• • • • • •• • • *#*.• • GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA * LETO IV. + ŠTEVILKA 5 MAJ 1965 CENA 20 DIN Poštnina plačana v gotovini V drugi svetovni vojni so si jugoslovanski narodi v neiz¬ prosni krvavi in dolgoletni borbi proti fašističnim silam, ki so si podredile in razkosale našo domovino, priborili novo družbeno ureditev, nacionalno osvoboditev in enakopravno združitev vseh jugoslovanskih narodov v federativno repu¬ bliko Jugoslavijo. Za to zgodovinsko zmago so dali naši narodi izredne žrtve. Padlo je 305.000 borcev, ganjenih pa je bilo okrog 425.000 borcev naše armade. Pod toko okupatorja in njegovih poma¬ gačev je padlo 1,700.000 ljudi, mož, žena in otrok po vsej naši domovini in v taboriščih smrti po Evropi. Vsa naša domovina je tako posejana z žrtvami, ki so padle s trdno vero v svojo pravično borbo, v svojo zmago. V začetku 1945. leta se je vojna približevala zaključku. Borci naše armade so delovali v zaključnih operacijah za osvo¬ boditev domovine od Srema do Gorice in Trsta. S hvaležnostjo se spominjamo vseh borcev I., II., III., IV. armade in IX. slovenskega korpusa, ki so se borili za osvo¬ boditev Srema, Like, Gorskega Kotarja, Slovenskega Primorja in Trsta. Razbili in premagali so 15. nemški planinski korpus in 97. nemški korpus, ki je predal, orožje 7. maja 1945 v Ilirski Bistrici. Nemčija je 8. maja 1945 podpisala v Berlinu brezpogojno kapitulacijo in dne 9. maja praznuje ves svet veliko zmago nad fašizmom. Za naše narode je nastopil tedaj Čas velike obnove in izgradnje domovine, čas oblikovanja in graditve družbenega sistema samoupravljanja na vseh področjih druž¬ benega življenja. Ta bomo v Ilirski Bistrici odkrili 2 spominski plošči >ščo padlemu borcu Matiji GRŽINI v Kne¬ žaku, španskemu borcu in borcu narodnoosvobodilnega gi- spominsko banja. L. M. S N E 2 K I K (Nadalj. s 4. str.) b enimi sredstvi skrbno in da jih vlaga v najnujnejše, ekonomsko utemeljene in rentabilne investi¬ cije, ki bodo v neposredno korist občanov. Pripravljeni simo tudi na večje napore, da prebrodimo sedanje težave, obenem pa priča¬ kujemo od občinskih forumov ra¬ zumevanja in tesnejšega sodelo¬ vanja s samoupravnimi organi v našem kolektivu. Le tako bomo našli pot za hitrejši razvoj naše trgovine. Zastopnik sindikalne podružni¬ ce TOPOLA je poročal: Dovolite mi, da v par besedah orišem sliko družbenega standar¬ da v našem podjetju. Če pogledamo leta nazaj, bomo videflji, da smo zelo malo sredstev vlagali v družbeni standard. Kriv¬ do za tako stanje pa je treba iskati v težkem finančnem polo¬ žaju podjetja, v katerem smo se takrat nahajali. Ob izvolitvi no¬ vega vodstva pa je bala glavna skrb samoupravnih organov pod¬ jetja, da okrepijo materialno ba¬ zo in konsolidirajo podjetje. To je novemu vodstvu tudi uspelo. Rezultati dela so bili takoj vidni. Zvišali so se osebni dohodki. V letošnjem letu smo pristopili tudii k stanovanjski izgradnji. Ta¬ ko imamo v gradnji stanovanjski blok s šestimi stanovanji. Seveda s tem ne mo rešili vseh pro¬ blemov, ampak le najbolj nujne. V letu 1964 smo zgradili sani¬ tarni objekt in meinzo z lastnimi sredstvi. Tu prejemajo delavci to¬ pel obrok v dopoldanskem in po¬ poldanskem času. Za rekreacijo naših delavcev borno pred začetkom letošnje se¬ zone dokončali nov objekt v Rab- cu s 16 ležišči. Tako mo imeli sedaj v Rabcu skupno 24 ležišč. Pristopili smo tudi k izdelavi rveekend hišice na Sviščakih, ki bo dograjena pred pričetkom se¬ zone. Tako bomo povečali seda¬ nje kapacitete od 8 ležišč v letu 1964 na 28 ležišč v letošnji se¬ zoni. Zelo pereč problem v naši ob¬ čini je prevoz delavcev na delo in z dela. Veliko število del. se vozi z raznimi prevoznimi sredstvi ob vsakem vremenu. Sedanji vozni red avtobusov pa ni prilagojen pričetku in koncu izmen v tovar¬ nah. Mislim, da bi morali rešiti ta