S prizori iz vseh filmov o Harryju Potterju! www.paninigroup.com »In zakaj mu ti ne pišeš?« me je enkrat vprašala Klara Jasna. Nisem ji odgovorila, saj je bilo jasno. Jaz sem svoje povedala, na potezi je bil on. »Ti pa tvoj ponos.« (In ce koga zanima, ona je svoji simpatiji vsak teden napisala: Kako si?, a nikoli ni bilo odgovora. Zato se nisva in enkrat, ko sem bila že itak do vratu v zdrizu, me je zjutraj na telefonu pricakalo še eno presenecenje: na družabnih omrežjih so izginili vsi Amirjevi profili. Me je blokiral?? Priznam (to pa cisto zares), vzelo mi je sapo. Nekaj je, da clovek obstaja, a noce imeti stika s tabo. Toda ko niti sam vezi, kot bi ti odrezali roke in noge, je to najbrž še kar razumljivo – naenkrat si invalid. Lahko bi se kvecjemu prežarcila, ampak to je bila grozljivka, ne znanstvena fantastika, in tudi mami je imela kaj malo razumevanja za moj nenadni hendikep. Rekla je, da mi ne bo napisala opravicila in da za dva ovinka ne bo jemala avta iz nisva zedinili, kaj je boljša izbira.) ˆ pisati, niti ce bi mu hotel … je tako, kot Sok bi ti odrezali noge in roke, žal pa ne tudi Ni me sram priznati (no, v resnici možganov. Znajdeš se v peklu lastne me je, ampak se takole domišljije, kjer nate nenehno prežijo lepše sliši), da sem se valjala negotovost in strahovi, pri cemer ni v samopomilovanju, dokler nikjer stikala, da bi v vso to temo nisem bila povsem prekrita usmeril vsaj snopic svetlobe. ne moreš vec imeti stika z njim, ko ne garaže, naj grem peš, saj imam noge (ko veš, kaj se mu dogaja, in mu ne moreš bi le ona vedela). Tako mi ni preostalo z njim kot kakšna blatna, sluzasta pošast. Ta rec se te prav nagravžno prime, lepka je in zdrizasta, in preden se zaveš, si je poln do zadnje luknje, pa ce se še tako razcesavaš, preoblaciš in si nanašaš blešcilo. In Ko te kdo blokira, ti vzame upanje. In potem je okoli tebe le še crnina. Konec Tistega dne sem se s težavo spravila v šolo. Ce je rezanje komunikacijskih drugega, kot da sem se po vseh štirih (ali kar je pac od njih ostalo), odplazila k pouku. Tam pa zadnji šok. Amirja ni bilo nikjer. Ni ga bilo pred vhodom, ne v avli, ne na hodniku, ne pri omaricah, nikjer sploh. Mogoce je zbolel. Priznam (presneto, danes marsikaj priznavam), da me je to po svoje pomirilo. Pomislila sem, da ima morda kakšno bolezen, zaradi katere je moral izklopiti internet in ni smel v šolo. (Verjamem, da zveni privošcljivo, in najbrž sem zaradi tega grozen clovek, ampak takrat sem se oklepala sleherne bilke, da bi sama preživela.) Samo potem je okoli vogala pridrvela Klara Jasna in zavpila: »Si slišala?« Posmehnila sem se. »Dereš se, cela šola te sliši.« »Koza, nisem mislila mene,« je zavila z ocmi. »Govorim o Amirju.« Za hip se mi je ustavilo srce. »O Amirju?« Medtem ko sem cakala, da Klara Jasna spet odpre usta, je iz mene odtekalo življenje. Svet je izgubljal barve, podobe so se popacile in okolica je bila en velik zmazek. Pricakovala sem, da se bom zdaj zdaj onesvestila, morda celo umrla. »Amirja ni vec na šoli,« je koncno izdavila in jaz sem potrebovala še nekaj sekund, da sem razumela, kaj je rekla. »Kako to misliš?« sem se morala prepricati. »Starši so ga izpisali iz šole. Ana mi je povedala, ker je njegova soseda. Preselili se bodo nazaj v Bosno.« Amir se bo preselil nazaj v Bosno. Amir se bo preselil nazaj v Bosno. Amir se bo preselil nazaj v Bosno. Toliko casa bom morala ponavljati, da bom dojela. • 17 ali kdo ima pravico se imenovati invazivka V zadnjem casu lahko v medijih preberemo in slišimo veliko o nutrijah na Ljubljanskem barju in o nasprotujocih si mnenjih o tem, ali jih je prevec in kolikšno škodo povzrocajo. Z novimi spoznanji o razvoju in prilagodljivosti vrst smo postali izjemno obcutljivi za vrste, ki smo jih poimenovali invazivke. Da jih lažje prepoznamo, smo sestavili definicijo invazivnih vrst. Po njej so invazivne vrste, ki so vseprisotne, imajo izvor izven kraja pojavljanja, na novo okolje delujejo škodljivo in najpomembnejše: v novo okolje jih je prinesel clovek. S prav tem zadnjim delom definicije smo sami sebe izkljucili iz seznama invazivk, saj smo se iz rodne Afrike po vsem planetu naselili povsem sami. Ceprav po našem lastnem opisu ne ustrezamo definiciji invazivke, pa smo ultimativni vsiljivci, saj je naš škodljivi vpliv na planet najvecji od vseh vrst, ki so se kadarkoli razvile. Kljub vsemu invazivnim vrstam napovedujemo že vnaprej na neuspeh obsojene vojne in bitke na razlicnih frontah. Pri tem pa pozabljamo dvoje: na kljuc definicije, da smo jih v okolje, kjer jih nocemo, prinesli sami in da smo to vojno na globalni ravni že zdavnaj izgubili. Nutrije se hranijo s školjkami in Nutrija je velik glodavec polži ter s koreninami vodnih Nutrija spominja na veliko podgano in rastlin, iz rastlin lahko celo gradijo je z njo tudi v sorodu. Celotno, do 60 cm lebdece splave. dolgo in do 9 kg težko telo, prekriva grob rjav kožuh, pod katerim ima sivo Družabna polvodna žival poddlako. Ima okrogel, 25 do 40 cm dolg rep. Oci ima visoko na glavi. To ji Nutrije živijo v kolonijah, v katerih sta zagotavlja dober pregled okolice iz trave od 2 do 13 živali. Kolonijo po navadi ali iz vode, v kateri preživi vecino casa. sestavlja odrasel samec in številne Ima majhna ušesa in oranžne zobe. samice z mladici. Samice imajo dve do 18 • koreninami vodnih in obvodnih rastlin spodkopava tla. tri legla na leto in v vsakem leglu pet do devet mladicev. Spolno dozorijo že pri štirih mesecih, parijo pa se lahko že dva dni po kotitvi. Vse to zelo prispeva k izjemno velikim in narašcajocim populacijam nutrij. Življenjski prostor nutrij so sladkovodna mocvirja; ceprav redko pa jih vseeno najdemo tudi v slanih mocvirjih. Svoje brloge si gradijo v bližini jezer ali vodnih kanalov, vcasih pa se naselijo v opušcene rove bobrov ali pižmovk. Nutrije v naravi živijo okrog šest let, v ujetništvu pa do deset. Od kod so k nam prišle nutrije? Nutrije so doma v mokrišcih Južne Amerike. Zaradi lepega kožuha so jih za potrebe modne industrije v tridesetih letih prejšnjega stoletja zaceli gojiti na številnih farmah po vsem svetu. Nekatere so s teh farm ušle in se od tam razširile ter izjemno namnožile v lokalnih mocvarah. Zakaj ne maramo nutrij? Nutrije pri hranjenju kopljejo v tla in s tem tako zelo unicujejo vegetacijo, da povzrocajo erozijo tal in poškodbe na jezerskih in recnih bregovih. Zaradi izjemno hitrega vecanja populacij nutrij in njihovih prehranjevalnih navad v resnici invazivno ogrožajo ekosistem, v katerem živijo. Nutrije pa so tudi gostiteljice številnih zajedavcev in povzrociteljev bolezni, vkljucno s trakuljami, jetrnimi metljaji, glistami in bakterijskimi povzrocitelji tuberkuloze. In kako naprej? Populacija nutrij je pri nas prevelika, ce si to priznamo ali ne. A zanjo gotovo niso krive nutrije, temvec, tako kot v številnih primerih, naše nespametne odlocitve in želje. Ne glede na vse ukrepe, ki jih bomo uporabili za zmanjšanje števila nutrij, bodo nutrije zelo verjetno ostale prebivalke našega Ljubljanskega barja in mocvirij po vsem svetu. Se pa na primeru nutrij lahko nekaj naucimo, pa ceprav nam gre tovrstno ucenje zelo slabo – ce našega okolja ne bomo varovali in skrbeli za domaco biotsko raznovrstnost, izvornih življenjskih okolij naši zanamci ne bodo poznali. Besedilo: dr. Timotej Turk Dermastia | Fotografije: Wikipedia, Shutterstock Družina tasmanskih tigrov v živalskem vrtu v Hobartu na Tasmaniji leta 1910 Niso vse živali umrle v casu dinozavrov Svetovi, ki so jih kolesja evolucije in nak­ljucja zdrobila v prah, so postali svetovne filmske uspešnice, kot je npr. Jurski park. Tudi mene so tovrstni svetovi in njihovi prebivalci navduševali od mladih nog in želel sem vedeti vse o izumrlih dinozavrih, mamutih, orjaških praprotih in kacjih pas­tirjih. Ena mojih najljubših »izumrlih« živali pa je bil od vedno tasmanski tiger. Vrsto je iztrebil clovek z nacrtnim lovom; zadnji znani tasmanski tiger pa je poginil leta 1936 v živalskem vrtu v Hobartu na avstralskem otoku Tasmanija. Ce je nekaj podobnotasmanskemu tigru, ni nujno, da to tasmanski tiger tudi je Ceprav je vrsta razglašena za uradno izumrlo, pa številni nav­dušenci nad tasmanskimi tigri še vedno porocajo o srecanjih z njimi tako na Tasmaniji kot tudi na avstralski celini. Vecino teh opažanj znanstveniki zlahka ovržejo kot divje pse, dinge ali li­sice. Vendar pa nekatera od opa­žanj prihajajo tudi od ljudi, ki se spoznajo na divje živali Avstralije ali pa so cuvaji v tamkajšnjih na­ravnih parkih. Na podlagi takih porocil so znanstveniki v zadnjih 40 letih organizirali že številne odprave, da bi tasmanskega tigra ponovno našli – a do zdaj brez uspeha. Morda pa res še živi? Nedavno sem tudi sam sodeloval pri iskanju in potrjevanju obstoja tasmanskega tigra, saj je eden od avstralskih samostoj­nih raziskovalcev stopil v stik z mano. V Gippslandu, podrocju avstralske zvezne dr­žave Victoria, kjer naj bi tasmanskega tigra veckrat opazil in od koder prihaja najvec opažanj, je iz ograje za živino nabral nekaj dlak, za katere je obstajala možnost, da so last tasmanskega tigra. Moja naloga je bila, da z mikroskopom in s pomocjo genetske analize ugotovim, ali mu dejansko pripa­dajo. Zapis dedne snovi DNK tasmanskega tigra je shranjen v javno dostopnih bazah in te podatke lahko raziskovalci primerja­mo z na novo pridobljeno DNK. Tako sem podatke iz baze primerjal z DNK, ki sem jo pridobil iz dlak. Dlake sem pregledoval tudi pod mikroskopom in rezultate primerjal z mikroskopskimi opisi dlak tasmanskega tigra v znanstveni literaturi. Žal sta obe moji analizi pokazali, da so dlake pripadale Upanje ostaja Kljub neuspeli potrditvi, da bi dlake pripadale tasmanskemu tigru, pa smo pokazali, da je tovrstna analiza mogoca, in sodelovanje z avstralskimi raz­iskovalci se nadaljuje. Morda pa se tasmanski tiger res še kje skriva in morda ga odkrijemo prav mi na Nacionalnem in­štitutu za biologijo v Sloveniji. Ne glede na vse pa moramo ljudje bolje skrbeti, da živali in rastline ne bodo vec izumi­rale zaradi naše neumnosti in pohlepa. 