Nenavadno srditi boji v Karpatih. Na 200 km dolgi bojni črti v Karpatih noč in dan boji. — V dolinah Oudave in Laborce Rusi na ogrskih tleh. — Karpatski boji velike važnosti za nadaljni razvoj vojske. — Naše <čete potisnile Ruse v Bukovini čez državne meje. — Przemyslski poveljnik Kusmanek ujet v Kijevu. — Rusi priznavajo hrabrost przemyslske posadke. — Na drugih bojiščih ni posebnih dogodkov. I_etošnja Velika noc. Ko smo lani o VelikL nofii barvali in slikali pisanke, si pač liihee ni mogel misliti, da bomo letos obhajaJi taico strašao Veliko noc, Letos ni več pisank, da bi jih slikali; tudi ni več barv, s katerirai bi jih rudečili. Pač pa teče junaška kri, dabi z njo lahko pomdečili pisanke; in 6e ne teče junakov kri, pa teče srčna kri domačilv ki jo prelivajo za svo'imi dragimi tam daleč daleč na bojiščih. In s to srftno krvjo bodo poškropljene v dulm letošnje plsaiike za milijone hrabrih vojakov, ki jim v-ojna dolžnost ne t>o mogla dati rtrugaonih. Aii si moremo tedaj v takih razmerah- želeti po stari slovenski navadi ,,veselo Veliko no6" ? Da. V nekem oziru še je bolj upravičeno, da se veselimo la¦fošnje Veliike noči. Kot slovenskemu narodu so nam v začetku vojske napočili budrJ in nevarni fiasi trpljenja. Ni bila voiska kot taka za nas gorie. HujŠe je biJo, da se ;ie slove' -ski rarod obdolžil, kakor da bi ne bil domoljirben. Ko so korakale hrabre ftete naših slovenskih far.tov i,n mož s petiem na bojišoe, so morali drugi med zasramovanjam korakat^ v jefie, Celo 17 dnbovnikov iz lavantinske škofiie in nekaj slovenskih fhihovnikov iz drugih škofij je bilo zaprtih radi ,.veleizdaje" Hvala Bogu in 6ast c. kr, vojnemu sodišfiu, reriolždost se je izkazala! Niti1 en plovenski dnhovnik r,i bil obsojen. Obsojeni so Mli Je poRamezni gostilniški fvek.afti n«mšfce, siovenske in drug'h narodnostii. Slovenski narod kot tak, in zlasti naša kaitoli'Sko-na. rodna stranka in Slov. Kmečka Zveza pa ima.ta kri«falno-fiist domovinski gCit.. Ali se ne smemo tega veseliti? Da. Veselimo se tega, in zato prav iz srr.n žeiimo pra\r veseio Veliko noft 0'iim redolžnim žrtvara, kt so morale toliko pretrpeti, ki pa Jahko zdai tem bolje s Kristusom obhajajo po trpljenju veselo Vstaienie. Veselimo se dalje tega, da je na§ ,,Slov. Gospodar" uč I v pravem duhu vrlo sloverisko ljudstvo, tako, da je v teh resnih,, nevarnih časih naše ljudstvo vedelo, kaj mu je storiti ia kako izpolniti svoje domovinske dolžnosti. ,,Sl0v, Gospodar" ima zato tudi zaloščenje, da se ga je ljudstvo še bolj oklenlo in pow zdignilo število narofinikov nad 22.00*0, Velika je t& ai-mada, do katere je pa prišel še le po dolgoletuem, (ruda in trpljenja polnem delovanju. Zdaj lahko obha. ,a veselo svojo Veliko noe. Veselo Veliko noč lahko obhajamo kot stranka s katolišklm programom. Vojska je obsoclila protiver.•ske in prot cerkvene strauke. Kaj naj zdaj dviga in tolaži strankarja, ki je liotel samo na zemlji imeti raj, •¦ebesa.pa prepustiti vrabifiem, kakor je rekel nj:h. voditelj? Kaj naj krepi in drži vojaka, katerega je nje'.¦:ova stranka nč.ia, da je vera postranska »tvar, strup iz Judeje i. t. d. Naš avsitrijski eesar je zapisal v svojem oklicu v začetku vojske, da zaupa v Boga, Hindenburg pripisuj« svoje zmage bozji pomoči, versko preprieanie daje vojaku pogum in moč, da more izvrftevati svcre težke dolžnosti. Ob izbruhu vojske sd oblegali spovednioe tadi taki, ki je vsled liberalne i son';aliio-demf>kra.ts'kts brezbTižnosti že niso videli !eta in leta. Naš katoliški program se je torej o'oi esol tudi v vojski, Naš katol!ški mož ali fant je šel k r,v. zakraraenfom, potem je pa rekel, da ie miren, da so nifiesar ne boji, tudi smrti ne. Tak vojak je lahko iunak! Zato smo ponosni na svoj katoliSki program, ' a svo e versko prepricanje, na katoliško stranko, ki se lahko tega veseli ,in v radosti obha.ja Veliko noč. Toda, ali naj imajo tudi oni veselo Veliko nof% katerim krijejo njih drage vojne gomile? Hudo je sta_ rišem, Ce iz.gubi.jo svojega sina, up svoje staros^li, hin svojih oči, veselje svojega življenja. Hudo je "izgubiti zvestega moža, bridko je rtrokom, ne imeti dobrega oeeta, bridko, ne videti vefi linbega brntfa. žo-r.nn. sorodnika v. t. d, Da tečejo solze, te6e srfina kri! Vendar pa ne žalujemo, ,,kakor tisti, ki, nimajo upanja". Kako lepa tolažilna pisma so pOfciijLjaili padlii vojaM pred smrtjo v slovo! ,,Naj Vas tolaži, da je tako božja volja, 6e padem. Morebiti nisem bil nikdar tako dobro pripravljea na srart, in morebt; tudi ne bom ve6 kdaj pozneje, kakor zdaj, ko moram gledati smrti v obraz. Zdaj še le prav vidim, da je pravi' namen 61ovekov, priti v večuo življenje. Na zemlji ni naša prava domovina. To, da človek do Starosti živi in se z botftznijo pr,j)ravlja na smrt, človeka le motl, da si insli, da je Imdo, doseči maJo prej in nagloma cilj ftloveškega življenja — srečno vefinost." Ali niso lep© te misli? Da, tako mišlienie in prepričanie, da je v©liko našili iunakov padlo lepe, srefine, svete smrti, vliva hladilno olje na skeleče rane, ra-,e ]o6itve, zapuSee ost. Srečno padli junaki sc» že preboleli smrt, preslavljeni obhajajo s Kristusom Vstajenie, Veliko noč. Nai zacelijo tore.i tudi naše rane, glejmo, da dosežeino tud;. rai večno Vstajenje, da obha;amo s padlimi svojci kdaj Veliko noo tam, kjer bo ,,Bog posušil vsako solzo z i aših lic". Kaj pa tisti, ki še iraa,;o žive svoie drage v bojiiih vrstah? StraJi naj izgine za ta veliki 6as iz njih Z-a.npa.uje nai na.ooln; z veseljem njili duše! Kaj si-c: vati na oltar domovine! Kristus je &el skoz trpljenje v svoe veličanstvo. Po trpljenju pride veselje. Dbiiajaimo tedaj s Kristusom veselo Veliko noč! i'1-osiiiio pa Gospoda vojskinil: trum, naj skrfti dnev» fr[;ijen.ia, da naši domovini že kmalu zasi|je solnoe zmage, solnce m'ru, da bo kmalu vsak lahko obhajat po teh hudih in nevarnih ?asih vesele dneve zraagosJavja in