St. 16. V Zagorju, dne 23. septembra 1910. • • • Glasilo slovenskih rudarjev • • • K Izhaja trikrat na mesec in sicer vsak prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt leta 1 krono. Posamezne številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in upravništvo lista je v Zagorju ob Savi. Delovanje tajništva južnega okrožja rudarskih organizacij. (Od septembra 1909 do avgusta 1910.) Na rudarski konferenci v Trbovljah dne 28. avgusta 1910 je podal rudarski tajnik sodrug Sitter naslednje poročilo o delovanju tajništva: Tajništvo je rešilo v dobi od septembra 1909. do avgusta 1910 vsega skup 880 pismenih opravkov, ki so se tikali raznih združevalnih, bratovskoskladničnih in drugih zadev. Tajništvo je spisalo vsega 168 prošenj, ki so bile naslav-ljene deloma na bratovsko skladnico radi podpor in priznanja članskih let, na občine za revnostno podporo in za domovinsko pravico i. t. d. Zaradi odpuščenja iz dela zaradi kaznovanja in šikaniranja proti delavcem je posredovalo tajništvo pri okrožnih rudarskih uradih v Gelju, Ljubljani, Zadru in pri rudniških ravnateljstvih v Trbovljah in Labinju; vsega vkup se je posredovalo šestnajstkrat. Nekatera posredovanja so končala z uspehom. Shodov je imelo tajništvo vsega skup 76. Vsled sklepa Unije so se vršili po vsem okrožju shodi za zavarovanje rudarjev, tako v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Idriji, Labinju, Lesah, Velenju, Kočevju, Zabukovici i. t. d. Na vseh shodih se je z navdušenjem sprejela resolucija za takojšnjo uvedbo zavarovanja rudarjev. Zaradi utrgavanja pokojnine in bolniške podpore se je vložilo pri razsodišču osem tožb, izmed katerih so končale tri z uspehom, štiri so bile odbite, ena pa še ni rešena. Tajništvo je dajalo neštetokrat pojasnila o bratovskoskladničnih zadevah, o zavarovanju proti bolezni in nezgodam in o drugih zadevah, ki se tičejo pravnih slučajev. Tajništvo je posredovalo- v Kočevju radi zvišanja bolniške podpore; zadeva je končala z uspehom. Podobno se je skušalo doseči za bol- niško blagajno spodnještajerskih združenih bratovskih skladnic. Podjetniki pa so se temu uprli in zato se ni doseglo nič. Pri glavnem zborovanju združene spodnještajerske bratovske skladnice v Trbovljah so se stavili predlogi za spremembo pravil. Predlogi so se tikali bolniške podpore za neporočene člane, nadalje povečanja pokojninskih razredov za ponesrečene delavce in vdove, ki se iznova poroče. Čeprav je glavno zborovanje sprejelo predloge enoglasno razen glasov rudniških zastopnikov, vendar jih je okrožni rudarski urad razveljavil, češ, da so protipostavni. V pravilniku spodnještajerske bratovske skladnice se je izpremenil paragraf 33 v tem smislu, da dobe vdove izplačano dveletno pokojnino, ako se zopet omože. Plačilna gibanja so se vršila v Zagorju, Trbovljah, Ojstrem, Hrastniku, Zabukovci, Velenju, Lešah in v Črnem. Vsa gibanja so bila brezuspešna; samo v Velenjah se je doseglo 10 vinarjev izboljška za gosposki šiht. Zaradi šikaniranja in odpuščenja delavcev v Krpani je zboroval meseca aprila v Ljubljani zedinjevalni urad, ki pa je bil brezuspešen. Ker so podjetniki vztrajali na svojem stališču. V okrožju se je vršilo pet stavk; tri v Trbovljah, ena v Labinju, ki pa še ni končana, in ena v Lešah, ki je končala z uspehom. Trboveljske stavke so izbruhnile nenadoma kot obrambne stavke proti slabim plačam, slabemu ravnanju in kaznovanju delavcev; dve stavki sta trpeli samo šest ur, ena pa 15 ur. Stavka v Lešah je trpela sedem dni. Pri državnem rudniku v Idriji so zahtevali delavci draginjsko doklado, ki jim jo je erar deloma dovolil. Kakor