problem z dogovorom z vsemi podjetji v občini in tako nuditi našim delavcem ugodnejše prevo¬ ze z avtobusi. S tem bi tudi zmanjšali število nesreč ob pri¬ hodu na delo in z dela, število raznih obolenj, ki so gotovo v zvezi z vožnjo s kolesi in motorjli tudi po 12 km daleč. Ko je zastopnik sindikalne po¬ družnice Lesonita analiziral teža¬ ve, s katerimi se mora boriti ko¬ lektiv spričo zviševanja cen su¬ rovinam, je dejal: Čeprav smo v tehnološkem raz¬ voju na več mestih dosegli evrop¬ sko raven, je treba še nadalje od¬ pravljati ozka grla, modernizirati povsod, kjer je mogoče, izboljše¬ vati kvaliteto, zviševati normati¬ ve in podobno. V organizaciji dela so še luk¬ nje, kti. so nastale spričo dinamič¬ ne ekspanzije proizvodnje v zad¬ njih dveh letih. Zlasti ob dogra¬ ditvi novega skladišča se mora sprostiti večje število delavcev s tem, da se študijsko obdela celo¬ ten problem transporta. Vzpored- - no s tem nas čakajo naloge na ekonomistko fina nčnem področ j u, kjer so potrebni predvsem čisti računi in detajlne analize stroš¬ kov. Vzgoja ljudi v duhu večje pro¬ duktivnosti je temeljna dolžnost in pogoj intenzivnega gospodar¬ jenja. Vsi dosedanji ukrepi so iz¬ vedeni z namenom, da se končno standard dviga le na osnovi po¬ večane produktivnosti. Drugi diskutamt iz Lesonita je poročal o stanovanjski problema¬ tiki delavcev: Na naši stanovanjski komisiji leži 42 prošenj za stanovanja. Ne¬ katere ležijo tam že po nekaj let (celo od 1958. leta). Komisija se dobro zaveda, da vsaj v bližnji bodočnosti ne bo mogla rešiti vseh prošenj, zato si je komisijsko ogledala stanovanjske razmere 42 prosilcev in ugotovila porazno stanje. Neverjetno se sliši, da v Bistrici spijo v eni sobi s 16 kva¬ dratnimi metri 3 generacije, kon¬ kretneje, 7 ljudi, da so še druži¬ ne v naši občimi, kjer stanujejo ljudje v skrajno vlažnem prosto¬ ru brez poda, na goli zemlji, kjer je pregrada med kuhinjo in spal¬ nico, če naj tak brlog tako ime¬ nujem, spletena iz vrbe im ome¬ tana z blatom. Spričo takega stanja, potreb in pomanjkanja finančnih sredistev se je komisija odločila reševati stanovanjska vprašanja nekoliko drugače kot doslej. S sredstvi pod j e t j a, namen j enimi sta novam j - ski izgradnji, ki bi zadostovala za gradnjo oziroma odkup treh do treh in pol stanovanj, bo z angažiranjem individualnih sred¬ stev in delom bodočih hišnih last¬ nikov zgradila 10 montažnih eno- stanovanjskih hišic s 110 m 2 ko¬ ristne površine. Naša iskrena želja pri tem bi bila, da bi našli skupen jezik gle¬ de lokacije in komunalnega pri¬ spevka tudii s pristojnim organom občinske Skupščin e. V razpravi so še sodelovali to¬ variši Jože Kirn, inž. Ivan Ku¬ kovec, Ante Beiobrajdič, Franc Kocjančič, Lado Skrij, Marija Vo¬ grič in drugii. Na koncu razprave so prisotni delegati izvolili nov 23-člainski plenum občinskega sin¬ dikalnega sveta in sprejeli za¬ ključke, iz katerih povzemamo naslednje: Sindikati v naši občini se bo¬ do tudi v naslednjem obdobju za¬ vzemali na področju materialne proizvodnje za takšne rešitve, ki bodo zagovarjale povečanje mate¬ rial. dobrin, rast produkltivnosltii, ekonomično in rentabilno poslo¬ vanje iin nenehno rast osejbnega ter družbenega standarda. Prizadevali si bodo, da bi večjo injteinziivnost v gospodarstvu dose¬ gali predvsem z izkoriščanjem vseh dosežkov znanosti in tehni¬ ke ter tako omogočili proizvajal¬ cem v čim krajšem času in s cim manjšimi napori dosegati kar naj¬ večje delovne učinke. Tudii v bodoče bodo podpirali takšno investicijsko politiko, k)i bo zagotavljala racionalnost vla¬ ganj, podpirala bo naložbe v naj¬ sodobnejša sredstva v proizvod¬ nji, odstranjevanje ozkih grl, skladnost investiranja v terciar¬ ne dejavnosti in v družbene služ¬ be, v kadre, v življenjske pogo¬ je delavcev. Težnje in želje delavcev, da bi lahko v v-seh delovnih