20 • Fotografije: Shutterstock njim, kako skrbeti zanj, kakšno hrano mu devati, bivališce, ali ga vzamemven iz kletke, kdaj pocistiti kletko, ali so glasni, ali te ugriznejo, kako jih nauciš govoriti, ali ga lahko imam, ceimam doma macko, koliko stane, kje ga kupiti ... Prosim, ce mi napišeš cimvec o njem in ce je težko skrbeti zanj ... Hvala za odgovore. ;) Parrot Lover, 14 let Živijo! Afriškega sivega papagaja bolj poznamo pod imenom sivi žako. Je zelo priljubljen, Živijo, vendar pa zaradi oskrbe sodi med bi rekla, da gre za staro kokoš. Žal je tako, da zahtevnejše ptice, saj zahteva veliko doma imam dve grški želvi (samca) se kokoši redko zdravi, razen ce zboli celot­ in eden je star 5 let, drugi pa je okoli pozornosti. V ujetništvu lahko živi do eno leto mlajši. Najprej sta bila skupaj na jata. Predlagam ti, da poskušaš sosede 50 let, ima izjemno sposobnost govorjenja opozoriti na njeno stanje, saj mogoce ne vesela, zdaj pa se grizeta do krvi in vedo. Lahko, da ji bodo potem pomagali. nastajajo rane in me skrbi, kaj naj in oponašanja razlicnih zvokov ter je naredim, da bosta spet prijatelja. zelo družaben. Sivi žako potrebuje veliko kletko, ki jo je treba opremiti s preckami, Upam, da mi lahko odgovoriš, inhvala Živijo! Obicajno je tako, da se samca, ki živita skupaj, na zacetku razumeta. Pozneje, ko spolno dozorita, pa se zacneta bojevati, ker šcitita svoj teritorij ali ce se jima pridruži samica. Predlagam ti, da ju lociš, da pre­preciš nadaljnje poškodbe. Živijo, sem zelo velika oboževalka kokoši. Ampak sem pri malo nesramnihsosedih opazila, da imajo kokoš, ki jeslepa in oni to verjetno vejo, ampak jih prav nic ne briga. Pred sosedovo in Moja macka bruha vsake 2–3 dni in starši je ne želijo peljati k veterinarju zaradi de­narja ... Menim pa, da je nekaj narobez njo, ker ni navadno, da tolikokrat bruha ... Macka je stara 2 leti in pol in je sterilizirana ... Kaj naj naredim? Lovehorses, 13 let Pozdravljena! Prav imaš. Ni normalno, da tvoja macka bruha tako pogosto. Seveda bi jo morali peljati k veterinarju. Ce bo macka bruhala še naprej, bo hujšala, ne bo dobila potrebnih hranil, vitaminov in mineralov, zato lahko še bolj zboli. Sama lahko poskusiš zamenjati hrano, ce ji morda ta, s katero jo hraniš sedaj, ne odgovarja. Ce je macka zunanja, ima mogoce kakšne crevesne zajedavce, zaradi cesar bi tudi lahko bruhala. Pri veteri­narju lahko kupiš ampule ali tabletke, kar ne bo drago. Ce bo po vsem tem še bruhala, pa bi jo res morali peljati k veterinarju. Hej, mene pa zelo zanimajo papagaji. Še posebej afriški sivi papagaj. Baje znazelo dobro govoriti in je zelo inteli­ raznimi igrali in plezali. Prehrana naj bo cim bolj raznovrstna in raznolika tudi po barvi in obliki. Mešanico žit, kot so pšenica, oves in proso, lahko dopolnimo s svežim sezonskim sadjem in z zelenjavo, obcasno pa ga lahko pocrkljamo tudi z orehi, mandlji, semeni soncnic in arašidi. Pri tem je pomembno, da papiga iz ponujenega obroka ne bo izbirala le najljubše hrane – navadno so to ravno orešcki, ki pa lahko v cezmerni kolicini škodujejo njenemu zdravju. Sivi žako je glasen. Ce ni dobro udomacen in vzgojen, te lahko kljune, kar je lahko nevarno, saj ima zelo mocan kljun. Lahko ga vzameš iz kletke in mu po prostoru namestiš razlicna plezala in igrala. Kletko mu pocistiš, ko je umazana. Ce imaš macko, bi bilo treba opazovati, kako bi se ta obnašala do tako velikega papagaja. Mogoce bi se ga bala, obstaja pa tudi nevarnost, da bi ga poskušala napasti, saj za macko še vedno predstavlja plen. V tem primeru ne bi smela biti skupaj v istem prostoru. Sivega žakoja je najboljše kupiti pri rejcu teh ptic, saj jih že od majhnega rocno hranijo in navajajo na cloveški dotik. So pa lahko precej dragi. Papigo naucimo govora tako, da se z njo veliko pogovarjamo in besedo, ki jo želimo nauciti, cim veckrat ponovimo. • 21 Besedilo: Irena Duša Cloveška vrsta ni cilj evolucije, prej ponesrecen ovinek Na Zemlji živi približno devet milijonov razlicnih vrst, od enocelicnih organizmov do ljudi, ki si radi predstavljamo, da smo višek evolucije. Konec koncev imamo zelo zapleteno telo in še bolj zavidljive možgane. Ce bi imela evolucija cilj, bi bil ta verjetno ravno clovek. Tako nekako logicno sklepamo. A kot je ugotovil že Charles Darwin, naravna selekcija ne gre v nobeno vnaprej doloceno smer, vcasih stvari zakomplicira, drugic jih poenostavi. Sodobni biologi se sicer strinjajo, da so najbolj zapleteni organizmi v zadnjih štirih milijardah let postali še bolj zapleteni, a ker je vecina živih bitij preprosta, je do kompliciranja najverjetneje prišlo po nesreci. Da bi preverili svojo teorijo, so se spravili na okostja sesalcev, natancneje na njihove hrbtenice. Te imajo razlicno število vretenc, ki so lahko oblikovana za razlicne naloge, in tako imamo na primer vratna, prsna, ledvena, križna in trticna vretenca. Bolj ko je vrsta zakomplicirana, torej »razvita«, vec vretenc ima in bolj so ta specializirana za razlicne naloge. Številni sesalci imajo v tem pogledu zelo zapleteno hrbtenico, poleg nas na primer kiti, netopirji, glodavci, zveri in seveda primati oziroma velike opice. Po drugi strani imajo relativno preprosto hrbtenico sloni, nosorogi, lenivci, morske krave, pasavci, zlati krti in kljunaši, pa so vseeno cisto zadovoljni. Rezultati raziskave so torej pokazali, da razvoj (vsaj evolucijsko) res razumemo povsem napacno kot hojo po stopnicah navzgor. V resnici bi morali namesto o razvoju govoriti o spremembah, ki so precej bolj nakljucne. Mogoce nam bo to pomagalo, da bomo tudi v življenju manj komplicirali, se pustili veckrat presenetiti in si predvsem zapomnili, da ima narava preproste rešitve naceloma raje od kompliciranja. Fotografija: Shutterstock Pravzaprav ni cudno, da imamo o sebi tako visoko mnenje, saj nas že v šoli ucijo, da smo »sesalci (znanstveno ime Mammalia) najvišje razviti razred vretencarjev in s tem tudi najbolj razvite živali«. 22 • Skrivnostni vprašaj na nebu Vesoljski teleskop Jamesa Webba je ujel cudovit portret dveh nastajajocih zvezd, oddaljenih 1470 svetlobnih let. A pod osupljivim dogajanjem na nebu je marsikdo opazil nenavaden »vprašaj«. Slika je hitro zaokrožila po družbenih medijih in sprožila debate o tem, kaj nam sporocajo vesoljci. Kaj pa je vprašaj v resnici? »Vsekakor ni zvezda v Rimski cesti,« pojasnjuje fizik Matt Caplan. Zvezde imajo zaradi robov ogledal teleskopa vedno krake, takšne, kot jih rišemo na slikah. Barva vprašaja izdaja, da je zelo dalec, verjetno vec milijard svetlobnih let. Poleg tega je jasno, da gre za dve telesi, eno ukrivljeno in eno okroglo, ki je pika na dnu vprašaja. Telesi sta lahko povsem nepovezani in sta se le znašli v primernem kotu, možno pa je tudi, da gre za dve galaksiji, ki se bosta zdaj zdaj združili. Nevroznanost potrdila, da je pozabljanje koristno Pozabljanje je v bistvu samo drugacen nacin ucenja, so pokazali rezultati preizkusov, ki so jih celo lansko leto izvajali na Inštitutu za nevroznanost na Irskem. Hoteli so preizkusiti teorijo, da pozabljanje možganom omogoca prilagajanje odziva na spremembe v okolju. Takole so sklepali: »Nekatere spomine moramo pozabiti, da ostanemo prilagodljivejši. Ce Poskusi (na miškah) so bi si zapomnili tudi tiste izkušnje, ki niso pomembne za dobro pokazali, da spomini v pocutje v trenutnem okolju, bi v možganih nastala gneca in možganih sicer ostanejo, le bi težje sprejemali dobre odlocitve.« Vsaj to si zapomnite kot aktivirati jih ne moremo. izgovor, ko boste kaj »pomembnega« pozabili. V londonskem živalskem vrtu so stehtali vse živali Od najmanjšega paglavca do najvišje živali in vseh 14.000 stanovalcev vmes. To sicer pocnejo vsako leto in tako spremljajo zdravje živali na dolgi rok. Tehtajo in spremljajo jih sicer tudi med letom, enkrat letno pa iz tega naredijo cel cirkus. Med drugim na ta nacin odkrijejo tudi marsikaterega mladicka v nastajanju. A tehtanje in druge meritve niso vedno preproste in oskrbniki se morajo kar znajti. Sajmirije so tako na tehtnico zvabili s priboljški, medtem ko so pri pingvinih izkoristili njihovo ljubezen do stanja v vrsti in tehtnico preprosto postavili tja, kjer jim zjutraj strežejo zajtrk. Pingvini so se drug za drugim pridno postavili nanjo. Najtežja od vseh živali je bila s 750 kg letos žirafa Maggie, najlažja pa mravlja, ki je tehtala 5 mg. Vsaj pri mravljah so si nalogo malo Prvic so se tehtanja udeležili samec zahodne nižinske gorile Kiburi, ki je poenostavili, stehtali so celo kolonijo v živalski vrt prišel novembra lani, in mladica sumatranskega tigra Zac in in težo delili s številom mravljic. Crispin, ki sta pred kratkim praznovala prvi rojstni dan. • 23 (@andrazontar) Andraž Žontar je simpaticen 24-letnik, ki prihaja iz Škofje Loke, navdušil pa nas je s svojim ustvarjanjem vsebin za TikTok, v cemer je pravi mojster. Njegovi videi so zabavni, pristni in nabiti s pozitivno energijo, ki jo boste zacutili tudi ob TikToku še ne sl spozna Živjo, kako si kaj? Zdravo pilovci, kljub temu, da je moj najljubši cas sicer poletje, saj obožujem morje, sem super! Imaš rad jesenske dni? Kako jih preživljaš? Rad imam jesenske dni, dokler še ni tako hladno, da bi potreboval zimsko bundo, in sem lahko oblecen v pulover in usnjeno jakno. Te dni vecinoma preživljam cas s punco Brino. Rad tudi preberem kakšno dobro knjigo ali pa pogledam kakšen film, najraje kakšnega, ki sem ga videl že 100-krat. Rad se družim tudi z necakoma Petrom in Ano, ker se imamo skupaj res super. Ce imam kakšen vikend prost, pa rad skocim v hribe, pred kratkim sem bil na Ratitovcu. Kako bi se opisal s tremi besedami? Deloven, vesel, radoveden. Na TikToku imaš zavidljivo število sledilcev. Kako se je zacela tvoja TikTok zgodba? Moja TikTok zgodba se je zacela iz radovednosti. Naložil sem si aplikacijo, a nisem objavljal nobenih vsebin, samo gledal sem jih. Nato pa me je nekega dne v službi prešinilo, kaj, ce bi objavil nekaj svojega. Tisti dan sem naložil prvo objavo in niti malo mi ni žal, da sem se odlocil stopiti iz obmocja udobja. S tem se je v mojem življenju zacela nova zgodba. Velika prelomnica na moji TikTok poti je bila tudi, ko sem zacel objavljati videe s svojo papigo Žano, ki je mojim sledilcem zelo všec. Je TikTok danes tvoja služba ali prosti cas? Danes bi težko rekel, da je TikTok samo moj prosti cas, ker mi ustvarjanje vsebin ne le zase, temvec tudi za podjetja vzame veliko casa. Snemanje je dolg proces, ampak uživam v vsaki minuti. Je pa za tem ogromno dela, ki ga ljudje ne vidijo: ideja, snemanje, odgovarjanje na