skoro povsod, se je tudi pri nas izmanj-šalo število članov, kar je pripisovati krizi in pogostemu izseljevanju. Bratovskoskladnični zdravnik dr. Berdach v Trbovljah je tožil tajnika radi razžaljenja časti, ker mu je javno očital razne neprimernosti. Toženi tajnik je bil oproščen pred okrajnim sodiščem in pred prizivnim sodiščem v Celju in tožitelj je moral plačati sodnijske stroške. Državna konferenca avstrijskih rudarjev. Dne 9., 10. in 11. septembra se je vršila na Dunaju državna konferenca avstrijskih rudarskih zadrug II. skupine. Navzočih je bilo 65 delegatov, ki so zastopali štirinajst zadrug s 130.444 rudarji. Ministrstvo za javna dela je zastopal višji rudniški komisar D uri c h, socialnodemokratično stranko poslanec Schrammel, strokovno komisijo pa poslanec Beer; posvetovanj sta se udeleževala tudi poslanca Cingr in L8w. V imenu moravsko-ostravske zadruge je otvoril konferenco sodrug K a n t o r, ki je bil izvoljen tudi za predsednika. Nato sta pozdravila odposlance poslanca Schrammel in Beer, nakar se je pričelo posvetovanje o prvi točki: Zavarovanje rudarjev proti nezgodam. Poročal je sodrug J a r o 1 i m (Češko): Skrb za onemogle rudarje je v Avstriji povsem nezadostna. Za delo nezmožni rudar je obsojen, da počasi umira lakote. Delavci drugih strok imajo že triindvajset let zavarovanje proti nezgodam, rudarji pa niti sedaj ne; kajti bratovske skladnice se s svojo pokojnino in podporo naravnost rogajo pravicam rudarjev, in jih podjetniki često izrabljajo proti delavskemu gibanju. Šestnajst let že piitrgujejo podjetniki delavcem njih pravice in so na ta način utaknili najmanj dvajset milijonov kron v svoj žep. Izmed 172.000 bratovskoskladničnih članov imata dve tretjini pravico do 200 kron letne pokojnine, torej niti 55 vinarjev na dan. Dobe se pa tudi rudarji, ki imajo samo 100 kron letne pokojnine. Bratovske skladnice so v silno slabem stanju. Zato zahtevamo, da se uvrste rudarji v splošno zavarovanje LISTEK. S Kodanjskega socialističnega zbora. (Par slik.) Kodanj ni samo zato socialnodemokratično mesto, ker so velike množice mestnega proletariata socialnodemokratičnega mišljenja, ampak tudi zato, ker je vodstvo občine pod odločujočim socialnodemokratičnim vplivom. Možje rdeče internacionale so v Kodanju dobrodošli gosti; brez zoprne vsiljivosti jih sprejme Kodanj s preprosto srčnostjo in darežljivostjo. Glasnikom svetovnega prevrata se ni treba skrivati v kaki zakotni dvorani, temveč oni zborujejo javno in glasno v krasni koncertni dvorani ene najsijajnejših Kodanjskih palač, ki se dviga v vsej svoji blesteči lepoti ob najimenitnejši Kodanjski ulici. * * * V tej svetli hiši zborujejo torej glasniki mednarodne vzajemnosti. Dvorana je prostorna in vendar skoro premajhna za veliko število odposlancev, ki so se sešli iz vsega sveta. Stebri, ki stoje ob vhodu v palačo, so rdeče oviti. Širok prapor nosi danski napis, da se vrši tu osmi mednarodni socialistični zbor. Dvorana sama, se je ovenčala z izrazito socialističnim nakitom. Na steni govorniškega odra blesti stari bojni klic internacionale: »Proletarci vseh dežela, združite se!