organiza¬ cijah čimprej prešli na skrajšani delovni tednik spodbujale kolektive, da predvsem v lastnem interesu iščejo pota za boljše iz- vseh notr a njih rezerv a dela, o tonalno zaposlovanje obstoječe in nove delovne sile itd.) V . delovne organizacije mora prodreti spoznanje, da vsakršno zapiranje škoduje predvsem njim samim. Za naše gospodarstvo, za njegovo povezovanje, kooperacijo ne smejo obstajati niti občinske niti republiške in tudi ne držav¬ ne meje. V naslednjem obdobju stoje pred našo komuno izredno odgo¬ vorne naloge tudi na področju ka¬ drov m Izobraževanja. Sindikati se naj v prihodnje najodločneje zavzemajo za to, da samoupravni organi čim prej izoblikujejo last¬ no kadrovsko politiko in postavi¬ jo 1 solidne temelje dolgoročnemu programiranju vzgoje kadrov in da vzporedno skrbe za pravilno razporeditev strokovnjakov ter za pravilno vrednotenje dela mlaj¬ ših kadrov. Še vedno imamo precejšnje vrzeli v delu organov upravlja¬ nja. Nimajo 1 poslovnikov, njihovo delo ni vedno dovolj programira¬ no', upr med centralnimi organi arnja in proizvajalci cesto mi dovolj stikov, delavski sveti premalo delujejo z organi uprav¬ ljanja v delovnih enotah, ni siste¬ matične skrbi za izpopolnjevanje družbeno ekonomskega znanja članov organov upravljanja, v strukturi teh organov pogrešamo večjo udeležbo proizvajalk in d elavcev, samo upr a vn i organi so premi a lo odločni v od¬ pravljanju birokratske samovolje. Prebivalcem mesta Ilirske Bistrice! Lanska turistična sezona je dokaj močno razgibala naše malo mestece, ki je postalo izredno zanimivo za vse inozemske turiste, saj nam je uspelo lani z našimi lepimi naravnimi lepotami pritegniti kar 44 odstotkov več inozemskih turistov kot prejšnja leta. Zaradi tega, ker je Ilirska Bistrica in njena prelepa okolica postala izredno zanimiva za slehernega inozemskega turista — saj lahko prenočuje pri nas in se dnevno vozi na kopanje v Opatijo — je turi¬ stično društvo že v prvih mesecih letos izvedlo potrebno turistično propagando v številnih državah in poskrbelo za potrebni propagandni material, kar nam daje garancijo, da bomo letos imeli Še večji obisk inozemskih gostov. Zaradi tega pozivamo vse prebivalstvo mesta, da sodelujejo z nami in skušajo najti kar največ zasebnih prostih sob, da bomo tako lahko kar največ turistov spre¬ jeli in obdržali pri nas. Zato vsi tisti, ki že imate ali bi lahko uredili turistične sobe, prijavite jih pri našem društvu v kavarni Turist vsak dan od 8. do 12.. in od 14. do 19. ure. Hkrati obveščamo vse tiste, ki so že prijavili in tiste, ki se bodo odločili, da bodo oddajali sobe, da se lahko dobijo turistični krediti za ureditev sob do zneska 750.000 dinarjev. Ti krediti se dajejo brez potreb¬ nega gotovinskega pologa. Ugodnosti so velike, imate možnost za dober zaslu¬ žek, zato sodelujte vsi pri razvijanju turistične dejavnosti, ker ta je ena od najbolj donosnih dejavnosti našega gospodarstva. Odzovite se našemu vabilu polnoštevilno in videli boste, da vam ne bo žal! Iz pisarne Turističnega društva Ilirska Bistrica -t 10 MAJ ST. 5 lili llllllll lunin Hlinil iiiiiiii Hlinil llllllll iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii im Iz življenja mladih tabornic »Vsi na start!« je zaklicala vod- poglej tu je znak vrini se!