e-pošto, urejanje vsebin, odgovarjanje na komentarje ipd. Kako si se naucil ustvarjanja videov? Preizkušal sem razlicne aplikacije, veliko prebral in si ogledal številne tutoriale. Ogromno pa sem se naucil 24 • tudi sam, ko sem se preprosto igral s TikTokom. Kakšen je po tvojem mnenju recept za uspeh na TikToku? Za uspeh na TikToku moraš ustvarjati vsebino, ki je zabavna, poucna ali enostavno zanimiva. Predvsem pa moraš ostati pristen, torej tak, kot si tudi takrat, ko kamera ugasne. Kakšna meniš, da bo prihodnost TikToka? Glede na to, da so se TikToku v zadnjem letu pridružila razlicna podjetja, menim, da bodo vsebine še naprej zanimive. Samo ustvarjalnosti nam ne sme zmanjkati! Katere tiktokerje rad spremljaš? Veliko jih rad spremljam. Izpostavil bi Tejo Muhic, Liljanxa, Emo Jagric, Ano Macic Kotnik in pa Benija Kunsta. Ti gre TikTok kdaj na živce in zakaj? Zaenkrat ne, se pa kdaj zgodi, da cutim pritisk, da moram za sledilce, ki me redno spremljajo, naložiti novo objavo, kar pa je vcasih ob zelo napornem urniku kar izziv. Kakšen si bil v osnovnošolskih letih? V osnovni šoli sem bil karakterno in vizualno cisto drugacen, kot sem danes. Imel sem dolge lase, pocesane na stran, in bil sem zelo zelo tih. Kar pa je cisto nasprotje mene danes, ko imam kratko frizuro in me je težko ustaviti, ko zacnem govoriti, hehe. Kaj rad pocneš v prostem casu? Prosti cas najraje preživljam z najbližjimi. Rad tudi mešam koktejle ali pa klepetam ob kavici. Vsake toliko si privošcim tudi kakšno žurko, da se sprostim. Kakšni so tvoji nacrti za prihodnost? službo, v kateri bi se ukvarjal z digitalnim marketingom, saj se bom lahko v tem poklicu vsak dan kreativno izražal. Še naprej bom ustvarjal za TikTok, ker mi je tako prirasel k srcu, da bi se od njega težko locil. Ob tem pa bi z veseljem še kakšen dan delal tudi v šanku, kar sem pocel do zdaj, saj sem v tem dober in to rad delam. Kakšen je tvoj življenjski moto? Glasba Besedilo: Matevž|Fotografija:arhiv Pila Amala Ratna Zandile Dlamini z umetniškim imenom Doja Cat je znana ne le po uspešni glasbeni karieri, temvec tudi po tem, da je brez dlake na jeziku in rada šokira. Spomladi je recimo na modno prireditev Met Gala prišla oblecena in nalicena v macko, na vprašanja novinarjev pa je odgovarjala z »mjav«. Pred kratkim je izdala cetrti studijski album Scarlet, s katerim se vraca k raperskim koreninam, z njega pa so do zdaj izšli trije uspešni singli –Attention, Paint the Town Red in Demons. Trenutno pridno nastopa na razprodanih koncertih v Ameriki, 21. oktobra pa bo praznovala 28. rojstni dan. Vse najboljše. Scarlet je bil glavni namen izdaje zaslužiti cim vec denarja: »Navelicala sem se ustvarjati pop Pesmi na najnovejšem albumu so v glav­ pesmi. Pop me vec ne navdušuje. Z novim nem v stilu rapa, hip hopa in r'n'b-ja. albumom sem se bolj poglobila vase, na Sama je precej kriticna do svojih prejšnjih dan pa so prišle temacnejše teme, ki jim bolj albumov, ceš da sta bila prevec pop in da ustrezajo žanri, kot so rap, hip hop in r'n'b.« Dobri in zlobni komentarji Nekateri Dojo castijo kot vsestransko umetnico, drugi pa pljuvajo po njej. Sama o tem pravi: »Menim, da si zaslužim ljubezen in spoštovanje od tistih ljudi, ki jih ljubim in spoštujem tudi jaz. Mnogi mislijo, da me poznajo, ker sem javna oseba, in na družabnih omrežjih o meni objavljajo tudi zelo grde stvari. Nic nimam proti konstruktivni kritiki, pljuvanje po javnih osebah na spletu pa je zares grdo. Osredotocam se na odzive ljudi, ki podajajo mnenja brez zlobe. Zelo spoštujem tiste, ki se zavzamejo in borijo proti trpincenju internetnih trolov. Najbolj sem bila ganjena, ko so me oboževalci branili pred zlonamernimi komentarji.« Prihodnji projekti Doja: »Glasba je in vedno bo moja prva ljubezen. Poleg tega se želim preizkusiti kot modna oblikovalka in imeti svojo linijo licil. Tudi igranje me je vedno privlacilo, tako da bi z veseljem sprejela vlogo v kakšnem dobrem filmu, seriji. Najraje imam akcije in komedije.« 26 • Besedilo:Matevž|Fotografije: arhiv Pila David Guetta, Anne-Marie, Coi Leray: Baby Don’t Hurt Me Legendarni francoski didžej in producent David Guetta je ponovno združil moci z britansko pevko Anne Marie in ustvaril plesni komad Baby Don't Hurt Me, ki je zelo primeren za zabave. Tokrat jima je pomagala še ameriška raperka in pevka Coi Leray. Pesem je sicer priredba istoimenskega hita iz devetdesetih let, v originalu, ki je še vedno zelo poslušljiv, pa ga je odpel trinidadski Nemec Haddaway. David tako uspešno nadaljuje s priredbami hitov iz devetdesetih – lani je na primer z Bebe Rexha navdušil s hitom I'm Good (Blue). Zanimivosti: . Pri pisanju pesmi je sodeloval Ed Sheeran. . Anne-Marie je poleti izdala tretji studijski album Unhealthy, ki je bil uspešen predvsem v njeni rodni Veliki Britaniji. Z njega so do zdaj izšli trije singli, in sicer Sad Bitch, Psycho in Unhealthy. . Tudi Coi Leray je poleti izdala drugi studijski album. . David je do zdaj prodal 10 milijonov albumov in 65 milijonov singlov. Poleg tega so bile njegove pesmi predvajane kar 14-milijardkrat. Sobo si lahko opremite s posterji Primoža Rogljica, Doje Cat, Harryja Potterja, Joker Out in koale. Kaj želiš obesiti na steno? Katera je tvoja najljubša žival? Pa najljubša glasbena skupina, pevka ali pevec? Najljubši športnik ali filmska zvezda? Pošlji svoj predlog na dopisnici (PIL, 1536 Ljubljana) ali po e-pošti pil@mkz.si, s pripisom PILOV POSTER. Predloge zbiramo tudi na www.pil.si. Med predlogi bomo enega izžrebali. • 27 RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana Piše:Nika Osredkar |Fotografija:arhiv Pila Pesmi, ki so vecne Oktobra poslušamo pesmi, ki nikoli ne odidejo v pozabo. Saj veste, to so tiste, ki jih vsi poznajo, se še leta po izidu vrtijo po radiu in vžgejo na vsaki zabavi. Preprosto treba jih je poznati! Preveri, katere vecne pesmi so se znašle na našem seznamu, in hitro poslušaj vse, ki jih še ne znaš na pamet. Queen – Bohemian Rhapsody Bohemian Rhapsody je šestminutna rock-operna balada, sestavljena iz delov, ki so si tako razlicni, da bi lahko bil vsak del svoje pesmi. Ravno zaradi tega je ta pesem tako posebna, dodatno pa jo zacini besedilo, ki je odprto za raznolike interpretacije. Freddie Mercury, pevec skupine Queen, ni nikoli podal svoje, saj si je želel, da bi si pesem vsak razložil po svoje. Ob izidu leta 1975 je bilo težko napovedati, ali bo postala uspešnica, a danes že vemo, da se je vpisala med nesmrtne – še danes velja za eno najbolj znanih pesmi skupine Queen in se redno pojavlja tudi na seznamu najboljših pesmi vseh casov. ABBA – Dancing Queen Dancing Queen je ena najbolj priljubljenih pesmi švedske pop skupine ABBA. Z besedilom in melodijo izraža veselje, ki ga zacutimo, ko se na plesišcu povsem sprostimo in brezskrbno predamo glasbi. Velja za eno najboljših pop pesmi vseh casov in je že takoj po izidu leta 1976 postala velik hit v številnih državah po svetu. Ta pesem bo prava izbira, ce želite na zabavi razgreti plesišce in v prostor vnesti dobro energijo, saj ob njej le malokdo ostane ravnodušen – na noge spravi celo tiste, ki se pretvarjajo, da plesa ne marajo prevec. vi John Lennon – Imagine 1. The Beatles – LET IT BE Tudi pesem Imagine prihaja iz 70. let prejšnjega 2. Cyndi Lauper – stoletja in ima globoko sporocilo. Z besedilom GIRLS JUST WANT TO HAVE FUN slavi idejo o miru, slogi in upanju, cudovite 3. David Bowie – HEROES besede pa spremlja nežna melodija na klavirju. Nic nenavadnega ni, da je postala simbol številnih mirovnih gibanj, s svojim sporocilom pa je 4. Bee Gees – HOW DEEP IS YOUR LOVE 5. Toto – AFRICA navdihnila marsikoga. Tudi John Lennon, sicer clan 6. Elton John – ROCKET MAN skupine The Beatles, je bil velik aktivist in borec 7. Michael Jackson – BILLIE JEAN za mir. Imagine je njegova najbolj znana pesem, tragicno pa je, da je bil leta 1980 umorjen. 8. Whitney Houston – I WANNA DANCE WITH SOMEBODY (WHO LOVES ME) 9. Prince – PURPLE RAIN 10. Bob Dylan – BLOWIN' IN THE WIND • 29 Besedilo:Petra Skrivarnik|Fotografijie:arhiv Pila in glasbenikov Na vrhu domace lestvice so Joker Out s pesmijo Carpe Diem, druga je Nina Pušlar, tretji so Fehtarji, cetrto mesto zasedajo Joker Out s pesmijo Barve oceana, peti pa je Magnifico. Na vrhu tuje lestvice kraljuje Käärijä s pesmijo Cha Cha Cha, druga je Dua Lipa, tretja Miley Cyrus, na cetrto mesto se je uvrstila Olivia Rodrigo, peta pa je Taylor Swift s pesmijo Cruel Summer. Lestvico je postavilo vaše glasovanje. 1.JOKER OUT–CARPE DIEM 2.NINA PUŠLAR–MALO, MALO 3.FEHTARJI–ŠTORKLJE 4.JOKER OUT–BARVE OCEANA 5.MAGNIFICO–NA OBALI 1.KÄÄRIJÄ – CHA CHA CHA 2.DUA LIPA–DANCE THENIGHT 3.MILEY CYRUS–FLOWERS 4.OLIVIA RODRIGO–VAMPIRE 5.TAYLOR SWIFT–CRUEL SUMMER Izbiramo Pilovo najljubšo skladbo! Katera pesem ti je najbolj všec? Lahko glasuješ med naštetimi domacimi in tujimi skladbami, seveda pa lahko pošlješ tudi nove predloge in vplivaš na lestvico! Predlog pošlji do 27. oktobra 2023na dopisnici (PIL, 1536 Ljubljana) ali po e-pošti na pil@mkz.si, s pripisomPILOVA LESTVICAoziroma PILOV POSTER. Glasuješ lahko tudi na spletnih straneh nawww.pil.si. MedprispelimipredlogizaPilovolestvico boChupanagradil5izžrebancev.Med prispelimipredlogizaPilovposterbomo nagradili1izžrebanca. Vec o varstvu osebnih podatkov, nagradah, pravilih nagradnih iger in nagrajencih na strani 5. OGLASNO SPOROCILO • 31 Besedilo: Nika Osredkar | Fotografija: arhiv Pila Green Day je ameriški punk rock band, ki je eden izmed krivcev za to, da je punk rock postal bolj razširjena in priljubljena zvrst. Delujejo že vec kot trideset let in v tem casu so izdali 13 albumov, s cimer so poskrbeli, da so jih vzljubile nove in nove generacije. Po svetu so prodali vec kot 85 milijonov izvodov svojih albumov in prejeli pet nagrad grammy. Koraki do slave Sprva so zavladali na underground sceni in opazilo jih je vec pomembnih glasbenih založb. Že prej so izdali dva albuma, s pomocjo katerih so postali opazni, pod okriljem založbe pa jih je cakal še vecji uspeh. Leta 1994 so izdali album Dookie, s katerega prihaja hit Basket Case. Album je bil Nastanek skupine Skupina Green Day je nastala leta 1986 v Kaliforniji. Ustanovila sta jo prijatelja iz otroštva – kitarist in vokalist Billie Joe Armstrong in basist Mike Dirnt, ko sta bila stara 14 let. Band