“ Na desni in levi strani tega klica vise zastave ^danskih političnih in strokovnih društev. Delegati sede v devetih skupinah; na galeriji so zasedli svoje prostore časnikarji, ki jih je prišlo stoinpetin-dvajset iz vseh krajev poročati za liste. »t* * * Zbor se je otvoril v nedeljo, osemindvajseti dan meseca avgusta z velikim slavjem. Zdelo se je, kakor bi se bilo zbralo vse mesto, da proslavi internacionalo. Množice so privrele v nepreglednem številu, s praporju in vsi ovenčani s svežim cvetjem. Tudi palice so okitili s cvetjem; drugi so nosili v rokah pestre šopke. Tako se je izvršil izprevod ves v cvetju, kakor da bi pomlad obhajala svoje sveže, prenavljajoče, s cvetjem in solnčnimi žarki obžarjeno zmagoslavje. Znamenje za odhod se je dalo s streli, in nato se je razgibal izprevod neprisiljeno in veselo, toda v zavesti velikega poslanstva. In pač prvič so stopali voditelji revolucionarnega proletarijata skozi slavoloke na mestnih tleh. Izprevod so pozdravljali venci, girlande in skandinavske narodne zastave. * * * V izprevodu je korakalo vse, kar dela v Kodanju. Izprevod je otvoril mestni župan sodrug Jen Jensen s svojo soprogo, s cvetjem ovenčani; nad njim so plapolale in v veličastnem šumu vihrale bele zastave z izreki proletarskega veroizpovedanja. V škrlatnordečih nedeljskih jopi- čih korakajo v številni množini socialnodemokra-tični poštni uradniki. Tudi drugače so zastopane vse uradniške organizacije, železničarji, gasilci kakor tudi — vojaki. Zadnji sicer ne korakajo v izprevodu, toda na jopičih imajo našit slavnostni znak in se zabavajo skupno s civilisti. V velikem mestnem parku bleste štirje, z rdečim baržunom obiti odri med mogočnimi hrasti in bukvami. Že dolgo popreje, predno je dospel izprevod v parkovo zelenje, je valovalo v parku veselo življenje. Kar mrgolelo je majnih plavolasih glavic deklic in dečkov in otroških vozičkov, ki so iz njih radostno pogledovala brezskrbna, jasna očesca dojenčkov; kakor da bi njih majhna srca slutila, da jim bo ustvarilo tisto delo, ki obhaja to slavlje, lepšo bodočnost in boljše življenje, kakor ga imajo njih starši. Šele po šestih se je približal izprevod. Mahoma se je napolnil ves park s črnimi množicami. In nato so zagrmele z rdečih prižnic besede govornikov, ki so pripovedovali o trpljenju svojih narodov, o svojih bojih in zmagah, o svojih nadah in ciljih. Vsi pa so proslavljali ta majhni danski narod, ki ima komaj toliko ozemlja kakor naša slovenska domovina, a je vendar tako daleč napredoval in pripomogel misli socialne demokracije do tolike moči, čeprav se je kapitalistična družba upirala z vsemi silami. prot nezgodam. Na socialno zavarovanje bo treba še dolgo čakati. Da pa se uvrste rudarji v zavarovanje proti nezgodam, je mogoče že sedaj in je prav lahko. Treba je le razveljaviti in odpraviti določbo, da so rudarji izvzeti iz splošnega zavarovanja proti nezgodam. Ako pa bo trpel bratovsko-skladnični škandal še deset let, tedaj bodo propadle bratovske skladnice druga za drugo. Mi smo govorili s socialno-demokratično zvezo poslancev, ki je tudi vložila v mesecu maju predlog, da se uvrste rudarji v zavarovanje proti nezgodam. Naša konferenca naj ta predlog krepko podpre. (Živahno pritrjevanje.) Po poročilu sodruga Jarolima se je razvila jako živahna debata, ki so se je udeležili odposlanci iz mnogih rudarskih okrožij. Vsi govorniki so se pridružili izvajanjem sodruga Jarolima in so navedli mnogo zgledov, kako je z bratovskimi skladnicami. Zlasti so poudarjali, na kako zvit način se ropajo rudarji bratovskoskladničnih pravic. Sodrug Jarolim je predlagal naslednjo resolucijo, ki se je sprejela enoglasno: Konferenca zadružnih delegatov II. skupine rudarskih v Avstriji izjavlja: Obstoječe bratovskoskladnično zavarovanje rudarjev je povsem nezadostno. Vsled velike razkosanosti so bratovske skladnice brez socialnopolitične in zavarovalnotehnične podlage in se jim raditega ne more zadostno in trajno pomagati, čeprav so se oropali tisoči delavcev dobro prisluženih pravic, ostali tisoči pa morajo plačevati visoke prispevke. Kljub izboljšanju v