-« je » Oj zdaj. Ne, učiteljica pa ne! Rajši bi bila medicinska sestra ali pa zdravnica,« ji ugovarja Mojca. ►►Jaz pa bi rad postal prodaja¬ lec železnine,« zaupno šepeta mali Janko svoji učiteljici. ►►Postal bom pilot. Narediti mo¬ ram to in to šolo,« mi je zaupal bratranec, ki je letos končal osemletko. Tako se pogovarjajo učenci, ko si ogledujejo razstavo. Kdor pa si le ne bi mogel izbrati poklica, ki rnu ustreza, se bo moral obrni¬ ti na Zavod za zaposlovanje de¬ lavcev v Postojni. Upamo pa, da takih ne bo veliko. Naša zajklja je povrgla deset zajčkov in nato poginila. Zajčki so postali že ob rojstvu sirote. Vsem so se smilili, zlasti mami, ki jie mehkega srca. Sklenila je, da jih vzredi z mlekom 'iz mle¬ karne. Vztrajno in potrpežljivo tako kot zna samo ona, jih je začela učiti piti na cevko. Od za¬ četka je bilo hudo, niso in niso hoteli odpreti gobčkov. Eden je poginil, ostali pa so se naučili piti. Zdaj komaj čakajo, da do¬ bijo svojo merico. Stari so že pet tednov, so veliki in že pridno gri¬ zejo travo. Veseli smo, da smo jih ohranili pri življenju. Branka Dolgan Dve POMLAD ZELENA POMLAD Prišla je pomlad, ki vsak jo- ima rad, se je v cvetju zasmejala, lepoto svojo* pokazala. Orači na polje hitijo, med potjo se nič ne mudlijo — zvečer, ko delo je opravljeno, veselo zaspijo. V pomladnih dneh se otroci igrajo, pesmi pojo: ►►Kako je pomladi lepo!« Prišla je zelena pomlad, ki jo vsak čaka rad, ptički se veselijo in žvrgolijo: ►►Prišla je pomlad, prišla je lepa zelena pomlad!« Mamica je sinčka prebudila in ga nežno spodbudila: ►►Daj, moj mali, daj, greva ven, v zeleni gaj!« Mirjam Ražem Vilko Batista smeh v Šolskih klopeh V I. razredu je po ogledu raz¬ stave o poklicih vprašala učite¬ ljica učence, kakšen poklic si bo¬ do izjbrali, ko dorastejo. Franček je rekel: ►►Postal bom helikopter!« (Mislil je pilot.) Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat me¬ sečno. Izdaja ga občinski odbor SZDL II. Bistrica — urejuje uredniški odbor, jjiavni in odgovorni urednik J. Keuc, člani uredništva: F. Munih, M. Lav¬ renčič, F. Fatur, T. Guštinčič, I. Šu¬ štar, H. Debevec in M. Princ. Tehnični urednik: J. Novak. Tisk Kočevski tisk, Kočevje. Letna naročnina za tuzemstvo 240 din, za inozemstvo 1,5 $ ali 800 din. Tek. rač. pri NB v II. Bistrici številka 602-141-608-96. Rokopisov in risb ne vračamo. Naklada 4.000 izvodov. SNEŽNIK 12 MAJ ST. 5 • •••••••••• 9999^99999* • •••••••«•* % 9 «99999999 • ••••• 9 9 9 9 9 9 • • • • • • • • • • • • • • ••••• • ••••• • ••••• • • • • • • • 9 • • • • • • • 9 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 9 • • • • • • • » • 9 • • • • • • • • • 9 9 9 9 • 9 • • • « 9 9 9 • 9 9 9 9 9 9 • • • 99 9*9* 9*99 9 • 9 9 • 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 f 9 9 • 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 * 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9*99 9 9 9 9 9 * 9 • 9*9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 4 J i • 9 9 9 9 9999999999999999999999999% 9 999999«9999999999#999%999999*99 * »999999999999«99999999999999999999«9999 • 99#9999999999#9999999999#99999999 999 • 9 • 999#999999999999999999999999999 9999 9 • • • • • ••99999999999999999999999999999999 9 « 999 9999999999999999999999999999999«99 #9 « • «9 •99999999999999999999*999999999«««# «* * « • • 999999999*999999999*9999999999***9«*9« 9999999999 *9%9* 9999999999 %9%9 • • % • •%• •• • 9999999999999999999999999 • 9« • • • • « * « * * • • ••99999999999*999999*««999*99* * • • • • « • • • •&• 9 # 9 9 9 9 9 • 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 • 9 9 • • p 9 9 •« 9 • 9 • 999999999999999*9999999999»««**9* #••••• 9999999999999999999999999999«9« «9 •• • • • • • •999999999999*9999999*9999«9« • • • • • « • • * 999#999999999999*999999999999999*« • • • • • • ••••99999#9999999999999999«« ••• •• 999999999999«9999999999999«99 • • •• • •• • 999*99*99999*9**99«99999»*«* ••«• • • 9999«99«9999 % „ •%•%•••••••••• • ••••♦•• •••••••••••••••• ••• 9 9 • 999«%%«% • • • • liko pričakovali, nas je pustil na cedilu, tako da simo čisito sami; kakšni ipa so učenci brez učitelja in v kolik', mierii vpliva ta na učence, mislliim da ni treba pose¬ bej poudarjati. Potrebujemo člo¬ veka, ki bi nas nečesa naučil, ki bi nam bil moralna opora in ki bi znal pri igralcih razbiti tre¬ mo in komiplekse manjvrednosti. O ekipi brez trenerja se ne da VIJACE, KI SO V VELIKI MERI