m'rnega blagoslovljenpga življenja! Ko bomn ob dnevn Kristusovega zmagoslavja prosili zazroa- gosla-je našeskupue avstrijske domovine, ne pozabimo moliti tudi prav pos&bno za ožjo slovensko doinovino, da ji napoči po tem 6asu trpljenja. veseli dan vstajenja v naši skupni domovini! Iz zemlje, napoji>ne z našo srčno krvjo, naj vzcvetejo cvetke boljše bodočnosti! V tem smislu želimo svojim ljubim sotrudnikom, naročnikom in bralcem ve&elo Veliko no6! Nove določbe za uporabo moke in žita. Z dne 28. inarcem so stople nove določbe za u_ porabo moke in žita v veljavo. Tu.di te določhe so samo začasne. Za one ljudi, ki se hranijo od mesa, se je po novib. dolo&bak znižala koiičina moke, katiero sme ena oseba na dan zavžiti. Znaša sanio 200 g inoke, doeim je po določbi z dne 24. febr. znašala 240 g. Za mesta ia industriaine kraje se bo upeljalo kruši;e nakazniee; na Slovenskem Stajerju, kakor izvemo uradno, samo v Manboru, Ptuju in Celju. Za kjuegko prebivalstvovelja po novih dološbah to-le: Za kmečko prebivalstvo s&kolrčinamoke oziroma žita, ki se je določila dne 24. febi\ za eno osebo na dan, lii znižala. Kmecki iilovek (delavec, viničar, hlapec) sm-e uporabiti na dan za eno osebo ftudi otroci so vštetij 300 g žUa, oziroma 240 g (približno 54 kg) moke. Kdor si je že izprosil (alii sam ali potom občine) od okrajnega glavarstva dovoljenje, da sme za osebo na dan več, kakor je dolo&eno, uporabiti — ker n. pr. ne uživa piesa, nima druge moke, ne krompirja, nc fižola dovolj, ker se ne more nasitti radi težkega dela itd. — zanj veljajo te olajšave pri zapori nadalje. Kdor sil še ni izprosil takih ola,jšav,siiih lahko izprosi, ako ima r a z 1 o g e za prošnjo. Prošnjo lahko gospodar vloži pismeno ali , ustmeno sam na glavarstvu ali potom občine. Občine tudi lahko vpošljejo prošnje z;a vefi gospodarjev skupaj, a za vsakega gospodarja mora biti utemeljitev. Oblasti imajo nalog, da ljudomilo postopajo. Razlogi, ki se bodo upoštevali za olajšave pri zapori, so n. pr.: večja ranožina moke se potrebuje za ono dni, ko bo kop v vinogradih, ko bo okopavanie krcmpirja, ko bo oranje, košnja, žetev, miatitev i. t. d. To se naj navede v prošnji in tudi, koliko dni približno bo delo trajalo. Razlogi, da se za stalno dobijo olajšave, so: da nimam drugega živeža nego moko, nimam ne mesa, ne ližola, ne krompirja itd. Ce se je dovolila uporaba žita oziroma moke za krmljenje mlade ali breje žlvlne, za konje in zadnje mastenje živine, za perutnino itd., veljajo dovolitve naprej. Kdor še nima teh dovoUtev, si jiih lahko izprosi. 8e enkrat opozarjamo, da so pod zaporo samo: pšenica, rž, turšica, ječmen in oves ter mlinski izdeL ki — razven otrobov — iz teli žitnih vrst. Otrobi, aida, ližol, bob, krompir, meso, zašfiimba, seno itd. itd. niso pod zaporo. Slike iz vojna Slovenska kri nikdar ne sfali P.smo inlanterista Franc Clgula, ki je prideljen 87. pešpolku 10. vojni stotniji iu s© nahaja na juž,nem boj š6u, svojim star.šem pri Sv. LovTencu v Sl. gor. se glasi: # ZJati moji stariši, brat in sestre! Srčno pozdravljain vse skupaj ia sploii oeli rOjStni kraj, Oh, ko bi si mogel jaz ugasiti željo, da bi še vsaj enkrat dosegel vstop v svojo rojstno liišo! Padel bi na kolensi jired Vas i:i bi s, sklenjenimi rokami zahvalil Najsvetejšega za srežno povrnitev nazaj v ljubo slovensko domovino. Ali kaj mi pomaga, vse žeije so zastonj! Vejidar pri tern ne pozahim molitve, katere ste rne. draga mati, ueili v mladostnih letih. Sedaj jih duevni'i zvesto opravl.jaan, ako mi }e le količka,j mogooe, ako pa ne, pa vsaj na kratko zmislim na Duega, ki jevseraogoeeii, in s tem so mi podaljšani moji grozni dr.evi. Dragi' oče in mati! Vprašam Vas. ali bi mogli •/. lalikim sroem gledati svojega sina, koteri je mnogo dni pa ) oi^i prezebel m preeul na prostem polju, zdihujofi proti nebu: Ah, liubi Bog, pomagaj ubogioi ran. jenoera, ki okoli mene prosijo pomoči! Daj jim kruha n pola]šauje groznih bolečin! Ali kaj mi poniaga, ker moral sem sam dobro pazti na sovražnikove kroglc in na naše čast like, da bomo mogli srečno premagat sovražnika. In to je trajalo dan za dnevom, mesec z: meseoern, tako, da sem moral preživeti celih šest mesecev ua prostem bojnem polju zakopan v mrzlo zemljo, kakor črvt A hvala Onemu, ki me ie obvaroval &,dosedaj grenke smrti. Tudi zanaprej se izročim v božie roke, da bi mi Bog prizanesel. Sedaj smo prišli slabotni nazaj v S , da tu malo odpofiijemo \:\ dobimo obleke in več drugih stvari. Potem pa zopet nazaj v boj. Hvala Bogu, namSlovoncem dosedaj še ni sroe obupalo in tudi ne bo! 7. hrabrim sroem smo začeli in hofiemo tudi korajžni ostati, dokler ne bo izvršena naša zinaga za domovino m cesiarja. Borili se bomo hi <^e treba tudi do zadnje kaplje krvi. Saj slovenska lcri nikdar ne sf al i! _ Dragi domafii! Kadar ste pri molitvi, sporanite se tudi svojega sina in brata, kateri je daleč proč od Xas ter sploh pripravljen življenie dati za drago do movino. Mogoče še pridera enkrat nazaj. Ce pa umrjem v tujem svetu, pa bom prosl tam gori za Vas, da Vas prip&lje božja roka v večno veselje, kjer ni trpIjenja :.n sovraštva. Sesitra Treza in brat Alojz sta mi tudi pisala. Od nas domačih nas je že malo tukaj. Tukaj je zdoj strašna zima. BVzu mene so Se bolehnečki županov sin, Zelenjak, Korenjakov, Gomilšak, Kovačeo in JanSkec, nekaj pa so jih Srbi ujeli. Zdaj pa še Vas pozdravlja Vaš sin m brat Franc* Slovenski ulanec na Rusko Poljskem. Jožef Juger, dodel.ien c. kr. ulanskemu polku št. 5 (polkovni štab), vojna pošta 57, piše dne 18. marca svojira starišem v Borecih pri Sv. Križu na Murskem polju: Predragi! Želite izvedeti, kako se mi godi. Moram reči, še ne prehudo. Denarja je zadosti, samo kupiti si ne morem ničesar, ker nikjer nifiesar ni, Niti najpotrebnejših vsakdanjib. stvari, kakor milo, pisalnih potrebščin :td. ne morem dobiti. Mesa dobim precej, tudi kruha i'a suhorja ter tobaka je