zadnjih letih dajejo bolniške blagajne veliko manje kolikor bi morale dajati po postavnih določilih. Večina pokojninskih blagajen komaj da izplača tisti najmanjši znesek pokojnine, kakor ga ukazuje postava. Saj imamo celo take bratovske skladnice, ki plačajo komaj 100 kron letne pokojnine. Bratovskim skladnicam se ni odpo-moglo kljub temu, da uprave bratovskih skladnic na najzvitejši način ropajo delavce njih pravic. Vrhuvsega pa trpe rudarji veliko krivico, ker nimajo zavarovanja proti nezgodam, kakor ga imajo drugi delavci že več kakor dvajset let. Da se onemoglemu rudarju prizna pokojnina, morajo biti vzrok onemoglosti le splošne bolezni, ki povzročajo onemoglost tudi pri drugih ljudeh: zategadelj je jasno, da rudarji mnogokrat izgube pravico do itak majhne pokojnine, češ, da se ni dokazala njih popolna nezmožnost za delo. Te žalostne in sramotne razmere nujno zahtevajo temeljitega izboljšanja. Tega izboljšanja pričakujejo rudarji v skorajšnji uvedbi socialnega zavarovanja. Državna konferenca zadružnih delegatov zato ogorčeno izjavlja, da se v državnem zboru zakonita uvedba socialnega zavarovanja načrtoma in nalašč zavlačuje in se skuša na ta način preložiti udejstvovanje socialnega zavarovanja na nedo-gleden čas. Meščanski poslanci so vsled tega nesramnega početja že sedaj povzročili, čeprav so posvetovanja pospešijo, da bo minulo še mnogo let, predno bo dovolilo socialno zavarovanje starim in onemoglim delavcem pokojnino. Vsled zavlačevanja socialnega zavarovanja se ne zavlačuje samo preosnova zavarovanja rudarjev, ampak se zavarovanje naravnost poslabšuje, ker propadajo bratovske skladnice druga va drugo. Proti temu morajo protestirati rudarji z vso odločnostjo. Da se zabrani nadalnje zavlačevanje zavarovanja rudarjev in da se zavarovanje rudarjev izboljša takoj, zahteva državna konferenca od vlade in državnega zbora, da serudarji takoj uvrste v že obstoječe krajevno zavarovanje proti nezgodam. Prav tako vztraja državna konferenca pri zahtevi, da se odpravijo bratovske skladnice in da se uvrste rudarji v socialno zavarovanje zajedno z zavarovanjem za vdove in sirote. Drugi dan. Navzoč je tudi poslanec sodrug S e i t z. Razpravlja se o točki službeni red in delovna pogodba. Poročal je sodrug Ebert (Češko): Pri rudniški industriji niti govora ne more biti o tem, da bi se sklenila med delodajalcem in delavcem pogodba. Za delovno pogodbo velja službeni red, ki ga sestavijo podjetniki v lastno korist in ki ga potrde rudniške oblasti. Kar še drugega spada k pogodbi, je to, da delavec vpraša, ali lahko dobi delo, nakar odgovori uradnik: „Da.“ Torej o pogodbi ni niti govora. Rudniška postava o delovnem redu je zastarana. Pred par leti je hotela vlada izboljšati rudniško postavo, toda podjetniki so se temu hrupno uprli, in vlada se jim je vdala. Potem je predložila vlada novo postavo, kakor je bila po volji rudniškim posestnikom. Treba je torej računati z dejstvom, da vlada ne namerava izboljšati rudniške postave tako, kakor si žele rudarji. Tem odločneje moramo torej povedati vladi, da zahtevamo temeljite preosnove rudniške postave. Predvsem pa moramo delati na to, da si osvojimo s pomočjo organizacije boljše delovne razmere. Podjetniki nočejo uvedbe minimalne plače. Rudniški svetnik Bauer, ki zastopa podjetnike v delavskem svetu, je bil dejal, da bi se dalo socialni demokraciji 2000 agitatorjev, ako bi se uvedli varnostni možje. Zadružni delegati se že itak od nekdaj smatrajo za socialnodemokratične agitatorje. Jaz želim, da bi se jim to ne ..očitalo" zastonj. (Živahno pritrjevanje.) (Dalje.) Strokovne zveze, meščanstvo