77. številka. Ljubljana, v torek 4. aprila. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan ueipr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za a vstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta S gld., za Četrt leta 4 ^ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 ghl., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 nld. 10 ki\ Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po .'10 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko reč, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-Tvste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali v«-«'kr:it tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi „GlcdaliSka stolba-. U pravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. t LJubljani, 3. aprila. — .r.— Ravno sedaj oglasil se je v Židovskem časopisu „Neue Freie Presse" nekov slovenski Nemec, ter s potnim obrazom skuša dokazati, v kako barbarstvo da bi se pogrezali Slovenci, če bi mej nami zginila tako zvana nemško-ustavoverna klika. Ta članek spisan je po znanem receptu, vsled katerega je vse dobro mej nami izvir nemških talentov, vse slabo pa prvotno slovensko. Oče tega članka je gotovo kak Nemec, ki živi mej nami, ter je navdan 8 tistim besnim sovraštvom do vsega slovenstva, katero navdaja fanatično kliko, katerej zapoveduje triumvirat Descbmann-SehafTer-Schrev ! Ta klika, ki se sestavlja v prvej vrsti iz površno olikanih birokratov, penzijonistov in druzih tacih elementov, ima prepričanje, da je slovenstvo gola sanjarija, da brez Nemcev ničesa opraviti ne moremo, in da takoj poginemo, če se germanizacija ne bode vedno s tako energijo pospeševala, kakor se je pospeševala do sedaj. In zakaj je ta klika o vsem tem prepričana? Samo za tega delj, ker jej to leto za letom v glavo ubija triumvirat Deschmann-Schaffer-Schrev! Ta klika prepričana je o tem, da nijma slovenščina nikake prihodnjosti, da nij narodna stranka ničesar druzega, kakor kup lenuhov in neslanih kri-čačev, in da ta stranka gori samo za reakcijo in ne za pravi blagor ljudstva. In o vsem tem je ta klika samo za tega delj prepričana, ker jo pase s tako duševno zelenjavo leto za letom triumvirat Desch-mann Schaffer-Schrev! Dokler bode vladal ta triumvirat, ne bode miru mej nami! Iz golega fanatizma ne vidi in ne sliši nič nemška naša klika, in to samo za tega delj ne, ker neče triumvirat Desckmann-Schaffer-Schrev, da bi videla in slišala! V jedno mer se kriči, da je nemštvo in kultura vse jedno. Popolnem pa se pozabi, da je od časov zatrte reforma- cije imelo germanstvo oblast in moč po slovenskih deželah, da je več kot Bto in petdeset let to germanstvo absolutno vladalo mej nami in da v dolgej tej peri jo d i nij doseglo niti toliko, kolikor je dosegi« narodna ideja v desetih letih! Če sedaj naše ljudstvo snaSneje stanuje, če so naši polja bolje obdelana, če je želja po oliki izbujena v vsakej slovenskej vasi, če je po kmetih mnogo menj pobojev in če je branje in pisanje doma skoraj v vsakej kmetskej koči, nij tega doseglo nemštvo v sto in petdesetih letih, nego slovenska knjiga, ki se je mej bojem in trudom i z-davala v zadnjih štiridesetih letih! Slovenstvo je v pol stoletja mnogo več doseglo, kot nemštvo v dveh stoletjih! Ali tega ne bode naša nemška klika nikedar sprevidela, dokler bode pod jarmom triumvirata DeHehmann-Schaffer-Sehrej! N* sprotno živi pa ta klika v strašne) samosvesti. Prepričana je, da tiči vse delo po deželah slovenskih na njenih ramah, da so. vsi duševni proizvodi po gnali na njenih tleh, in da poganja logično mišljenje mej nami samo na njenih zelnikih! In vse to za-tega delj, ker to triumviri Deschmann-Schaffer-Schrev trdijo dan za dnevom, ter se svojim čestilcem predstavljajo kot izborni duševni delavci »n kot prega njani pijonirji nemške kulture! Ali tega jim pa ne povedo, da je v teh dvehjedini cvet nemstva mej nami tist zakotni listič, ki je prava duševna besu i ca in sramota nemškemu jeziku! V istini triumvirat Desch-mann-Schaffer-Schrev ne bode imel druzega historičnega spomina, nego da je napajal s svojo Inteligenco .!<:»; ga lističa jetične predalčke! Ali to je brez dvombe velika zasluga! Časih se nam smilijo inteligentni nemški vo lilci, ki so dani v pest nemškej tej kliki. Kar pravijo Desehmann-Schaffer-Schrev, to je političen evan gelij; vsaka iz dunajskih židovskih listov posneta in precepljena fraza teh gospodov velja kot nezmotljiva dogma! Nemški naši sovolilci so marijonete, ki morejo marširati in plesati, kakor gode absolutistični ta triumvirat! Kako komedijo igrali so zopet ravnokar z nemškimi našimi sovolilci! Dejali so: mi nečemu postavljati nikakih kandidatov za mestni zbor; gospodje volilci pridite vi, in izvolite si sami kandidate! In gospodje volilci so prišli in ko so bili zbrani, vstal je sedaj t r i u m v i r d r. Schrey, sedaj t r i u m v i r dr. Schaffer in sedaj zopet triumvirDeschmann. In vsakdo iz mej njih nasvetoval je kandidata, katerega so potem morali sprejeti gospodje volilci. In sedaj bodo kričali, da so gospodje volilci sami si izbrali kandidatu, ali v resnici bili so volilci zopet samo marijonete, ki so plesale, kakor je vrvico „cukal" triumvirat Desehmann-Schaffer-Schrev! Sedaj naj nam pa kdo pove mesto, v katerem bi si olikani volllei pripustili, da bi se tako nevredno z njimi počenjalo! Čuje se tu in tam, ali vsaj šepeta se skrivnostno tu in tam, da so bolj inteligentni nemški naši sovolilci uže do grla siti teh treh političnih terorizantov, in da bi jih radi položili v grob, če bi se ta pokop lepo in mirno izvršiti diil! Moj llog, to tudi čuda nij, da so hb konečno olikanejši elementi mej nemškimi našimi someščani naveličali uže te duševne inkvizicije! Kdo bode tudi vedno živel v atmosferi, v katerej je prepovedana vsaka misel, če nij bila poprej dejana v cenzuro triumvirataDeschmann-Schaffer-Schrev! Nemške svoje someščane opozoril jemo torej, da se takoj pri prihodnjej mestnej volitvi na prav prijeten način lahko iznebijo političnih triuinvirov in sicer s tem, da ne volijo kandidatov, katere jim je usilila in uri-nila trojica Deschinann-Schaffer-Schrev. In mi smo prepričani, da bode nastal mir v tem mestu in v tej deželi v tistem hipu, ko bode smrtno zadet ab- LISTEK. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Drnjfa lmjiffii. III. (Dalje.) „Nadejajo5 se od vas izvestnih poročil, pozvala sva vas sem." „V tem slučaji," nadaljeval je Solomin, „vama Se jedenkrat povem, da Bmeta 8e dolgo dolgo tu ostati. Ako pak hočeta to hišo zapustiti, ker se ljubita in se drugače dobiti ne moreta, v tem slučaji..." „No, kaj bi bilo v tem slučaji?" „V tem slučaji ne preostane mi nič druzega, nego vama vse dobro želeti ter, kakor se obično reče, vaju podpirati, kolikor mi je mogoče. Kajti vas, draga gospica, kakor njega imam od tedaj, ko sem vaju videl prvikrat, od srca rad." Nehote stopila sta Marijana in Neždanov vsak na jedno stran k njemu in ga prijela za roko. »Recite nama, kaj bi storila?" povzela je Ma- rijana. „Vzemimo, da se revolucija še ne začne tako kmalu .... toda pripravljanje za njo, katerih tu ne moreva vršiti in ki jih nama bodete vi odredili, zahtevajo, da odtečeva od todi; ako bi samo znala kam . . . Pošljite naju, kamor koli! Je-li da bodete to storili. . . „KaraVu „V narod! . . . Kam drugače, nego v narod?" „V gozde!" mislil je nehote Neždanov, spom-nivši se poslednje poljske insurekcije in Paklinovih besed. Solomin pogledal je srpo Marijano: „Vi hočete narod poznati?" nDa, to je, nečeva samo narod poznati, nego delati hočeva zanj." „Dobro; obetam vam, da se bodete ž njim upoznali. Imeli bodete priliko tudi zanj delati. I vi Neždanov, ste li tudi vi pripravljeni za njo iti in