sta sprva poimenovala Sweet Children, nekaj let kasneje pa so se preimenovali v Green Day. V bandu se jima je pridružil bobnar Al Sobrante, ki ga je kmalu zamenjal Tre Cool. Zasedba je enaka do danes. • Za skupino je znacilen punkerski stil oblacenja in crna licila okoli oci. • Billie Joe je leta 2012 na odru doživel živcni zlom in razbil svojo kitaro. • Na turneje s seboj vzamejo profesionalnega maserja, saj vsi clani skupine obožujejo masaže. • Billie Joe je edini clan skupine, ki je obdržal svoj resnicni priimek. Mikeov pravi priimek je Pritchard, Tre Cool pa nosi ime Frank Edwin Wright III. • Clani skupine obožujejo tatuje in vsak izmed njih ima kakšnega zelo posebnega. Tre ima tatu razbitega okna, skozi katero pada TV. • Priljubljena pesem Wake Me Up When September Ends je spomin na Billie Joejevega oceta, ki je umrl za rakom. zelo uspešen – pesmi so kraljevale na glasbenih lestvicah in skupina je prejela prve vecje nagrade. Naslednji album Insomniac je bil manj uspešen in clani skupine so zaradi utrujenosti prekinili evropsko turnejo ter preostanek leta v miru pisali glasbo za novi album Nimrod. Uspeh punk rock opere Presenetljiv uspeh so ponovno dosegli leta 2004 z albumom American Idiot, ki velja za punk rock opero, kar pomeni, da se vse pesmi na albumu povezujejo v zgodbo. Nekateri pravijo, da je prav to njihov najboljši album, saj je postal zares priljubljen in zanj je skupina prejela vec nagrad. Po uspehu pa skupina ni pocivala in od takrat so izdali še pet albumov, zadnjega leta 2020. V zadnjih dveh letih so se pojavili na številnih glasbenih festivalih in videti je, da bodo tudi v prihodnje ustvarjali novo glasbo, nastopali in razveseljevali poslušalce po svetu. 32 • Lara Kolar je simpaticno dekle, ki jo bomo v novem slovenskem mladinskem filmu Šepet metulja lahko videli v vlogi luštne in netipicne najstnice Tare, ki si prizadeva, da bi v programiranju postala najboljša in s tem preskrbela sebe in mamo. Ceprav pred tem še ni imela vecjih igralskih izkušenj, je na avdiciji ocarala in si priskrbela vlogo edine punce v programerski skupini, za snemanje pa se je morala tudi nauciti igrati saksofon. Spoznajmo jo! Kako si bila izbrana za vlogo? Februarja 2020 sem se udeležila prve avdicije filma, ki je trajala ves dan, na vrsti pa sem bila zadnja. Zaradi pandemije se je vse skupaj ustavilo in dve leti pozneje sem prejela sporocilo, da sem izbrana v drugi krog avdicije, po nekaj krogih pa sem se uvrstila v finalni izbor. Konec junija me je režiser Alen Pavšar poklical in mi povedal, da sem bila izbrana za vlogo Tare. Mesec pozneje smo zaceli snemati. Si imela pred tem že kakšno igralsko izkušnjo? Edino igralsko izkušnjo sem imela kot statistka v filmu Vloga za Emo. Ko sem bila izbrana za vlogo Tare, sem se zacela vse bolj zanimati za filmsko industrijo in podrobnosti, povezane s snemanjem. Kako je potekalo snemanje? Odvisno od dneva. Ker sem imela vecjo vlogo, sem bila prisotna na vecini snemalnih dni. Po navadi smo snemanje zaceli zjutraj. Po maski, kostumografiji in ozvocenju smo zaceli snemati kadre. Vecinoma je snemanje trajalo do vecera, nekaj snemalnih dni je potekalo tudi ponoci. Po snemalnem dnevu sem se pripravila za naslednji dan. Nam lahko zaupaš kakšno zabavno anekdoto, ki se je pripetila na snemanju? Na setu je bilo kar nekaj smešnih situacij in vedno smo se imeli lepo. Prva, ki mi spontano pade na misel, je ta, da smo kar nekajkrat posneli prizor, ko Tara skoci z odra. Po veliko uspešnih skokih nazaj na oder, smo po posneti sceni ugasnili lucke na odru. Spontano sem še zadnjic hotela skociti na oder, pri cemer sem premalo dvignila noge in pristala na tleh. (smeh) Mislim, da je padec slišal prav vsak! Kaj je bilo na snemanju najboljše? Najboljši je bil obcutek ob koncu dneva, ko sem vedela, da smo posneli dobro. Celoten proces snemanja filma mi je bil v veliko veselje. Spoznala sem izjemne ljudi in pridobila dragocene izkušnje. Snemanje je vcasih tudi naporno – kaj je bilo na snemanju najtežje? Za dve sceni sem se morala nauciti igrati saksofon. Ker nikoli nisem igrala nobenega inštrumenta, je bila to zame kar velika preizkušnja. Ste z drugimi igralci po snemanju ostali prijatelji? Ja. Z nekaterimi sem še vedno redno v stiku. Kako bi v eni povedi prepricalapilovce, naj si ogledajo film Šepet metulja? Film nosi veliko pomembnih in aktualnih sporocil, s katerimi se srecujejo vse generacije, zato ogled filma Šepet metulja priporocam celotni družini. • 33 Ekran Besedilo:Nika Osredkar| Fotografije:arhiv distributerja Midve z mamo V poplavi novih serij nas pilovci nemalokrat presenetite in prosite, naj pišemo o serijah, ki so starejše od vas! Pred kratkim ste nas prosili, naj v Pilu predstavimo serijo Midve z mamo, in ker smo tudi sami oboževalci te serije, vam z veseljem ustrežemo. Serija, ki spremlja dve izjemni ženski, Lorelai in Rory, je s svojim edinstvenim humorjem in custvenostjo osvojila srca oboževalcev po svetu. Si med njimi tudi ti? Vsebina Serija spremlja 32-letno Lorelai Gil­more, zabavno in neodvisno žensko, ki je pri 16 letih postala mlada mami­ca prikupni Rory. Rory spoznamo, ko ima 16 let. Je zvedavo dekle, ki obožuje knjige in ucenje. Ker si zelo želi na Harvard, jo mama vpiše na prestižno srednjo šolo, za katero pa mora placati drago šolnino. Na pomoc poklice svojo mamo Emily, ki v zameno za šolnino uvede petkove družinske vecerje, na ka­terih ni nikoli dolgcas. V seriji sprem­ljamo, Roryji­no odrašcanje, Lorelaijino sledenje sanjam ter ljubezenske, prijateljske in družinske zaplete obeh deklet, vse situacije pa spremlja dobra mera iskrivega humorja. Ljubke lažnivke (Pretty Little Liars). Ko je lani izšla serija Wednesday, so se zaradi nekaterih podobnosti pojavile govorice, da je bila tudi ta posneta na isti lokaciji, vendar so bile govorice kasneje ovržene – serijo Wednesday so namrec posneli v Romuniji. Iskanje igralk Alexis Bledel, ki je odigrala vlogo Rory, pred snemanjem serije Midve z mamo ni imela igralskih izkušenj. Ustvarjalce šova je ocarala s svojo sramežljivostjo in nedolžnostjo, ki sta znacilni tudi za Rory. Takoj so vedeli, da so našli pravo dekle za vlogo! Nasprotno pa je bilo z vlogo Lorelei. Ceprav so želeli Lauren Graham, ki je na koncu tudi zares igrala Lorelei, je bila ta zasedena s snemanjem druge serije, zato so iskali drugo igralko. Še teden dni Snemalna pred snemanjem je niso našli, zato so Lauren vseeno lokacija Zgodba se dogaja v prikupnem poklicali na avdicijo, ostalo pa je zgodovina. Dekleti sta se prvic spoznali le vecer izmišljenem mestecu Stars pred snemanjem pilotnega dela serije. Hollow. Zanimivost je, da so na isti lokaciji posneli tudi serijo 34 • PIONIRSKI-DOM.SI A ME SLIŠIŠ ?!? Režija: Yulia Roschina Interaktivna glasbeno-gledališka predstava Besedilo: Kim Komljanec Glasba: Juan Zuleta Igrata: Anja Strajnar in Gregor Podricnik Produkcija: Pionirski dom ­Center za kulturo mladih PIONIRSKI-DOM.SI KOALA Fotografija: Shutterstock Si na svojem Instagramu ali Tik Toku zagledal vsebino, ki ti ni všec ali te je CELO prizadela? Imaš težave s sošolci, vrstniki in ne veš, kaj narediti? Te starši ne razumejo? Ce si se znašel v stiski, ne oklevaj in kontaktiraj TOM telefon. Tu so ti na voljo prijazni svetovalci, ki te bodo poslušali in ti pomagali pri izzivih, s katerimi se soocaš. TOM telefon je vec kot le telefon. Svetovalce lahko pokliceš na brezplacno številko, lahko jih kontaktiraš na spletni klepetalnici ali jim napišeš elektronsko sporocilo. Povsod ti bodo prisluhnili, ti zagotovili custveno oporo in ti POMAGALI. TOM telefon ti pomaga tudi, ce imaš težave zaradi spletnega nasilja, varovanja tvoje zasebnosti na spletu ali neprimernih vsebin. Na spletnem mestu e-tom.si so v rubriki Varna raba interneta objavljeni nasveti, ki so povezani z nevarnostmi ali izzivi uporabe interneta pri mladostnikih. Preveri, ali je tam kakšen koristen nasvet tudi za tvojo težavo. KONTAKTI TOM telefon zagotavlja brezplacno, anonimno in zaupno svetovanje. Brezplacna Spletna klepetalnica: Elektronska pošta: telefonska številka: 116 111 e-tom.si ob delavnikih tom@zpms.si vsak dan med 12.00 in 20.00 med 14.00 in 21.00 Telekom Slovenije je dolgoletni podpornik TOM telefona, saj omogocamo brezplacne klice na številko 116 111. OGLASNO SPOROCILO telekom.si Šepet metulja O novem slovenskem filmu Šepet metulja si lahko podrobno preberete v rubrikah Intervju ter Kino intervju, tukaj pa bomo tokrat preskocili neposredno k zakulisju snemanja. Imeli so 38 snemalnih dni in prej tri mesece intenzivnih priprav, saj je treba vnaprej za vsak dan dolociti cisto vsako podrobnost: od kostumov za igralce do pozicije filmskih luci. Tokrat smo o snemanju klepetali z Blažem Slugo, ki je pri filmu sodeloval kot glavni osvetljevalec. Blaža poznam že nekaj let. Je zelo režiserjev realizirajo marljivi in pogosto po krivici spregledani ljudje. Zmotil sem ga po telefonu, medtem ko je užival septembrski dopust na hrvaški obali. Pozdravljen, Blaž, slišim, da uživaš. Nam lahko za zacetek zaupaš, kaj je bistvo dela glavnega osvetljevalca? Na snemanju filma Šepet metulja sem realiziral ideje direktorja fotografije Igorja Pecolerja, v bistvu sem razsvetlil snemanje. Po njegovih željah sem koordiniral postavitev luci tako, da je bila slika videti najbolje možno. Ceprav je tvoje delo dinamicno in v vseh pogledih zanimivo, je malo otrok, ki bi se usmerili v tvojo poklicno pot. Vsi bi bili igralci ali režiserji. Kako si prišel do svojega poklica? Že v osnovni šoli sem zacel s fotografi­je pogosto kaos in zgodilo se je, da je bilo poleg fotografiranja treba pomagati pri luci. Ko se necesa nauciš, se hitro razve in ljudje te zacnejo klicati za razne projekte. Tako sem spoznal tudi Igorja Pecolerja, s katerim sodelujeva še danes. Kakšen je bil obicajni snemalni danv Šepetu metulja? Zelo razlicno je bilo. Vcasih smo vstajali že ob štirih zjutraj, drugic pa smo zaceli zvecer in šli spat šele v jutranjih urah. A veliko mojega dela je bilo narejenega že pred snemanjem. Za prizore v Vesoljskem centru Noordung Vitanje smo na primer imeli najprej ogled lokacije in sestanke, nato dan in pol tehnicnih priprav in nazadnje pol dneva snemanja, ki mu je sledilo še zahtevno pospravljanje scene. In vse to za tri minute izdelka prijeten in motiviran, a njegovo