Un i verza, lJoiUuna plačana ▼ gotovini. Ljubljana KRALJEVINA JA* JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izbija vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48’—, polletno din 96*—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 79. kos. V LJUBLJANI dne 4. oktobra 1939. Letnik X. VSEBINA: 482. Ultaz kraljevskih namestnikov o volitvi senatorjev. 48:1. Uredba z zakonsko močjo o izločitvi katastrskih občin Zbure in Gorenja vas v novomeškem upravnem srezu iz območja okrajnega sodišča v Mokronogu in njih pripojitvi k območju okrajnega sodišča v Novem mestu. 484. Uredba o razveljavitvi uredbe o postavljanju sodnikov rednih sodišč, uredbe o odgovornosti sodnikov rednih sodišč in uredbe o spremembi in dopolnitvi § 8. zakona o urediitvi rednih sodišč. 485. Uredba o občinskih organih mest Beograda, Zagreba in Ljubljane. 48«. Avtentično tolmačenje odstavka 8. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. 487. Navodilo za ocenjanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov. 488. Tečaji državnih vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo. 489. Naredba bana dravske banovine o ohranitvi javnega miru in reda posebno radi varovanja popolne nevtralnosti. 490. Odločba o ustanovitvi dn upravljanju banovinskega sklada za dajanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov. 491. Določila za podeljevanje brezobrestnih banovinskih posojil za obnovo vinogradov. 492. Spremembe v staležu državnih dn banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Zakoni in kraljevske uredbe. 482. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki so na predlog ministra za notranje posle po zaslišanju ministrskega sveta na podstavi §§ 1. in 2. zakona o volitvi senatorjev odločili:* Volitev senatorjev za šestletno dobo se bo vršila v vsej kraljevini v nedeljo dne 12. novembra 1939. leta po predpisih zakona o volitvi senatorjev. Dan sklica senata, izvoljenega dne 12. novembra 1939. leta, se določi s kraljevim ukazom. Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz. y Beogradu dne 28. septembra 1939. Pavle s. r. Dr. It. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r. Predsednik ministrskega sveta Dragiša J. Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta Dr. Vladko Maček s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. septembra 1939., št. 322. Uredbe osrednje vlade. 483. Na podstavi t. 1. § 40. finančnega zakona za leto 1939./40. predpisujem tole uredbo z zakonsko močjo o izločitvi katastrskih občin Zburo in Gorenja vas v novomeškem upravnem srezu iz območja okrajnega sodišča v Mokronogu in njih pripojitvi k območju okrajnega sodišča v Novem mestu.* člen 1. Z dnem 1. novembra 1939. se izločita katastrski občini Zbure in Gorenja vas v novomeškem upravnem srezu iz območja okrajnega sodišča v Mokronogu in se pripojita k območju okrajnega sodišča v Novem mestu. člen 2. Vse na dan 1. novembra 1939. pri okrajnem sodišču v Mokronogu tekoče civilne in kazenske stvari, ki se nanašajo na katastrski občini Zbure in Gorenja vas, se izročijo okrajnemu sodišču v Novem mestu. Člen 3. V členu 2. omenjene stvari se izroče po seznamih, napravljenih v dveh primerkih; eden ostane pri okrajnem sodišču v Mokronogu, drugi pa se obenem s spisi pošlje okrajnemu sodišču v Novem mestu. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 29. septembra 1939., št. 222/LXXYlI/597. V prvem odstavka omenjeni seznami se napravijo posebej po tvarini (vpisniških oznakah) in jih overita starešina sodišča in en uradnik. V vpisnike okrajnega sodišča, kateremu se spisi izroče, se vpišejo po redu, kakor so vpisani v ‘sezname, izven reda pa samo, če so nujni. Člen 4. Dovršene stvari, ki se nanašajo na območje katastrskih občin Zbure in Gorenja vas, se hranijo še dalje v arhivu okrajnega sodišča v Mokronogu. Pošiljajo se okrajnemu sodišču v Novem mestu samo posamez in po potrebi na zahtevo tega sodišča, ki jih po uporabi vrne okrajnemu sodišču v Mokronogu. Člen 5. Za izvršitev te uredbe poskrbi predsednik apelacij-skega sodišča v Ljubljani, ki odredi vse, česar je za njeno pravočasno izvršitev treba. člen 6. Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«. V Beogradu dne 2G. septembra 1939.; št. 88.080. Minister za pravosodje Dr. L. Markovič s. r. 481. Na podstavi Člena 119. finančnega zakona za leto 1939./40. predpisuje ministrski svet tole uredbo o razveljavitvi uredbe z zakonsko močjo o postavljanju sodnikov rednih sodišč, uredbe z zakonske močjo o odgovornosti sodnikov rednih sodišč in uredbe z zakonsko močjo o spremembi in dopolnitvi § 8. zakona o ureditvi rednih sodišč in o stopanju v veljavo teh sprememb in dopolnitev.* Člen 1. Razveljavljajo se uredba z zakonsko močjo o postavljanju sodnikov rednih sodišč M. s. št. 785 z dne 10. julija 1939., uredba o odgovornosti sodnikov rednih sodišč M. s. št. 786 z dne 10. julija 1939. in uredba z zakonsko močjo o spremembi in dopolnitvi § 8. zakona o ureditvi rednih sodišč in o stopanju v veljavo teh sprememb in dopolnitev z dne 10. julija 1939., M. s. št. 788, ki so bile objavljene v »Službenih novinah« št. 159/LV 1 (pod tek. št. 434, 435 in 433)** z dne 17. julija 1939. Člen 2. Ta uredba stopi v moč, ko se objavi v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 29. septembra 1939.; M. s. št. 1206. Predsednik ministrskega sveta Dragiša J. Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta Dr. Vladko Maček s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 80. septembra 1939., št. 223. ** Te uredbe v »Službenem listu« še niso bile objavljene, — Op. ur. 485. Ministrski svet predpisuje na predlog ministra za notranje posle na podstavi čl. 2. uredbe o političnih zakonih z dne 26. avgusta 1939. leta in glede na § 144. zakona o mestnih občinah tole uredbo o občinskih organih mest Beograda, Zagrebu in Ljubljane.* Člen 1. Člen 2. zakona o spremembah zakonov o občinah in oblastnih samoupravah** se spreminja in se glasi; Dokler se za občine mest Beograda, Zagreba in Ljubljane ne izvolijo mestni sveti po zakonu o mestnih občinah, lahko nadzorno oblastvo po prosti oceni razrešuje člane mestnega sveta in predsednika mestne občine in postavi nove ali postavi poverjenika, ki imajo ne glede na omejitev iz odstavka 2. § 142. zakona o mestnih občinah*** pristojnosti predsednika mestne občine in mestnega sveta. Člen 2. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem, ko se objavi v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 20. septembra 1939.; M. s. Št. 1188. Predsednik ministrskeaa sveta Dragiša Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta Dr. Vladko Maček s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 486. Avtentično tolmačenje odstavka 8. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.f Na podstavi člena 56., odst. 2., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov izdajem sporazumno z ministrom za finance, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za kmetijstvo tole avtentično tolmačenje odstavka 8. člena 2. omenjene uredb eff v zvezi z odstavkom 3? čl e n a 46. pravilnika za njeno izvrševanje: »Če je izdalo za enega dolžnika več občinskih obla-stev potrdilo, da je kmet, in bi po odst. 8. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v zvezi z odst. 3. člena 46. pravilnika za njeno izvrševanje za. preizkus resničnosti teh potrdil bilo pristojnih več okrajnih sodišč, je za preizkus vseh teh potrdil pristojno tisto okrajno sodišče, v čigar območju ima dolžnik svoje stalno bivališče.