delati za narod ?" „ D akako da sem pripravljen!" vzkliknil je ta hitro. „Džagernaut!" prišle so mu zopet Paklinove besede na pamet — nEvo zopet pride tisti Btrašni težki voz in jaz čujem cviljenje in drdranje koles!" „ Dobro," rekel je zamišljeno Solomin. „A kdaj hočeta uteči?" „Zaradi mene koj jutri," vela je Marijana. „Dobro, ali kam Vw „Ts. . . tiho . . ščebetal je Neždanov .... ,,nekdo gre po hodniku." Vsi so umolknili. ,,In kam mislite zbežati?" ponavljal je Solomin tiho. ,,Tega bas ne znava,'1 odgovorila je Marijana. Solomin pogledal je Neždanova, toda ta po-migal je samo z rameni, da bi zaznamenoval, da tudi ne ve kam. Zamišljen utrnil je Solomin s prstoma jako pazljivo luč ter potem rekel: ,,Veste kaj, moja draga. Vi dva prišla bodeta k meni v tvornico. Lepo sicer kaj nij, ali varno. Tam vaju nihče ne najde, kajti tam imam sobo, kjer vaju nihče iskal ne bode. Zdaj samo glejta, da prideta tako tja, da vaju nihče ne vidi; mi vaju ne izdamo. Ako morda mislita, da ne, ker je v tvor-nici mnogo Ijudij, to vama velim: baš to je dobro. Kjer je mnogo ljudij, tam se težko koga najde. — Hočeta-li?" % ,,Samo zahvaliti se vam moreva za to," rekel solutizem triumvirata Deschmann - Schaffer - Schrey! Toliko v preudarek resnim nemškim someščanom! Iz državnega zbora. Debata o volilnej reformi. Z Dunaja, meseca marca. flzv. dop.] (Dalje.) Dr. Herbstu, kolovodji levičarjev, govoril je grof Hohenwart sledeče: Obrnem se zdaj k spoštovanemu g. poročevalcu manjšine, kateremu moram se ve da malo več časa posvetiti. Ta gospod govornik, kateremu se je zopet posrečilo, debati uže v naprej pritisniti nekakov napet znak (dobro na desnici), izgovoril je ▼ svojem govoru tako obilje ko varnih in deloma neresničnih trditev (Prav dobro! na desnici; ugovarjanje na levici.) Velečestita gospoda! Neprestanim provokacijam, s katerimi zaganjala se je spoštovana opozicija od početka zasedanja državnega zbora ne le proti visokej vladi, ampak tudi proti večini zbornice, nijsem do zdaj niti s slovko odgovoril. Menim torej, ne da bi bil neskromen, da smem prositi, naj visoka zbornica slednjič po tako dolgem Času tudi meni privošči malo besedij za odgovor in naj dovoli,- da slednjič tudi jaz spoštovanej opoziciji, ki se vedno in vedno le s tem bavi, kar počnemo ali ne storimo mi, pokažem zrcalo njene delavnosti. (Dobro! na desnici.) S tem menim, čestita gospoda, ustreči samo le dolžnosti, ki mi je naloga moje stališče v mojej stranki in katerej sem, kakor to denes očito priznavam, na temelji žalibog krivega mnenja do zdaj nalašč šel s poti. Mene je namreč res navdajala nada, da, če bode spoštovana opozicija le jedenkrat premagala prvo in prav zanimljivo bolest, da je iz vsemogočne večine najedenkrat postavljena v manjšino, se bode samo od sebe napravilo prijaznejše skupno življenje in skupno delovanje mej obema velikima strankama zbornice in ko je ta moja nada pala uže zelo globoko, bila je ravno jedna beseda spoštovanega gospoda denasnjega poročevalci manjšine, ki je to nado v meni oživela vnovič. Prešlo je menda malo več nego leto, ko je opozicija praznovala šestdeseti rojstni dan svojega odličnega vodje na prav slovesen način in pri tej priliki, gospoda, pripetilo se je, da je slavljeuec oslavljen od svojih pristašev, govoril lepe besede: Nemci v Avstriji napravili so besede velicega cerkvenega očaka za svoj program: In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus Caritas. Caritas, tako nadaljeval je spoštovani gospod govornik, dobrovoljnost morajo pajdaši imeti jeden z drugim, oni naj ne sumničijo mišljenja, temveč čestijo prosto mnenje vsacega posameznega. Priznam vam, gospoda, da so te besede, govorjene \i teb ust, na me napravile mogočen utis. Komur je, kakor meni, čast, poznati dolgo vrsto let gospoda poslanca kmetskih občin Tešinskih, ta ve, da je spoštovani gospod poslanec v svojem parlamentarnem življenji, ki je polno množin del, dokazal uže vse, kar je bilo mogoče, samo jednega še nikdar ne, namreč dobrovolj nosti proti mnenju druži h. (Prav dobro! Izvrstno! na desnici.) Moral sem si torej reči: program njegove prošlosti to nij bil, na kateri je kazal gospod poslanec pri tej zanj toli svečanostni priliki, moral je torej biti jedioo le program bodočnosti, ki ga je spoštovani vodja levice oznanjal za se in za svojo stranko. (Dobro! na desnici.) No, gospoda, na izvršenje tega programa čakal sem do sedaj zastonj; skušnja jednega celega leta pa me je uverila, da lepi ta program nij bil druzega, kakor lepa fraza. (Dobro! na desnici.) Čitajte, gospoda, vse, kar so spoštovanj člani opozicije v teku jednega leta govorili v volilnih in strankarskih shodih in v takozvanik „parteitagih", kar so pisali v svojih ghisilih, sporainajte se /sen govorov, ki smo jih culi tu v tej visokej zbornici in vi bodete težko kaj druzega našli nego obrekovanja in sumničenja visoke vlade in večine te visoke zbornice. (Oho! na levici; dobro! na desnici. Grof Hohenwart nadaljuje naslednje: No, gospoda moja, sedaj se ne bojuje več proti mnenju nasprotnika, ne zoper uzroke, ki jih navaja on za svoje mnenje, čestita opozicija naskakuje z vso močjo osobo nasprotnikovo, bodi si, da sedi na teh (desnih) klopeh, bodi si na onih (ministerskih) stole h. (Dobro! na desnici.) Poskuša se nasprotnika pred ljudstvom sramotiti, sumničiti njegove težnje. (Dobro! na desnici.) Da, ako je to dobrovoljnost, ki se nam je objubo-vala v onem lepem programu, ako se tako spoštuje nazore nasprotnikove, potem svojega nemškega materinega jezika ne razumem več (Dobro! na desnici) in gospoda, ko so se novembra lanskega leta zopet otvorila vrata te dvorane, pozabil je uže oni lep program prouzročitelj sam, in zjedinjena levica zapisala je drug program na svoj prapor, a ne program dobrovoljnosti, pač pa program »trasti, program, ki je po mojem, a ne samo po mojem prepričanji velike •stranke, ki nij v zadregi ni o talentih ni o par-lamentarnej rutini, da svoje nazore privede tudi v manjšini do veljave, gotovo nevreden« (Ugovarjanje na levici. Dobro! na desnici.) ker jo morda nasproti njenemu boljšemu prepričanju (Ugovarjanje na levici.) z neogibno potrebo Mili na po* obrekovanj, siuimičcii j, zavlačevanj. (Poslanec dr. Herbst: Gospod predsednik, spada li to k stvari? — Velik hrup in vriše na levici, klici: „To je vender nezaslišano!11 „To nij res!" „Na red!" ,,Poj- je Neždanov srčno; Marijana pa, katere^ nij bda iz početka ta misel po volji, vzkliknila je zdaj radostno. „Dakako! Da kako! Kako ste vi dobri! — Toda dolgo naju ne bodete tam imeli, nego naju bodete poslali — saj vesta kam!" „To odvisno bode od vaju. Ako bi hotela v zakonski stan stopiti, je tudi v tvornici možno. Blizu mene stanuje moj sestric pop Sosim, ki vaju ko j zaroči." Marijana se je sladko nasmehljala, a Neždauov stisnil je še jedenkrat Soloininovo roko. Potem je vprašal: „Ali pa tudi vi zaradi naju ne bodete imeli nobenih sitnostij ?' Solomin pogledal je Neždanova iz strani. rZaradimene bodite brezskrbij. — To vprašanje je potem nepotrebno. Mojemu gospodarju je le do tega, da mu tvornica pošteno nese, za vse drugo se ne briga. Od njega ne bodete ni vi ne vaša ljuba gospica nobenih neugoduostij imeli. Tudi delavcev se nij bati. Samo oznanite mi, kdaj vaju imam pričakovati. Neždanov in Marijana sta se pogledala. Poju-ternjem vse zgodaj ali morda jeden dan kasneje," rekel je naposled Neždanov. Čemu bi delj čakali; jaz se vsak trenutek nadejem, da se mi služba odpove.'" Solomin je ostal in rekel: „Jaz vaju bodem celi teden pričakoval in ves čas doma ostal ter vse pripravil kar treba. Marijana seje od njega poslovila: „Z Bogom, dragi dobri Vazilij Fedotič .... Je li da se tako zovete?" vprašala ga je