ranjem. Navdušil me je oce, to imamo v delo je za gledalce skrito in nekako žlahti. Potem sem se vpisal na oblikovno na filmskem platnu! samoumevno – luc pa že mora biti na šolo, smer fotografija, in iskal vse mogoce Tudi sam vedno znova pozabim, snemanju, ali kako? No, ja. Nic se ne priložnosti, da fotografiram, med drugim kako zelo smo se pripravljeni pricara samo in tako kot imajo glasbene tudi zakulisja filmskih snemanj. Preprosto potruditi za tri minute posnetka. zvezde na turnejah s sabo kopico sem tu in tam na družabnih omrežjih Hvala za prijeten pogovor! pridnih tehnikov v crnih puloverjih, ni videl, da išcejo fotografa, in priložnosti Hvala tebi. In vsi prisrcno vabljeni na na snemanjih cisto nic drugace – ideje sem brez odlašanja sprejel. Na snemanjih ogled filma! Izganjalec hudica:Vernik Noc carovnic prihaja! In seveda je to priložnost, ko kinematografe preplavijo grozljivke. Izganjalec hudica je nadaljevanje, ki je prišlo z veliko, veliko zamudo: originalen film iz leta 1973 je namrec pred 50 leti podrl vse rekorde gledanosti, kar se tice grozljivk. Film prikaže, kaj se zgodi, ko dve puncki obsede hudic, in težaško pot spopadanja s cistim zlom za vse okoli njiju. Film deluje zanimivo, ampak je res zelo grozljiv! Za tiste, ki vas je hitro strah, nikakor ni primeren, saj po ogledu morda ne boste mogli spati še nekaj mesecev. Tisti bolj pogumni pa si filma nikakor ne oglejte sami, ampak v družbi prijateljev ali staršev, kokic in dobre volje. Pred nekaj vec kot 100 leti se je revnemu in preganjanemu indijanskemu plemenu Osage zgodilo nekaj neverjetnega – na zemlji, ki jim je bila dodeljena, so odkrili nafto. Sledilo je nepopisno veselje, saj so bile vse financne skrbi nenadoma stvar preteklosti. A zacele so se težave – bogati Indijanci so zaceli drug za drugim umirati v nenavadnih okolišcinah in nesrecah. Pohlep vcasih ne pozna meja in zgodovinsko gledano bi rekel, da je vse v zvezi z nafto najboljša metafora za pokvarjen del cloveške narave. Tudi ta film je precej kompleksen in krut – za ogled ga priporocam predvsem starejšim pilovcem. Besedilo: Marina Dermastia | Fotografije: Tom Turk Sladkosti in grenkosti ananasa To je zgodba o ananasu – saj veste, tistem storžasto oblikovanem sadežu, ki ga za malo denarja dobite skoraj v vsaki trgovini. O tistem sadežu, ki mu težko odstranimo trnasti ovoj. Sadežu zelo posebnega, sladkega in socnega okusa, za katerega pa se vam zdi, da bi bil morda še boljši, ce bi še nekaj casa lepo zorel na vrocem tropskem soncu. Na primer v srednjeameriški državi Kostariki, od koder k nam pripotuje vecina ananasov. Zadnje case lahko pri nekaterih prodajalcih sadja in zelenjave kupite tudi popolnoma dozorele ananase, a morate zanje odšteti tudi do osemkrat vec denarja. S tem denarjem je bila placana letalska dostava do naših domov neposredno s kostariških plantaž, ne pa tudi ogljicni odtis, ki ga je pustilo letalo. meniha in raziskovalca Andréa Theveta, pomeni odlicen sadež. Tej razlicici sledi Borov storž ali ki je leta 1555 zapisal, da Indijanci Tupi tudi znanstveno poimenovanje rastline odlicen sadež sadež imenujejo nanas, kar v prevodu kot Ananas. Glede na zgodovinske vire je ananas najverjetneje v Evropo pripeljal Krištof Kolumb s svojega drugega potovanja ob koncu 15. stoletja. Žal mu je sadež na dolgem potovanju zgnil, tako da je prve kolikor toliko dobro ohranjene sadeže pripeljala neka druga pomorska odprava v zacetku 16. stoletja. Že Kolumbov spremljevalec Michael de Cunea je ananas opisal kot sadež, ki spominja na articoko, le da je precej vecji in podoben borovemu storžu. V skladu s tem opisom so ga poimenovali pi, kar v španšcini pomeni prav borov storž. Kasnejše angleško ime pineapple ali borasto jabolko naj bi bila izpeljanka španskega poimenovanja. Izvor besede ananas pa lahko sledimo do francoskega franciškanskega 62 • sveta. Takšna proizvodnja je veliko breme za okolje. Najprej so za plantaže izsekali tropski gozd. Tla v takem gozdu so praviloma revna s hranili, vendar pa rastlinje v tropskem gozdu ucinkovito vzdržuje samo sebe z recikliranjem hranil iz odmrle rastlinske snovi. Na gozdni poseki pa ostanejo le gola tla. Ker so bogata predvsem z železom, ki na zraku dobesedno zarjavi, so tla oranžne barve. In seveda ker drugih hranil v tleh primanjkuje, jih morajo pridelovalci ananasa za uspešno rast dodajati z obilnim gnojenjem. Ananas pa napadajo tudi številni škodljivci in povzrocitelji bolezni, proti katerim se pridelovalci borijo z izjemno velikimi kolicinami strupenih snovi za njihovo zatiranje. Pa tudi to še ni vse. Ker pridelovalci nocejo imeti na plantaži nic drugega kot ananas, z velikimi kolicinami strupenih pršil unicujejo tudi vse rastline, ki zrastejo med rastlinami ananasa in jim ljudje recemo plevel. Ananasi na plantaži so posajeni tako blizu drug zraven drugega, da se zdi, kot da se je med rastlinami nemogoce premikati in da bi vsak poskus takih premikov med listnimi sulicami povzrocil poškodbe obiralcev. Da se to ne zgodi, so obiralci obleceni v debele dvojne hlace. Lahko si le zamišljate, kako je, ko moraš tako oblecen ves dan delati pri temperaturah nad 30 °C. Delavci se prebijajo po plantaži in z macetami sekajo zrele plodove. Predstavnik družine ananasovk Za razliko od vecine ananasovk, ki rastejo pritrjene na veje tropskih dreves, ananas raste iz tal. Zraste do en meter visoko in njegovi cvrsti, kot sulica zašiljeni in ostri listi oblikujejo nekakšno košaro. Iz nje požene le eno do 30 centimetrov dolgo steblo s socvetjem, na katerem je vec kot 100 neizrazitih nežno vijolicnih cvetov. Ob zorenju se cvetni deli združijo v storžasto, rumeno do oranžno soplodje. Obdano je s hrapavo in neužitno zunanjo plastjo. Zrela sredica ima belkasto ali rumeno, prijetno sladko meso, ki ima veliko železa in kalcija ter vitaminov. V naravi ananas oprašujejo kolibriji. Gojene ananase razmnožujejo le s potaknjenci in njihovi plodovi nimajo semen. Ananas pridelujejo na plantažah Danes ananas gojijo na velikih plantažah v vseh tropskih obmocjih Ko plodove odpeljejo, preostale posušene liste ananasa zažgejo. Sto ljudi, sto okusov Razlicne sorte ananasa gojijo za razlicne namene – ene za uživanje svežih plodov, druge pa za predelavo v ananasov sok. V Kostariki so take predelovalnice ananasa kar zraven plantaž. Na koncu se je ananasu težko upreti Po ogledu velike plantaže ananasa se ustavimo na lokalni tržnici. Ko nam prijazen lastnik postreže s pladnji izjemno socnih plodov, ki so dozoreli le malo stran, hitro pozabimo na vso grenkobo, ki je povezana s pridelavo ananasa, in se do onemoglosti sladkamo. • 63 FILMSKA FANTAZIJA V kinematografe je prišel najnovejši film mojstra japonskih animiranih filmov Hajaa Mijazakija z naslovom Decek in caplja. Gre za fantazijsko pustolovsko dramo, v kateri 15-letni Mahita Maki in govoreca siva caplja odkrijeta zapušceni stolp, ki je poln nenavadno srhljivih, a simpaticnih bitij. Film je nastal po istoimenski knjigi, ki jo je leta 1937 napisal Genzaburi Jošima. Angleški naslov filma pa je How do you live? 64 • RISANJE PO KORAKIH Moj sosed Totoro Narišemo pokoncno, malce širšo elipso. V Pod ocmi narišemo ravno linijo, ki Ob trupu zarišemo Zarišemo tudi prste oziroma dve polkrožni obliki za krempeljcke, ki so stolpicaste zgornji del elipse vrišemo oci, ki predstavlja zgornji rob ust, roke. Roke lahko poljubno oblike, ter noge oziroma šape naj bodo dovolj narazen. Oci so spodnji del ust pa zaokrožimo obrnemo glede na pozo, na dnu trupa. Na obrazu ob sestavljene iz dveh krogov. v rahlo trikotno obliko. Potem ki jo želimo. Na vrhu trupa strani narišemo tipalke. Totora vrišemo zobe. narišemo navpicna ušesa. pobarvamo s sivo barvo. Še Med ocmi zarišemo nos, ki je trikotne oblike. Totorov boljši bo, ce ga ob robovih Dodamo še zasencimo s temnejšo sivo V spodnji del elipse 66 • • 67 Bralni grižljaj Pripravila:Katja Stergar v sodelovanju z Bralno znacko Slikovno gradivo: Mladinska knjiga, Založba Miš Mateja Gomboc: Sposojena babica Štefi Ilustracije: Jaka Vukotic•Založba Miš, 2022 Ula, Jan in Luka Ko so starši doma, se otroci obnašajo drugace, kot ko jih ni. Še ko si odrasel, se to skorajda ne spremeni. Štiriletni Luka nicesar ne zmore sam, pomagati mu je treba pri vsem, sicer je pravi cvilimož. Enajstletni Jan ni nic drugacen kot vsi drugi enajstletniki, ko le ima priložnost, je na telefonu ali za racunalnikom, igrice so najpomembnejša stvar na svetu. Leto starejša Ula pa je perfekcionistka – šola brez težav in z užitkom, pa violina in gimnastika in nemšcina, nato pa še knjige. ˆ Babica Stefi Ko morata oba starša hkrati na službeno pot in so babice in dedki zasedeni, pa tete in strici in bratranci do sedemnajstega kolena nimajo casa, Jan in Ula za varuško najdeta gospo Štefanijo – staršem namrec ne uspe. Zares je sploh ne poznata – ampak njuna taborniška vodnica je rekla, da je Štefi nekdanja tabornica in da je fajn in da ima cas. To, da je upokojena uciteljica, je zamolcala. Pa to, da te zna zbuditi z vodno pištolo, tudi. Nikjer ni bilo omenjeno, da pripravlja carske zajtrke, niti da vcasih zahteva železno disciplino. V resnici druge možnosti sploh ni bilo – sami niso mogli biti, in ne mama ne oce jih nista hotela s sabo. ˆ Brez mame in oceta Hmmmm … kako bi se pocutili vi, ce bi se v vaš dom naselil nekdo, ki ga sploh ne poznate? Bi vas kdaj zaskrbelo, da v resnici nacrtuje vašo ugrabitev? Ali pa bi si mislili, njen caj je okusen, poskrbi za malega bratca, malce je sicer nadležna, ampak v resnici pa je prav kul? Ker brez staršev je dom seveda nekaj drugega in z babico Štefi so tudi pravila drugacna. Ce ne vstaneš pravi cas, ni zajtrka – ce pa popoldne predlagaš plezanje po drevesih, lahko svet vidiš z druge perspektive. Brez staršev ponedeljek ni spet isti ponedeljek in brez staršev 68 • lahko štiriletnik v roke dobi nož, Jan pa kosilnico – ja, ta pravo. Aja – pa telefonov ni ves teden. Kar v resnici sploh ni tako slabo, ceprav si je to težko priznati. Kot tudi to, da babi Štefi res obvlada – tudi umirjanje nadležnih in nasilnih sošolcev. In odpihovanje slabe volje. En teden brez staršev lahko svet postavi na glavo – ali pa le v nekoliko drugacne tirnice. Kar v resnici sploh ni tako slabo. Podarjamo 3 knjige Sposojenababica Štefi založbe Miš. Odgovori na nagradno vprašanje in sodeluj v