Izluvjsi
ysak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za i n s e r a t e se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
$
Velja:
za c e 1 o 1 e t o 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo ssMira‘s v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XXII.
Zadružništvo.
Pred kratkem nas je iznenadilo sledeče vabilo: „C. kr. kmetijska družba na Dunaju napravi vkup s centralno (osrednjo) zvezo avstrijskih tovarnarjev pogovor o gospodarski združitvi srednjeevropskih držav, ki se bo vršil v torek dné 19. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani v hdtelu Kon-tinental. Poročal bo vseučiliščni profesor Wolf iz Vratislava, ki je sprožil misel srednjeevropskega gospodarskega društva, in ta misel se bo v kratkem uresničila. C. kr. kmetijska družba na Dunaju in zveza kmetijskih tovarnarjev vabita, da se udele-ležite pogovora."
Kaj je to, smo si mislili? Par dni pozneje beremo v časnikih nek članek o tem novem društvu: Časnik piše („Vaterland“ 14. maja): „Naj-popred je treba širiti misel, da se morajo srednjeevropske države združiti, da se morajo tesno okleniti ena druge, če nočejo v kratkem postati popolnoma odvisne od Amerike. Položaj Evrope nasproti Ameriki je zdaj podoben položaju, ki ga je imela pred 2000 leti grška država nasproti Rimu. Grška je bila uničena, ker v nji med nàrodi ni bilo sloge, ker je domače nasprotstvo nanje bolj vplivalo kot skupni zunanji sovražnik. Ysled tega so izgubili Grki politično neodvisnost in vrh tega so jih Rimljani gospodarski popolnoma oropali in Grška je postala v dòbi, ko je Rim cvetel — puščava. Kjer so popred stala bogata mesta, stale so le razvaline, in molče je pasel pastir svoje črede po nekdaj tako rodovitnem polju.
Ta strah ni prazna domišljija; v največji nevarnosti je evropska industrija (obrt), a tudi poljedelstvo se ne more brez temeljitih gospodarskih refoim (preosnov) boriti proti velikanski gospodarski nadoblasti ameriških zadružnih držav.
Grki so nekdaj nasproti Rimljanom propadli, izgubili so neodvisnost, postali so berači. Zakaj? Grški modrijan Planton označuje vzroke, ki so strašno podobni razmeram, v katerih živimo zdaj mi!
„Nesreča v državi in družbi se začne, kedar drvi vse le za denarjem, kedar velik del človeške družbe ne išče več kaj drugega, kot denar. Najdejo se ljudje, katerih edini bog je le denar, edina njihova skrb je blagajna. Okrog svojega stanovanja si zidajo močno zidovje, ki jih naj loči od drugih
V Celovcu, 4. junija 1903.
ljudij, in jih naj zakriva pred postavami. Bogastvo bogatinovo vpliva na druge, in nastane strastno tekmovanje za denarjem ; vse drugo, kar ni denar, nima več vrednosti in ljudsko mišljenje se začne izprijati v takem naziranju. Nekateri postanejo nezmerno bogati, drugi berači, ki nimajo več na svetu nobenega upanja, in razloček, prepad med ubogimi in bogatini prihaja vedno večji in globji. To je mamonova služba. Ta mamon (denar) dela lenuhe in zapravljivce, iz vrst teh zapravljivcev prihajajo tatovi, goljufi, roparji tempeljnov in povzročitelji mnogih drugih krivic, ki jih država komaj zamore krotiti. Značilno je še za to vrsto ljudi, da iz nje prihajajo spekulantje, ljudje, v katerih dušah vlada le želja po denarju. Ti ljudje so sicer varčni in delavni, a duše in srca nimajo; oboje mora služiti le dobičkaželjnosti, pamet se bavi le še s skrbjo za denar in srce ne občuduje več razun denarja ničesar. Ostudne duše, ki razun dobička ne poznajo več nobenega blagra, ki povsod in vselej le eno znajo: kopičiti denar! Postavodajstvo naj se bori proti bogastvu in proti revščini, to je njegov poklic, ne pa za pospeševanje največjega bogastva. Postavodajstvo naj dela ljudi srečne, prave sreče pa ni brez čednosti. Bogastvo ljudij ne dela še srečnih, prvi pogoj sreče je drug : čednost in lepo obnašanje. Kdor je prebogat, je težko kedaj ob enem čednosten. Kajti kdor pri svojem pridobitku nikdar ne nastopi poti krivice, ne obogati, in kdor od svojega res žrtvuje za splošni blagor in bližnjemu v prid, kakor je njegova dolžnost, temu se zakladi tv; bodo nezmerno nabirali. Med bogastvom in čednostjo je veliko nasprotstvo. Na tehtnici ležite obe, a vsaka v drugi skledi, če gre kvišku, pada druga.u
Čegavi so ti nauki? Grški paganski modrijan Platon jih je nam zapisal (Ruhland: System der politischen Oekonomie, str. 315.)
Res je, da je položaj krščanskih ljudstev ves drug, kakor položaj paganov; v krščanskem ljudstvu je neka notranja moč, ki se ne dà zlahka zatreti, v krščanskih ljudstvih vpliva Kristusovi nauk, in da bi ta nauk bil od večine ljudij pozabljen, vedno se jih bo še nekaj našlo, ki so mu zvesti. "Vendar pa moramo pripoznati, da je tudi pri nas le preveč denar sveta vladar. Denar se preveč kopiči v rokah ljudij, ki prihajajo vedno bolj nevarni krščanskim ljudstvom.
Štev. 23.
• ~"V
-....
Proti nadoblasti tujega denarja se torej snuje srednjeevropska zveza, veliko gospodarsko društvo, ki ima obsegati tovarne in poljedelstvo. Že dolgo spoznavajo najboljši rodoljubi, da nam preti velika nevarnost iz Amerike, in vsa beda, ki je prišla v zadnjih desetletjih nad naše kmete, je imela svoj izvir v Ameriki. Tam so tisti največji milijonarji, ki najodločnejše vplivajo na cene bodisi tovarniških pridelkov, bodisi žita. Proti tem se mora zjediniti srednja Evropa, ona mora dobiti svojo colnino za industrijo in colnino za žito, ki naj bo tako visoka, da se Amerike obranimo. Morebiti smemo trditi, da je nameravana colnina, v kateri je poročal „Mir“ v predzadnji številki, prva priprava za tako zvezo, kateri bodo sledile druge.