prijazno. „Da, tako se zovem.u „Zdravstvujte — do svidenja! In hvala, srčna hvala." „Zdravstvujte .... Lehko noč dušica!" „Z Bogom i vam Neždanov! Do svidenja jutri . ..." je dodala in hitro odšla. Oba mlada moža sedela sta nekaj Časa tiho in mirno. „ Neždanov," začel je Solomin — in zopet utihnil. — „Neždauov, povejte mi, kar o tem dekletu veste. Kakšno je bilo njeno življenje do denašnjega dne? . . . Kdo je? . . . Zakaj je tu? . . .u Neždanov povedal je na kratko vse, kar je o njej vedel. Solomin je pazljivo slušal ter rekel, ko je on zvršil: „Neždanov, pazite na to deklico. Kajti . . . . dimo ven!" Glasno priznavanje in plosk na desnici in klici: ,,Poslušajte resnico!" Predsednik zvoni nekaterekrati. Herbst škili vedno na predsednika, ter se na-pravlja, kakor da hi hotel oditi iz dvorane; Suess, Beer in drugi gredo ž njim; ker se Herbst še obotavlja, gredo drugi pred njim do levih dveri; Herbst pa zavije k predsedniku, kateri mu šepne nekaj besedij, sedaj vrne se Herbst zope t mej poslušalce; nikjer pa ne najde miru, razjarjen koraka neprenehoma sem in tja, govori zdaj s Suessom, zdaj zJBeerom ali Ftirthom naglimi besedami; Hohenwart pa mir no nadaljuje bvoj govor.) Saj je vender vsak uspeh, ki ga doseže visoka vlada ali večina te visoke zbornice v katerem koli pogledu, da rekel bi, samo priznanje njene dobre in poštene volje uže pobitje onih, ki so podpisali znani novemberski program. (Ugovarjanje na levici. Vrlo dobro! Izvrstno! na desnici. Predsednik zvoni.) •Gospoda! Temu programu, na kateri nas je deloma tudi danes spomnil gospod generalni govornik opozicije, udarni je zjedinjena levica od tega Časa s tako zvestobo in doslednostjo, ki bi pač bili vredni boljše stvari. (Dobro! na desnici.) Iz tega programa izvirajo predlogi manjšine, iz njega izvira tudi govor njenega poročevalca. Kar se tiče najprvo slednjega, pričel je gospod govornik s tem, da bi visoko zbornico poučil o razpravah glede predmeta debate. Spomnil je na obširen izkaz, iz katerega razvidi se prirast onih, ki zadobe volilno pravico, ako se sprejme petakarski census. Na ta izkaz kazal je in rekel, da nam je danes bil od vlade naznanjen obširni izkaz v ta namen, da pokaže, da celo visoka vlada dolgo časa nij mogla pojmiti, kako daleč da segajo naši predlogi, da bi to, kakor se je zopet izrazil, še manj mogoče bilo ubogemu udu njegove stranke. No, gospoda, jaz menim, da vas je izjava gospoda ministerskega predsednika popolnoma uverila, da je vladi popoluem jasno, kako daleč da segajo naši predlogi. Pridejati pa mi je še, da je trditev čestitega gospoda poročevalca manjšine popolnem neresnična. Ta izkaz vlada nij stoprv sedaj predložila visokej zbornici, temveč gaje vlada predložila uže odboru in sicer v početku njegovih razprav (Čujte! čujte! na desnici), torej za časa, ko ukrepa odborovega še nij bilo. Namen istega torej nij bil ta, objasniti, kako daleč da segajo odborovi ukrepi in tudi nij mogel biti, temveč je izkaz bil prosto na pogoji utemeljen, da se zmeni dosedanja meja volilne pravice in da na njeno mesto stopi census 5 gld. To razkladal je vladin zastopnik odboru, torej tudi gospodu dr. 8^"" Dalje v prilogi. "^PQI ako bi se jej kaj pripetilo . ... Vi bi imeli velik greh na vesti! Z Bogom!" Solomin je odšel, a Neždanov ostal je v sredi sobe stoje. „Ak, bolje je na to ni misliti!" mrmral je na pol glasno in se v posteljo vlegel. Ko se je pa Marijana v svojo sobo povrnila, našla je ondukej majhen listek sledeče vsebine. „Jaz vas obžalujem. Vi se bodete uničili. Premislite, kaj delate. V kakšno brezuo bodete pali ? Čemu in za koga?" V. V celej sobi duhtelo po onem finem partium kakor ga obično Valentina Mihajlovna rabi; brez dvojbe je jedva to sobo zapustila. Marijana vzela je pero in na isti listek zapisala: „ Vašega milovanja mi nij treba. Bog zna, kdo je bolj milovanja potreben, jaz ali vi; samo da bi jaz ne hotela na vašem mestu biti, vem gotovo. M." Listek pustila je na mizi vedoö, da ga dobi Valentina Mihajlovna gotovo v roke. V drugo jutro sešel se je še jedenkrat s Sip-jaginom ter mu ponudbo, pievzeti vodstvo tvornice odbil; na to odpeljal se je domov. Mej potom navdajala so ga razue misli, kar se je drugače redko kdaj zgodilo. Mislil je na Marijano in na Nežda- Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 77. 4. aprila 1882. Herbstu na popolno jasen in nedvomljiT način. (Dobro! na desnici.) Zelo neprijetna 2adača je res, da moram take navlaščnespake tu razjasnje-vati. (Dobro! Dobro! na desnici.) A, gospoda, rekel sem vam, da je govor gospoda poročevalca izviral iz novemberskega programa in dolžen sem, da vam to tudi dokažem. (Dalje prihodnjič.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. aprila. „N. Fr. Presse" pripoveduje s silno prepriče valnimi besedami svojim vernim, da se proti za h te vanju slovenskih državnih poslancev, naj se upelje slovenščina v šolo in urad iu naj se premesti nadsodnija iz Gradca v Ljubljano, vlagajo „energični" protesti. Toliko čuta za resnico pa ima vender še ta list v sebi, da potem tudi na-šteje one občine, ki so vložile tak energičen protest. In koliko jih nosteje? Jed no — mariborsko! Več kot jedne niti znana židovska lažnjivost in pačenje resnice imenovati ne more; in še pri tej občini, — če je res vložila protest — moral je Duhatsch havzirati za glasove in siliti odbornike, blizu tako pe glasi poročilo v ,,N. Fr. Pr.u. Potem pa se najivno dodaje poročilu, da jednako izjavo namerava tudi deželni šolski svet goriški. Ko-nečuo pa se dostavlja: ,,Morda bodo ti protesti in izjave za kratko zasedanje v maji preprečili uresničenje slovenskih želja; če bodo pa v jeseui glasovi slovenskih poslancev zopet dragoceni, potem izpolnila se jim bode želja za željo.' Zdaj ko je prenehalo za nekaj časa delovanje državnega zbora, ozirajo se listi, oso bito češki, na dneve pretekle parlamentarnega delovanja in v tem opazovanji pridejo do zaključka, da se je obrnilo na bolje. Desnica se je po nekaterih udih povečala, okrepila in vlada, ki se je prej zibala mej desnico in levico, jela se je zdaj bolj osla-njati na desnico. V parlamentu izrekli so se tudi ministri, da popolnem odobravajo postopanje desnice, in tako spravili so se nekateri velevažni zakoni v življenje. V tem ko je rasla in se krepila v lojalnem postopanji desnica, padala je levica m tudi popolnem padla. V kakej samosvesti vstopila je levica začetkom zasedanja v državni zbor, razvila zastavo na-cijonalne zveze in prodložila državnemu zboru razne interpelacije o Kuhljaku. In oborožila se je levica z vso zgovornostjo, združila vse mogoče napade na mi-nisterstvo, izlila ves svoj srd proti zdanjej vladi — vsa sramota pala je le nazaj na njo. Tako stoji desnica močna, levica uničena in vlada oslanjati se mora na desnico — pričakovati nam je res boljše bodočnosti. Kako nekateri vladni organi spoštujejo §. 