žrebanju! Karen M. Mcmanus: Najslabši dan v življenju Ucila International, 2022 Kako se lahko zacne najslabši dan v življenju? Pogosto tako kot vsak drug dan ali pa povsem drugace. Za Ivy je bilo slabih že kar nekaj mesecev, potem pa je izgubila še dijaške volitve, edino stvar, kjer je prekašala svojega genialnega mlajšega brata, in izgubila je proti KAJ JE BILA BABICA ŠTEFI PO POKLICU? glavnemu šolskemu klovnu Brianu oziroma Boneyu. Najraje se sploh ne bi vec prikazala v šoli. Mateo imel resnejše razloge, da si ni želel biti v šoli – ob mamini bolezni in propadu njenega podjetja sta oba s sestricno delala, da bi lahko placevali dodatna zdravila, zato bi mu par ur spanja prišlo še kako prav. Cal pa, no, razšel se je s še Odgovor pošljido 26. oktobra 2023 na PIL, 1536 Ljubljana, ali na pil@mkz.si, s pripisom Bralni grižljaj. Odgovoriš lahko tudi na www. pil.si. Med prispelimi pravilnimi odgovori bomo 28. oktobra 2023izžrebali 3 srecneže in jim podarili po eno knjigo. Vec o varstvu osebnih podatkov in pravilih nagradnih iger na strani 9. enim dekletom in bil nekoliko melanholicen – ne prav izrazit razlog. A po nakljucju so se trije nekdanji prijatelji znašli skupaj in v podobnem stanju na šolskem parkirišcu. In beseda je dala besedo – namesto v razredu so se znašli v avtu in nato v mestu in nedolgo tega na mestu zlocina. Vcasih gre res hitro. Da je bilo še bolj pestro, je bil mrtvec prav Boney. Le kdo ga je umoril – morda celo Ivy, saj ga res ni prenašala … Ko se dan tako zacne, sta možnosti dve – lahko gre na bolje, lahko pa še na mnogo slabše. Hmmm … lahko postane najslabši dan v življenju. Novembra bomo govorili o knjigi Kristina Gudonyte: Dnevnik poredne punce, Malinc 2021 Ti je bila knjiga všec? Zakaj? Kakšne misli so se ti porajale ob branju? Piši nam! Mnenje naj bo kratko, nekaj stavkov. Lahko poveš tudi, kakšno oceno si zasluži (ocene od 1 do 5). Odgovor pošlji do do 26. oktobra 2023na PIL, 1536 Ljubljana, ali napil@mkz.si,s pripisomPILOVA KNJIGA.Mnenje lahko deliš z nami na spletnih straneh WWW.PIL.SI. Tri najzanimivejša mnenja bomo objavili in nagradili. Vec o varstvu osebnih podatkov in pravilih nagradnih iger na strani 7. • 69 Besedilo: Jolanda Bertole | Fotografije: Reuters 70 • RITMICNA ŠPORTNO PLEZANJE GIMNASTIKA Jekaterina Vedenejeva je Sloveniji znova priborila odlicje na svetovnem prvenstvu. Ponovno je osvojila bron v vaji s trakom. Zagotovila si je tudi nastop na olimpijskih igrah v Parizu. NOGOMET Kariero je koncal nekdanji vratar slovenske nogometne reprezentance Samir Handanovic. V Interju, kjer je bil tudi kapetan, je igral enajst let, postal je tudi prvak v sezoni 2020/21. V letih 2022 in 2023 je bil italijanski pokalni in superpokalni prvak. Ima 26 nastopov v Ligi prvakov. V italijanski ligi je v skoraj dvajsetih letih zbral 566 nastopov, 455 v dresu Interja. Trikrat je bil najboljši vratar italijanske lige. Zaigral je tudi v finalu evropske lige in Lige prvakov, a je obakrat ostal brez lovorike. Za Slovenijo je v enajstih letih odigral 81 tekem, zadnjo leta 2015. Jan Oblak pa se je v španskem prvenstvu veselil zmage na mestnem, madridskem derbiju Atletica z Realom, še prej pa zmag z reprezentanco nad Severno Irsko in San Marinom v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. V Ligi prvakov je Benjamin Šeško v ekipi Leipziga dosegel svoj prvi gol v tem tekmovanju in tretjega za zmago s 3 : 1. Koper je drugo leto gostil tekmo svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. V ženski konkurenci sta za veliko veselje poskrbeli kar dve slovenski plezalki. Prvo ime tega športa Janja Garnbret je osvajala vrhove in na koncu zmagala pred številno domaco publiko, na tretje mesto pa se je povzpela Vita Lukan. Svetovni pokal se je koncal s tekmo na Kitajskem, kjer po dobrem zacetku naših nato v finalu ni plezal nihce. So pa Slovenke prepricljivo zmagale v pokalu narodov KOLESARSTVO Po Franciji in Italiji je bila na sporedu še tretja velika tritedenska kolesarska dirka – po Španiji. Sama dirka je bila nadvse zanimiva, saj so bili v boju za zmago kar trije tekmovalci iste ekipe, Jumbo-Visme, med njimi tudi Primož Roglic. Z Jonasom Vingegaardom sta bila kapetana in v ospredju, v boj pa se je vmešal še tretji clan ekipe Sepp Kuss, ki je nosil rdeco majico vodilnega. Odlocitve vodstva ekipe svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Janja Garnbret je bila druga, Vita Lukan pa tretja. so mnoge razburjale, zmagovalec bi bil lahko kdorkoli od teh treh, a so se v ekipi odlocili za taktiko, da dajo prednost Kussu. Tako so vsi trije kolesarji osvojili po eno veliko dirko letos in s tem pokazali premoc ekipe. Jumbo-Visma je tako postala prva ekipa, ki je v isti sezoni osvojila tri najvecje dirke. Roglic je Vuelto koncal na tretjem mestu. Tako je že sedmic stal na stopnickah tritedenskih dirk. Katero mesto je osvojila moška odbojkarska reprezentanca na letošnjem evropskem prvenstvu? Odgovor pošlji do27.10. 2023naPIL, 1536 Ljubljana, ali napil@mkz.si, s pripisomŠPORT. Odgovoriš lahko tudi na WWW.PIL.SI. Med prispelimi pravilnimi odgovori bomo 28.10.2023 3 izžrebance nagradili. Vec o varstvu osebnih podatkov in pravilih nagradnih iger na strani 7. • 71 posameznika, ne glede na njegove posebnosti. Custev poln film je izjemna Šepet avtista priložnost za povecanje ozavešcenosti in razumevanja avtizma. Vsak posameznik premiera slovenskega celovecernega mladinskega filma Šepet metulja režiserja Alena Pavšarja, ki z zgodbo o ljubezni do sebe in drugih sledi velikim sanjam o poslovni poti, premagovanju ovir ter vztrajanju. Mladinski film Šepet metulja je zgodba o Janu, 17-letnem navdušencu mehatronike in avtisticnem najstniku. V razredu, ki ga vodi neizprosni ucitelj Frenk, ki ne odobrava posebnih potreb ucencev in hodi po robu z drugacnimi metodami prakticnega pouka, Jan kljub vsem oviram ucitelja in sošolcev dokaže, da zmore. »Film pripomore k razbijanju stereotipov ter spodbujanju vkljucevanja otrok s posebnimi potrebami v obicajno šolo in sprejemanja. Zgodba glavnih junakov je dokaz, da lahko vsak pripomore k bolj socutnemu in raznolikemu svetu, ki sprejema vsakega edinstvene talente in perspektive,« je svoje obcutke ob ustvarjanju filma delil režiser in scenarist Alen Pavšar. Osrednjo vlogo v filmu Šepet metulja je odigral Ali Ogrizek, ki je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Povedal je, da se je zelo zabaval med snemanjem filma, spoznal je tudi veliko novih prijateljev in je vesel, da bodo ljudje lahko spoznali njegovo izkušnjo. Prosili smo ga za pogovor. Ali, si se sam prijavil na avdicijo ali so te že prej izbrali? Ne, na avdicijo se nisem prijavil, temvec sem bil izbran. To mi je in mi še pomeni veliko, da sem bil izbran in da sem del tega projekta. Si že imel igralske izkušnje? Morda iz šolskega dramskegakrožka? Ne, nikoli prej nisem igral, sem pa letos sodeloval pri dramskem krožku, ko smo snemali prireditev za kulturni dan. Kako si prepletal svojelastne izkušnje z avtizmomz vlogo v filmu? Pretekle izkušnje sem zelo dobro prepletal z vlogo v filmu, saj sem nekaj tega doživel tudi sam. Na tem mestu pa se moram zahvaliti tudi svojemu prijatelju in bivšemu dijaku naše šole Luki, ki je bil poleg mene in drugih inspiracija za lik. Danes pa je zelo uspešen v graficnem oblikovanju in zaposlen v podjetju MIK Celje. Ali si režiserju kdajtudi predlagal svojeideje? Ja, svojemu šefu – kot sem ga in ga še vedno klicem – sem tudi nekajkrat predlagal svoje ideje. Vecina je bila odobrena, nekaj pa tudi ne, zaradi tega se nisem sekiral, ampak sem šel z dvignjeno glavo naprej. Kako te kot avtista sprejemajo všoli? Nekateri me sprejemajo zelo lepo, drugi pa ne. Seveda mi je zaradi tega vcasih hudo, ampak se skušam obdati z ljudmi, ki so prijazni. Rad se smejiš, saj praviš, da stese med snemanjem veliko smejali inzabavali. Kdo je bil najbolj zabaven? To je vse res in tudi to so bili eni od najlepših trenutkov, ki smo jih imeli med snemanjem. Zelo dobro smo se razumeli tako igralci kot tehnicna ekipa, saj smo bili med sabo zelo povezani in se imeli radi. Ce bi moral izpostaviti najbolj zabavnega clana ekipe, bi se verjetno vsi soglasno strinjali, da je bil to prvi asistent režije Matic, ki je mene in vse druge vedno znal nasmejati s svojimi tako imenovanimi »buckami«. Sam je veckrat v šali rekel, da ni za igralca, ampak je t. i. »dvorni norcek«. In povedal si, da si kdaj tudizadremal. Je bilo snemanjenaporno? Snemanje je bilo tudi kdaj naporno, in ko nisem bil v sceni, sem dobil dovoljenje, da sem lahko zadremal, se sprostil in bil pripravljen za nadaljevanje dneva. Kako pogosto ste ponavljaliprizore? Prizore smo zelo, zelo pogosto ponavljali, saj brez tega na snemanju ne gre. Spomnim se, da je bil najveckrat ponovljen prizor, ki smo ga posneli kar trinajstkrat. Si kdaj pozabil besedilo? Pozabil sem ga nekajkrat, ampak tukaj gre zahvala moji prijateljici in moji skript supervizorki Aneji, ki mi je pomagala pri tem, da sem besedilo znal. Kaj te v življenju zanima? Radbereš, sestavljaš lego kocke, gledašfilme, poslušaš glasbo, rišeš …? V življenju me poleg sestavljanja lego kock, poslušanja klasicne glasbe ter risanja najbolj zanimajo avtomobili, avtobusi, vlaki, traktorji … vsa prevozna sredstva. Prav tako imam rad montažo in snemanje televizijskih prispevkov, oddaj, filmov ter vse, povezano s tem. Rad pa tudi pomagam, ce kdo karkoli potrebuje. Kateri je tvoj najljubši bend?Zakaj?Poleg mojih prijateljev Šank Rockovcev ter Bepopovk najraje poslušam klasicno glasbo, ki ni vokalna. Najraje poslušam klavirske skladbe ali tiste za orgle in cembalo. Verjetno zato, ker me klasicna glasba pomirja in me naredi veselega in srecnega. In knjige? Moja najljubša knjiga je knjiga Velika biografija Steva Jobsa Walterja Isaacsona. Kako so te sprejeli v tvojemrazredu kot igralca v mladinskemfilmu? Veliko sošolcev in sošolk je bilo veselih in upam, da jim bo film všec tako, kot je meni. Se bodo vsi udeležili premiere? Za enega vem, da se bo udeležil, druge pa bom še vprašal. Kako pa so te spodbujali starši? Oba starša sta zelo ponosna name in vesela sta tudi, da mi je uspelo in da nekaj znam. Ali že veš, kako boš nadaljevalšolanje? Kaj bi rad postal? Najraje bi postal montažer, saj me to delo veseli in se rad ukvarjam s tem. Ali so Americani Ne zanikamo, teorije zarote so v modi. Pravzaprav nikoli niso prišle iz nje. Skoraj vedno se ob nekem težje dosegljivem dosežku pojavijo tudi dvomljivci. Tako stvar postane še bolj zanimiva. Mediji pograbijo senzacionalne zamisli. Ali veste, dragi pilovci, katero je glavno pravilo današnjega casa? Ce nisi v medijih, te ni. Zveni precej kruto. Kakorkoli že, raziskovanje vesolja – o tem pišemo danes – je bilo vedno odlicna podlaga za razlicne teorije zarote. Tudi za morda najbolj znamenito med vsemi. Prvi pristanek na Luni Na hitro obnovimo slavno zgodbo – 20. julija 1969 je lunarni modul ameriške odprave Apollo 11 pristal na delu Luninega površja, ki so ga poimenovali Morje tišine. Dva clana posadke – Neil Armstrong in Edwin Buzz Aldrin – sta v razmaku dvajsetih minut drug za drugim zlezla po lestvi na tla. Tretji – Michael Collins – je ostal v maticni ladji. V štirih dneh so prepotovali 400.000 kilometrov. Na Luni sta zapicila ameriško zastavo in pustila tablico z napisom: »Tu so ljudje s planeta Zemlja prvic stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse cloveštvo.