PRIPOMOGLI k USPEHU, VSTOPA v I. ZVEZNO LIGO. TISTI, govoriti in se niti ne mere, saj Zvezna liga, nove odgovornosti in novi napori MNOGO JIH JE, KI TRDIJO, DA NAŠA KOŠARKO PROPADA IN OBENEM IZGUBLJA ZVESTE NA- KI DOBRO POZNAJO KOŠARKO IN SE POSEBNO *KK LESONIT«, SO VERJETNO DRUGAČNEGA MNENJA. EKIPA JE SE VEDNO ISTA IN SE VEDNO DELA OZIROMA TRENIRA V ISTIH OKOLI¬ ŠČINAH IN POGOJIH KOT LANSKO SEZONO, je trener njen sestavni del in od njega je odvisen uspeh ekipe kot celote. Biti mora res kvaliteten poznavalec košarke in psiholog, sicer je njegovo delo zastonj ali Se vedno je večina igralcev v plačevati igralce s težko zbrani- zervno taiblo in jo' pomagali man- Pa j e celo škodljivo. Ljubljani, nekateri so v Reki, le mi sredstvi, ki naj bodo name- tirati. Začeli slo se mučni tre- Fred nami so nove tekme, ki del igralcev je doma in ti treni- njena za ureditev igrišča, potova- nul tki. Se bo razbila tudi druga, zahtevajo od nas igralcev in gle- rajo vedno Skoraj vsak dan. Prav n ja, nabavo opreme in za vzgojo bomo lahlko igrali? Ekipa, ki jih dal cev nove napore. Vzporedno s ti, večinoma so na- mladinske, pionirske in ženske je montirala, je nato delala vso tem tudi ša bodočnoslt in (nanje računamo ekipe, kar je bilo do sedaj zane- noč. nove odgovornosti. pa je bilo priprav- Opravičditi moramo renome, ki že letos, še več pa prihodnjo, se- manj eno in neorganizirano. Mo- ljeno šele v nedeljo ob pol enaj- smo ga v tolikih letih trdega dela zono, ko bodo zaradi odhoda sta- goče je dobro, da omenim, kako stih, namesto pol ure Koši rej Štih igralcev nosili na j večje to urejajo ostali Igralci pridobili. Težko je potovati na breme. Peterka, ki je nekatere prejemajo mesečne prejemke, tekme v republiški ligi z lahkoto imajo plačano hranarino, poleg dobila, nekatere pa težko ali pa tega pa se jim posebej plača vsak celo izgubila, se m spremenila trening, 'tudii individualen. Lioglič- niti se ni kvalitetno izboljšala, no je, da ti igralci skušajo doseči Prva zvezna liga je nekaj dru- čim več, a le deloma kolt ekipa temveč kot kot republiška. Tekmujemo posamezniki. Tu je s klubi, od katerih je večina do- iskati jedre vseh trenj; ekipe so bro poznana že po vsej Evropi in kompaktne le na zunaj, vse oisita- se sikniva v klubskih pro- V tem pogledu se mnogo ki imajo sijajne uspehe tudi v mednarodnem merilu. Kosamo se Lo pa štorih. z Olimpijo, Beogradom, Crvemo razlikujemo od ostalih, saj zvezdo, Partizanom, Zadrom, eki- mo doseči kar se da edino parni, ki imajo svetovno znane v/igrana in homogena ekipa. želi- kot igralce. Kdo ne pozna Daneva, ki Prve tekme bodo ostale prav ga je ameriški strokovnjak uvr- gotovo vsem dobro v spominu, saj stil v petorko sveta?. Kdo ne po- simo bili katastrofalno' poraženi, zna Korača, ki dosega sam redno Kljub tem porazom nismo in ne okoli 40 košev in Djerdje, ki je bomo obupali, saj je lansko sezo- Virtuoz, mojster košarke? Še in še bi lahko našteval imena, ki so no prav tako izgubljal Slovan, če¬ prav je sestavil ekipo iz vseh vezana na uspehe teh klubov, še boljših igralcev republiške lige. V posebno pa državne reprezentan- vsem prvenstvu ni dobili niti toč- MtmimM ce, ki je druga velesila na svetu. Verjetno se še sedaj ne zaveda- ke. Torej je izgubil kar 20 te¬ kem. Cernu bi obupavali, saj je mo, da moramo mi Bistričani tek- za nami II. kolo in bo doma še movati s takšnimi mojstri, o ka- 10 tekem. Naš cilj ni ostati v terih smo le čiitali v časopisih. društvu najboljših v državi, am- Kot sem že omenil, je medrepu- pak ostati najbolj borbeno in di- bliško In zvezno ligo velika raz- scipliniirano društvo, a tudi to, pa so bili za nas novi in smo tekmo po ves dan, težko se je Prizor s prve tekme I. zvezne lige na domačem igrišču Foto: Emil Maraž lika, česar bi se morali igralci ve¬ liko bolj zavedati, pa tudi gledlal- esp ra v