Poročati moramo pa, da imamo med seboj ljudi, ki strastno nasprotujejo vsaki taki, za kmete neobhodno potrebni napravi. Tisti lutrovski gospod v Celovcu, ki izdaja rešitelja za liberalne kmete „Bauernzeitung“, ravno tisti gospod izdaja za učitelje list „Wochenblattu, in povedati se mora, da iz tiste liberalnim kmetom prijazne tiskarne v Celovcu prihaja časnik učiteljev, ki prinaša strastne napade. Te napade hočejo zakrivati s trditvijo, da taka colnina pride le veleposestnikom v prid, da bi pa delavci, obrtniki in mali posestniki od nje le škode imeli. Res, da ne pridelavajo vsi naši kmetje žita; nekateri pridelavajo vino, drugi redé živino, zato pa se morajo braniti vsi pridelki kmetijstva proti uničevalni ameriški konkurenci. Država ne sme iskati le nizkih cen za pridelke, ki jih potrebuje delavec; ali ni pametnejše, da se kruh pošteno plača kmetu domačinu, kot da ga po ceni kupimo v Ameriki, od koder našega denarja nikdar ne bo nazaj? K sreči je spoznanje kmečke bede že toliko, da se ne dà več prezirati, in naj liberalni listi pišejo, kar jim drago. Ker pa ima kmetijstvo doma toliko nasprotnikov, je pač neobhodno treba, da se proti tem bori z društvi in zadrugami, proti zunanji konkurenci pa z velikimi gospodarskimi zvezami. Sicer nam še ni znano, kaj se je na Dunaju opravilo, a z veseljem pozdravljamo vsak načrt, kateremu se vidi, da je navdahnjen od ljubezni in usmiljenja nasproti kmečkemu stanu.
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
Marijin varovanec.
Popoludne je bilo; krasen poletni dan. Stal sem v prostorni sobi ob odprtem oknu, a poleg mene častiljiv starček-duhovnik, sivih las, opal ega obraza, blagih očij in blagih besed. Govor je nanesel na nebeško Kraljico. Zamislivši se nekoliko v svojo dolgo preteklost, pripoveduje mi sledeči dogodek. Za njegovo resničnost je on verodostojen porok, ker se je o tem sam popolnoma preveril.
Kdor pride v mesto Trnovo na Ogerskem — tako je pripovedoval — zagleda ob vrtu nekega velikega zavoda majhno, v zid vdolbeno kapelico. Ljudje, ki prihajajo tod mimo, se pobožno pred njo odkrivajo; nekateri tudi nekoliko postoje ali pokleknejo pred železno ograjo in pomolijo kratko molitvico.
Ko sem videl tudi jaz to kapelico, ogledati sem si jo hotel nekoliko bližje. Približam se in opazim na okrašenem altarju majhen kip blažene Device Marije. Kmalu sem izvedel tudi znamenito zgodovino tega kipa, in odslej sem se tem rajši pomudil večkrat pri kapelici. Kdo bi mislil, da je prišel ta mali kip blažene Gospe — prav s krvavega bojišča v Italiji. Višji častnik, ki je še živel v mestu, ga je prinesel seboj.
Bilo je v krvavi vojni italijanski leta 1858. Bitka je strašno divjala. Gosti oblaki dima in praha so zakrivali sovražnika in sovražne kroglje so udarjale z nevidljivo roko kakor strele iz črnih oblakov
na hrabro našo vojsko. Marsikatero smrtonosno zrno je zadelo mlade junaške prsi. V najhujšem ognju je bil tudi častnik srednjih let, po imenu K .... n, vojak z dušo in telesom. Dobili so povelje, da udarijo na sovražnika, kateri je pričakoval brezskrbno našincev, sipajoč neprestano na nje pogubne kroglje. Na desno in levo so padali kakor snopje hrabri mladeniči in se grudili v vroči krvi na tla; toda »naprej!1* se je glasilo povelje; »naprej!" zagrmi neustrašeni častnik; „naprej!“ zaori hrabra četa.
Kar se spodtakne častniku noga ob nekaj trdega. Kaj zato? Vojak se v bitki ne briga, se mu li spodtakne noga ob kamen ali lesen štor, ob razvaljeni top ali ob krvavo truplo. Ne gleda na zemljo, temveč pred sebe, ter išče le ljutega sovražnika.
„Pa vendar", šine častniku misel v glavo: „vse eno bom pogledal, ob kaj sem se spodtaknil.1' Sklone se, da doseže z roko ono stvar. A tisti' hip, ko se je sklonil, mu je priletela velika topniška kroglja tik glave. Da se ni sklonil, odtrgala bi mu neusmiljena kroglja glavo ....
A kaj je to, kar je pobral? kar sedaj tako neopisljivo hvaležno ogleduje? kar je pritisnil na svoje junaške prsi, kakor svojega rešitelja?
To je majhen kip Matere božje. Brez dvoma mu je torej zahvaliti svoje življenje posebnemu varstvu blažene Gospe, častnik drži čvrsto kip in ga med celo bitko ne izpusti iz rok. Blažena Devica ga je varovala tudi naprej pred nebrojnimi krogljami, ki so mu letele vsak trenotek mimo ušes in žvižgale čudno pesmico. Tudi iz poznejših nevarnostij je odnesel naš častnik živo glavo in po
končani vojni pride domov čil in zdrav — a z njim kip Matere božje.
V Trnovi ga postavi v ono kapelico ob ulici ter vsakemu rad pripoveduje, kako mu je ta kip na čudežni način rešil življenje. In tako se je razširil glas o tem čudežnem dogodku tudi med nà-rodom, in prav mnogi so obiskovali spoštljivo ta kip in kapelico. Pa tudi častnika samega so videli dostikrat, kako je stopal v sijajni svoji uniformi in čvrstim vojaškim korakom, da se zahvali svoji nebeški zaščitnici.
♦
* *
Tako so mi pripovedovali še za življenja onega častnika — nadaljuje častitljivi starček — ko sem živel v onem mestu. Kar se začuje novica: „Oni častnik se je usmrtil!" Polastila se me je groza. Kaj je mogoče, da umrje Marijin varovanec na tak način? Kako mu je moglo postati zoprno življenje, katero mu je rešila blažena gospa? Pravili so mi, da se je silno zadolžil, in ker se ni mogel več izkopati iz dolgov, vzel si je s krogljo življenje.