dovolj. Torej ne trpim pomanjkanja. Ž-e od ianuarja je nastanjen naš štab v zapuščeni ruskopoljski vasi L. . . ne daleč od železniške proge Krakov-Varšava. Jaz sem pri dobrih ljudeh. Poljaki so jako pobožni1, kar prifiajo raznovrstna znamenja ob cestah in potili. Sedaj v vojnem Sasu imajo razobešene zunaj na stenah razne podobe Boga in Marije, da jfm obvarujeta dom požarov. Vasi so redke in revne, mesta ne mnogo boljša. Hiše so lesene in s slamo krite. Spredaj stanujejo ljudje, zadaj pa ?ivina. Zato je povsod vel-ka nesnaga, ki še io večajo precej gosfo naseljeni židje, Gerkvice so borne. Vsepovsod rodovitna polja in vel/iki gozdi, ki pa jih pridno redčijo za vojaške potrebe. Polja so vefiiidel pomandrana, vasi kup pepela. Cele pokrajine so velikapogoriš&ain grobišča. VojaSka uprava je pokupila skoraj vso živino in vsa živila. Zato vlada med liudstvom veliko pomanjkanje. To je sad vojske! Bog ob\'aruj naše kraje take šibe! Cu dim se svojemu trdnemu zdravju, čeravno sem prestal že nepopisne napore. Vsak dan govorim slovenski, nemški, 6eški in tudi poljski za silo že tolčem. S svojim konjičkom pa se kregam navadno slovenski. Moje največje veselje je, 6e dobiin prav mnogo piisem iz Ijube doraovine. Prav posebno še, kosprejmem oel kup na5i'li izbornih iistov: ,.S1. Gospodarja", ,,Stražo" 'w. druge. To so moji naidražji tovari&i, ki mi lajšajo tr. pTjenje In me kratkoftasijo v dolgih noPeh. To je užitek! Pošta rabi k nam le št'ri dni. Tudi pri nas zbira'o darove za uboge vdove in zapu§?.ene sirote, Vsak rad da po svoii moM. Jaz se zadnji čas brijem, drupi pa so ž» pravi kosmatinci, UiSi sem se, hvala Bogit, hitro znebil. Zima ni bila prehuda. Snega je bilo maIo. Sedaj imamo krasne pomladanske dneve. Ptičice se že oglašajo. Podnebje je sli&io nagemu. Nedavno smo dobili novo obleko, ker se na stari razcapaui ni več ločilo črno od rudefiega, Zima j© boj omejila. Tudi kužne bac le je ugonobila. Zato se bo začelo spomladi vse hujše razvijati. 2eljno pričakujemo odločitve. Zmaga bo naša! Slovenec ne oraaga, dokler ne zmaga! A po vojski nas tud:> nih6e oe bo zatiral! Bog Vam bodi plačnik, da ste plačali za me sv. kr.žev pot. Prepričal sem se, da me je le molitev obvarovala ter mi vlila tolažbe v težkih urah. G. župniku se prav lepo zahvalim za že drugo svet'njicQ, ker sem prvo v bojnem metežu izgubil. To je res naš up i;; naše zavetje! Veseli veii'kop.o6ni prazniki so pred durmi, Jaz jih bom obhajal kakor božične v daljn; Rusiji. Ne bom mogel kuriti kresa na domačem hriboku. Nam bo ga menda sovražnik kuril. Ne bom slišal prijetnega pritrkavanja, ker je tukaj zvoniti vsled sovražnika prepovedano. Tudi ne veselega pokanja topičev, pa5 pa gromeuje 8 — 30 cent meterskih možnarjiev. A kaj sii hočemo, vojaki smo in nioramo braniti domovino — našo drago Avstrijo. Bog daj, da se uresničijo moje in vseh želje, po častnem miru videti drage in praznovati prihodnje svetke doma. Veselo ,,Alelujo" in tiso&ere pozdrave domačim in znancem! Vaš vedno vdani Jožef Juger. ,,V vojski sb nebeška vrata na stežaj odprta" Vinko Kokolj, ki je bil prideljen pionirskemu bataljom št, 15, piše svojemu prijatel]u v Prlhovi pri Konjicali, ki je potrjen v vojake sledeče zanimivo pisrao. (Kokolj se jie udeležil vojske s Srbi, je zašel daIe6 vstran od svoje 6ete in se je preoblečen t Srba rešil na Bolgarsko, odkoder so ga poslali t Avstrijo). Pismo se glasi: V Kristusu ljublieni vojštčak! Pred kratkim sem dobil pismo i'z domačega kraja in sem zvedel, da je tudi Tebe zaclelo, da si potrjen. Po volji našega vsemogožnega vojskovodje je vojska nastala in se bo tudi enkrat nehala. Ljubi France! Ker je moralo tako biti, prosira Te, ne štej si tega v zlo; božja volja je, da bog moral nositi puško in ko se boš enkrat kaj naučil, boš tudi moral iti nad sovražnika, Dragi! Le z Teseliem in z hrabrostjo pojdi branit našo milo domovino, udan v voljo bož.jo, z zaupanjem vi Boga, v Marijo in bol.išo prihodnost, da se spet zdrav povrneš v svoj mili domači slovenski kraj. Ta misel Ti bo pomagala in Te krepčala, da boš lažje prenaSal težav« in tnidkosti sedanjega vojnega 6asa. Meni se še po navadi dobro godi in tudi zdrav sem hvala Bogu, le meseca deeembra mi j© glo za kožo. Srbi so že šteli ure mojega živX;en.ja, ali k sreči prideva z nekim narednikom do srbskih ranjencev, kjer dobiva srbsko obleko in tako sva srečno prišla v 18 dneh na Bolgarsko in od tam na naša tla: ali po resreči prideva na kraj, kjer sta kolera in legar grozno razsajala. Jaz sem že prej bil prehlajen, spra. vi.io me pri Zemunu v bolnišnico na neki otok, kjer sem hvala Bogu v šestih tednih ozdravel. Prišel sera zopet nazaj k prvi stetniji, k Bošnjakom, od tam spet za ordonanca k bataljonskemu' komandantu. Nekaj dni pozneje sem ga prosil, naj me nadomesti z drugim, mesto odgovora mi je dal dve uri zapora, katere mi je potem njegov adjutant nadporočnik hitro odvzel. L.iubi mi France! Iz vsega srca Ti želira, da bi z veseljem odšel k vojakom in se enkrat zdrav in srečen povmil v svoj domači kraj. Na vojsko gre skoraj vsak z žalostnim sroem, ker mu n! znano, ostane li živ ali ne. Pa, dragi mi, dostikrat si mislim, ako mi je usojeno, rad umr.iem za premilo o5etnjavo. Zatorej pojdi z vesel,;em v boj proti sovražniku in ne boj se smrti. sai pregovor pravi: ,,'S ladkoin Castno j e umreti z a svojodomovino" in spet drugi: ,,V vojskinem 6asu so nebeškavrata na stežaj odprta!" Ko si bil dozdai tako vesel in priden mladenič, tudi sedaj zanaprej misli na Boga; to T* bodi šči,t pred žv;žga,iočimi sovražnimi kroglami in trdno zaupanje v Marijo Ti bo trdno zavetje pred grome^imi granatami! Dalje fudi želim Tvojim sitarišem, da bi ne žarlovali močno za Teboj, saj ,,Božja sv-eta vDlja je, da mla,d fant na vojsko gre." Ljubi moj! Prav prisrčno Te pozdravliam kakor tudi Tvojega ofieta in mater, pozdravim Tvojega brata Antona in sestre, tudi vse