stavno. na videz lahko, ni eno- praktično igrali na tujem igrišču. odpovedati prostemu času in sa- Že na prvi tekmii v Beo- Verjemite, tudi take stvari, mor- mo trenirati, toda če bomo uvi- ci, k ( i velikokrat zahtevajo zrna- gradil so sodniki prinašali v prvih da za laika malenkost, v veliki deli, da nismo sami in da je z go, čeprav vedo, da je to za nas minutah tako čudne odločitve, da overi vplivajo na poitek tekme. nami še vedno naša publika, nam predaleč. Nekateri trdijo, da bi je bilo težko ostati ravnodušen Kljub solidni organizaciji v klu- bo to lahko in tudi uspeh ne bo bilo veliko bolje ostati v repu- ob pristranskem sojenju v korist bu vprašanje trenerja še vedho izostal blaški ligi, kjer bi še vedno zrna- partizana. Cernu so sodniki ni rešeno. Trener, ki smo ga to- M. Š. govali, Tu ne smerno gledati oz- takšni, nam ni jasno. So se mo¬ ko, še posebno zato, ker smo se goče bali, da se zgodi preseneče- u vrstili v naj Višji razred tekmo- n ije? Prav gotovo je vzrok takšne- vanja s pošteno in zagrizeno bor- rnu porazu tudi to sojenje, saj je bo. Skoraj vsi igralci igramo že skoraj ves drugi polčas Igrala od vsega začetka bistriške košar- druga petorka, poleg; tega pa tu- ke, t. j. več koit osem let. Osem eh oidsotnost dveh igralcev, ki sta re J a v mesecu let smo trenirali in se trudili, da zaradi objektivnih razlogov osta- letovanja v Rovinju :in Zadru. Mladinke — mladinci, člani Počitniške zveze Izvršni odbor Počitniške zveze tudii krajših izletov na Komate in Center pri- druge otoke. Za letovanje se lah- občiine ana in avgustu ko prijavite do 10. junija 1965. bi se nekaj naučili, da bi napre- i a doma. Nepozabna bo tudii prva Prijavite se laihko na Občinskem Letovišče v Rovinju bo poslova- komiteju ZMS v Ilirski Bistrici dovali in zadovoljili naše občin- tekma zvezne lige v Bistrici z lo v mesecu avgustu. Izmene bodo ali neposredno pri predsedniku sltvo, ki nas polnoštevilno obisku- ekipo Zadar. Težko je opravičiti po 10 in 21 dini. Letovanja se lah- družine Počitniške zveze. V naši je in spodbuja. Športnik ni pravi takšen poraz. Ce pa opišem dan ko udeležijo mladinke in mladinci občini imamo doslej le dve dru- šiporltniilk, če se ne bori za nekaj oziroma prebito noč pred tekmo, od 13. do 18. leta starosti. Dnev- višjega in če nima pred seboj bo marsikomu jasno, da bili utru- na oskrba stane din 600. To leto- žini PZ, TOK. V in sicer v Lesonitu in kolikor bi se pokazalo jeni in da smo igrali v nenor- vanje je namenjeno predvsem do- večje zanimanje za ustanavljanje V v • v • 1 -1 1 9 • J 1 .. malnih pogojih. Po predpisih mo- rasčajoči mladini, zato bodo so- družin še po ostalih mladinskih jasnih ciljev. Naš cilj je bil po¬ stati republiški prvak. Postali smo, več nismo hoteli niti nismo ra imeti vsako društvo v ligi ste- delovali pri izvedbi letovanja tudi aktivih, bomo prav radi pristopili upali, toda zgodilo se je tisto, če- klene table, katere smo mi do- pedagoški delavci. Med letava- k temu. njem bodo organizirani krajši iz¬ leti, razni tečaji (plavalni itd.) in zabavne prireditve. Za letovanje se lahko prijavite do 20. junija 1965. Letovišče v Zadru bo poslovalo sar ni nihče pričakoval, najmanj bili šele tri dni pred tekmo. Mon- pa igralci, ki poznamo kvalitete tirati pa smo jih začeli komaj en zvezne lige. Sanje, igrati proti dan prej, kar se je prav gotovo Danevu, Koraču in ostalim so se odrazilo v sami tekmi. Težko smo uresničil^. Dosegli smo tisto, kar čakali trenutka, ko bomo prvikrat športniki Sarajeva, Ivangrada in videli na domačem igriišču stekie- drugih velikih mest ne morejo, ne table. Skoraj vsii igralci smo v mesecu juliju in avgustu. Izrme- temu, da imajo drugačne bili ves čas montiranja na igrišču. ne bodo' ipo 15 dni. Letovanja se pogoje, kot jih imamo mi. Ne mi- Ob pol enajstih zvečer je bila po- lahko udeležijo mladinke in mla- tu na profesionalizem«, ker stavljena prva tabla, žal samo' za d inči od 13. do 25. leta starositd. smatram, da denar ni stimulans trenutek. Iz neznanih vzrokov se DnfcVma oskrba sferne id,in 650. za trening in boljšo igro. Zato je sesula in tako sta ostali samo Med letovanjem bodo organizira- smo od nekdaj bili in bomo osta- še dve. Igralci smo nato odšli v ne razne zabavne in športne pra¬ li popolna amaterji. Absurd je tovarno, odkoder smo prinesli re- reditve. Udeležili se boste laihko Člani PZ imajo na letovanjih izr edine ugodnosti kot npr. 75.