Ali je morda že mrtev? — O usmiljena Gospa! Ali mu torej kaj koristi, da si ga čudežno rešila? Tvoj varovanec naj bi umrl nespravljen z Bogom v grehih ? On naj bi bil na veke pogubljen ? Ne, to mi ne gre v glavo. O usmili se, Gospa, če se dà nesrečniku še kako pomagati; sicer bi mu bilo stokrat bolje, da je v bitki častno umrl? O usmili se, usmili se! — In res se ga je usmilila blažena Devica.
Glejte, drugi dan slišim na svojo veliko radost, da častnik, dasiravno smrtno ranjen, vendar še živi. Še več, da je dal svojevoljno poklicati k
Dopisi.
Beljak. (Za Zajzero!) Prenapetneži nemškega planinskega društva mislijo, da imajo kak monopol (edino pravico) na naše lepe slovenske planine in da smejo samo oni tam delovati. Odkar je zilska podružnica slovenskega planinskega društva hvalevredno sklenila, da postavi v Zajzeri planinsko kočo ter je tudi že nakupila lepo senožet, ta gospoda nemška nima več mirò. Beljaška sekcija nemškega planinskega društva je v svoji zadnji seji sklenila, da poveča svojo kočo v Zajzeri za eno nadstropje ter tako dela zoper nameravano slovensko kočo. Načrte in proračune že imajo, za denar na-pumpajo še nemške bratce v „rajhu“ — pa bo! A delovanja vnetih slovenskih planincev s tem gotovo nikakor ne bodo mogli omejiti!
Podklošter. (Tat. — Ogenj.) Prejpreteklo nedeljo dné 24. maja se je pustil nek tat čez noč zapreti v našo farno cerkev ter je oropal pušico za milodare. — V sredo dné 27. maja imeli smo pa Podkloštrom dva požara. Enega so pravočasno zadušili, pri drugem je pa pogorel Mihorjev skedenj. Gotovo je kdo ogenj podložil.
Sv. Višarje. (Romanje.) Izvanredno ugodno vreme je privabilo letos v tem kratkem času že nad 3000 pobožnih romarjev. V torek so došli Štajerci iz Savinjske doline, okrog 800 po številu ; ti se posebno odlikujejo po prekrasnem in ganljivem petju. — V sredo je priromalo 215 Podjun-čanov, ki so tukaj opravili svojo pobožnost. V četrtek dopoldne došla je procesija iz ljubljanske okolice in Cirknice, nad 400 po številu. Istega dné popoludan pa so prišli v procesiji Slovenjegradčani in drugi del Podjunčanov združeno na sv. Višarje, tudi nad 400 skupaj. Razun omenjenih procesij je prišla tudi še manjša truma slovenskih romarjev iz Klavžeta in mnogo drugih posamezno. Sv. obhajilo jih je od teh 3000 prejelo nad 2300.
Šmohor. (Nov vodovod v Šmohoru; zapreke pri napravljali ju.) Ce je kdo pred kakimi tremi tedni prišel v Šmohor, videl je tam, kako se je po trgu sprehajalo precejšnje število Hrvatov. Vsakdo je začuden popraševal, kaj neki to pomeni. In kaj je bilo? Šmohorski občinski za-stop sklenil je s komaj polovico glasov, napraviti nov vodovod, ki bi stal 50 tisoč kron. Za novi vodovod bili so okrajni zdravnik Husa, šmohorski župan, tamošnji odvetnik in še par drugih bogatih mož; drugi bolj revni in vsi tisti, kateri imajo lastne studence, bili so temu nasproti. Po omenjenem sklepu občinskega zastopa je župan napravo vodovoda nekemu podjetniku kar oddal in prišlo je kakih 40 Hrvatov v Šmohor, da bi z delom začeli, ali niso smeli, ker so se nasprotniki vodovoda pritožili na deželni odbor, češ da dotični sklep občinskega odbora ni bil veljaven, ker ni imel večine glasov za se. Prepir sicer še zdaj ni končan, z napravo vodovoda so pa vendar že začeli, ker se je na merodajnem mestu določilo, da se vodovod mora napraviti. Zdaj menda gre samo še za to, ali bodo prejšnji vrelec porabili, kar bi brez napeljave vode v posamezne hiše stalo 40.000 kron, ali pa neko bolj oddaljeno vodo, kar bi stalo deset tisoč kron več. Cevi, ki so železne in jako velike, se polagajo skoraj 2 metra globoko v zemljo, da voda po zimi ne zmrzne in se po letu ne ogreje. Samo na enem
sebi duhovnika, da ga spravi z Bogom. Prejel je vse sv. zakramente umirajočih očividno skesan radi svojega nesrečnega samomora in popolnoma je zaupal v priprošnjo blažene Device, svoje zveste za-ščitnice. Tretji dan je umrl, a kazal se je do zadnjega trenotka pravega sina Marijinega.
Očitno se je govorilo po mestu : „To je bila v resnici Marijina milost!- Kedar sem prišel mimo one kapelice, spomnil sem se častnika in pogledal mali Marijin kip, ki mi je pričal tako zgovorno zvestobo in usmiljenje blažene Gospe. Za častnika sem pa dejal pri sebi: „Naj počiva v miru!“ za sebe sem pristavil: Prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri!“
Raznoterosti.
Salomonova sodba. V vozu električne cestne železnice sta se začeli dve stari gospe prepirati, ali naj se okno odpre ali ne. Ena je trdila, da gotovo umre, ako sprevodnik odpre okno, druga pa je zatrjevala, da jo kap zadene, ako bode okno še dalje zaprto. Od obeh strank kot razsojevalec pozvan sprevodnik ni vedel ne svetovati, ne si pomagati. Kar pade nekemu sopotniku rešilna misel v glavo. „Le odprite okno, gospod sprevodnik'1, pravi, „potem umrje ena; nato pa je zopet zaprite, da umrje še druga: tako bodemo končno vendar imeli mir.“
Smešničar.