19. drž. tem. zali., na katerega so prisegli, pojasnjuje slučaj, ki se je dogodil v luzersdorfu. Tu živeči Čehi vložiii so pri okrajnem glavarstvu v Sechs-hausu prošnjo, da bi smeli imeti ljudski shod, da bi se razgovarjali o ustanovitvi šole in knjižnice za tam živečih 4000 Čehov. Vlada pa je odbila to prošnjo in prepovedala shod, „ker bi se pri tem shodu obravnavalo češko, v Dolenjej Avstriji pa je vender nemščina deželni jezik." „Tribune" poročajoč o Um slučaji dostavlja: „Na ta način si morajo ne le v nova; zdelo se mu je, da, ko bi on zaljubljen bil — on Solomin — izgledal bi drugače in se tudi drugače vedel. Ali, si je misUl, ker se mi to nikdar dogodilo nij, tudi slutiti ne morem, kako bi izgledal. Spomnil se je mlade Irke, ki jo je bil v ne kej prodajalnici videl; spomnil se je, kako krasne, skoro črne lase in plave oči je imela — iu kako ga je žalostno gledala, ko je dolgo po cesti gori in doli hodil ne vede, bi se li ž njo seznanil ali ne. — Bilo je to v Londonu, kamor ga je bil njegov prin-cipal poslal, ter mu mnogo novcev zaupal. Skoro da je v Londonu ostal iu svojemu principalu denarje nazaj poslal; tako velik utisek naredila je lepa Poli nanj. — Nje ime je slišal, ko jo je neko drugo dekle v prodajalnici poklicala. Ali vender se je sam premogel in se povrnil k svojemu principalu. Poli bila je lepša od Marijane, ali ta ima je isti upitno — žalostni pogled — in je Rusinja! . . . „A kaj naj vse to pomeni?" vprašal se je Solomin na pol glasno: „zdaj se celo za tuje neveste brigam!" Odpel si je suknjo, ko da hoče s tem vse nadležne misli otresti. Baš o pravem času približal se je zdaj tvornici, kjer je pri vratih zapazil zvestega Pavla. (Daljo prih.) Inzersdorfu živeči 4000 Čehi, marveč vsi Francozje, Italijani, P.djaki in Jugoslovani, če se hote raz^o-vurjati o svojih interes.h. pomagati — z lajanjem " Da si se je uže toliko in tolikokrat pisalo o shodu našega ce»arja z laškim kraljem Hubertom in se ravno tolikokrat preklicalo, vender se nekateri listi še vedno bavijo s tem shodom. Po najnovejših njihovih poročilih se shod ne bode prej vršil, predno ne odiile laška kraljevska družina v Monco. Tam, oziroma v Milanu, da se snideta vladarja. Kdaj se bode to "godilo, niti ti ,,dobro poučeni1' novinarji povedati ne vedo. „Narodni list" od 1. aprila poroča z juga, da se v slednjih dneh nič nij culo o Krivoši-jancih. Kaže se, da so topovi napravili mir. — V Morinji zaprli so nekovega Lizareviča zaradi sumnje, da je v zvezi z vstaši. V njega hiši našli so puško s napisom: „Za hrabrost Vukaličovi."' La-zarevie oddal se bode vojnemu sodišču. — Iz Mo-stara se porota temu listu, da se tam delajo velike priprave za slavnostni sprejem barona Jovanoviča, ker se goji nada, da bode s svojim brzim posto-panjen tudi v Hercegovini pomiril vataše. — Čete našle so 40 konj, katere so vstaši pred nekaj dnevi pri Vizini ukradli. Znano je, kako so začetkom upora na jugu prinašali nemški listi dan na dan dolga poročila, v katerih so pripovedovali iz ^zanesljivih'1 virov, da Rusija na vso moč podpira z denarjem vstaše, da jim pošilja orožje in celo ruski prostovoljci da so mej vstaji. A ker je bila to uže predebela laž, bilo jo je lehko pobiti — in tako so vselej na laž postavljeni novinarji te vrste utihnili za nekaj časa, češ, da svet pozabi nekoliko te izmišljotine, pozneje nadaljevali bodemo sumničenja. In res prinesli so pred kratkim vest, da bode iz Odese odšlo v Her cegovino petdeset ruskih prostovoljcev, katere je dobro oborožil slovanski komite. A tudi ta laž nij imela dolgih nog, danes uže preklicu vajo to vest. Taka je ta nemška taktika; vsako sredstvo jim je dobro, da le soseda sumničijo ! Vnauje države. V „W. allg. Ztg." nahaja se prav čudovit dopis iz Berolina. V dopisu tem se pripoveda, da je Bismark sklenil Bu«iJo popolnem uničiti; v to pa da so se zavezale države: Nemčija, Avstrija, Turčija, Švedska, Rumunija in Srbija. Ta zveza da je uže gotova in da bi bili takoj položili na zelevo mizo severnega moža in Bismark bi mu bil rezal kos sa kosom od telesa in te kosove podarjal gori imenovanim državam, — a tem nameram Bismarkovim da nij prijazen nemški cesar. V dopisu tem je z glavnimi črtami tudi uže narisan bodoč zemljevid Evrope. Vse te vesti so pa pač le iz-rodek dopisnikove fantazije; kajti gotovo je, da v teku jednega leta ne bode Evropa vznemirjena po vojski. V Bolgariji so razmere mej strunkami zopet silno žalostne. Vsi poskusi, napraviti mir mej konservativno in liberalno stranko, so se razbili in zdaj zopet vsaka za se agitira in si skuša, kolikor mogoče obilo privržencev dobiti. Liberalna stranka sklicuje ljudske shode, kjer se sklepajo resolucije za zopetno upeljavo ustave. Vlada pa tega gibanja liberalcev ne gleda z mirnimi očmi, nego dala je zapreti uže več liberalnih vodij, in jih niti proti vložitvi kavcije izpustiti neče. Na ekonomičnem polji pa tudi razmere mjso preprijazne. Čujejo se večkrat tožbe o prevelikem državnem primanjkljaji. Listi nacijonalno-liberalne stranke v \eniei ji jeli so v slednjem času skoro dan na dan prinašati dolge članke, v katerih pozivljejo vlado in vse vplivne može, naj gledajo na to, da se bode po-nemčevanje Poljakov hitreje vršilo, da »zmaga popolnem nemška omika". Ne le, da Poljaki nijmajo šol in uradov v svojem jeziku, hote jih še bolj po silno germanizirati. Istinito, lepa je ta nemška liberalnost ! Bismarltovili tožb zaradi žaljenja časti nij konca ne kraja. Zdaj posadil je zopet pet osob na zatožno klop, ker so razširiali novice, v katerih je bil kancelarjev absolutizem in njega teptanje svobode ostro grajajoč govor Momseuov tiskan. Tako se godi istinito za svobodo naroda vnetim možem v „svobodnej" Nemčiji. Kakor smo uže poročali, prišli so iz Nemčije uradniki v Turčijo, da pomagajo sultanu izvesti nekatere reforme vlade. Ti nemški uradniki izdelali so zdaj načrt in sultan ga je sprejel. ..NieiliJaiiMke vecerniee" izvršile so se v popolnem redu. Poročila iz Barcelone vzbujajo vedno večjo pozornost. Začetkom mal upor proti kupeijskej zvezi s Francijo, preti razširiti se zdaj v državljansko vojsko. Razmere v K^lntu so navzlic temu, da se velevlasti pridno posvetujejo o uravnanji, vznemir ljive. Arabi paša in pa evropska kontrola sta nezdružljiva, sultan in ekskedive bojujeta se za supre- macijo, zdanji kedive je popolna ničla, obnašanje vojnega ministra Arabija kot glave narodne stranke je dvoumno in ne ve se Se, čegavo sredstvo je ta. %ui;le«liu vlada baje namerava irskim grofijam dovoliti nekakšne deželne zbore. Razmere v lr*kcj se navzlic vsem prizadevanjem vlade ne hote zboljšati. Agrarni umori se zopet gosteje ponavljajo. Skoro vsak dan dohajejo policiji ovadbe o nameravanih napadih; časih se po-srn i policiji zasačiti kako zalogo orožja in streliva, .i redko more dobiti v svoje pesti udeležence. Irski patrijotje se borijo mej seboj, Ilomulerji in udje deželne lige se prepirajo z isto ostrostjo, kakor oboji proti vladi. Dopisi. Iz EJublfaric 3. aprila. [Izv. dop.] (Karl Krimmer! Kdo pa je to?) Znano je, kako huda se godi ljubljanskim nemškutarjem zastran kandidatov v III. volilnem razredu. Prejšnja leta se jih je g. Otomar Bamberg, tirkar „Laibacher Zeitunge" redno usmiljeval ter iz nemškutarskega usmiljenja v III. razredu redno propadal; letos je pa mož z ozirom na uradni ljubljanski list nekoliko trdejše srce pokazal ter se nij pustil kandidovati. Usmilila pa sta se Deschmanna znani lakirnik g. A. Eberl in nožar g. Hoffmann, tisti nozar, ki je leta 1848. prodajal nože in sablje z napisom: „Udri nemško t ar j a!u A tretjega kandidata vender Desch-mann nij mogel ter nij mogel dobiti, tako, da so nemškutarji v svojem volilnem shodu za III. razred samo dva postavili. Še le sobotni „Laib. Wochenblatt" oznanja nam tudi tretjega kandidata — g. Karla K r immer j a, in odkritosrčno moramo povedati, da, ako se je hotel Deschmann z volilci samo pošaliti in ponorčevati, potem jo je izvrstno zadel. Kamor si v soboto ali v nedeljo v javen lokal prišel, od vseh stranij ti je donelo vprašanje na uho: „Karl Krimmer! Kdo pa je to!" Nihče ga nij poznal, nihče vedel, kdo je, kaj je. Naposled nam je vender neki volilec o tej najnovejšej nemškutarskej velikosti dal naslednje pojasnilo. Karl Krimmer je priprost mizar, ki v Kari Tavčarjevej hiši na Celov-škej cesti gostuje. Mož je rojen Nemec, priseljenec. Dozdaj je bil skromen, tih človek, ki se kot tujec nij vtikal v politiko. Njegovega imena nijsi nikjer čul, njega nikjer videl. A zaslužek, katerega mu je od slovenskega