druge fante, ki pojdeio s teboj, in ostanem vedno Tvoj prijatelj Vincenc Kokolj. Pet tednov v strelskih jarkih. Predzadnji ,,Slov. Gospodar" je pomotoma poro. 6al, da je medirineo Fran Defiko iz Srodišča, kadet pri c. in kr. pešpolku št. 47, umrl za kolero, To porofi:lo je slor.elo r>a napačni informaciji. Medicineo DePko se je udeležil pri »anneti najhujSih bojev v izhodni Galieiji, zlasti pri Grodeku ort^ srede avgusta do srede oktobra ter je naposled zbolel in je moral za vefi m-eseeev v bolnišnico. Dn« 22, januarja-pa se je kot kadet zopet vrnil na severno bojiS5» in se je. brez prestanka bil v najljutaiftlh bojih do kon«a meseca februarja, ko je vsled naporov hudo zbol-eL Ohromela rau je namreč des.ia stran teiesa in general mu je dovolil, da se snie vriuti v kako mariborsko bolaišnico, A svoje ljuf/ljene domovi.ie ni v-ee videl. Prepeljan je b.l v bolalšuioo v Nitr-o na Ogrskem, Ijer je 12. marca vsled oslabelosti sroa mirno preminul. V nedel^o 14, marca je l>.i z vsemi vojat>!c;mi časfcni pokopan na mestnem pokopališču v Nitri. Naj gledi nekaj odlomkov iz pisem, ki jih Je piv sal iz prvili vrst bojne črte, 9. februarja: Dragi starši! Pišem ponoči pri svefii, deset korakov za švurmlinijO, Gelo no6 streljajo tapovi. Vedno pazim, da nfis sovražuik ue preseneti. Že od 27. januarja sem zmiraj zunaj. Že parkrat sem bil v nevarnosti, a upam, da rne obvaruje angel varuh. — 10. februarja: Dragi starši! V ognju. Obranila me je včeraj božja roka. l'i.šera med bojem, »o ne strelja. Zda} sem takorekoč komandant kompanije. Že peit dni nisem spal in fte, spim v saegu in vetru. Veudar sera zdrav. Sluga je bolan in pr njem je moj nahrbtnil1, drugo sem zgubil. Perila nimam nobenega, pač pa sem dobil erarično. Vina in ruma imam dovolj; suh nisem, itu in tam mala mrzlica, drugače sem poln npaaja na voselo svidenje. Že šest dni nisem videl vode; kavo kuliam iz snežene vo^e. — D.ne 21. lebruarja: Dragi brat Matevž! ,Iaz sem še zdrav., ta fias kompanikomandant, ker je naš nadporočnik vsled težkih ran umrl. Da bi Ti videl kupe Rusov, Id so ležali pred našo kompanijo! Radi hrabrosti sem jih mnogo priporoftal: bilo je to 18. februarja, dne 10. lebruarja pa bi nie skoro zsdel šrapnel. Zdaj\nas obstreljuje sovražr.a artilerija in nad nami frče krogle, kakor da bi bil sodni dan. — 26. lebruar.ia: Dragi brat Anton! 18, lebruarja je pognala naša kompanija Ruse; ko je padel nadporoenik Kopriva, sem vodil kompanijo. Slišim, da bom priporočen za srebrno svefnio, vendar si ne delam npanja. 19. Sebriiarja bi me skoro dva šrapnela pihnila, drugi so b;li vsaj tako prijazai in so se odstranili za deset knra.kov, Po petih tednih sem zopet v hiši v vasi. Zdrav sera, hvala Bogu, in upam, da se vidimo! A že 3, marca piše Deoko staršem, da je hudo bolan in da upa priti v Maribor v bolnišnico, kamor ga naj pridejo obiskat, Pa želja se imi' ni izpolnila, ni videl yefi svojih dragifo in svoie domovir.e. V daljni tujini sameva grob mladega junaka. Slovenski topnicar severno od Varšave. Franc Oevirk, vrtnar v Celju, seda.1 prideljen avstrijskira motornim bateri.jam, slovitim težkim možnarjem, ki so podirali franooske in belgijske trdujave, piše dne 11. marca mil. g. opatu Ogradvju (Ocvirk se nahaja sedaj pri Hindenburgo\i armadi severno od Varšave): V!ele5asrt:ti gospod opat! Pred nekaj dnevi so sprejeli moji prijatelji časopise, tudi ^Slov, Gospodar" je bil zraven. Citali srao tudi pismo, ki sem ga Vara, veleCastiti gospod opat, pisal ia voščil Novo leto. Močno me je razveselilo, da ,,Sk)v. Gospodar" prinaša pisma trpefiih voiakov. Naznanjam Vam, da se nahajamo v Rtisiji, v severnJ Poljski, Dne 10. februarla smo se peljali iz mesta Roulers v Belgiji skozd Nemčijo mimo mesta Beroiin. Po večdnevni srečni vožnji smo se peljali skozi Izhodno Prusijo. Ne morem Vara popisati, kako tukaj izgleda. Vasi, trgi, mesta, vse je razrušeno in zažgano, Mesto Lyek, ki šteje 5ez 15,000 prebivalcev, je popolnoma uni-čeno. Napravirao si lahko sliko, kako bi sovražnik v naši. domovini ravnal, 6e bi udrl v naše kraje. Ko smo se pripeljali v Rusijo, v:dimo, da ni nič uničeno. Prišli sniio v mssto Grajevo.i Hitro smo se spravili na delo in smo že ne daieč od tukaj oddalje-no rusko trdnjavo popolnoma razirušilL Prve dni so nas Rusi tudi hu-do pozdravljali, Granate in šrapneli so frčali skozi naše vrste in padali pred in za nami, Božja volja |e bila, da je samo en mož padel, nekaj jih je bilo težko ranjenih. Samo Bogu se imamo zahraliti, da smo v tera srdHem ognju bili tako srefini in se naun ni prigodila ve5ja nesreča. Opišem Vam še naj tukajšne kraje. Sami veliki gozdovi se razprostirajo, da jih skoro ni konca, vasi so zelo redke, hiše majhne in lesene. Zima je hujSa, kakor pri nas, tako, da se človek dostikrat od zime kar do kosti pretrese. Nam mraz ni mnogo prizadjal; s potrpežljivostjo in dobro voljo vse zadovolino pre'iaSama Slovencl smo, ki pomagamo Nem. cem ob I zhodn i Prusi j i premagovati Ruse. Naši možnarjibruhajosmrtmed ruiSke rrste. Dolgo še ni, Ko »e je so- vraSnflt' tiikaj nahajal. Nemci so jih mnogo tisoS uioli. Jaz sera popolnoma zdrav. Ker ne vem, če bom imeJ kmalu priložnost, Vam pisati, Vam, velečasltiti gospod opat, žel:m vesele velikonočne praznifee. Z Bogom! Franc Ocvirk. Vedno veseli in korajžni. Lapornlk Martln iz PilStanja, korporal pri 26, domobranskera pešpolku, piše dne 8. marca svojim stariS^ra in sestrama § severnega bojišča: Vaše pismo sem sprejel z najveftjim veseljem. Dobilo mo je ravno pri naSem ,,gosposkeTn" kosilu. Vs» m* j« razreseHlo, samo po cigaretah se mi š« sline cedii«. Odkar sem tukaj, mi prav dobro gr©. Znancev in s^osedov imam dovolj; zdrav sem tudi. Samo na Ruse imam grozno jezo in sioer od tistega časa, ko so nii čevoij z noge odgrizli, da sem potem z en'M sainiua 6evl,em ix>l-uos šel v bolnižnico v mesto Teinešvar na Ogrsko* Želim, da bd naši v najkrajšeui