% popust pri vožnji, če potujejo v skupinah najmanj do 5 ljudi. Po vsej Jugoslaviji imajo nešteto do¬ mov PZ, koder nočujejo člani po zelo ugodnih cenah. Zaključujemo s pozdravom Po¬ čitniške zveze: Spoznavaj domovino in še bolj jo boš Občinski komite ZMS Ilirska Bistrica t iskreno čestita občinski sindikalni svet Ilirska Bistrica sindikalnimi podružnicami: svoj lmi »LESONIT« II. Bistrica »TOPOL« II. Bistrica »TOK« II. Bistrica »JAVOR obrat III« Bač »PLAMA« Podgrad OBRATA II. Bistrica TRG. DELAVCEV II. Bistrica KOMUNALNIH DEL. II. Bistrica »GRADNJE« II. Bistrica »TRANSPORT« II. Bistrica GOSTINSKIH DELAV. II. Bistrica »OBRTNIK« II. Bistrica SKUPŠČINE II. Bistrica »KZ 4. JUNIJ« »SUROVINE« »MLINOTEST« .V m H . • ^ **> ' % ^ ' /* ,* . • * > •*« M Vsem delovnim ljudem ilirskobistriske občine želimo, da bi dosegli vecie delovne 16 MAJ ŠT. 5 Maksa Samsa: (II. nadalj.) Doma smo imeli mlin, ki je bil v tisitiilh časih s svojimi grapami in koriti naš pravcati paradiž ... Kiako (tudi ne! Ni se nam bilo tre- npr.: »Pa glej, da prineseš moko za kosilo, ne pa kot zadnjič za večerjo!-« Ko je minil čas kopanja in je possrtai ja la voda v grapi premrzla ba sezuvati bili smo bosi od torej tja proti) jeseni si nii- sveiteiga Jurija tja do Mihelje, pa se je okoli »pile« tako lepo sto¬ pilo v grapo, kjer je vsak kamen tako le srednje- sknival raka ga... Veliki so bili pod koreni¬ nami ali pa v globinah. Družini maliiJh smo kamen raka » • v « Vsak vsaka luknja ri¬ bo! Velike niso bile niti te zato smo jim rekli »frigelmi«. Pa se je tako lepo počepnilo v vodo, privzdignilo kamen in zagrabilo klesčarja previdno, previdlno za oklep. Včasih smo našli rake le z enimi Mešoi. Pravili smo, da je bil siromak v vojski. Pri tem se je dolgo krilo počasi zmočilo tja prav do kolena, tako je bila pač globoka voda, kjer smo bredli. In ko smo stopile iz vode, je od kri¬ la curljalo, kakor bi deževalo. No¬ bena opeka, nobena skril, noben star lonec ali čevelj, vse, kar je bilo kdaj vrženo v vodo, nič ni ostalo po diva dni na enem in istem mestu. Vsaka izmed teh re¬ či je bila po naših mislih pre- stoiica kakega raka, ki ga je bilo Dva, ki sita se mislila »penzati«, sta se vsedla vsak na en konec deiske. Slo je lepo gori in doli. Zraven smo se pogovarjali take reči, da se mi še danes milo što¬ ri, če se jih spomnim. Kdor je bil zgoraj, se je oziral na vse strani, kakor da bi hotel izslediti kako novo zvezdo. »Kaj vidiš?« ga je vpraševal oni spodalji. »Trst, Reko, Gorico in celo Ame¬ riko ...« boš sam »Je lepo?« » Zdaj kaj in kako je!« je odgovarjal »vsevidec«. Zgo¬ da ni imel drugi ;ta- in ni videl se ko buijlne kosil. ali pa je prvega »Vidim, vidim vse do konca sveta ...« Ko smo se bili naveličali »pen- zanja«, smo se proti večeru spre¬ hajali Ob hiši, neprestano gori, doli. Vsakokrat, ko sme se sre- treba »koštegald« to je pome- čali, smo si »Guten nilo ujeti in skuhati. Ni bilo sol¬ za, če je rak katerega vščipnil v prst. In z ribicami, boste vprašali, A band! Guten Abend!