-^«    127   «—
Poučne razpravice o jubilejskih znamkah.
Piše Janko Polak.
IV.
!¦     ^g^^^^^nier cesar Jožef II. ni zapustil otrok, mu je nasledoval njegov ff^nfHiH^        kra* Leopold II. Njega vidimo upodobljenega na znamki
I mf^  ^H^L          ^a ^°^a "• Je vla^al Leopold II. kot veliki vojvoda
I f/L -~ J\ ¦ v Toskani. ^ vse^ svojih naredbah je posnemal svojega ^I1I\wnJ1^|^^| brata. Odločen pa ni bil nikdar tako kakor je bil njegov brat. Ko je dospel na Dunaj, mu je bila prva skrb mir. Ogre je potolažil s tem, da se je dal kronati za ogrskega kralja in jim je poslal svojega sina kot namestnika. Tudi Belgijci so se potolažili.
Vojna s Turki, ki jo je začel še njegov brat, se je za njegove vlade končala povoljno. Največ zaslug za to si je pridobil Laudon. Žalibog, da posledice niso bile take, kot so si jih nekateri želeli. Temu vzrok pa je bila francoska revolucija, ki je cesarja Leopolda II. tako oplašila, da je od-stopil Turkom vso osvojeno zemljo in si obdržal samo Oršovo ob Dunavu. Leopold II. je vladal samo dve leti. Na kulturnem polju se za nje-govc vlade ni izpremenilo skoraj nič. Za kulturno delo je dve leti pre-kratek čas.
V.
Med avstrijskirni cesarji ga ni, ki bi se bil vojskoval toliko, kakor se je najstarejši sin Leopolda II., cesar Franc I. Tega cesarja nam predstavlja znamka za dvanajst vinarjev.
Za njegove vlade so divjale po naši očetnjavi vojne Napoleonove, ki so obetale preustrojiti vso Evropo. Znameniti vojskovodje izza te dobe so: nadvojvoda Karel, knez Schwarzenberg, Radetzky in Andrej Hofer. Žalostni so bili ti časi, in zaraditega se nočemo muditi ob njih. Pohitimo v dobo miru, ki so ji bili ustanovniki: cesar Franc I., ruski car in pruski kralj.
V tem času je dobila naša očetnjava onc meje, ki jih ima še sedaj. Pridobila je poleg drugega Solnograško in Beneško, ki sta k nji spadali tudi Istra in Dalmacija.
Izza te dobe je omeniti dva imenitna shoda vseh evropskih vladarjev. Eden se je vršil na Dunaju, eden pa v Ljubljani. Oba je vodil državnik knez Metternich.
Čudovito hitro so se zacelile rane, ki so jih vsekale vojne, te največje sovražnice kulturnemu življenju. Vse si je opomoglo: poljedelstvo, živino-reja, trgovstvo, obrt, znanosti in umetnosti.
Poljedelstvo so posebno povzdignile nanovo ustanovljene šole in družbe, ki so posvečale vso svojo pozornost poljedelstvu. Obrt so povzdig-nili zavodi na Dunaju, v Pragi in v Gradcu. Tudi obrtne razstave so blago-dejno  vplivale   na  razvitek  obrti.   Znamenita je  posebno družba, ki jo je
—•   128   «—
ustanovil na Štajerskem nadvojvoda Ivan za želczno obrt. V tem Času so sezidali prvo železnico od Budjevic do Linca. Vlačili so jo konji. Takrat so sezidali tudi cesti črez Ljubelj in Štilfzerski prelaz in pa cesto iz Trsta do Opčine. Velikanska piramida nam priča o tej zadnji cesti. Nanovo so se povzdignile tudi visoke šole v Oradcu, Inomostu, Levovu in Olomucu. Takrat so ustanovili tudi največ muzejev.
Izmed izumiteljev sta omeniti Senefelder in Ressel. Prvi je izumil kamenotisk in barvotisk, drugi pa jc izumil vijak na ladjah. Znameniti pcs-niki so: Franc Grillparzer, Anastazij Griin in Nikolaj Lenau. Izmed domačih pesnikov pa nam je omeniti Valentina Vodnika. Skladatelja sta bila: Lu-dovik van Beethoven in Franc Schubert. Izmed kiparjcv slovi posebno Canova. Slikarji pa so bili: Peter Kraft, Moric pl. Schvvind, Jožef Tiihrich in Amerling.
Za cesarja Franca I. je bila na Dunaju vclikanska povodenj, po naši očetnjavi pa je divjala prvikrat kolera.
V obeh slučajih se je izkazal cesar Franc I. vreden imena ,,Dobri", ki mu ga je nadelo ljudstvo.