času vseiu Rusoin pošteno kosti polomilt S ritruadoviui Franoetom sva vedao skupaj, \as tudi iskreno pozdraviia. Aii je Grobniov Karl v vojski, v bolnišnici, al. doma? lJišite mi. Sedaj linata veliko dela, kaj ne? Ali so pridno gibljete? Riad bi Vam pomagal, a sedaj se gre za cesarja ui domovino. Kaj pa brat lx)jze dela, ali se kaj kesa, da. se je ožeuii? Hud.mar! tiaj se ^e meuda tudi jaz ožeuiin, ko pridem domov^. Pa bo! Voiska me tepe. Priziiavani, da sem včasih predolgo izostal od doma, a sedaj &e mi dobro plač-uje. Ce Bog da^.ko bo vojske koiiee, bom pa vedno pri Vas, draga mamica. Mladeničiiz Slovenskega Štajerja smo vedno korajžni in veseli. Kateri se pa joziio in k slo drži, slovenslci ruladeaiS pač ni. Slabo tni je*šlo, a moje sroe je skakljalo, dobro mi gre, pa mi zopet veselo bije, hudo me čaka, pa se n.e tresera. Mi Pilštanj&ani se ue ganemo, stojimo kot skale. Molite za me pri Mariji. Pozdrav! Vaš Martin. Vojska — kratka, a pomembna beseda. Alojz Berčnik iz Vitania, ki služi pri topničarskera poiku št. 3, je že ceiili sedem meseoftv neprostano v ognju. Bne 10, maroa i& bisal svojemu bratu s severjiega bojišča. Pismo se glasi: Dragi brat! Z veseljem sera spreoel Tvoje pismo. Ne morem. Ti popisati, kako veselje mo prešinc, ako flobira iz svojega rojstnega kraja kako plsmo. Dne 1. avgusta sem zapustil svojo preljubo ženo, ki se je br dko jokala za svojim še mladim možem. Tudi raeni so se ob slovesu vlile solze iz oei, pa ne zaraditega, da se-ra moral v vojsko, aaiipak zato, ker sem videl pred seboj svoio objokatio ženo. V glavo mi šine mir sel, da se niogoSe #ie v.diva nikoli več* Ravnotako s; so mi tudi Ti, dragi brat Frauce in moja mama v srce smiiili, kor sem Vas videl vse žalostne. Die 17. avgusita sem zapustil Beljak kot korajžen sloveaski juaak in se peljal skoziDunaj in od tam v Budirapeato in dalje v daljno Rusko-Poljsko. Vozil sera se pet dni in pet noči, Zaoeli smo boj dne 29. avgusta ob 11. uri predpoldne in je trajal do teme. Drugi da:i je bila nedelja. 'Sovražnik je začel že ob prvera svitu streljati. Strojne puške so kar sipale krogle, kakor bi rojile čebele, šrapneli in gra-.iate sto pa grmeli, da se je kar zemlia 'tresla, Rnska artileriia je streljala salve, na desni in" na levi so bili zadeti naši, vojaki, In meni se še dosedaj, hvala Bogu, Devici Mariji In angelju varhu, ni ničesar zgoddo. Mo. ji pnjatelji pa so stokali vsled veliki.h bolečin. Ko smo se morali vrniti zaradi sovražnikove premooi, sem še le videl žrtve sovražhikovih šrapnelov: v enem kraju je ležala roka, v drugem noga, v tretiem truplo brez glave. Zopet drugi ranjenec je klieal pomoči, imel je razparan trebuh, da so se mu 6reva vi.dela. Tudi R-usi so imeli velike Izgube. Res, vojska jekratkabeseda.anjepomenjestrag e n. Veseli me, da iraam vsaj enega prijatelja, ki je tudi iz Viianja, da s,-e še lahko pogovoriva v našem sloveuskem jeziku. Vča&ih se nam slabo godi, ker iraamo dvojnega sovražnika. Enega ubijamo brez vsakega streliva, ker je bolj krotek, naTnreft uši, Vendar smo zmiraj korajžni slovenski junaki. P'i§i mi, kjo se nahaja brat Karol. Znano mi je, da je tudi v Galiciji, pa ker tukaj ne smemo iti križem, tako kakor gre dorna &osed k sosedu, ne morem zvedeti zanj. Co še ostanem pri življenju, Ti pišem več, ako pa r.o, pa Ti na.j bodo te le beseve v mislih: ,,V spomin Ti pišein in v slovo, morda oboje za iedno bo; a srce pravi mi tako, da se ne loč'mo za vedno." Iskreno pozdravljam Tebe, mamo, sestre in vs« Tvoje sosede. VoSčim Vam vesele velikonočne praznike! Bog Tie živi m na veselo svidenje! Tvo.1 brat Aloiz. flustrijsho-ruslio bojišče. Maribor, 31. maroa. V B u k o v i n i se boji za nas ugodno razvija. jo. Na nekateriih točkah smo potisnili sovražnika že fiez mejo, na drugih smo ga pritisnili do meje. Naš; uspehi v Bukovini ugodno uplivajo na javno raenie v Rumuniji. V južncvizhodni G a 1 i o i j i , to je južno od Slanislava, so Rusi ustavili svoje napade. Trikrat so poskuftali pri 'Ottynii predretl našo fronto, iz Strvja in Haliča so dobvli vellko pomo63 toda vsi poizkusi so se ponosrecMIi. Prelaz U ž o k se nahaja trdno v naših rokaJi. Srnoln;k, kraj ob zgornjem toku reke San, kljubuje vsem sovražnim napadom, Prelaz L u p r. o v je tudi v naših roKah in Rusi niso prišli niti za meter naprej. Kraj Cišna ob cesti Baligrod—Lisko leži na gališki strani in je neprenehoma v niaših rokaJi. Le v ozemlju zahodno od LupSovega prelaza do Dukla,nskega prelaza se nahajajo Rusi na ogrskih tloh, kamor so udrli po treh cestah, ki vodijo iz Galicije čez gorovje na "Ogrsko. Na naibolj izhodni cesli, Iri vodi v dolino Laborce, so prišli do Laborczewa, na cesti v dolino Onflave do B'a,nyavolgyja in na najbolj zahodni točki ob cesti Konieczna,—Bartfa do mesta Zboro. V tem oremlju so torej Rusi 20 do 30 km na ogrskih tleh. Rusi so nameravali tudi tukaj predreti našo bojno Ironto, (Ja bi se potem ruske 6ete razsipale po Ogrski, a tudi to sc jhn ni posreSilo. Iz zahodne G a 1 i c i j e in južnega Rnsko-PolJskega sploli že mesce ne dobimo drugega porofiila —• nego da se vrSijo od časa <lo 5asa artilerijski bojiCela ruska moč je obrnjena na Karpate, posebno na boje med prelazoma Dukla in Lupkov. Izpred V a r š a v e nič novega. Severno oblftgajo in obstreljujejo Nemci rusko trdnjavo Osovioft,Da bi odtegnili Nemcem nekaj oblegovaJnih 6et, napadajo Rusi v smeri proti najsevernejšem delu Izhth dne Prusije. Borba v Karpatih. OCi celega sA^eta so obrajene na velikansfco bor« bo v Karpatih. To je borba, ki ji v zgodovini človeštva ni primer©. Rusija zastavlja na tom ozemlju vsfc svoje sile, da bi si izvojevala zmago. Ruska zmaga na tem ozemlju bi raorda prinesla odločitev glede sta. lišfia balkanskih nepristranskih, držav in izročila bi Galioijo, na katero se obračajo oci. Rusov, niC mani poželjivo, kakor na Uardauele, Rusom v roke. Borba traja neprestano