in kapitalizem. V zadnjih letih se je strokovno gibanje jako mogočno razvilo in meščanski krogi so pričeli zavzemati napram strokovnim zvezam drugačno stališče kakor preje. Kdor je torej opazoval rast novodobnega delavskega gibanja, kdor je zasledoval boj delavstva za pravično postavodajo, ta spozna, kako je spremenila buržoazija svoje mnenje o organizaciji delavskega razreda.' S tem seveda še ni rečeno, da so posedujoči razredi opustili svoje sovraštvo napram delavskemu gibanju. Kakor vedno, tako so tudi danes posedujoči razredi načelni nasprotniki delavskega razreda. Vendar pa so se razmere izboljšale v toliko, da zro meščanski krogi z malo prijaznejšimi očmi na razne poizkuse delavstva, kako bi si izboljšali svoje razmere. Danes se stavke in plačilna gibanja ne smatrajo več tako revolucionarne, kakor so se preje. V javnosti velja dandanes strokovno gibanje za pojav, ki je treba pač računati z njim in ki se ga ne da kar tako meni nič tebi nič odpraviti. Država in družba računata dandanes s strokovnim gibanjem kot s stvarjo, ki se ne more preko nje. Ako preudarimo, da še ni tako daleč tisti čas, ko podjetnikom niti na misel ni prišlo, da bi stvarno obravnavali z delavstvom, tedaj lahko spoznamo, kako dalekosežna izprememba se je zgodila, ki mora imeti svoje posebne vzroke. Socialni boji, bodisi na gospodarskem ali na političnem polju, so predvsem vprašanja moči. To dejstvo samo nam pove, da je povzročila iz-premembo podjetniškega postopanja napram delavstvu samo rastoča moč strokovnih društev. Seveda je skušalo podjetništvo to moč oslabiti, zato je kolikor možno pospeševalo tiste organizacije, ki stoje na stališču družabne poravnave med posameznimi razredi. Te organizacije so predvsem krščansko-socialne in narodne organizacije. Moč mednarodnih organizacij 'je velika, kakor je tudi velika moč mednarodno združenega kapitalizma: gospodarski boj med tema silama je vedno jako trdovraten in ga je treba izvoje-vati z vso vztrajnostjo in s skrajnimi žrtvami. Kapitalizem se zaveda tega; zato opažamo, kako ravno v najnovejšem času združuje vse svoje moči v vedno tesnejših zvezah, ki se stapljajo v osrednjo zvezo. Že se tudi čujejo glasovi v podjetniških zvezah, ki bi združile pod svojim okriljem proti delavstvu podjetnike več držav in morda ni preveč daleč tisti čas, ko se bo organiziral kapitalizem vsega sveta za boj proti proleterijatu. Kajti čeprav tekmujejo podjetniki raznih dežel med sabo, vendar pa so si složni v boju proti zahtevam delavstva. Toda razvoj kapitalizma sam skrbi zato, da ne zrasto njegova drevesa v nebesa. Čimbolj se združuje in orgaaizira kapitalizem in čim ošab-nejši prihaja nasproti delavskim zahtevam, tembolj se jasni delavcem, da bodo strli ta odpor le s krepko organizacijo. Kajti organizacija je m o č in čim več te moči si osvoji delavstvo, tem večje, pomembnejše in trajnejše bodo njega zmage. Kapitalizem in proletariat. Smotreno strokovno gibanje se ne more drugače razviti kakor v spoznanju nasprotstva med delom in kapitalom. Delavci, ki so se zbudili iz svoje zaspanosti in streme za izboljšanjem svojega življenja, se bodo šele tedaj uspešno in vztrajno borili za svoje zahteve, ako se zavedajo nasprotstva med podjetnikom in delavcem. Novodobno, moderno strokovno gibanje, se dobro zaveda, da loči globok, nepremosten prepad podjetnike in delavce. To dejstvo je tudi izhod vsega gospodarskega- vojevanja. Delavec. Jki nima ničesar svojega razen močnih delavajenih rok, pride k podjetniku, gda bi si izprosil od njega dovoljenje za delo. Podjetnik, srečni lastnik tovarne in strojev, delavcu dovoli delo v