prebivalstva nesel njegov obrt, ta mu je menda zdaj, ko se mu predobro godi, šel tako v glavo, da hoče delati mej nami tudi nem'ko in neraškutarsko politiko! Mi mu želimo, da bi mu prav dobro teknila in da bi g. — Karla Tavčarja še dolgo ne bilo z Dunaja; kajti, ko bi se ta povrnil, ne vemo, kako bi se z g. Krimmerjem pomenila! Iz 14rope 3. aprila. [Izv. dop.J Da sta bili tu dve društvi, je znano. Vender na prizadevanje „Citalnienega predsednika" in tukajšnjega gospoda beneficijata sklical se je zbor rodoljubov obeh strank v nevtralno gostilno v posvet za nabiranje prostovoljnih darov za Narodni dom Izvolil se je pri tej priliki poseben odbor, kateri ima skrbeti, da se nabirajo prostovoljni doneski v ta namen in da se napravi na Velikonočni ponedeljek popoludne tomi ola na prostem pri Kropi za tako imenovano „Dolgo njivo11, kamor se uže od starodavnih časov na ta dan shaja mladi svet v razveseljevanje in zabavo, kjer se vsakovrstne stvari, običaji obhajajo. Tu se misli prirediti velikanska tombola, h katerej veselici se bodo povabili vsi prebivalci iz Krope in Kamnegorice, z Dobrave in vse okolice. Veselilo nas bode, ako nas tudi vrli narodni Uadovljičani pri tej priliki s svojim pohodom počaste. Posebni plakati in vabila naznanjali bodo natančni spored; upamo dobrega uspeha, saj gre tu za Narodni dom", in kaj more pravemu Slovencu ljubšega biti, kot Slovenca dom V Pokažimo, da smo vrtdni, imenovati se zavedne Slovence! Ker delujemo v sporazumljenji s čast. duhovščino, katera hvalevredno podpira to podjetje in ker bode odbor gotovo storil vse, kar je potrebnega, in ker bode tudi vsak domoljub po svojej moči pripomogel, nadejamo se prav veselega dne in mnogobrojne udeležitve. Tedaj na svidenje „Za Dolgo njivo!" ■z I,Wife. 2. april; | Izviren dopis.] Znana kraljeva lipa Ljubljanskemu Wochenblatt u Se m rom ne daje miru. Tako ime litna se mu zdi. Kakor je prej hitel, ko je bila posajeua, razvoniti tO novo nevarnost za nemštvo v široki svet, tako se zdaj, ko je od hudobne roke ukončana. spet ne more zdržati, da ne bi svojim drugom razglasil te vesele novice, češ, oddihnite se iu bodite snet brez skrbi, lipe ni več. In srečni uspeh, ki ga je imel njegov prvi opomin, daje mu srčnost, stori še ieden korak dalje ter skuša oprostiti svojo stranko tudi od suma, da bi bil kdo od njegovih to nedolžno drevesce njegove spodtike v kraj spravil. Brez dolzega premišljevanja to zviti bata tiko-le ugovarja: moja stranka je kulturonosna in svel je že zavoljo tega ne bo sumničil, Slovenec pa je, kakor moj.* stranka že toliko let na ves glas v svet trobi, surovin in zarobljenec, zato denimo brez vsega premisleka tudi to krivico nanj. In tako naznanja v svojej zadnjej številki z vso resuobo: Litijski fantje so lipo ukončali. Le škoda, da nam on, če res kaj ve, teh fantov z imenom ne pove. To bi bilo potrebno, ker drugače njegova trditev nij prav verjetna. Zakaj fantom lipa nij bila prav nič na poti, ter dopis v Wochenblattu zoper lipo skoro gotovo nij bil od njih; pa ko bi jim tudi bila, oni ne bi bili zato celih 14 dnij nalašč temne deževne noči čakali. Staro pravilo tacib, ki imajo s kazenskimi oblastmi opraviti, bilo je do zdaj: „Si ticisti, nega" t. j. če si storil, taji. Ljubljanski Wochenblatt pa zna, kakor vidimo, za svojo stranko še drugače: Če si storil, na druzega zvali.} To je gotovo novo pravilo, če ravno menda tudi med lopovi neviteško. Zdaj naj pa še kdo reče, da nemškutarji nijso prebrisani in da ne znajo li več, ko hruške peči. Ljubljanski volilci, ne prezirajte tako izvrstnih lastnostij. Društvena beseda v ljubljanskej čitalnici. Beseda dne 2. t. m. bila je gotovo jediui najlepših in vse točke programa vršile so se izvrstno. V prvej vrsti gre zaslužena hvala gospodu A lir edu Ledenigu za preprijazno sodelovanje na harmoniji in vsem onim gospodom, ki so ž njim pri posameznih komadih soigrali. Takoj prva točka Karol M. Weberjeva „Eury-anthe" — ouvertura vzbudila je občno začudenje« Kdor pozna to imenitno skladbo in ve ceniti, koliko izurjenosti je treba, da se eksaktno igra, moral je priznati, da je šestorica diletantov, namn č gospodje L e d e u i g, vit z 0 hm- J a u u ä o V 8 k y, Klein, Josip Meier, Parma in Roh rman mojstersko svirala. Ensemble je bil skozi in skozi hvale vreden in pokazali so gospodje igralci, da se more delo, katero je v originalu spisano za velik orkester, tudi z manjšimi sredstvi občinstvu predstaviti, rko se najdejo dobro izvežbani muziki, ki vedo rabiti svoje instrumente za izražanje raznih efekto . — Jako lepa je transkripcija rex tremendae e recordare iz Verdijevega slavnoznauega requiema. Zamakneno smo poslušali to krasno muzi ko, katera mora segati vsacemu v srce. Avgust Rhein* hartov arrangement za violoncello, gosli, harmonij in glasovir je popolnem priležen za to skladbo, r a gospodje Alfred Ledenig, Viktor Parma, Julij vitez Ohm Janusovsky in Anton Klein so z gor ki m čnt-stvom izražali na svojih instrumentih vse lepote te imenitne Verdijeve kompozicije. — Ketterer — Du-randov „Faust" duo concertant za glasovir in orgije je sestavljen po motivih znane Gounodove opere „Faust". Pri tej točki smo imeli priliko občudovati igro gospoda Julija viteza Ohm-Janušovskega ui je raznovrstne težavne pasažo zares virtuvozuo igr d, čutilo se je, da je gospod ekscelenten muzikus in veselilo nas je, da je, akoravno rodom Nemec, z veseljem čitalničnemu odboru pripomogel pri izvrševanji te besede. Gospod Alfred Ledenig je pa izvabil iz svojega harmonija nebeške glasove in s svojo spretno igro v občinstvu tako pozornost prouzročil, da je vladala mej Igranjem tista tihota, ki je mogoča pri obilo zbranem poslušalstvu le tedaj, Če se sliši kaj posebnega, kaj iziediu lepega. — Mendelssohn — Bartholdyjevo »Svatbeno j>otnico" svirala je zopet šestorica gospodov Ledenig, Ohm vit. Ja.nuàovsky, Klein, Meter, Parma in Rohrman jako precizno. — Naš moški zbor je bil ta večer zopet v polnem številu zastopan ter popeval prav dobro, posel) no pa je doi adel ll.ijdnhov zbor „Siroti",pri katerem je pela altsolo gospica Jela Piskarjeva s tako prijet umi ljubim glasom, da je občinstvo burno zahtevalo ponavljanje. — Jako interesantna točka bila je Verdijev „Ave Marija", samospev za sopran s spremljevalcem na goslih in harmonij!. Gospica Albina II o elitno va pela je ta prekrasni napev z gorkim občutkom m njen prijeten, mehak, izvrstno raêolan glas iu jako simpatičen organ, ogrel je vsacega. Pa tudi spremljevalca gospoda Ledenig m Klein imela sta priliko z nežno diskretno igâO povzdigniti vse lepote te ganljive skladbe. Harmonij iu gosli se zares najlepše prilezejo za spremljevanje skladbum te viste. Občinstvo je pri vseh točkah z gromovitim ploskem skazalo svojo pohvalo in kaj bi ne, ko smo v istini po prijaznem sodelovanji imenovanih gospodov in gospic imeli izredno lep glasben večer. Gospod deželni predsednik je bil tudi navzočen in je na konci besede osobno pohvalil posamezne kon-certante. Domače stvari. — (Včerajšnji naš list zaplenili) so zaradi dopisa „Iz Ptuja", v katerem je govor o „vladunji prvosednika okrajnega šolskega sveta." — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba preteklo soboto obnesel se je posebno vrlo, kajti udeležencev bilo je GO in vsi ti pri najboljšej volji in tistem prijetnem humorji, ki je za zabave te vrste neobhodno potreben. Da se je ta humor vzdrževal ves večer in primerno množil, k temu pripomogla je gospe Žunkove vkusua in prav dobra kuhinja, in gosp. Tavčarja tako imenovano „baii-ketuo vino", osobito pa umestna in posebno dovtipna prednašanja. Gosp. dr. II. Dolenec pozabil je bil sicer začetek svojega berila doma, pa to, kar je nam čital, bilo je tako