dalje, dan za dnevom, teden za ted. nom in mesec za mesoem. Velikanske množice vojaštva pošilja Rusija neprestano na bojno črto^ Preprečiti iioče, da se boji ne zanesejo v doline in da avstrijske čete ne preženejo Rusov iz ttetih maloštevilnih višinskih po&tojank, ki so še v ruski oblasti. Boj se vrši za vsako ped zemlje in za TSako viglno se bijejo no5in dan srditi bo>j i. Miru, in počitka ni, ne po dnevu in ne po noči. Zdi se skoraj, kakor 6e bi bil nasta.l nekak mir na drugili boji&fiih na izhodu, le da bi se moglo pazno zasledm^ati to velikansko borbo, ki utegne prinesti odločitev v tej svetovni voiski. Ce pa že to ne, bo izid vsekakor mogočno uplival na vsa vojrsa podvzetja na ostalih bojiščih, kjer se avstrijsko-nemška armada bori zoper Rusijo. Nehvaležoa naloga Avstrije. C. kr. avstro-ogTski poroCevalni urad razpoSiL ja zanimivo izvajanje ruraunskega lista ,,Independan_ ce" o nehvaležni nalogi Avstrijcev v tei vojski: ,,Avstro-ogrsko armado je brezdvomno zadela nehvaležna usoda, da mora zadrževati velikanski naval sovražnika, ki je od prvega dne, odkar se je začela vojska, pošiljal svoje mnogoštevilne močne oete v Galici-o, ker je bil njegov glavni oilj, da st osvoji to deželo. Brez pomo5i avstrijsko-ogrske armade, ki se že sedem mesecev bori proti veliki premoči, bi se Nemoi na Rusko-Poljskem ne mogli'držati." Rusi bi radi taborili na ogrskih nižavah. Srdita, izredno krvava borba se vrSi zadnji 8as na karpatskj bojni črti. Rusi so se vrgli z ogromno vojaško silo na prelaze, ki vodijo na Ogrsko. jasno je, clabi Rusi radi našobojno 6rto raz^ klalivdvadelains Cetami, ki jih imajo na razpolago, udrli naogrske nižave. Rusi ne gledajo na to, če pade pod ognjem avstrijskih 6et vsak rlan tudi na tisoče vojakov. Rusko vodstvo popolnoma nie ne štedi z ljudmi. Avstrijske 5ete z izredno hrabrostjo in vztrajnostjo zadržujejo siloviti m-^ sld naval. Med Duklo in Baligradom. Biflca med Duklo in Baligradom (Baligrad leži v Galiciji severnoizhodno od Lupkova) ima takoveliS; obseg, da se celoten njen poteic niti ne da pregledatU Gotovo pa je, da je naš položaj na tej 6rti izredno ugoden. Naše postojanke se sijajno držijo. Z najboljšim upanjem lahko zasledujemo nadaljni razvoj te-le bitke. Ob Dukli so Rusi svoje napadalno bojevanje že močno opustili. Sovražnik je imel zadnje dni težke izgube. Naše čete so so\Tažnikovo napadalno silo zelo oslabšale, V okolici mesta Banyavolgy (na ogrsH strani prelaza Lupkov) so se dne 30, marca pričeli novi boji, ki se z nezmanjšano srSitostjo nadaljujejowi Rusi so vrgli v bojno črto več svežih čet in še vedno pritegujejo novih ojačenj. Izhodno od mesta Eperjes v dolini reke Laborca (naj Ogrskem) se Tršijo hudi napadalni boji že nad deset dni. Bukovina kmalu očiščena od g^ g,Rusov. BudimpeŠta, 80. marca.' Iz Cernovic se poroča: Naše Cete, ki prodirajo iz izhodnega dela Bukovine proti Novosielici v rusko ozemlje, so trčile na številne ruske čete, ojačene ¦ mofinimi kavalerijskimi oddelki. Rusi so poskušali z velikim najx)rom vseh svojih sil poriniti nazaj sedaj to, sedaj zopet 'drugo naše krilo, toda vsi njihovi poskusi so se izjalovili. Rusi so imeli v teh bojih težke izgube. V okolici mesta Zalesfiki (leži na galiških tleh ob levem bregu reke Dnjester) so zgradili Rusi trd* njavam podobna opirališča, katera padajo druga zai drugo v naše roke. Pri Novoaielici že na ruskib tleb ob reki Prut so se vrSili arfilerijski boji. Przomy.slske obl«goTalne čete v Karpatili. Rusko armadno vodstvo je dele przemyslskih oblegovalnih čet poslalo j roti Gorlicam in Dukli, a drugi del pa na bojno črto ob reki Dunajec; velik del oblegovalge armačie bode pred v,sein izpolnil vrzeli, ki so nastale v ruski karpatski bojni črti. Pri Lupkovu se je n. pr. že v zridnjih bojili udeležila. srditega ruskega napada na naše postojanke ruska divizija od przemyslske oblegovaJne armade. Napad je bil poriolnoma odbit. Przemysl. Izgube Prz^mysia pri zadnjem izpbdu. Vojni poročevalci poročajo: Prvotno poročilo, ki se je glasilo, da je izgubila przemyslska posadka pri svojem zadiijem izpadu dne 19. marca 10.000 raož, se mora v toliko popraviti, da se ne gre za 10.000 inrtvih, marveC da se gre večinoma za ivojake, ki so že vsled oslabelosti popadali na tla in so prijšli v rusko ujetništvo. Stevilo ujete posaidke se je cenilo na 44 tisoS mož. od katere se mora odšteti 10.000 mož izgube, torej znaša 34.000 vojakov, 45.000 vojaških delavcev in 28.00b* bolnih, za vsem 107.000 mož. Ker so naSteli Rusi zavsem 117.000 przemyslskib ujetnikov, se iz tega razvidi, da so prišli skoraj vsi oni 10.000, o kojih se je poroČalo, da so pri zadnjem izpadu posadke padli, v rusko ujetništvo. Pogled z zračnih višln. Zrakoplovec poročiiitk Stanger, ki je v družbi / ulanskim r.tmojstrom pl. Lehmanom z zrakoplovoiii srečno ušel iz Przemysla, pripoveduje, kako grozn; so bili zadnji trenutki umirajoftega Przemysla. Ob '/i na 6. uro zjutraj je bil zrakoplov pripravljen za po let. Od vseh strani so že frčali šrapneli v bližino zrakoplovnega postajališča. Zrakoplovoa sta se iskreno poslovila od tovarišev, vzela seboj z-adnje pozdrave za svojce ostalih ter sta se z letalom spusfla v zračn© višine. Komaj je bil zrakoplov kakih 100 metrov nad zemljo, že so zanetili na&i pionirji na vseh koncih in krajih podsipan smodnik in ekrasit, Kakor n;'. povelje je bilo celo mesto in trdnjava obdana od visokih ognjenih stebrov. Utrdba za utrdbo s topovi ih,: drugimi trdnjavskimi pripravami vired je zletela v zrak, Groraelo je tako, kakor da bi se naenkrat spro žilo ve6 sto topov. Ogromni krvavi žar, pomešan z črno-sivimi oblaki dima je obdajal širno okolico. Izhajajoče solnce niti ni moglo pošiljati svojih iutranjili žarkov na žalostno mesto. Vzduh v zraku je posta! skoro neznoseru ,,Najin zrakoptov", tako pripoveduje poročnik Stanger, ,,je bil v veliki nevarnosii. Deli razstreljenib topov, kamenie z