* Zamenjava. A: „Kako se kaj imajo novi zakonci pri sosedu?" — B: „Vrlo dobro, ona za-kleplje vežna vrata in spravlja od le-teh ključ, on pa zakleplje klavir.-
kraju, ki se imenuje ,Štock-Štaner-Wand‘ in kjer je sama skala, polagajo cevi samo nekaj čez 1 m globoko. Skalo, kjer napravljajo rov za vodovodne cevi, razstreljujejo z dinamitom. Ko prevrtajo noter primerno luknjo in denejo v njo dinamitno patrono, tako položijo potem črez vse to brino in navrh še kak velik kamen, da potem, ko vžgejo patrone, razstreljeni kameni ne morejo daleč odleteti in da okoli stoječih hiš ne morejo poškodovati. — Čudno je pri tej zadevi tudi to, da domači ljudje še zdaj ne vejo prav natanko, kako bode vodovod narejen, ali se bodo napravili tudi javni studenci itd. Nekateri Šmohorčani namreč mislijo, da potem javni studenci ne bodejo več potrebni, ker se bode po izgotovitvi vodovoda tako v vsaki gostilni lahko dosti vode dobilo. Y Šmohoru je sedež c. kr. glavarstva in sodnije, in vendar opazujemo že nekaj let sem, da se skoraj pri vseh večjih stavbah podobne nevednosti godijo. Pri šoli, ki je stala blizu sto tisoč kron, izplačali so laškemu podjetniku prehitro denar, katerega bi imel le polagoma dobiti; zavolj tega je napravil krido, in veliko domačih ljudij s šmo-horsko šolsko občino vred je bilo hudo oškodovanih. Tudi pri zidanju lepe, na nekem hribu južno od Šmohora ležeče doktor Husove „vile“ napravil je laški podjetnik krido. Vendar dosti za danes. Prihodnjič hočem še poročati, ali bode v prihodnje žejni popotnik v Šmohoru dobil pri kakem javnem studencu zastonj kaj vode, ali pa da si jo bode moral v kaki gostilni ali prodajalnici kupiti.
Št. Jakob v Rožu. (Drzna nesramnost napram gospici učiteljici.) Gospodičinaučiteljica v Št. Petru pri sv. Jakobu je kaznovala poredno dekle. Dala jo je klečati med učno uro. Dekle je to povedala doma in njena mati je go-spico učiteljico vpričo svojega otroka prav po lopovsko napadla kar na cesti in jo pošteno ozmir-jala, češ, naj ona otroke poučuje ne pa kaznuje. Vsak lahko ume, kako mora človeka boleti srce, ko vidi, kàko hvalo mu vé zabita mati zato, da spolnuje svojo dolžnost. Kako mora biti vspešna šolska vzgoja, če šolarka sliši, kako njena mati učiteljico ozmirja? Posledica takega nespametnega in nespodobnega postopanja naj bo svarilo vsem starišem. Nikoli naj se oče ali mati ne postavi na stran otroka proti učiteljem, vsaj nikoli ne na tako surov način. Sicer otrok izgubi vse spoštovanje do svojega predstojnika, postane prešeren, poreden, kljubuje v šoli, kjer in kedar le more, ter pohujša hudo svoje sošolarje. Odgovornost za to res ni majhna! Kar je storila dotična šolarka iz jeze in sovraštva do svoje učiteljice, je naravnost nečuveno. Minuli teden je nekega dné po šoli popoludne onesnažila s smrdljivim blatom sobna vrata svoje učiteljice! Ali je to storila iz lastnega nagiba, ali je bila nahujskana od koga drugega? Morebiti od matere? Pfui in stokrat pfui nad tako nesramnostjo ! Dekle se mora in se bo gotovo tudi primerno kaznovalo. Naj se sramuje celo svoje življenje ona in ž njo vred tudi njena — mati!
Hodiše. (V spomin!) Tudi pri nas se je hitro razširila žalostna novica o tako nagli smrti rajnega Štefana Prosekarja, kateri je bil v naši fari jako priljubljen in spoštovan. Nastopal je povsod kot pošten mladenič in nikdar ni zatajil svoje materne besede. Najbolj ga bodo pogrešali hodiški cerkveni pevci, s katerimi je tolikokrat prepeval k časti božji. Njegov res lepi glas, I. tenor, smo z občutom in radi poslušali. Marsikaterega rajucega je spremljal do hladnega groba in prepeval nagrobnice. Kako so ga ljudje spoštovali, pokazalo je spremljevanje velikoštevilnega ljudstva od vseh krajev, ki so se po njem solzili in žalovali. In kako nam je bilo milo, ko so se oglasili pevci in zapeli žalostinke pred hišo, od katere se je rajni ločil. Tudi na grobu so mu prepevali in mu ska-zovali zasluženo čast pevci od južne in severne strani. Vsakemu je moralo priti do solz, kateri je slišal to lepo petje pevskih zborov. Rajnega Štefana priporočamo vsem vernikom, da se ga spominjajo v molitvi. Nam pa ostal bo v slavnem spominu. N. p. v m. !
Borovlje. (Ndrodni napredek.) Slovenska posojilnica v Glinjah je kupila tu Poschinger-jevo gostilno za 23.000 K; ter hoče v nji v kratkem otvoriti svojo podružnico in „Ndrodni dom", da se Slovencem ne bo treba več bati nestrpnosti od strani „dougega Pepe", ki nikjer ne more slišati slovenske besede.
Borovlje. (Grozna nesreča.) Na Križevo dné 21. maja so šli puškarski učenci F. Zechner, E. Rattenberger in Fr. Hribernik na Ljubelj. Veselo so hodili svojo pot, a vzeli so bili s seboj tudi liter žganja, katero so spotoma izpili. Nazaj gredé so se oglasili tudi še pri „nemškem Petru" in izpili nekaj piva. Ko so se proti večeru vračali, niso dosti pazili na pot. Učenec F. Zechner je zdrknil in padel 60 metrov globoko v prepad čepo. Tovariša mu nista mogla priti na pomoč in hitela sta zato k orožnikom v Borovlje naznanit nezgodo. Do 11. ure zvečer so iskali truplo, a zaman. Našli so je še le drugi dan in prepeljali v Podljubelj.
Ponesrečeni fant je imel črepinjo prebito in obležal je gotovo takoj mrtev. Bil je doma iz Trga in se je učil pri Justu.
