misKti...   generalni.
• »Torej vi ste živina kot moja Ljubljraia,« nadaLjuije, kot tistj na televizdji, po enem tednu v ietem 6aau in na istem mestu. »To razai-mem... Toda vi &te živina, ki je dobro hranjena, potoa življenja, okrogla, gleda, ja, ja, da gleda, na plaža veliko gledamo, aM ne, in -vemo, kaj gledamo. Pa mislim, o tem, koliko vas vse to sba-ne...? Dovolite mi, da iz-raSunam: soba v hoiteiLu s kopalnico in zajtrkom, da, z zajtrkom 120 dinarjcv, €e k temu dodamo kosik) fa večearjo, še toliko, pomend 240 dmarjev, kava, pivo, M-
»No, nikar se ne norčuj-te. Sem &tar profesor. Ni-kar, to ni kulturno. Mislim, da ste kulturen člorok, pca-va živina. •. vi memi praivi-te 18 stotakov. Nemogoče. Kaj pa tista cev, tista elekt-rika, dvlgalo, koKko to sta-ne tiste profesorje, inžemia:-je, novinarje, zdravnike?«
»To vse sodi k službi, pro-fesor. Kaj bi dedal bišnik, ko bi tudi to posebej pla-čevaJl.«
Profesor vzddhne, pogleda me, kot da me obduduje in se me boji hkrati, izreče nežno, kot bi me žedel pobo-žati:  »Kje pa je ta    vaša
ter kisle vode 50 dinarjev, slado^led in oetalo, bočnoto-liko; vi tega gobovo ne jeste sami, ja, ja, imate otroka, ne otroka, temveč otroke...' Torej 300 dinarjev na ose-bo. Koltko pa vas je na mor-ja, prositn vas?«
»Stirje,« odgovoriin kot Iz topa.
»Torej -«4 poraibite dnevno 1J200 diiiarjev. Vi ste zasres žlvdna. To je mate«ma,ti!&K> dokazano. To je jasno. To- ' da nejasno je to, da ste vl hišnik in da se vam vsi tisti ljtudje klanjajo. Zaito vas pirosini, povejte tni, kolikn doibivate kot hi&niiik?«
»1.800 dtoarjev mesečno.«
stolpnica, v kateri tako ma-lo zaslužite, krijete pa tako velike stroške?«
»V Ljutoljani, profesor, v občdni Center, v središču. mesta, da točno v središeu. Kaj to ni jasno?«
»človeik, vi ste pravi ne-vednež. Dobili boste oveik, kl ga nifcoli ne boste popra-vili. Od kod desnar, da vsak dan porabite po 1.200 dinar-jev, vaša placa pa je komaj tolika, da pokrije stroške za e«a dan in pol?« ,
»Kdo pa pravl, da imamo mi takšne strodke?«
»Vi, dtovek. Saj sami pra-vite, da ste živina.«
»Pravim,    pravim,    tioda
nikdar iKcem rekel, da toli-ko pprabim... Ne. To bi bi-la socialna difereaoiacija, profesor«
»Pa koliko porabdte?«.
»190 dinarjev dnevno pro-fesor.«
5>Kje pa je ta hotel, hiš-t& n«>j,« me vpraša profe-so>r.
Oba vstaneva in se odpra-viva do mojega kampa. Po-kažem mu šotor »made in Hungaria«, fička »made in Jugoslavija«, via Kraguje-vac, pokažem mu shrambo »alla Italia«, ražeaaj, sadje, zelenjavo, meso itd. Strtni, prime se za glavo in pade. Ko se abuidi iz nezavestd, me vpraša: »Prosim vas, ne bo-dite tako sebiand. Pavejte tudi mend, kje to lahko do-bim za tako majhen de-nar?« Uvidim, kaj boli pro-fesoorja, pa mu rečem: »Ni-kjer. To je iz vrta in hleva mojega dotarega strica Pet-ra.« Vstane pa pravd: »Bolje je imetj strica kot profesu-ro.« »Jaz no«mu v brk: »Vi pa imate Ljuibljeino. To je zares n&kaj?  Kaj  ne?«
Profesor se po dolgem ča-su pooaovno nasmetoe inie-če: »Moja Ljubljena, to je lepa psioa. Vidva bi se za-res leipo xazumela.«
Vidite, dragi Dogtjvori, fca.j sem to sessono doživel na morju kot sezonec, kjer je sezona pod vsemi sezona-mi ia kjer so cene nad vse-mj cenaini. Lepo vas po-"zdravlja vaš hišnik
Vene Horvat