prepleteno z zdravim dovti-pom in tako šaljivo, da bode zelo obvezal naše či-tatelje, ako nam privošči ta spis za podlistek. — Gospod poslanec dr. Vošnjak, pri svojem prihodu navdušeno pozdravljen, govoril nam je „o veselih in b ritki h urah državnega poslanca" ter ta govor razvrstil tako mikalno, da se sme ta točka prištevati najizbornejšim naših večerov. Gospod Evgen Lah podal nam je statistiko jour fixov s pri njem običajno natančnostjo in z nepričakovano skrbno zabeleženim matenjalom. Mej petjem, nabiranjem za „Narodni dom", napitnicami in čestitanjem odličnemu članu, čegar „god in praznik'1 bil je včeraj, pretekle so prehitro kratke ure. Prihodnji jour fixe bode 15. t. m. — (Popula rno-znanstveno predava nje.) Gospod Ivan liri bar čital nuni je v nedeljo v čitalničnej dvorani svoj jako temeljito in vrlo zanimivo sestavljeni spis: »Aleksander Sergje-jevičPuškin in njegove poezije", ter vredno zaključil vrsto teh predavanj. Ker je bil gospod Hribar tako prijazen in nam je poklonil rokopis, priobčili bodemo to lepo razpravo kot listek, kar bode gotovo ugajalo čitateljem. — (Seja „Slovenske Matice") preteklo soboto trajala je cele štiri ure. Zaradi obširne tva-rine in velevažnih sklepov priobčimo obširno poročilo v kratkem. — (Kranjsko obrtnijsko društvo.) Deželna vlada potrdila je pravila obrtuijskega društva, kateremu je predsednik g. J. N. Horak. V kratkem se skliče občni zbor. — ( »Ljubljansk pohaj ko valeč" ) nam piše: Več dnij uže, šetaje po „Zvezdi" opazujem g. Dežmana, da hodi z jako resnim obrazom v tukajšnjo realko. Ugibaje, kaj je namen njegovim pohodom, mislil sem, da namerava monhi zopet poprijeti s« uže 1853. 1. opus ene supienture ter da v to svrho dopolnjuje svo,e znanje v fiziki in matematiki v izredno ad hoc odločenih urah. A ker je, kakor rečeno, idoč v realko bil kislega, na-z j grede* pa nekako veselega, zadovoljnega lice ter stopical nanovo živahneje, preveril sem se, da t mu preoDraženju nij uzrok radost duha zaradi pomnožene vednosti, da marveč zaj 1 r 'i v drugem grmu. Nijsem se prevari, kajti skrbna opazovanja in povpraševanja pokazala so mi pravi sled. Gospod Mrhal, c. kr. Vodja realke se namreč obotavlja in brani uže razglašene kandidature v mestni zbor, ker mu po glavi šumi rfakcijozna opozicija", kakor tisto „/délou v Jurčičevih „Itokovnjacih". In ker tako šumenje nij bal prijetno, se vednu pripravlja, odpovedati se tej kandidaturi. Kakor hitro g. Dežmau prejme „bulle-tin", da je kriza nevarna, uže je ua potu v realko pregovarjat zdvojenega kandidata in pobijat pomisleke, ki so se mu prav nepotrebno vrinili v glavo. In ko je zaroti! pretečo nevihto, potem gre izpre-menjenega obraza zopet nazaj, ker je „panal strah". In tako hodi g. Dežman iz svojega stanovanja v realko s čmernim, nazaj pa z zadovoljnim obrazom, časih kar po dvakrat na dan in „konservira" svojega kandidata, da se mu ne „zbersa". — (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljala se je igra „Snubitev", spisana po E. Toni icu v hrvatskem in preložena po M. Malovrhu na slovenski jezik. Ta igra nij posebne vrednosti in mi bi jo stavili v jedno vrsto s proizvodi Kotzebua. Dejanja je malo in igra je prav nepotrebno raz-tegnena. Manjka jej živahne razpeljave, bolj motiviranih in mikavno se razvijajočih prizorov. Iz teh in še druzih uzrokov ne bode napravila nikdar močnega utiša, zaradi tega tudi naše dramatično osobje nij doseglo zaželjenega efekta. Gospici Nigrinovi in gospa Gutnikova igrale so, kakor vse'ídar, prav dobro ter kazale svojo redko nadarjenost in elegantne oprave. Gospod Kajzelj, kateremu naloga Dombaja nij umerjena nalašč, ne pride lehko v zadrego. Mali smeh, kratka mimična poteza, in zopet je na konji. Izmej ostalih igralcev omenjamo gg. Danila in Hudoroviča kot jako marljiva predstavljalca. G. Ž turni nij bil pri glasu, gospica Drobničeva, ki je nastopila menda prvikrat, utegne biti še dobra podpora našemu odru. Gledališče bilo je dobro, a vzlic blagemu namenu premalo obiskano. Pohvalno se moramo sporn ti godbe, katera je svirala ouver-turo, sestavljeno iz slovanskih narodnih pesnij, na konci pa par nežnih valčekov. — (V in e s t n e j klavnici) pobilo se je v meseci marci t. 1. 2G5 goved, 33G prašičev, 887 telet, 43 koštrunov in 61G kozličkov. Prašičev bilo je 7 ikrastih in zbog tega pokončanih. — (Posip.) V Zagorji pod Litijo udri se je hrib tam, kjer se izteka potok Medja v Savo, kacih 300 sežnjev na doigo, in zasul stransko železnico, ki drži v rudnik in okrajno cesto. Tudi žaga, na katerej so delali delavci znanega domoljuba gosp. Hrena, in mala hišica, sta uničeni in bati se je, kakor se čuje, da bode posip nevaren celo progi južne železnice. Iz Ljubljane odpeljala se je uže posebna komisija. — (Dva naša rojaka) namreč gospica M. Rajčeva in g. A. Žužek, oba Ljubljančana, sodelovala sta 30. p. m. v Gradci pri koncertu na citre. „Grazer Morgenpost" v listku nadpisanem „Eine steirisehe Estudiautina", izraža se jako pohvalno in piše mej drugim, da je igra gospice Raj-čeve navduševala občinstvo. Tudi „Tagespost" pravi, da so se vse točke odlikovale s posebuo čistoto, preciznostjo in krepkim glasom. To je gotovo lep uspeh naših rojakov na tujej zemlji! Opravičena je tedaj želja, da bi omenjena mlada rojaka tudi nam v Ljubljani pokazala svojo umetnost. — (Pravi Nemci in nemškutarji.) V Pragi izdava sloveči nemški šolnik Jos. Heinrich (bivši državni in deželni poslanec) list „Allgemeine österreichische Lehrerzeitung", ki prinaša v zadnjem broji ves govor dr. Vošnjak a v državnem zboru o koroškem šolstvu. — Ljubljanska „Schulzeitunga" pa piše neprenehoma o slovenizaciji naših šol in je ponatisnila protest koroških županov zoper znano dr. Vošnjakovo interpelacijo. — (Mladina je narodna.) Neki tmspod F. prišel je danes po svojega sina ter pred odhodom z 10 let starim nadarjenim fantekom v gostilni okrepčeval se. Fantič poprosi očeta za 4 krajcarje, in oče mu da šest krajcarjev, misleč, da hoče fantič pač kupiti kako igračo. Toda ta se za dar spodobno zahvali, gre izza mize in vrže novčiče v pu-šico za „Narodni dom". Osupnilo je to g. očeta in in dejal je: Čudno! jaz sem nemškutar, a sinek moj daruje izprošene krajcarje v pušico za „Narodni dom". A tudi drugi gosti bili so prijetno iznenadeni, pohvalili so zavestnega učenca iu g. očeta opozarjali so na slučaj, ki glasno kaže — da pribodnjost je — naša. — („Ljublj anski Zvon".) Zadnja 4. številka ima naslednjo vsebino: B. M.: Spomladi. Pesen. — Dr. Fr. Detela: Malo življenje. (Dalje.) — Dr. H. Dolenec: Izza mladih let. II. — Boris Miran : Po velikem požaru. — Simon Rntar: Jedinstvo slovenskih dežel od VIL do XIII. stoletja. (Dalje.) — P.: Dekliška tožba. Pesen. — X.: Oljki. Pesen. — b.: V cerkvi. Pomladanski dan. Pesni. — Janko Kersnik: Luterski ljudje. Povest III. — J. Jesenko: Zemeljski potresi. XXIV. — J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. (Dalje.) — A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski. — Slovenski glasnik. — Da je tudi ta številka zanimiva in izborna, razvidno je iz navedenih imen in res veseli moramo biti, da imamo tak list. — (Administracija „Ljublj. Zvona") nas prosi objaviti, da se je 4. št. poslala samo tistim četrtletnim naročnikom, ki so svojo uaroč-nino do 31. marcija ponovili. A vsem dozdanjim četrtletnim naročnikom prihranjena je še 4. številka, novi naročniki morejo dobivati vse dozdaj na svetlo prišle zvezke. „Ljubljanski Zvon" stane od 1. aprila handvest begrifTen ist . . . sloveni se tu: kak ur je Vdefhelfkim rozhinu (ročinu) sapopadenu . . . (pag 14. cap. XX.) Naslov dragocenemu temu spomeniku, pisanemu na 27 listih fol. je sledeče: GOHNIH BVQVI. od krailaue Suetlosti offeu