« Na tablici so bili podpisi astronavtov in tedanjega ameriškega predsednika Richarda Nixo­na. Armstrong, ki je kot poveljnik stopil na Luno prvi, se je zapisal v zgodovino s na Zemlji: »To je majhen korak za clove­ka, toda velik za cloveštvo.« Tri kratke zgodbice kot uvod v teorijo zarote Mnogo kasneje je Armstrong v nekem zasebnem pogovoru povedal, da si je ta stavek nekdo izmislil. Obenem je razložil, kaj je dejansko rekel. Njegove besede so bile: »Good luck, Mr. Gorski.« Na videz nedolžne besede imajo seveda svoje ozadje. Ko je bil Armstrong v zgodnjih najstniških letih, je v sosednji hiši stano­vala družina, ki se je pisala Gorski. Neke poletne noci je ob odprtem oknu slišal pogovor v sosedovi spalnici, v katerem je mož gospod Gorski ženi razlagal, da zaposlen v tovarni raket Rocketdyne. Trdil je, da so mu inženirji ponudili razloge za dvom, ki naj bi temeljil na treh predpostavkah: Pomislite, kakšna je bila dejanska mož­nost, da se sosedine besede uresnicijo. Vendar so se. Druga simpaticna zgodbica s pristankom na Luni sicer ni povezana, pa vendarle … V nekdanji Sovjetski zvezi, ki je tekmo­vala z Americani v vesoljski tekmi, so astronavte imenovali kozmonavti. Sergej Krikaljov, zadnji sovjetski kozmonavt, je v vesolje poletel maja leta 1991. Ob koncu leta je še vedno krožil okoli Zemlje, saj so kar malo pozabili nanj. Ko je koncno pri­stal, njegov potni list ni vec veljal, ker nje­gove države Sovjetske zveze ni bilo vec. Pristal je na istem mestu, vendar v drugi državi. Vesoljsko izstrelišce Bajkonur se je med njegovo odsotnostjo namrec znašlo v samostojni državi Kazahstan. In še tretja – ta je najkrajša. Ameriška imi­gracijska služba je od svojih astronavtov vedno zahtevala, da podpišejo izjavo, da se jim med poletom ni pridružil noben tujec. . Teorija zarote Kot receno, dvomi o ameriškem pris­tanku na Luni so vedno obstajali, so se pa še dodatno okrepili, ko je Fox TV o tem leta 2001 posnel dokumentarec. Za utemeljitelja teorije zarote velja Bill Kaysing, ameriški pisec. Nekoc je bil 1) vesoljska agencija Nasa tehnicno ni bila sposobna izpeljati poleta, 2) na fotografijah z Lune ni oblakov prahu, ki bi jih morali povzrocati motorji lunarnega modula, 3) inšpektor za letenje, ki je preiskoval nesreco zgorelega Apolla 1 leto prej, je umrl kot žrtev nesrece v nenavadnih okolišcinah. Kot glavnega osumljenca, ki naj bi pristanek na Luni zreži­ral, so teoretiki zarote ozna­cili Stanleya Kubricka. Slavni režiser je prav istega leta na filmskem platnu prikazal svojo znamenito Odisejo 2001, ki se seveda dogaja – v vesolju. Kaysingovi simpatizerji so ob tem neprestano razvijali nove in nove argumente: 4) zastava naj bi plapolala v vetru, kar je nemogoce, 5) na fotografijah ni zvezd, 6) astronavt, ki stoji v senci, bi bil viden samo, ce bi obstajal umeten (studijski) vir svetlobe, 7) ko je Armstrong fotografiral kolega, se v vizirju Aldrino vega skafandra ne vidi, da bi fotograf v rokah držal fotoaparat, 8) pricevanja ljudi, ki naj bi med ne­posrednim televizijskim prenosom na robu posnetka videli ležati steklenico kokakole. Znanost marsikoga ne preprica Nenavadno je, da ni tako malo ljudi, ki pravzaprav ne verjamejo znanosti. Ne zanimajo jih razlage, da je zastava na videz plapolala, ker je bila podprta, in da je imel Armstrong kamero vgrajeno v skafander in je zato pac ni držal v roki. Eden od teoretikov zarote je pod pretvezo, da bo naredil intervju, Buzza Aldrina nadlegoval z zahtevo, naj mu priseže na Biblijo, da je res hodil po Luni. Ko ga je zacel zmerjati s prevarantom in tatom, je bilo enainsedemdesetletniku nazadnje vsega dovolj. Zgodba se je koncala s silovitim udarcem v celjust. In mi, ki beremo Pil? Verjamemo znanosti? »Nimam posebnih talentov. Jaz sem samo strašno radoveden,« je dejal Albert Einstein. Res pa je, da je rekel tudi tole: »Domišljija je bolj pomembna od znanja.« S tem je hotel povedati, da brez domišljije tudi znanosti ni. Ljudje živimo svobodno. • 75 Teta Justi Dragi moji kotickarji, saj veste, da le redko kdaj potožim, še manj jamram in se sploh ne smilim sama sebi, tudi tokrat ne, ceprav bi mnogi na mojem mestu to poceli. Saj se tudi zdaj ne bom, samo eno prošnjo imam. Sigurno ste opazili, kako je med vami vse vec Hej! Si super tetka in že nekaj casa razmišljam, da bi ti pisala. Imamdve težavici. Vprašanja: 1. Kdaj naj se punca zacne liciti in s cim? 2. Jssm ful zadržana in tko nicesar skor nikomur ne povem. Npr. mami ne bi mogla povedat za menstruacijo, ker sem pac zadržana. Kako naj se pripravim do tega, da bi pac loh sprejela neki pogovor? Hvala, ce bo to v Pilu, saj ti pišem prvic. vrstniškega nasilja, besednega in žal tudi fizicnega, in kako so tudi starejši vse bolj tarca posmeha, zanemarjanja, podcenjevanja, pehanja na neki stranski tir, kot da gre za nekakšno nebodigatreba živalsko vrsto. Oni dan je celo pogumni Geza, ko je slišal za nekaj novih primerov nasilja in grdega obnašanja do starejših, zamrmral: »Veš, Justi, da me je kar strah biti star in nemocen.« Dragi moji pilovcki, samo nekaj bi vam položila na srce; ko vam gre kdo na živce, ko vam nekdo ni všec, ko se kdo obnaša prestrašeno, starcevsko, zadržano, ko se nekdo ne znajde, najsi bo mlad ali star, ko se na telovadbi boji preskociti kozo ali pa zaradi starosti ne zna uporabiti pametnega telefona, ko zardeva in mu je nerodno zaradi tega, ker je mlad in neizkušen, ker Nisem tekala naokrog kot odprta knjiga. A sem kmalu spoznala, da je v življenju toliko ugank, vpra­šanj, negotovosti, izzivov, da se je brez deljenja dvomov z drugimi, posvetovanja, in ce hoceš, samo navadnega pogovora s starši, prija­ telji, sorodniki, ucitelji veliko težje spopadati z vsemi temi neznanka­ mi, strahovi in težavami. Še danes, ko število sivih las na moji glavi zgovorno pove, da imam kar nekaj Ilustracija: Zvonko Coh mu je nerodno ali jeclja, ker je star in nesamozavesten …, nikar ne stopite na stran tistih, ki se iz takšnih oseb delajo norca, ki jih zasmehujejo, žalijo ali celo z njimi fizicno obracunavajo. Mi, pilovci, širimo ljubezen, razumevanje, spoštovanje, pilovci smo vedno na strani šibkih, starejših, odrinjenih, bolnih. Pilovci se zavedamo, da nihce ni samoten otok, da vsi potrebujemo toplo roko in nasmeh, in vemo, da smo vsi ranljivi, da lahko zbolimo, da nam ne gre vedno vse po nacrtih in da bomo vsi enkrat stari in pomoci potrebni. Saj veste, kaj hocem povedati. Racunam na vas, da boste sledili svojemu srcu in razumu in da se boste vedno uprli krivicam! Vaša poskusiti. S prijazno prošnjo, naj si vzame zate par minut, da potrebu­ješ nasvet, da ti prav pride umna in izkušena glava (to, da staršem polaskaš glede njihove modrosti, vedno vžge), potem pa ji zaupaš, kaj te muci, in vprašaš, kako rešiti težavo. Za zacetek morda kaj manj kocljivega, naslednjic pa tudi, kako se pripraviti na menstruacijo, ki pa je, med nama, tako normalen po­jav, kot so vsakodnevno umivanje življenjskih izkušenj, marsikatero zob, pisanje kontrolk in obisk ba­dilemo in vprašanje delim z Gezo bice. Nic takšnega, cesar bi se bala ali sosedom Milivojem, jima zau-ali se sramovala. Ko pa boš imela ˆ Sry sm pac anonimna/ni, 11 let pam težavo, ju poslušam in nikoli prijateljico, ki ji boš zaupala in ona mi ni bilo žal, da sem se odlocila za tebi, potem ti bo še lažje. In seveda Ojla, sramežljiva skupinsko reševanje problema, pa anonimka! cetudi je vcasih šlo za intimne inobcutljive zadeve. Seveda moraš za kaj takšnega imeti zaupanja vred-Bolj malo mladostnikov tvojih let poznam, ki ne bi bili bolj ali manj sramežljivi. Tudi jaz, ki niti slucaj­no nisem bila pretirano zadržana, sem vendarle kar nekaj casa imela zavore glede odprtosti in zaupanja, le redkim sem se odprla, pa še tosamo glede nekaterih vprašanj. 76 • no prijateljico, prijatelja. In to je, zavedam se, vecji problem kot odpreti dušo in srce druge­ mu. Toda ali ni mama prva in najvecja prijateljica? Saj vem, starši so pogosto nervozni, polni drugih skrbi, nimajo casa, a velja majhno opozorilo. Vcasih se je tež­ko odlociti, komu lahko zaupamo in komu ne, za to potrebujemo cas, zato najprej deli s prijateljico manj kocljive in obcutljive zadeve. Ce se izkaže, da ne trobezlja in razkriva naokrog zaupane ji stvari, potem si opravila velik del posla. Pri licenju pa smo šele na zacetku. Babi birekla, kadarkoli zacneš, je pre­zgodaj, mama, ko boš polnoletna, starejša sestra ali prijateljica, ki to že pocne, pa da cim prej. No, pa bodi pametna. Ja, bodi pametna.Nenalicen obraz je zame najlepši, a dekleta, zadnje case pa tudi neka­teri moški, rada poudarjajo nekate­re dele obraza. Stopi pred ogledalo, nalici si ustnice, veke, obraz in si iskreno odgovori, ali si res veliko lepša. Morda drugacna, morda bolj zapeljiva, zanimiva, dvomim pa, da lepša. A pustimo zdaj ta del. Menise zdi, da je pred koncem osnovne šole za licenje prezgodaj. Ce že, morda za valeto. Rahlo, nepou­ darjeno. Tudi pozneje naj licil ne bi uporabljali v kolicinah, ki so jih nekoc Indijanci uporabljali, ko so se namazali z bojnimi barvami, da bi prestrašili sovražnika. Zacni zelo previdno, rahlo, samo malonakaži barvo, crtico. Ne pretira­vaj, ker boš namesto obcudovanja požela posmeh. Še najbolje je, da tiza zacetek licenje pokaže nekdo, ki je tega že vešc. Tako ti bom rekla, kot me je nekoc poducila moja pametna teta Agata: »Deklica moja, za licenje ni nikoli prepozno, kaj hitro pa zna biti prezgodaj!