Šmihel pri Pliberku. (Gledališke predstave.) Ker je pričakovati, da bode prihodnjo nedeljo pri naših veselicah udeležba ljudstva velika, je družba slovenskih igralcev ljubljanskih znižala cene za sedeže III. vrste na 1 krono in vstopnice za stojišča na 40 vin., tako da bode sedaj mogoče udeležiti se teh gledaliških predstav tudi manj premožnim slojem našega nàroda. Tudi se je ukrenilo, da se bodo lahko obe predstavi, prva ob 4. uri popoludne in druga ob 8. uri zvečer, vršili na prostem pod okrašenim kozolcem, ki bode v ta namen primerno razsvetljen z lampijoni. Za vse slučaje, posebno če bi nastalo slabo vreme, bode pa pripravljena za večerno predstavo tudi dvorana, tako da bode vse v redu in se ni bati nobenih zaprek. Za vstopnice se ljudje že zelo oglašajo ter se jih je tudi že mnogo razposlalo, posebno zunanjim rodoljubom. Kdor želi iste prej prejeti, naj se zanje takoj oglasi pri občinskem tajniku g. Dragotinu Gobec-u, da se mu morejo pravočasno preskrbeti. Na svidenje!
Dogodki na Hrvatskem.
Avstro-ogrska država nikdar ni lepo ravnala z nami Jugoslovani. Ogrska vlada je tlačila Hrvate, avstrijska vlada pa prezira nas Slovence in primorske ter dalmatinske Hrvate. Kupa krivic, ki so jo nudili Ogri Hrvatom, pa je prikipela v zadnjem času do vrhunca in ves nàrod na Hrvatskem je vstal, da se otrese ogrske nadvlade. Hrvati nočejo več velike večine davkov pošiljati na Ogrsko, doma pa stradati : oni si nočejo več dati vsiljevati nerazumljivega madjarskega jezika ter odrivati hrvatskega. A ker izražajo tudi javno to svoje prepričanje, godi se jim jako slabo. Zavedne Hrvate kruti oblastniki zapirajo v ječe, voditelje stavijo pred preki sod in obešajo na vislice.
Ban Khuen - Hedervarv je oni mož, ki na Hrvatskem uresničuje madžarske naklepe in dela za gospodarski polom in nérodno smrt hrvatskega ljudstva. Proti njemu se obrača ves gnjev, vsa srditost cele Hrvatske. Toda ban Khuen-Hedervarv ima moč v rokah in za-to še ga nevolja hrvatskega ljudstva ni prekucnila z banskega prestola. Vestno skrbi za to, da na višjih mestih ne doznajo za pravi položaj v kraljevini; časniška poročila pa, ki govore o nemirih na Hrvatskem, proglaša jedno-stavno izmišljenim. In pri tem mu hlapčevsko pomaga avstrijski ministerski predsednik Korber!
Zadnja poročila.
Jako značilno za pravo spoznanje zločinske zlobnosti bana Hedervaryja je dejstvo, da je hotel spraviti demonstracije v drugi tir. Pozval je k sebi predsednika srbske banke in zahteval, da banka zopet izobesi srbski napis, ki ga je snela zaradi zadnjih protisrbskih demonstracij. Tako je hotel Hrvate naščuvati proti Srbom. Toda predsednik banke ga ni ubogal. Sicer so pa Srbi sedaj popolnoma složni s Hrvati in se ž njimi vred bojujejo proti banovemu samosilstvu. — Zaprtih je na tisoče ljudij. V Zagrebu je ni hiše, katera ne bi imela kakega stanovalca v zaporu, ki so tako napolnjeni, da že zapirajo ljudi v kleti in magacine. Celo v bogoslovje je udrla policija, vse premetala in prijela dva bogoslovca. Policija in žandarmi so celo vdrli za bežečim ljudstvom na vseučilišče, kamor po starodavnih pravicah ne sme stopiti nikdar stražnik, in polovila vse dijake, kolikor jih je bilo navzočih, tudi one, ki so bili v knjižnici in pri predavanjih. Rektor Klaic je takoj prihitel na vseučilišče in protestiral proti takemu postopanju. Ali vse ni nič pomagalo. Policija je odvedla dijake, med katerimi je korakal tudi rektor sam. Dijaki so sklenili, da ne bodo zahajali več k predavanjem. Rektor se je odpovedal svoji časti. Pri zadnjih demonstracijah je bilo ranjenih okrog 100 oseb, med njimi tudi mnogo žensk.
Veliki izgredi so se dogodili tudi v Fužinah, kjer so orožniki streljali na ljudstvo in ustrelili sedem oseb. Razun v Križevcih je nagla sodba razglašena tudi na Sušaku, v Bakru in celem gorskem kotaru. V Hreljinu so zaprli 75 letnega župnika Urpanija, nekdanjega poslanca. V Bribiru je razjarjena množica razrušila občinsko hišo in zažgala banovo podobo.
Ljubljana za Hrvate.
V nedeljo 24. t. m. dopoldne se je vršil v Ljubljani ob velikanski udeležbi, šest do sedem tisoč udeležencev, protestni shod, ki je odločno protestiral proti grozodejstvom bana Hedervaryja. Shoda so se udeležile vse stranke, tudi socijalni demokratje. Predsednikom je bil izvoljen dalmatinski poslanec dr. Ferri. Govorili so pa dr. Žitnik, dr. Triller, Štefe in Tokan, ki so vsi jako ostro obsojali počenjanje banovo. Manifestacija je bila v resnici najsijajnejša. Zvečer, ko se je odpeljal dr. Ferri, ga je spremila večja množica ljudstva na kolodvor. Po odhodu hr-
vatskega poslanca je korakala množica po dunajski cesti mimo nemške kazine v ,,Zvezdo“, pojoč „Hej Slovani4'. Kar se iz kazine vlije menda nalašč zato pripravljena kaluža in prilete kamni na množico. Mimogredoči so tudi čuli nekega častnika imenovati množico „niedertrachtige Bande44. Seveda je ljudstvo odgovorilo na ta izzivanja s klici „dol z oficirji in dol z Nemci44. Razbilo se je tudi nekaj šip. Nemški listi so tudi pisali, da se je streljalo v kazino z revolverjem. Policija je nato razkropila množico, ki pa se je zopet zbrala in potem demonstrirala pred dež. predsedništvom s klici „Abzug Hein44 in pred Mahrovo trgovsko šolo.
Nemci so o teh dogodkih razbobnali grozovite stvari po svetu. Imenovali so celo visoke gospode, mimo katerih so menda frčale krogle v kazini. Ali čujte in strmite ! V sredo je bila sodna komisija v kazini, da preišče, kako se je v nedeljo streljalo. Trije izvedenci so bili poleg, med njimi dva Nemca, in uspeh komisije je pokazal cel dogodek v popolnoma drugačni luči, kakor ga slikajo Nemci. Krogle niso našli. Ljudje v bližnjih hišah niso čuli strela in izvedenci so izjavili, da se v nedeljo ni streljalo v kazino. Kot edino pričo, katera je bajé slišala strel, so Nemci navedli nekega — gluhonemega barona! Lažnjivo pretirana poročila o tej stvari je razbobnal tudi c. kr. korespondenčni biro, a ko je prišla resnica na dan, — je ni poročal!