innu potericn general inu Priuilegium Is Nou u Slauenfki Jefigk ftulmazhan skufi Andrea Rezla Farmostra na Rakj. Anno M: D: LXXXII. — G. Deschmann je ta v formalnem in leksikalnem oziru preimenitni rokopis slovenski izročil g. Levstiku, da ga znanstveno preišče. ,,Ljubljanski Zvon". — (Preme m b e pri učiteljstvu na Kranjskem.) G. Janez Krneč, uadučitelj v Šentvidu nad Ljubljano, pride v Trebnje na Dolenjsko, in od oudot g. Alojzij Jerše v Šent-Vid. G. Anton Junec, učitelj v Šent-Kocijanu pri Turjaku, gre v Hotič p»d Litiji. Gdč. Ana Podrekar je za trdno po stavljona na 4. učiteljsko službo v Tržiči. Telegrama »Slovenskemu Narodu". Kamnik 3. aprila. Ministerstvo je za Kamnik dovolilo obrtniško šolo. Praga 3. aprila. Konservativni odbor za volitve iz veleposestva je sklenil, da ponudi ustavovernemu volilnemu odboru za zdanjo državnozborsko zasedanje nov kompromis, da se pri poznejšej volitvi skupno sprejme kandidat one stranke, katera je imela izpraznjen mandat v svojej posesti. Razne vesti. * (Izdelki iz papirja.) V kake svrhe služi papir, dokazala je zadnja obrtnijska razstava v Louis-ville v Ameriki. Razstavljena so bila kolesa za železnice iz papirja krasno izdelana in pri tem cenejšu in trdnejša nego železna. Narejajo se iz papirnih krožnikov, ki se z utežo šestih ton (120 centov) od skladnice petih čevljev na malo palcev stisnejo vkup. Potem se obdajo z jekledim obročem in os pritrdi se z jeklenimi klini v pesto. Taka kolesa se ne stro, l.otcriiiip Mreche 1. apiila. V Trstu: 68, 72, 58, 71, 6. V Linci: 9, 54, 17, 53, 16 Gospodu Franu Kvizdi, c. kr. dvornemu založniku v Korneuluirgu. Sarajevo, dne 18. novembra 1878. KfatltucijMkl tlajid, katerega je Vaše blagorodje OkapacHlkej armadi neplacOio daio na razpolaganje, vporah-Ijal se je v teku okupacije mnogostransko pri voznih kakor tudi jeznih konjih. Izražajoč Vam za patrijotieni dar zahvalo, rad porabim priložnost, da Vam naznanim, da se jo omenjeni tlujid kot zdravilno in preNervaflvno nredatro proti v*«-m bolečiuaiu, katere prouzroci prevelik trud iu škodljivi vplivi taborskega življenja, vpornbljal kot fzvr*tuo MredMtvo. Na povelje XJ. ok*€•«•!«»ure »miuOiir^u povelj- niku. «.rol Nizzo, kamernik in ordonančni častnik. (217-1) Kje se dobi, naznanjeno je v inseratn „veterl-nernl preparati" dcunšujejra lista. Darila za ..Narodni dom". Prenesek . . Iz police v čitalnici........ 3 Za pušico v Moravče prodano .... Pri jour lixu 2i. marca nabranih . . . Osmerica dijakov nabrala na Fužinah (i. Jakob Žnidaršič v (Jradci .... (Ig. Oblak, Kuster i. P. i. P..... G. župnik v —......... Za pušico „pri Jelenu14...... Gg. uradniki banke „Slavijeu .... Gospa Trpinčeva v Ljubljani .... Vkupo . . 495 gld. 58 kr. g ■ 80 „ 70 , 60 „ 8 2 1 8 3 4 200 nO 80 50 71« gld. BB kr. do konca leta 3 gold. 45 kr.; za četrt leta 1 gl. 15 kr. i Je odlmde ,tu,li 3ekleni ohrf; 80 vender še za rabo. , „ ... „. . , . i j • [Papirnato kolo pretečo 2,400.000 milj, predno je - („Kresa<<) it 4. donaša naslednjo V86- obrFabljen0) kolol iz jekla al. vlitega železa pa le bino: Anton Koder: Zvezdana, roman. (Dalje) —¡200.000 milj. Papir se po primernem pritisku tako Lujiza Pesjakova: Dve pesni po ogerskem. — Y: strdi, da se ga le dijamant prime. Jekleno dleto se Zvezdogled, pesen. — Pavlina Pajkova: Mačeha, j nad takim papirjem zurobi. Bankovci angleške banke novela. (Dalje.) - Jos. Cimperman: Iveri. — Vilko ; «e tiskaJ° na poseben papir, ki se prireja iz prediva, kako, to je tajnost. Ce se iz angleškega bankovca, Drvanjski: Pred Stanka Vraza podobo, pesen. — J. Scheinigg: Dve narodni z Rožanskega. — L. Gojko: Kako Indi svatujo. — M. Tonejec: Nekoliko o strupenih kačah iz domačih dežel. — Dr. Josip Pajek: Praznoverske bajke in šege mej štajerskimi Slovenci. — Trstenjak: Zgodovinske črtice o nekdanjej provinci ji: Windisehgraz. — Jož. Ogorek: Poročila o poljske; književnosti. — Drobnosti. Kres izhaja v Celovci jedeukrat na mesec. — (Slava Slovencem!) V ruskem državnem „Vestniku" od 20. jan. 1882. 1. beremo, da je ruski car 8. jan. t. 1. v Šmartiuem pri Litiji rojenemu g. Jarneju Brezovarju za vzorno službovanje in posebne zasluge na učiteljskem polji podelil red bv. Stanislava druge stopinje. Tako imamo na Ruskem rojaka, ki je uže z redom sv. Ane in redom sv. Stanislava od mogočnega ruskega vladarja odlikovan. Čast in Flava njemu, ki dela čast narodu! — (Nove šolske knjige.) Ne prof. Lav-tar, (kakor smo zadnjič poročali), ampak prof. And. Senekovič piše fiziko ali prirodoslovje za nižje gimnazije ali realke. Knjiga bode v rokopisu v kratkem dovršena. V terminologiškem delu se bode popolnem ujemala s prof. Celestinovo aritmetiko. — Naučno ministerstvo je odobrilo rokopis šolske knjige „Do-moznanstvo", katero je o avstrijskem Primorji spisal prof. Sim. Rutar. Knjiga je namenjena učiteljiščema v Gorici in Kopru. „Ljublj. Zvon" — (Nov slovensk rokopis.) Ljubljanska c. kr. bcealna knjižnica hrani, kakor je znano, slo vensko prelogo štirskega vinogradskega zakona, iz delano 1644. I. Te dni našel je g. Deschmann v nekej knjigi bivšega Dolskega arkiva (katera je zdaj v kranjskem muzeji) tega istega zakona starejšo, do zdaj povsem neznano prelego, ki je osobito zaradi Jezika zanimljiva, kajti v njej se [nahajajo i starinske, še Trubarju neznane oblike i mnoge besede, dozdaj pogrešane. (N. pr. . . . wie es in der Lands ki velja pet šterlingov, naredi vrvica, se sme na njo . ebesiti 325 funtov teže. predno se raztrga. Na orne-njenej razstavi kazala se je samokolnica, katere tru-žica je bila sestavljena iz tankega papirja, pa se je vender lehko naložilo pet ton teže. Razstavljena je bila raznovrstna posoda iz papirja, krožniki, sklede, noži, žlice, piskri in kuhinjska posoda, da cela postelja iz papirja. Vsi ti predmeti so bili jako lepi in nerazrušljivi. (Slon zavarovan.) Bel slon, katerega peljejo h Siama v Evropo, ter je kupljen za Berolin, je pri nekej švicarskej družbi zavarovan za dobo vožnje za 30.000 mark, zavarovalnina s postranskimi plačili iznaša nad 300 mark. * (Najdaljši most nasvetu,) oni ki pelje čez „Canale (irande" v Benetkah, je 3601 meter dolg. — Most je ves iz Kamna, ima 222 oblokov; stebri so na 75.000 kolen. Za cel most, ki se ga je 5 let zidalo, se je porabilo 150 000 istrskih kamnov ; ves most je stal 4,500.000 lir. ID^ir^aijslsia, "borza, dne" 4. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . . Enotni državni dolg v srebru • . Zlata renta...... • . 1860 državno posojilo . . . • Srebro............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državne marke......... 4°/, državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/.......118 n it tt * #• • • • * „ papirna renta 5f/,.....87 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5c/t . . 100 gld. Zeiulj. obč. avstr. 4»/,•/, zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabetine zapad. železnico Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tr»mmway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . 212 75 irkl. 90 kr. 76 65 93 ■ — » 129 n 25 818 ■ — ■ 328 * 70 n 119 n 70 n 9 n » 48 ■ » 5 • 62 JI 58 • 60 n 118 n 75 n 170 n 25 T» 93 ■ 10 TI 118 n 70 n 88 » — ■t 87 n 20 it 104 n — n 113 n — n 119 n — n 98 it — > 105 » — it 179 rt — ■ 129 ■ m 75 n • 212 m — tt Meteorológica*) poročile. A. V Ljubljani: Dan l Cas opa- i Kovanja Stanje barometra i r mm. Temperatura | Vetrovi Nebo Mo-krina v III Ml. 1. aprila 31. marca Ob 7. ari zjutraj •b 2. ari ptpilailn« «b 9. uri 781*48». 72987 mm. 781*98u. 1 -f 0-4« C +16-4» C -f- 8-8° C 1 •labtbn jusoiahod Hlabotra jugozahod slabiirn jneoiahud ja.ni jasi* jasa» 0 00.m. •b T. iri ijutraj •b 2. ari p*(io!iidiii •b 1. iri ITfiir 732-28 ■■. 