« To pa zato, ker smo sami go¬ spodje im gospodične in se nam je zdelo to sila imenitno. Po večernem sprehodu se je kako je bilo? To drugič! Za sedaj treba peljati na nov spre- toliko, da smo se privlekli Vsak hod, a to pot v sami kočiji. V večer domov vsi utrujeni in mo- ta namen smo navadni voziček kri. Da se doma ni izteklo vse pokrili z odejami. To je bilo de- giadko, mi lahko verjamete! Da i 0 dveh hlapcev, ki sta potem ni bilo treba vaškim materam na vlekla v »kočiji« sedeči »kraljev- grapo nositi v mlin, je samo po siki par« v strm klanec nad našo sebi razumljivo! Saj so njihove hišo. Ko sta privozila na vrh, sta »mule« komaj počakale, da so S e »kralj« in »kraljica« spreme- pograbdle staro malho, pa so hlapca, a prejšnja >itrdomči!e« mlet, četudi le v prti- dostojanstveno zlezla pod odeje ču ali pa v še tako majhnem »codlljlu«. S strani mater ni manj¬ kalo dolbrih opominov, kakor in tako- je šilo> po- klancu gori in doli neštetokrat! (Se nadaljuje) ZAHVALA ZAHVALA ob težki izgubi našega Ob smrti našega dragega moža, n*jža iiin očeta brata, strica in svaka STANISLAVA ŠTREKLJA STANKA MILAVCA delavca iz Kosez št. 25 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki se Iskreno zahvaljujemo vsem, so sočustvovali z nami, darovali ki so z nami sočustvovali. Se po- vence iin cvetje; zahvaljujemo se sebno se zahvaljujemo Zdravstve vsem vaščanom in sorodnikom, ki nemu domu in tovarišu dr. Jure- so nam v težkih dneh pomagali, koviou za njegovo požrtvovalno Posebno se zahvaljujemo kolekti- pomoč v času pokojnikove bo- vu SGP »Gradnje« Postojna, grad- lezni. Zahvala prč. duhovščini in bišče Ilirska Bistrica, za izkazano Društvu upokojencev in vsem, ki pomoč, izrečeno sožalje in za la¬ so ga spremljali na njegovi zad poti Zena in ostalo sorodstvo ko veliko slpremstvo na zadnji poti. Žalujoča žena Emilija, hči Stalnka jn Majda, sin Branko, Spored za mesec maj 1965 12.-13. V. NARODNI POSLANEC slovanski zabavni film 15.—16. V. DOBRI DUH PARIZA jugo- ame- 1—2. V. JUFITERJEVA LJUBLJENKA ameriški barvni CS zgodovinski ita- film in 20.30 1—2. V. 1. in 2. maja ob 15, 17.30 NOVE PUSTOLOVŠČINE TOMA IN JERRYJA smo bili za igranje nič kaj v za¬ dregi. Tedaj je začela doba »pen- zanj a na kavaleitah«. Ne vem, če vam je to znano. Na nekakšno Vi- soiko' kozo smo deli dolgo deska. 5.-6. V. 1. in 2. maja ob 10. uri dopoldne 3.-4. V. KO ZVONIJO ZVONOVI riški barvni TS film riški V V zabavni film 19.-20. V. KAKO JE LEPO ŽIVETI li jamski zabavni CS film 22 —23. V. MAČKA STEGUJE KREMPLJE francoski W borbeni film 25. V. 101 DALMATINEC barvni film a meriški ob 10 dopoldne ams- i zr edn i in ob 15 popoldne program 26 —27. V. DEKLE ameriški zabavni film DEKLE V IZLOŽBI 8 . zaba v ni 9. V. italijanski 29 —30. V. MARS NA DRINO - jugoslovanski barvni zgodovin¬ ski film ALARM NA JEZU V V pustolovski film 10—11. V. VOHUN NA POVELJE riški barvni CS film francoski ame- i zr edn i MALI OGBASI Ugodno prodamo skoraj nov polavtomatski pralni stroj češke znamke Alba. Šajn Župančičeva 6 program Ilirska Bistrica Narava se je poigrala Slika, ki jo je pred kratkim posnel Emil Maraž na posestvu v Zabičah, prikazuje tele spačka. Teliček je prišel na svet že mrtev. Bil pa je močno deformiran. Na sprednjih nogah je imel namesto dveh parkljev eno kopito kot konj. Zadnji nogi sta zrasli v nasprotno smer, obrnjeni na hrbet ko v aprilu ■ • • • • • • » * • • • • C*. . • • • « • • •• • • •. . A V.V. V. V. V-J • ••«•••• # • • • % v« vlr»\ • • • . • • ort • • • • • * — * • • • » • • ■ v • •.•.•.■.•Ji • • • •••••• •_.« •• (•>••• iVjiO a • ••••••• *.* t 0 a •V •••••• • • •/ *.*.*A , iWWSflOQgfli *• *••••• a • • . • a • • • • • w • « • • • • • •.•X*a*a . • • • ••••• • > Slika je bila posneta prve dni aprila in lahko s primerjavo med višino oken in snegom na strehi ugotovite, da je bilo snega nad 1 meter. V sredini aprila je bilo v dolini Sviščakov še vedno nad 1 meter snega in sem prepričan, da ga ne bo za prvomajske praznike dosti manj. Ker je cesta splužena prav do Sviščakov, sem prepričan, da bodo lahko smučarji izkoristili to redko pri¬ ložnost — Ko