Na Dunaju.
Vsi dalmatinski poslanci so prišli na Dunaj in se obrnili na Korberja, da bi jim izposloval av-dijenco pri cesarju. In kaj jim je odgovoril? Daje cesar preobložen z drugimi vladarskimi opravili, da se Madžari jeze nad dogodki v avstrijski zbornici in da ima cesar opravka z neko ženitvijo v vladarski rodbini ! Nikakor ne moremo verjeti, da bi naš milostljivi cesar iz takšnih vzrokov ne mogel sprejeti poslancev, ali ta odgovor ministerskega predsednika je očitno zasmehovanje in preziranje hrvatskih poslancev, poslancev onega nàroda, ki ga na banovo zapoved streljajo naši c. kr. avstrijski vojaki. Ta Korberjeva izjava je izzvala splošno ogorčenje povsod, kjer živi še kak človeško misleči človek.
Poslanci od cesarja niso bili sprejeti. Ta stvar je prišla v razgovor v državnem zboru dné 26. maja.
Poslanec Biankini je namreč najodločnejše med velikim hrupom protestiral proti takemu postopanju ministerskega predsednika. Odklonitev avdijence je zopet dokaz, kako se avstrijska vlada uklanja madžarski oholosti. Doslej se je mislilo, da se more in sme v zadnjem trenutku govoriti s cesarjem, ali sedaj se je pokazalo, da cesar in kralj ni doma za zastopnike nàroda, ki je s krvjo in solzami napisal marsikak list zgodovine habsburške hiše. Minister-ski predsednik je vsled strahopetnosti pred Madžari zabranil avdijenco. Končno vpraša zborničnega predsednika, ali so se z ravnanjem Korberjevim kršile pravice hrvatskih poslancev in kaj hoče storiti, da varuje pravice poslancev. Predsednik je odgovoril, da ne more pomagati. Nemški poslanci so bili ves čas mirni. Le poslanec Glockner je rekel: Če so vsi Hrvatje taki, kakor je Biankini, je škoda, da se jih ni še več obesilo! Te besede so celo poslanca Iro-ta tako ogorčile, da je zavpil: „Držite svoj gobec! Ali ne veste, da so tudi Nemce že vrgli iz cesarskega dvorca!44 Korber je nato odgovarjal Biankiniju in rekel, da so vse vesti iz Hrvatske zlagane. Povedal je, da sta bili dosedaj samo dve osebi usmrčeni od orožnikov in ena ranjena. (Biankini: To ni res! To je laž!) Nekaj kmetov je bilo ranjenih, ki so ropali, in ena oseba se je sama ranila na bajonetu. Rekel je, da je sam posredoval, da je bila prošnja za avdijenco odklonjena. Potem se je spravil na ljubljanske dogodke in kvasil o streljanju z revolverjem. (Koliko je resnice na tem, poročamo drugje ! Deželni predsednik Hein je speljal s svojimi lažnjivimi poročili tudi Korberja na limanice!) Končno je rekel, da sta zakon in pravica dovolj močna, da vzdržita hrvatski in slovenski nàrod na pravem potu (seveda Korberjeva in Hedervary-jeva pravica — bajoneti in krogle!) S temi besedami žalil je na nečuven način celokupni hrvatski in slovenski nàrod. Tako zlobno govoriti javno v državni zbornici se ni predrznil še noben ministrski predsednik. Priti je moral šele dr. Korber, pomagati nas psovati in nam groziti z batinami. Radovedni smo, kaj porekó sedaj naši slovenski poslanci v državnem zboru na to predrzno žaljenje celega nàroda za grehe posameznikov. — Prihodnja seja državnega zbora je v petek dné 5. junija. Ta dan se bo zopet govorilo o Hrvatski in pojasnili se bodo tudi ljubljanski dogodki.
Novióar.
Sl
Na Koroškem.
Celovška garnizija manevrirala bode letos, kakor se čuje iz merodajnih krogov, na Spodnjem
Štajerskem. Divizijske vaje bodo pri Gradcu. Konec manevra bode dné 5. septembra pri Mariboru.
Koroški nemški nacijonalci. Nemško-nacijonalno društvo za Koroško je imelo dné 25. maja svoj 10 letni občni zbor, kateremu je predsedoval poslanec Dobernik. Udov šteje društvo 1101. Dobernik je poročal o zadnjih deželno-zborskih volitvah in se bahal z ^uspehi44, katere so (saj vemo kako!) dosegli Nemci. Pravi, da se „nemško posestno stanje more tudi v bodoče ohraniti . . . Nemci na Koroškem so močna veja nemškega ljudstva v Avstriji (ali tudi nemčurji?) in se čutijo vedno ene misli z vsem nemštvom na vsem svetu. Zato smo tudi brez strankarskega znamenja vsenemški in samo tako hočemo izvrševati svoje poslovanje na jugu države.44 Za predsednika je zopet izvoljen Dobernik. — Poslanec dr. Artur L e miš je rekel, da nemški poslanci nimajo vzroka, se ozirati na Korberja (v istini so ravno oni njegova opora!) in poroča o raznih gospodarskih predlogih. Predlog, ki ga je stavil odbornik Eckhardt v mestnem zboru, naj se namreč laška pravna akademija ustanovi v Celovcu, govornik zavrača. „Prebivalstvo naj se tudi v tem slučaju drži načela, da ima vrata nemškega (?) Celovca zaprta tujim vsiljencem.44 (Dobro! Potem zavrnite pa tudi slovenske kmete, ki vam nosijo in vas redijo s svojimi krvavo zasluženimi beliči. S tem jih bote učili gesla: Svoji k svojim!) Nazadnje govori še o pogodbi z Ogersko in želi veliko nemško stranko. V istem smislu je govoril tudi Dobernik, ki kakor Lemiš zavrača Eckhartov predlog o laški pravni akademiji. Vsenemec plem. Hill ing er očita ljudski stranki, da se premalo zanima za mestne zadeve in da nihče ni že v mestnem zboru govoril zoper Eckhartov predlog. Inženir Heidenhofer, ki je v službi dežele, graja zadržanje Dobernikovo gledé mestnega pokopališča in zahteva, da delajo poslanci za „Proč od Rima44. Nato se shod zaključi. Podrobno in dobrohotno poroča o shodu sevé uradna Celovčanka44.