svoji tovarni. Tako začne delavec robotati. Pridno dela uro za uro. Ko je delovni čas končan, pride delavec k podjetniku in zahteva znesek svojega dela. Podjetnik ga debelo pogleda in pravi: »Kaj? Vi hočete znesek svojega dela, ves znesek svojega dela? Vi ste pač neumni! Ali niste delali v moji tovarni in e mojimi stroji? Jaz zahtevam povračilo za to, da sem Vas pustil delati v moji tovarni, z mojimi stroji in z mojim orodjem!" In podjetnik da delavcu od njegovega zaslužka ravno toliko, da se lahko borno preživi; ostanek pa, ki ga je delavec s trudom zaslužil, vtakne v svoj žep. In to je železni zakon kapitalističnega gospodarstva: Ker delavee ni lastnik proizvajalnih sredstev, ne dobi za svoje delo nikdar tistega zneska, ki ga je zaslužil; podjetniku mora oddati večino svojega zaslužka, on sam pa prejme samo borno plačo, ki mora ob njej prestradati svoje življenje. Zato je jjnepremostno nasprotje med podjetnikom in delavcem. Ne more biti drugače, kakor da stremi delavec za tem, da bi prejel kalikor možno od svojega dela, podjetnik pa gleda na to, da bi mu dal, kolikor mogoče malo. Tako mora nastati med obema boj. Razredno nasprotstvo med delavcem in podjetnikom je gospodarsko tako globoko utemeljeno in korenini tako trdno v današnjem kapi-talistnem svetu, da mora zbuditi v ljudeh odpor. In čim bolj se razvija kapitalistovsko gospodarstvo, tem ostrejša razredna nasprotstva morajo nastati med kapitalizmom in proletariatom. Seveda je podjetnikom mnogo na tem, da bi delavci ne opazili razrednega nasprotstva. Podjetniki uporabljajo zategadelj razna pretkana sredstva, da bi delavce premotili o obstoju razrednega nasprotstva. Podjetniki dobro vedo, Jčim manj se zavedajo delavci razrednega nasprotstva, tem bolj so zadovoljni s svojim položajem in tem manj so nagnjeni k gospodarskemu boju s podjetništvom. Lahko in možno je, da se za nekaj časa podjetnikom posreči uspavati razredno zavest delavstva. Toda samo za nekaj časa. Kajti kapitalizem se razvija boljinbolj in tako bo občutil tudi nezaveden delavec prejalislej, kako brezobzirno gospodari kapitalizem. In odprle se mu bodo oči spoznanja ter bo vstopil v vrste svojih tovarišev, da izvojuje z njim boj za svoje zahteve. Enaindvajseti mednarodni zbor rudarjev. (Dalje.) St ra ker (Angležka): Napram vprašanju otroškega dela ne moremo zavzeti nobenega stališča, ker nimamo v tem oziru nikakega naročila. (Pokorny: Tako se godi že dvajset let!) Naša organizacija je demokratična. Mi smemo zagovarjati tu le tiste predloge, ki jih stavi kako okrožje. Takega predloga pa ni, zato ne moremo izraziti svojega mnenja o otroškem delu. Pač pa bomo glasovali za resolucijo, ki zahteva prepoved ženskega dela pri rudnikih. To delo je težko, umazano, zdravju nevarno in ponižuje ženo. Podzemeljsko žensko delo je na Angležkem postavno prepovedano; prav tako tudi zunanje delo deklic, še ne starih dvanajst let. Deklice pod trinajstimi leti smejo delati samo tri dni na teden, po deset ur na dan: ako pa delajo več kakor tri dni na teden, smejo delati samo po šest ur na dan. Marsikatere ženske delajo vse svoje življenje pri rudnikih; zaslužijo pa po dve marki na dan. V državnem zboru leži predlog, da naj se žensko delo popolnoma prepove. Poko'rny (Nemčija): Jaz bi že rad imel enkrat od angležkih tovarišev izjavo, kako mislijo o otroškem delu. Kar je dejal predgovornik, nam ne zadostuje. Mi bi radi nesli domov orožje proti tistim tovarišem v Nemčiji, ki so drugje združeni. Ti tovariši imajo za vzor angležko organizacijo. Kar je dejal angležki govornik o ženskem delu v rudnistvu, to velja tudi za otroško delo.