utrdb, razno lesovje. vse je frčalo po zraku, kakor goste jate jesenskili vran. Ko sva bila kakih 300 metrov visoko, so tik pnd nama spusfli v zrak leseni most. Tramovje ie Irčalo tako visoko, da so kosi lesa prileteli oelo v bližino najinega zrakop'ova. Nekaj sekund pozne;e je sfrčala v zrak velika sraodnišnica. Zakrita sva bila naenkrat v črn smrdeGi dim, Zrakoplovci ima.mo rairno kri, a povem vam, da sva se v tem trenutku komaj in komai premagovala. Imela sva upoden veter in tako sva plula z veliko brzino proti Ogrski. Krvava zarja nama je kazala mesto, kier lež: nesreftni Przemysl ir> n.iega nesrefini branitelji . . . Rusi takrat niso streljali na naju. Srečno sva priplula v našo postajo. Ritmoister pl. Lehman. sicer resen in zaprt voiak, me je od ganutja poljub:l in obiel. Moi zadnii polet iz Przemys'la mi ostan« za vedno v neizbrisnem spominu". Pod katerimt pogoji se je ndal Przemysl. Iz Belgrada se poroCa švicarskim listom, da je poveljnik trdnjave Przemysl, genei-al Kusmanek, — stavil sledeče zahteve, predno je izročil trdnjavo Rusom: da se zagotovijo posadki vojaške 6asti; da se s posadko leio postopa; da se je ne odvede v Sibirijo; da se je ne spravi v taborišša za ujetnike; d'a sme posadka trupla padlih przemyslskih junakov spraviti proč ter prosti odhod maloštevilnega nevojaškega mestnega prebivalstva. Usoda generala Kusmaneka. Ko so se okrog 6,. ure v jutro dne 22. marca bližali prvi ruski oddelki notranjosti Przemysla, je stal general Kusraanek s svoiim štabom na gričku na izhodni strani pred mestora. Ruski častnik, ki je vodi! večji oddelek vojaštva, prijaha h Kusmar.eku, Ta mu javi, da kot trdnjavski poveljnik Izroči Przemysl Rusom. ,,Samo glad nas je prislil", je rekel Kusmanek. ,,da smo morali opustiti brambo naše trdnjavc". Rus je po vo.iaški pozdravil in iziavil, da smatra odslei generala Kusmaneka, njegov štab, kakor tudi vso poeadko kot ruskc ujetiike. V tem trenutku sta se general Kusma'!ek in njegov zvesti tovariš, general Tamassy objela in poljubila. V o?«h obeh generalov pa so za:gralc solze. Po udaji Przemysla so Rusi generalu Kustnaneku i i njegovim častnikom izkazali vso 6ast. Ruski častniki so se čudili vstrajnosti in junaštvu trdnjavskega poveljnlka. Ko je hotel general Kusmanek odloŽiti svo;o sablio, so mu Rusi odgovorili: ,.Gospod general! Po! leta ste se usfavljali. Rusija žcli, da si ohranite svoj me5. Vedno ste nam bili juna&k in vitešk povražnik." Ruski vrhovni poveljnik Nikolaj Nikolajo- vič je zapovedal, da se mora tudi drugim avstrijskim castnikom przemysiske posadke pustiti sablje. Generala Kusmaneka in Častaike przemyslskega geueralnega štaba so Rusi prepeljali v mesto Kiev, ki leži dobrih 450 kilometrov izhodno od Lvova v evropski Rusiji. (To je razdalja kakor iz Dunaja v Sarajevo). Na katero stran so Rus-1 poslali ujeto przemyslsko posadko, še sedaj ni natančuo znano, Usoda przeinyslske posadke. Iz Lvova se dne 29. marca j>oro5a v Bukarešto, da so se ujeti avstrijski przemyslski častniki s posebnim vlakom pripeljali v Lvov. Pošiljanje ujetega moštva po železnici v Rusijo se neprestano nadaljuje. Ujetnike slovanske narodnosti so Rusi ločili od drugih ter jih bodo nastauili v posebnem ujetniškem taboru. V Lvovu ruski eastniki ujete avstrijske častnike po vojaško pozdravljajo. Ljudstvo s sočutjem sprejema ujetnike in jih f.ozdrtijvlja z mahanjom z robci. Topove, ki so jih Rusi uplenili v Przemyslu, bodo razstavili v Lvovu, Kijevu, Moskvi, Petrogradu in drugih ruskih mestih. Ruske častnike*in moštvo, ki je bilo ujeto v Przemyslu, so obdržali za sedaj še v Lvovu. VojaSke oblasti preiskujejo, pod kakšnimi razmerami so prišli v avstrijsko ujetništvo. Kusi s posadko Przemysla lepo ravnajo. Berolin, 29. marca. Iz Milana se poroča: Ruski vrhovni poveljnik Nikolaj Niikolajevič je izdal povlelje, da se mora s posadko Przemysla ravnati posebno častno. Castnikov se ne sme spraviti v izrhodna ruska vladna okrožja, ampak se jih mora nastaniti v Srednji Rusiji. Nadalje se mora dovoliti častnikom v najvišji meri vse tiste ugodnosti, katere jim dosedaj niso bile dovoljene. Milanski list ,,Corriere della Sera ceni izgube Rusov pred Przemyslom, vštevši prvo oblegapje, na tri armadne zbore, ali okroglo 120.000 mož. Rusi o Przemysln. Padeo Przemysla se v Petrogradu in v drugih ruskih raestih še vedno prav živalino razmotrlVa iji se ga označuje kot velik dogodek, Casopisje in ljudstvo izraža svoje veliko prizrmnje junaški posadki Przemysla ter zahteva in pričakuje, da se bodo Castnikom posadke izkazale vse časti, katere se morajo vselej vitežko se vojskujoSemu nasprotniku izkazati. Petrograjski listi oenijo moč oblegovalne ruske armade na 100.000 mož. Od teh dobi armada generala Diraitr:eva 50.000 mož in 50.000 mož pa dobi armada generala Brusilova. Toda vsi ruski listi naglašajo, da je bilo avstrijskemu armadnemu vod&lvu ofiividno že delj časa znano, da se trdnjava ne bo mogla več dolgo držati, rafiunati se toraj mora s tem, da je avstrijsko armadno vodstvo odredilo vse potrebno, da je primerno ojačilo svojo armado. Vsi ruski Hsti pripisujejo padcu przemyslske trdnjave Ateliko večjo važnost, kakor ji v resnici gre. ilustriisHc-srbsHo bojišo. Maribor, 31. marca. Na srbsko-avstrijskem in črnogorsKO-avstrijskem bojišču se vojsEa nauovo še ni za,čela, dasiravno se vršijo tuintam artilerijski boji in dogodijo spopadi obojestranskih predstraž. Dokler ne minejo sr,omla/dne povodnji, ni pričakovati večjih dogodkoKT. Praske s Srbi in Crnogoici. Tz Sarajeva se poroča, da vlada na državni meji ob Srbiji in Crnigori že delj 6asa mir. Vršili so se le manjši artilerijski boji med avstrijsko in srbsko artilerijo. Med manjšimi trnogorskimi in avstrijskimi obmejnimi stražami so se na nekaterih mestih vršile manjše j.raske. Sovražnik je bil povsod premagan in se je moral uraakniti. Tudi v boki kotorski vlada še splošen mir. Le dne 18. marca so naše baterije obstreljevale goro Lovčen. Istočasno so alvstrijski zrakoplovci metali bombe na črnogorske postojanke. Itaiija vpoklicuje vojaštvo. ..Frankfurter Ze.tung" poroča iz Milar.a: Nedavno je italijai.ska zbornioa sprejela postavo o gospodarski in voiaški brambi ItaJije. Te dni se je ta po. stava spopolr.iia s kraljevim odlokom, kateri dolofta. da se o vojaških zadevah ne sme ničesar poročati. Prepovedano je celo pisati o zdravstvenem stan.ju. iai vojaški izobrazbi posamezr-.ili 6et. Uradna ,,Wiener Zeitung" javlja iz Rima, da je v Italiji vpoklican pod orožje tndi letnik 1883 alpskih lovoev. Dosedaj je Itali.;a vpoklicala vsega skupaj že 13 letnkov alpskih lovcev pod zastavo. 