Darovi za planiuski dom na Krnici v Zajzeri. Darovali so gg.: Rozman, tajnik Mohorjeve družbe, 20 K; stolni kanonik dr. Sommer, Hochmiiller, prof. Wang in izgubitelji stave po 10 K; kuharica H. Gangl 10 K (v zlatu); Sirnik, Godec, Lampreht po 2 K ; neimenovanec 1 K ; (po nabiralcu g. Cešniku) : Germ, dr. Rogina, Einšpieler, I. Mejač, Skušek, Cešnik, Rozman, Gombač, Schwentner (dvakrat) po 2 K. Skupaj 97 K. — Lepa hvala! Upamo, da se spomni tudi drugih blagih dobrotnikov obilno število z izdatnimi darili tega izključno nàrodnega podjetja. Saj se to ne ponavlja vsako leto, kakor kake druge nàrodne naprave. To podjetje se bode v prihodnje samo vzdržalo. V takih lepih krajih imajo po drugih planinskih deželah že velike hòtele in ljudje v njih bogatijo, zakaj si ne bi tudi „Slovensko planinsko društvo44 postavilo takega vira nàrodnim dohodkom. Le pogum velja!
,,Sudmarkau na Koroškem. Od 5. aprila pa do 16. maja so sprejeli na Koroškem stidmarkine Judeževe groše : Neki šolski voditelj 100 K, krajni šolski svet pri Sv. Nikolaju 100 K, v nemškem Pliberku 200 K, šola v Tehendorfu 100 K, šola v Trgu 79 K. Posojila so dobili: Delavec v Celovcu 250 K, obrtnik v Bistrici v Rožu 400 K, neki uradnik 140 K. Zanimiva bi bila imena učiteljev, uradnikov itd., kateri se mastijo od Judeževih grošev, a teh ne povedó!
Drobiž. Pismeni zrelostni izpiti na koroških srednjih šolah so se vršili od 25. do 19. maja. —
V	Lipi pri Rudi je bil dné 17. maja velik tepež. Hlapec V. Perčilnik jo je dobil pri tem z gnojnimi vilami tako po glavi, da je kmalu na to umrl.
Križem sveta.
Laške demonstracije proti Avstriji. Radi odstranitve italijanskih predavanj na nemškem vseučilišču v Inomostu se vrše po Italiji hrupne demonstracije proti vsemu, kar je avstrijskega. Po vseh večjih mestih Italije so se osnovali odbori, ki vodijo te demonstracije. Velikanske množice ljudstva se vlačijo po ulicah in sežigajo avstrijske zastave pred avstrijskimi konzulati, katere le bolj navidezno brani redarstvo. Teh demonstracij se udeležujejo tudi zastopniki avstrijskih neodrešencev. Posebno velike demonstracije so bile v Benetkah, Paviji, Boloniji, Padovi in Veroni, kjer so se povsod ustanovili demonstracijski odbori, ki so sklenili ostati v najožji zvezi z enakimi odbori v Trstu, Istri, Dalmaciji in na Tirolskem. Italijanska vlada se ne zmeni dosti za te izgrede, avstrijska pa še manj, temveč samo študira, kako bi svoji .zaveznici44 na najboljši način ugodila pri sklepanju trgovinske pogodbe. Pa kaj hočemo, saj smo v Avstriji, kjer se domačini streljajo, tujci pa podpirajo! — Tudi v Trstu je bila velika demonstracija zoper Avstrijo.
V	gledališču „Politeama Rosetti44 se je uprizorila dné 24. maja opera nErnani44, ki je bila od leta 1888 prepovedana, ker je občinstvo to priliko vedno porabilo za protiavstrijske demonstracije. Isto se je zgodilo tudi sedaj. Da bi lažje rogovilili, so raztresli
po gledališču črno-rumene listke z napisom .Živio Radecki, uničevalec podlih Italijanov44 in listke v italijanskih barvah z napisom „Živela Italija44. Hrup je bil neizmeren. Vse je kričalo .Viva 1’ Italia44 in „Abasso 1’ Austria44 (doli z Avstrijo). Končno je le izprevidel vladni komisar, da je stvar malo prehuda in je zaukazal zaključiti predstavo. Pa naj še kdo reče, da tržaški Italijani niso dobri avstrijski patrioti!
G-ospodarske stvari.
Gnojenje sadnemu drevju. V obče mislijo kmetovalci, da potrebuje sadno drevje najmanj vsako drugo leto počitka ; ako je tedaj letos obilno rodilo, ima drugo leto pravico ostati kolikor toliko prazno, da si nabere zopet novih močij.
Toda ta misel je napačna in to potrjujejo vsi novejši poskusi, ako bi kdo ne hotel tega sam od sebe verjeti. Vsako drevo ima svoj naravni počitek — zimski počitek: spomlad, poletje in jesen pa je za drevo delaven dan, ki se mora vračati vsako leto znova. Treba mu je le dela dati, in — da more delati, mora imeti tudi — snovi ali ma-terijal zato. Ako ga potem slabo vreme, zlasti ob času cvetja, razni sadni škodljivci in druge slučajnosti ne motijo, predelava drevo svoj materijal z veseljem in spretnostjo, in njegovi izdelki so — polni jerbasi dobrih jabolk, sladkih hrušek, temnih češpelj, zarmenelih sliv, škrlatnih črešenj itd.
Ako je pa drevo kako leto preobilno rodilo, t. j. ako je porabilo vse redilne snovi v zemlji, v tem slučaju mu moramo takih snovij zopet povrniti, moramo gnojiti. To je gotovo, da je treba sadnemu drevju ravno tako gnojiti, kakor vsaki drugi kulturni rastlini.
Celo vprašanje o gnojenji lahko razdelimo v glavna vprašanja, in sicer : S čim, kako in kedaj je treba gnojiti? Škušen vrtnar odgovarja na ta vprašanja v nekem tedniku kmetijskega društva za Radensko, natančno in strokovno in po njem se glasi odgovor na gorenja vprašanja, kakor sledi.
S čim naj se gnoji? Kmet dandanes ne sme biti zadovoljen s tem, da samo vé, to in ono je dobro, ampak mora tudi vedeti, zakaj da je dobro. Večina redilnih snovij, katere potrebuje sadno drevo, se nahaja v zemlji v toliki množini in se brez naše pomoči vsako leto obnavlja, da nam ni treba čisto nič skrbeti zanje; druge snovi zopet se potrebujejo v taki množini, da jih moramo nadomeščati. Te so dušik, fosfor, kalij in vapno.