« Živijo! Pac imam en problem, vcasih se pogledam v ogledalo in mi res ni všec, kako zgledam, mam zelo kriva sprednja zoba in to me fulmoti, kr k se pogledam v ogledalo in vidim svoje zobe, postanem tok žalostna, kr niso taksni kot od ostalih. Vem, da je to ZELO cudno, ampak vedno ko vidm cloveka druge rase kot jaz (belka sm), se pocutm RES GROZN in bi bla rada tocno taka kot oni, kr mogoc bi pa, ce bi bla druge rase, zgledala bolje. In vse k-pop skupine, vsi so tok lepi, js bi tok zlo rada bla kot oni. Vcasih k se pogledam v ogledalo, se mi zdi, da sploh ne zgledam zdej tok slabo in da sm cist ok, ampak na keri kol sliki se mi zdi, da zgledam GROZNA, moji zobje štrlijo vn, moj obraz je cudn in to. Kaj naj nardim, da se bom pocutla boljse? Si najboljša tetka na svetu, hvala da nam pomagaš! Upam, da bo moje pismo prišlo v Pil.Hvala že vnaprej! loaf_cat Ojla, loaf cat! Saj poznaš sosedovega Mihca, ki ga veckrat omenim? Vcasih sem mu malo pomagala pri šolskih zagatah, vedno pa se družimo pri vrtickih zadaj za blokom. Simpaticen fant, vljuden, postaven, a vcasih ni bil takšen. Mozoljav, štorast, telo in okoncine povsem v neskladju, cesar se je sicer zavedal, a nikoli pokazal. Pa sem ga nekoc vprašala, kako se je spopadal s svojo nekoc ne preti­rano privlacno zunanjostjo. Se jenasmehnil in dejal, da se pac nikoli ni pogledal v ogledalo in je bil cisto zadovoljen sam s seboj. Vem, draga moja, da ti s takšnim odgovorom niti v sanjah ne boš zadovoljna, rada bi ti samo povedala, da pocasi, z leti, vse pride na svoje mesto. Da nismo zadovoljni s seboj, da se ne pocutimo ravno najbolje v lastni koži in da se nam zdi, da bi nam bilo bolje, da bi bili bolj zadovoljni, ce bi bili v koži nekoga drugega, niti ni tako redek pojav. Še posebej v najstniških letih ne. Nikakor pa ne gre stati križem rok in cakati, da pridejo boljši casi, do takrat pa se zadovoljiti z gledanjem drugih in obžalovati, da nas kombinacija genov ni naredila drugacne. Tvoji zobje. Dandanes to ni vec takšen problem. Tvoja zobozdravnica te mora poslati k ortodontu, stro­ kovnjaku za, preprosto receno, ravnanje zob. Ne gre samo za estetiko, zunanji videz, ampak tudi za urejanje našega ugriza, ki je pomemben tudi za pravilno zaužitje hrane. Ortodont namesti na zobe zobni aparat (zvezdice), ki nam cez nekaj let pomaga do zob, ki bi nam jih zavidali še hollywoodski igralci. Resda je treba biti potr­ pežljiv, vztrajen, discipliniran, a nagrada je cudovit nasmeh. Nekoc so bili tisti z zvezdicami na zobeh tarca posmeha, danes so tisti brezzobnega aparata cudaki. Podvizaj se, kajti na ortodonta se caka, pa še mlajši ko smo, lažje in hitreje pri­demo do želenega cilja – ocarljivega nasmeha in velikega zadovoljstva, ko se zjutraj pogledaš v ogledalo. A pojdiva še malo nazaj. K zgodbi o tem, da bi nam bilo boljše, ce bibili nekdo drug, drugacne rase, denimo. Ce bi bili temnopolti ali takšni kot izvajalci k-popa, torej Azijci, Korejci. Res je zanimiv ta pojav, da se mnogim zdi, da bi jim bilo bolje, ce bi bili drugacni ali ce bi bili nekdo drug. Dobro, slednje še razumem, ce bi bili radi kakšna slovita filmska ali glasbena zvezda. Poštar Geza pravi, da je imel ob­ dobje Elvisa Presleyja, oblacil se je kot on, spodaj široke hlace na zvon, malo blešcic, Elvis priceska … Jaz se spomnim casov, ko so dekleta z oblacili in priceskami posnemale Agnetho in Anni Fried iz pop skupi­ne Abba. Danes pa se vse pogostejesrecujem z vse vec vaših vrstni­kov, ki bi bili raje druge barve ali rase. Naj bi bili lepši, uspešnejši, srecnejši. Sicer za kaj takšnega ni nobenih dokazov, gre samo za ob­ cutek, zunanji videz. K-popovci sovsi tako mladi, srecni, priljubljeni. Temnopolti pa so postavni glasbeni­ki, športniki. A to je vendarle samo zunanji videz. Ne pozabite, da so to ljudje, tako kot vsi mi, s težavami, boleznimi, strahovi, tudi revni in ponižani. Mnogi med tako priljub­ljenimi zvezdniki niso koncali dobro, pa so, bi rekli, imeli vsena svetu. Vem, da bi marsika­teri temnopolti takoj zamenjal barvo kože in bi raje bil bel, ker so ponekod beli privile­ girani ali pa živijo v bolj varnem in urejenem okolju. Ne pozabimo, da v svet zvezdnikov, temnopoltih ali k-popovcev, ki ga krasijo sreca, bogastvo in slava, v svet, ki ga vidiš na TV ali družbenih omrežjih, sodi samo en odstotek pripadnikov njihove rase ali barve kože. Zato zavist ni na mestu. Na to, od kod prihajamo in kakšni smo, ne more-mo vplivati, lahko pa se potrudimo, da svet, v katerem živimo, in svoje življenje naredimo boljše in srec­nejše, ne glede na našo barvo kože. Ali raso. Pa sem vem dala temo za razmišljanje in kost za miselno obiranje. Ah, ti, Justi! Hej, hoj, draga teta Justi Vecinoma vsi pilovci in pilovke zacnejo pismo zate na isti nacin in to tako, da ti povejo, da si najboljša tetka na vsem svetu, tako da ga bom še jaz. Si najboljša tetka vvseh galaksijah in neizmerno sem ti hvaležna, da nam vsem poma­gaš najbolje, kot le lahko. No, pa • 77 Odgovarja: dr. Nina Prešeren 80 • … z barvami! Fantje ste pri izboru barv obicajno manj drzni kot dekleta. A letos bo na izbiro veliko majic ali priljubljenih »hudijev« v zelo intenzivnih barvah. Hlace bodo manj pisane, ceprav lahko najdete tudi bolj intenzivne barvne odtenke. Prevladujejo seveda kavbojke, veliko pa bo tudi zelenih hlac razlicnih oblik in krojev. Letos se bodo zelo nosila crtasta oblacila, za fante je še vedno na voljo tudi veliko karo vzorcev. 82 • Pripravili: Bina in Flicka | Slikovno gradivo: Shutterstock Na sliki poišci deset razlik. PIL, mesecnik, oktober 2023, letnik 76, Mladinska knjiga Založba, d. d., Zaledna pisarna, Slovenska 29, Ljubljana. Predsednica uprave: Simona Mele. Odgovorna urednica: Jana Zirkelbach. Urednica Vesele šole: Sabina Tamše Kozovinc, tel.: 01 241 3099. Oblikovna zasnova: Simon Kajtna. Oblikovanje in likovno-tehnicno urejanje: Simon Kajtna. Lektorica: Vera Jakopic. Naslov uredništva: Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali PIL, 1536 Ljubljana, tel.: 01 241 32 20, faks: 01 425 28 36. Cena ene številke v prosti prodaji je 7,35 €. Cena za individualne narocnike je 6,24 €, za narocnike v šoli 5,88 €. Poštnina in DDV sta vkljucena v ceno. Narocnina se poravnava v treh obrokih. Odpovedi sprejemamo pisno, in sicer za naslednje obracunsko obdobje. Celoletna narocnina za tujino je 109,20 € in se poravna vnaprej. Za neporavnane obveznosti zaracunavamo zakonsko dolocene zamudne obresti. Na leto izide 11 številk, od teh je ena – poletna – obsežnejša in ima višjo ceno. Narocanje revij: Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba oskrbe kupcev, Slovenska 29, 1536 Ljubljana, tel.: 080 12 05, med 7. in 17. uro. Narocanje revij po internetu: www.mladinska­knjiga.si/revije. Vodja sektorja Izobraževalne vsebine in center Oxford: Monika Gobec, Monika.Gobec@mladinska-knjiga.si. Vodja oglasnega trženja: Martina Dolgan, tel.: 01 307 80 08. internet: www.mladinska-knjiga.si/o-skupini/trzenje-oglasnega-prostora. ISSN: 0353-7625.Tisk: SALOMON d.o.o., Ljubljana. Nenarocenih rokopisov, risb in fotografij ne vracamo. Elektronska pošta: pil@mladinska-knjiga.si. Za oglase in oglasne priloge je odgovorna Martina Dolgan. Prispevkov, objavljenih v reviji PIL, ni dovoljeno kakor koli reproducirati brez pisnega dovoljenja uredništva. Tiskana naklada: 9.500 izvodov. Doja Cat David Guetta Green Day V jesenz barvami Šepet metulja V mreži poišci vse besede. Išci jih vodoravno, navpicno ali po diagonali, tudi od zadaj naprej v vseh smereh. Posamezna crka je lahko del vec besed. Iz preostalih crk sestavi rešitev. ŠTIRJE MORSKI VELIKANI SO: • 87 1 S = Z K = G T = D C = L K = T P = N 1 A = I 2 E = I 5 REŠITEV: 1 1 2 5 3 3 44 7 5 6 6 2 7 Pošlji eno rešeno uganko, objavljeno v Razvedrilu, in sodeluj v nagradnem žrebanju. Vec o varstvu osebnih podatkov in pravilih nagradnih iger na strani 7. Odgovor pošlji do 27. 10. 2023na PIL, 1536 Ljubljana, s pripisom Razvedrilo. Med prispelimi odgovori bomo 30. 10. 2023 izžrebali in nagradili dva srecneža. 88 • Križanka Sestavil: Marko Bokalic|Ilustracije:Maja Lubi Geslo pošlji do 25. oktobra 2023 na PIL, 1536 Ljubljana, ali po e-pošti pil@mkz.si, s pripisom KRIŽANKA. Odgovoriš lahko tudi na www.pil.si. Ne pozabi pripisati svojih podatkov (ime in priimek, naslov). Podatke naj podpiše eden od tvojih staršev oziroma skrbnikov; s podpisom dovoljuje, da posreduješ te podatke in sodeluješ v tej nagradni igri. MED PRAVILNIMI ODGOVORI BOMO 3 IZŽREBANCE NAGRADILI. Vec o varstvu osebnih podatkov, nagradah, pravilih nagradnih iger in nagrajencih na strani 7. • 89 Piše: Lunca | Ilustracije: Maja Lubi Zvezde v oktobru Oktobra se bikci osredotocite na iskanje ravnovesja med šolskimi obveznostmi in prostim casom. Zdelo se ti bo, da ti za vse pomembne reci zmanjkuje casa, zato je nujno, da se vzameš v roke in na novo sestaviš svoj urnik. Osredotoci se na prioritete in ne izgubljaj casa s prijatelji, ki si tega naziva ne zaslužijo. Srecno! Prijateljstvo: • Ljubezen: Šola: NALOGE, NE NADLOGE Mobilna aplikacija ponuja številne izobraževalne igre za otroke, stare od 6 do 12 let, in je v celoti prilagojena slovenskim uporabnikom. V aplikaciji so igre razdeljene po vsebini, nacinu igranja in težavnosti, vsak uporabnik pa ima dostop do vseh vsebin v aplikaciji. Z ZNANJEM DO NAGRADE Z uspešnim reševanjem nalog otroci zbirajo školjke, s katerimi lahko kupijo dodatno pomoc, prikupne avatarje in še veliko vec. Veliko iger vkljucuje lestvice najboljših, tako da lahko otrok spremlja svoj napredek glede na druge igralce, kar pripomore k vecji zavzetosti. KAKO DO APLIKACIJE? V Mojem Telekomu na svojem mobilnem ali fiksnem razmerju aktivirajte UCIMse. Dolocite podatke za prijavo v mobilno aplikacijo UCIMse. V trgovini Google Play oz. AppGallery si naložite aplikacijo in se vanjo prijavite s prej dolocenimi podatki. telekom.si Nezgodno zavarovanje Pazi name Kjer vi vidite likalno desko, otroci vidijo desko za surfanje. Ob sklenitvi zavarovanja prejmete darilo: brezplacen dostop do digitalne knjižnice Mladinska knjiga PLUS za šolsko leto 2023/2024. Vse bo v redu. triglav.si OGLASNO SPOROCILO