780*95 aa. 731-60 mm. + 10«0 ' TlDod + 18-00 C »'"J.01" 1 unid +io-8«c: ,lakuet;n uhod dtlama »blafu« oblafnt 0 000 mm. 1 ji i "C & Ti •b 7. ari tjuiraj •b 2. uri papuludlH tb !. ari ittčir 732*62 mm. ¡731-44 mm. | 732-41 »m. 4- 4-6°C -f 17-6°C + 9-8° 0 ilabttti Tilio d ilabotfo jupittM ilabntlD jurozabod jasa« jan» ■ janio 0*00 m. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je na jugu M npoznanje p:il, na severu pa nespremenjen ostal; vsled tega je postal fte jeduakouier-ti'-jšo razdeljen in je zuaSul razloček m<>j maksimum iti mi-niinoin samo nun. Vetrovi so postali se slabotuejsi kot zadnje dni in so se zasukali proti zahodu. Temperatura so jo nekoliko vzdignila iu je bila splošno povsod iiudnormalua, zraven pa tudi zelo ekstremua, zjutraj prenizka, opoludno previsoka; razloček mej maksimom in minimum je znašal Nebo je bilo večjidel povsod ali pojiolnein ali pa saj deloma jasno* vreme stanovitno in suho. Morje precej mirno. Zahvala. Presrčno zalivalo izrekamo podpisani spošto-vanej gospodi, ki so v dan 31. p. m. našega ne-pozabljivega soproga, oziroma očeta, gospoda Valentina Lebana, upok. e. kr. ueitelja, lastnika zlatega križca za Šolske zasluge itd., spremili k zadnjemu počitku. V (i o rici, dné 1. aprila 1882. (208) Žalujoči ostali. Zahvala. Za obeno, blago sočutje in udeležitev pri pogrebu naše pivljiiMjene, nepozabljivo hčerke in vnukinje JOANICE, za mnoge darovane krasne vence, izrekamo ginjeni vsem soroduikom, prijateljem in znancem svojo naj-gorkojšo in presrčno zahvalo. Dolenji Logatec, dne 2. aprila 1882. ) Rodbina Marguč-Brus. Zahvala. Za toplo sočutje in obilo spremstvo pri pogrebu nepozabljive ANTONIJE, za krasne darovane vence, izrekam vsem, posebno pa g£. nosilcem veucev in pevcem, najprisrčnejšo zahvalo. Št. Vid nad Vipavo, dne 30. marca 1882. Marija Vrtovec, mati. (210) Filip Vrtovec, Marija Vrtovec, brat. sestra. Zahvala. Za vsestranske dokaze presrčnega sočutja mej boleznijo in o priliki nenadomestljive zgube naše drage in preljube matere, oziroma tašče in staro matere, gospe Frančiške Weiglein, vdove c. kr. poštnega oskrbnika, izrekajo podpisani najtoplejšo zahvalo za krasne venco in mnogobrojno spremstvo na pokopališče vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, preče-stitej duhovščini, p. D. gg. uradnikom, zastopnikom mest Črnomlja in Metlike, uradnikom (iradaške ru-darnice, pevcem in pevkam, kakor tudi slavnej po-žarnej brambi črnomeljskej. V Crnomlji, dne 31. marca 1882. (207) Žalujoča rodbina. Zahvala. Za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu gospe BARBARE KOGL izrekamo vsem č. udeležnikom ter tudi č. darovalcem lepih vencev najtoplejšo zalivalo. (209) Žalujoči ostali. Št. 4396. Razglas. (214—1) Dne 17. aprila t. I. dopoludne ob 10. uri se bode pri podpisanem magistratu mestna kopelj v Koleziji za leto 1882. po očitnej ustnej dražbi v najem oddala. To se javno razglasi s pristavknm, da se pogoji dražbe tukaj izvedo da se pa do dneva ustne dražbe tudi pismene ponudbi- sprejemajo. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 27. marca 1882. Župan : L a s c h a n. Na hitro je na prodaj harmonika (Fusstiariiion i k n) z izvrstnim glasom in močna. Več o ceni pove ti. Alojzij »laklic, (205—1) v Smartinem pri Litiji. Učenec, star 13—15 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v prodajalnico z mešanim blagom A. ttrajgerja v Postojni. (206—1) fl a,n i uij zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj nmetalne zobe in zobovje dobro in broz bolečin. (77—16) moško starosti 30—40 let, neoženjen, dobro izurjen in s po-trohnimi lastnostmi za vodstvo večje prodajalnico z mešanim blagom večjega kraja na Notranjskem se sprejme pod dobrimi pogoji. Ponudijo sprejema iz prijaznosti .1. W. Ntedrj « V LJubljani. (202—2) Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bo lezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, alabl želodec, smrdečo sapo, napihne-nje. klalo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da ae ne nareja pesek ln pšeno ln alez, zoper zlatenioo, gnjns ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), -zoper krč v že-lodol, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. G-lava a. xalogra,: Lekar C. Brady* Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako so rabi, stane gear .7.5 kr. -aje- Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergman n. V Post o j ni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kimniku: lekar Josip Močnik. Ker so v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisncno besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—31) Tujci: 31. marca. Pri Slonu: Krisper iz Gradca. — Sobieczky iz Pulja. — Krampratb iz Karlovega mira. Pri Malici: Reghem z Dunaja — Erker iz Pres-burga. Pri avstrijskem cc-sarji: Vrankovič iz Pras-bert*n. Umrli no v LJubljani: 29. marca: Barbara Kogl, c. kr. ascaorjeva vdova, 65 let, Kongresni trg št. 14. — Meta Brajer, mestna ubo-žica, 84 let, Soteska št. 6, za starostjo. 30. marca: Jožef* Indof, železniškega kondukterja sin, 1 mes., Krojaško ulice št. 1, za božjastjo. — Anton Skarja, dninar, 27 let, Kravja dolina št. 11. — Jože Mr-lak, čevljar, 29 let, Rožne ulice št. 8, za plučnico. — Miha Kovic, gostačev sin, 1 leto in 11 mesecev, Poljanska cesta št. 18, za j etiko. 81. marca. Marija Nedved, uradniškega slugo vdova 73 let., Uiice na grad št 2. za starostjo. Taj. dvor. svet. prof. H. pl. FEHLING-a mnenje: ,,Fran Josipova" grenka voda prekosi Friedrichshalsko 4krat, Ilnngadg Jano-sko a ti, Pi'dnsko z 0'^%, kakor tudi r.se znane grenke vode po vsebini vplivnih delov in izredna vplivnost najde tndi, kar je po zdravniških avtoritetah konstatirano, v mojej kemionej analizi W0J dokaz in razlago. V Stuttgartu, meseca marca 1882. Dobi se v zalogah milnic. Fran Josipa grenka yofla. Knjižice pri odpošiljavnej direkciji v Budapešti. Velike izgube, katere je velika loa*loaHl ****** *Mn* ta ©t««t \J. Kl. BX Ol IM MIHI I >KI Jll ct3r:K „p01.ablja se dobro za krmljenje pri rednem polaganji vsled večletnega isknstva, če živina ne je rada, èe Jej manjka mleku, za zboljšanje mleka, kot préservât iv dihalnih in prebavljalnih težav podpira isti zelo naravno nasprotovanje živalij pri kužnih vplivih in zmanjša inklina-cijo k h 111 - • I i k i in klanju. C. kr. priv. restitucijski flujid (/aiiivalna voda) z-a I, Kot krepilo pred in po velikem trudu, kakor tudi kot podpiralno sredstvo KlilljC/. pr¡ zdravljenji vnanjih poškodovanj, protina, trganja, pri zvitji, trpkosti žil in kit itd. — 1 steklenica gld. 1.30. (Eie pravo, če je vrat steklenice z rudeélm papirnatim odrezkom zaprt, ki nosi moj facsímile in moja varstveno znamko.) |/n{ b-i*p*rk¡l¥i» 1 i*ni*i za konje in govedo, da se zmedlele živali zopet JVUI, KI t J » 111 l«l KI III«1 pomorejo in da se hitreje redé. — Zabojček à gld. 6 in gld. 3 in v zavitkih à 30 kr. Kot vaselina konjskim kopitom X.^N°Sïîa' Klej Z10,» poltnlm boleznim domaČih živalij.— 1 kosi-%J lili V idilo lili IU trena gkatljica á 100 gramov 80 kr., — 1 kositrena Skatljica à 300 gramov gld. 1.60. Pravi dobó se gori imenovani preparati pri naslednjih prodajalnicah : V Ljubljani: W. Mayr, lekar; J. Swoboda, lekar; H. L. Wencel. V Loki: Karol Fabiani, lekar. V Celji: A.Marek, lekar; J.Kupferschmied, lekar; Karol Krisper; Fran Janesch. V Krškem: F. Bohmsches, lekar. V Kranj i: Karol Savnik, lekar; Karol Puppo. V Wietingu: W.König. K.i/.en teh bo zaloge v vseh mestih in trgih v kronovinah, katere se časih po listih oznanjajo. Kdor mi skaže ponarejalca moje zavarovane znamke, da ga morem tožiti, dobi odškodnine do 500 gld. (216—1) Izdatelj in odgovorni urednik Makao Ar mir., Lastnina in tisk »Narodne tiskarne". 1506