Dušik pospešuje rast lesa; on nareja veliko, zdravo listje, s pomočjo katerega dobiva drevo iz zraka hrano (ogljik, kisik in vodik), s tem pa vpliva dušik ugodno tudi na razvijanje sadja, na njegovo popolnost in barvo. Dušika, in sicer lahko raztopnega, se nahaja 15 do 16% v čilskem solitru, 20 do 21% v žveplenokislem amonijaku, a ta je težko raztopljen in zato jemljemo v obče rajši čilski soliter, nego amonijak. Gvano ali ptičji gnoj, koščena moka in hlevski gnoj imajo le malo dušika (hlevski gnoj samo 4% kg. v meterskem stotu), zato ta gnojila pri drevesnem gnojenji ne pridejo v poštev.
Fosforna kislina stori, da nastavi drevo obilno cvetja in sadja. 12 do 15% te snovi — lahko raz-topne — najdemo v superfosfatu, 12 do 20% v Tomaževi žlindri. To zadnjo bolj priporočamo, ker je cenejše in ima tudi trpežnejši učinek. Koščena moka ima 20 do 25% fosforne kisline, ki je pa težko raztopna; peruvanski ptičjek (gvano) s 14% kisline je predrag; hlevski gnoj ima samo 2T% fosforja. Zato se bomo odločili najraje za Tomaževo žlindro ali pa nadfosfat (superfosfat).
(Dalje sledi.)
m NAZNANILA.
Ako si hočete po ceni in dobro
5 pravo švicarsko uro
kupiti, obrnite se zanesljivo do
H. Suttner-ja, urarja v Kranju, ker te ure so po celem svetu znane kot naj- ' boljše. Zahtevajte najnovejši veliki cenik, ki ima blizo 600 podob, katerega Vam pošlje zastonj in'poštnine prosto.
Izborna zaloga zlatnine in srebrnine.
f Živinsko sol
ima v zalogi
O	ii T> oviiJv
g v Sinčivasi (Gospodarska zadruga)
po novi, zelo znižani ceni!!
Ob enem priporoča dobro zalogo špecerij-■ skega, manufakturnega in drugega blaga.
Podpirajte dražbo sy, Cirila in Metoda!
^Loterijske številke od 30. maja 1903. Line	24	8	79	2	84
Trst	65	64	49	8	42
Ivan Schindler, Dunaj III/
pošilja že veliko let dobro znane
stroje vsake vrste
za poljedelske in obrtne potrebe!
mline za sadje, mline za grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje,
stiskalnice za seno, sesalke za vodnjake, železne cevi, sesalke za gnojnico, vodovode itd., od sedaj po zopet zdatno znižanih cenah, ravno tako: vse priprave za kletarstvo,
sesalke za vino, medene pipe, konopljene in gumijeve cevi, gumijeve ploče, priprave za točenje piva,
priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo itd., omare za led, stroje za delanje klobas,
,	. , železno pohištvo, železne
blagajne, namizne tehtnice, tehtnice na drog, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, stroje in orodja za kovače, ključavničarje, kleparje, sedlarje itd.
Vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih!
tudi na obroke. '38*1
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko-, dopisuje slovensko.
Prekupcem in agentom posebne prednosti!
Piše se naj naravnost pod naslovom:
Ivan Schindler, Dunaj
lil., Erdbergstrasse 12.
šivalne stroje vseh sestavov,
»a NajvlSja povelj« Nj. c. kr. anst. Veličanstva.
XXXV. c. kr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene tustranske državne polovice.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 18.397 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 506.880 kron.
Glavni dobitek je:
200.000 kron.
Za izplačanje dobitkov jamčijo c. kr. loterijski dohodki.
Žrebanje je nepreklicno dne 18. junija 1903.1.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsgasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek za državne loterije.
Nove litanije
s posvetilno molitvijo in prošnjo k. najsvetejšemu Srcu se dobivajo v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu. 25 komadov stane 45 kr. (poštnina 5 kr.); 50 komadov 80 kr. (poštnina 10 kr); 100 komadov 1 gld. 40 kr. (pošt. 15 kr.).
Proda se _
Podpečnikovo posestvo pri Kotljah. Obsega 15 oralov njiv, 22 oralov travnikov in 26 oralov gozda. Posestvo je v dobrem stanu, v lepi legb ima obilo sadnega drevja, mlin in žago. Več pove Julijana Večko, pri Lagojatu v Kotu, pošta Prevalje.
Trgovina z železnino „lERKUB/‘
-	—ti6’ StaierŽ^	prip„r„ea STojo bogat„ zalog„ Kranj, Gorenjsko.
najboljšega železa in jekla, ploščevine, žice, žice za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja, in sicer: oral, bran, motik, srpov, grabelj in strojev; vsakovrstnih ponev, ključavničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakovic, hišne in kuhinjske posode, tehtnic, sesalk, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin, ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. itd.
Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov, lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Posebno opozarja poljedelce k sezoni na svoje izborne travne kose z znamko „Ciril in Metod“, koje imam jaz edini v zalogi, patentovane kosirje, kakor tudi svetovnoznane bergamaške, francoske, bavarske,
tirolske in kemične osle.
Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
Brizgalnice za sadno drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga,
brizgalnice (streljke) za sadno drevje z natanko namereno Petrolovo mešanico,
svetilnice na acetilen, da se nlovš leteči hrošči,
hidravlične stiskalnice za vi/no,
stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom,
stroje «a clro/bljenje stiskanioe,
čisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti peronospori in za žveplenje,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo, kot
zbiralnike (trierje), mlatilnice, vitale (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLER, DUNAJ, II., Praterstrasse 49.
Cenilniki zastonj in franko.
Dopisuje se v vseh jezikih.
Tovarna za kmotijsko stroje.
IÉHm
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Allargasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni_drugi za kmetijstvo potrebni stroji
ter tudi taki	vodovodi,	ki sami vodo
gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
Cenilte pošilja zastonj.
Štedilno milo z znamko „jelen“
je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno in zajamčeno čisto.
Na prodaj je po vseh boljših prodajalnicah tacega blaga.
ijg^P" Paziti je na gorenjo varstveuo znamko.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.