5,000.000 vojakov na francoskem bojišču. Vojni poročevalec nizozemskcga lista ,,Nieuwe Courant", ki se nahaja na angleško-francoski bojni črti, poroCa svojemu listu: V irancoskem glavnem vojnem stanu se mu je povedalo, da iraajo Nemci na zahodnem bojišču zbranih 2,300.000 mož in pol milijona v rezervi zadaj za bojno črto. Stevilo zavezniških ^et (Angležev, Francozov in Belgijcev) pa znaša čez 2,700.000 mož, torej zna&a celoskupno Btevilo vseh na zahodnem bojišču se nahajajočih vojaških Cet čez 5 milijonov raož. Pudmorski boji med Nemci in Aogleži. Podmorski boji med Anglijo in Neia6ijo se nadaljujejo. Odkar smo z^dnjič poročaJi, so nemžki podmorski čolni zopet potopili 4 angleške trgorske parnike, 1 ribiški parnik ter dva nizozemska parnika, ki sta prevažala blago iz Amerike na Angleško. — Stmh Angležev pred nemš.kimi podmorskimi čolni je prisilil Angleže, da go zafieli pošiljati svoje &ete po no6i na irancosko bojišfie. Na Balkanu. Trosporazum si zopet krfievito prizadera, da bi še tudi Rumunijoa GrSijo in Bolgarijo pntegnil v voh sko in scer vse tri skupaj, ker vsaka se bo,i drnge, da ji v slučaju, vojske pade v hrbet. Vendar je pri6akovati, da Bolgarija ne bo ^a s trosporazumom. A tudi Grčija in Rumunija uvmevate vedno bolj, da ja za nju na.jboljše, ako Sez Dardanele straži slabotna TuTfiija,. Kakor hitro bi prišLe Dardanele t rusko oblast. b: morali vsi tri kralji, rumunskr, bolgnrski in grški ponižno nositi rusko trobojnico za Idobukom. ^Nemiri na Portugalskem. Odkar so zavladali framazoni na Portugalskena — se nesrefina dežela ne more ve2 pomiriti. Zdaj poročajo, da se upirajo z bombami in pooestnimi nemiri pristaši pregnanega kralja Manuela. laponska, Kitajska, Amerika. Japonska je vendar le privolila ia podaljšala Kitajski rok za odgovor za 14 dui na Svoje zahteve. Očividno še ni do zadnjega gumba prlpravljena. Kitajska je tudi začela mobilizirati. Amerika še sioer nekoliko grozi Japonski, toda to ni resno, ravnotako kakor se krega že mesce nad Anglijo, zakaj ne dopusti1 dovoza živil za nevjorško prebivalstvo Nemčije, ns stori pa vendar nič resnega. V srcu ie Amerika na slrani trosporazuma in njegovih priiateller. JNova cesarska namestnika. Ceški namestnik knez Frano Thun-Hohen&tein je odstopil, Pravijo, da zaradi očesne boleziii, Bil je sicer Nemec, a tudi Cehom vseskozi pravičen, Na njegovo mesto je imenovan grof Kudenhove, dosedaj deželni predsednik v Sleziji, Za predsednika y Sleziji je imenovan baron Vidman, ki je bil poljedelski minister, ko je bil Bienerth ministrski preds«dniic Varujmo živino! Ugleden kmet nam piše: VJsoke oen«, ki jih ima s'eda.i živina, so za kraeta zelo zapelii^e. Mnogi zaraditega prodajo tudi žiVino, ki bi jo siicer potreborali za vprego, gnoj in mleko. Ne smeli bl prodajati, jidrav razuin jiin to veleva, a strast po denar;u pregluši, gLos zdrave pameti. Kmetie stoiimo vsled tega pred Sasi, ki so za moS in obstoj našega kmeftkega stanu zelo nevarni. Kaj je kmet brez živine? To je mlinar brez mlina, vinogradmk brez vinograda. SedaJ je izključeno, da bi si kmet kupil nove vole, druge krave, Iepe telice. To je vse predrago! Kmet je sedaj vsled visokih cen tako dalefi, da samo prodaja živino, kupovati je ne more vefi. To pa 'e zelo ne\arno stališCe. Gnoj se bo zananjšal, prehranitev z mječnimi pridelki se bo prilkrajšala, trpelo borle torei gospoiiarstvo, a tudi življenska moč kmefike družine same. Zato je freba, da si kmet.'e varujemo ž;vino, kajti potrebovali še jo bomo krvavo, da napolnimo prazne hleve viniCarjev, majhnih. po9e&tnikoyt a tudi svoje lastiie! * Uredn štvo dostavlia: Število živin» i« aa Slovenskem Stajerju po naših poizvedbah sedaj, četudi ne pri vsakem posamezniku, gotovo pa t o b 8 e zelo padlo. Kmetje bi morali držati sa^ojo živino. Toda temu stoji nasproti dvrojno: 1. strast, fudi 6« ni tre. ba, prodat! živino za sedanjo visoko ceno; 2. prisiU na oddaia. živine ali r e k v i zi i c i i a. To dTO.ie nam zmanjšuje število živine na Slov. Stajerju. Glede 1. Gotovo \e. kdor brez škode za svojo gospodarfetva lahko proda živino, naj jo proda brez oIre. A onim, ki prodajajo na s\-fljo gospcxlarsko škodo in samo za visoko ceno, naj se zabrani. 2e to bi bilo j)O našem mnenju dobro, da se na Slor. Staierju vobče prepove prodaja živine, a se v pasameznih sluCajih dovoljnje al; po županu alipo načelniku lenarne zadruge ali kmet;jske podružnToe. Glode 2. Slovenski Stajer se naj o p r e s t i od nadaljne prisilne oddaje žirine. Kolikor je živine ostfilo, \e potrebna za vprego, prehrano in pleme. Kakor slišimo, so v tem oziru (glede prisiL ne oidaje) poslanci Slov. Kmefcke Zveze te dni posra. lovali v Gradcu, da &« na Slov. Sta.ier.ju v nobenem glavarstvu ne rekvirira živina. Kai so dosegli, Se nam ni znano. Ako re bo dobiti splošne' prepovedi, potem bi bilo dobro, da se dovoii žetvenim kom i s i j a m izreči giode rekviziciie zaporo ?,ez živino v občini. Bržkone bo na ta zadn;i način tnd- bolj Ur streženo razroeram v razliCnih občinah. B#tr«ne ko- iriisij« bodo postale kmahi veSje važnosti, zato se naj aaUuiaTija. Ijietje, pišite nam in povejte |wdi vl svoje mneBj«t — &lede mešetarjev pišemo nrvprugem meslu.