« ,V Beogradu dne 22. septembra 1939.; št. 87.554. Minister za pravosodje Dr. L. Markovič s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. oktobra 1939., št. 224. ** »Uradni list« št. 13/5 iz 1.1929. *** »Službeni list« št. 530/67 iz 1.1934. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 29. septembra 1939., št. 222/LXXV11/599. ft »Službeni list« št. 628/79 iz 1. 1936. (popr. št. 1/1 iz 1.1937./, 487. Na podstavi §§ 80., odst. 9., 130. in 131. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah (»Službene no-vine< št. 277/LXXXII-A z dne 2. decembra 1938.) predpisujem tole navodilo za ocenjanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov.* Nesposobnost vojnih invalidov se ocenja odstotno, sorazmerno z izgubo funkcije poškodovanega organa in velikostjo nesposobnosti pregledane osebe za pridobivanje glede na odstotke, ustanovljene v tem navodilu. Nesposobnost za delo in pridobivanje v odstotkih od 20 do 100% z dodatkom je vzeta z ozirom na celotni organizem, ne pa samo z ozirom na poškodovani organ, ne glede na izobrazbo, pridnost, nadarjenost, starost, poklic (profesijo) idr. osebe. Pravična določitev odstotka je odvisna od čim natančnejšega in čim vestnejšega pregleda invalidov. Zato se mora natančno preiskati vsaka posledica rane, poškodbe, |K>habe ali bolezni, pa šele nato določiti odstotek nesposobnosti. Določitev odstotka je pravična samo tedaj, če se vestno in natančno opravi zdravniški pregled invalida. Ni dopustno, da bi dobili invalidi z enakimi po sledicami ran, poškodb, pohab ali bolezni razne odstotke z razliko od 20 do 40%. Tako n. pr. ne more invalid s pohabljeno roko ali nogo. naj je njegova pohaba kakršna že koli, dohiti isti ali večji odstotek, kot da bi mu bil ta del telesa odrezan, amputiran. Pri vsaki onesposobitvi je treba vzeti po možnosti v oceno samo tiste posledice, ki so resnično nastopile zaradi rane, poškodbe, pohabe ali bolezni in brez invalidove krivde. Vsaka izboljšava, ki je nastopila z vajo, trudom ali izučitvijo invalida samega in ki veča njegov uspeh pri delu in zaslužku, ne sme nikakor vplivati na to, da bi se odstotek nesposobnosti tega invalida zmanjšal. Pri raznih poškodbah in na raznih mestih pri invalidu ni jemati odstotkov za vsako poškodbo posebej in jih potem sešteti, da bi se ocenila njegova celokupna nesposobnost. V takih primerih je treba vselej oceniti, koliko onesposabljajo vse te poškodbe in bolezni skupaj ves organizem za delo in pridobivanje. Tako se ne sme s poškodbo enega ali več prstov na roki sešteti odstotek za atrofijo roke in podlakta in dati odstotek, kakor da je vsa roka odrezana. To velja tudi za atrofijo mišic, če je kateri sklep že odrevenel, ker je taka atrofija posledica odrevenelosti tega sklepa, kakor je tudi atrofija mišic ostalega dela telesa po amputaciji posledica nošenja proteze. Osnovni poškodbi v takih in podobnih primerih se sme zvišati odstotek za 10%. Ko se določa odstotek nesposobnosti pri invalidih £ amputiranimi deli telesa, je treba upoštevati tudi sam okrnek (štulo); ali je primeren za protezo ali ni, in če ni primeren, je treba odstotek, določen za tako amputacijo, zvišati za 10%. Ob ocenjanju je treba upoštevati, ali je nesposobnost trajna ali pa se proces še ni popolnoma dokončal. Če je proces končan in pohabljenost stalna, se prizna invalidova nesposobnost za stalno. Če proces še ni končan, a komisija spozna, da se bo obstoječa nesposobnost ozdravila ali izboljšala, prizna taki osebi nesposob- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne l0- maja 1939., št. 104/XXXIU/24G, nost začasno in ji določi odstotek; toda ta oseba se mora v roku, ki ga določi komisija, javiti za ponovni pregled in se nato javljati dalje, dokler njegova nesposobnost ne izgine ali pa ne postane stalna. Ker je nemogoče našteti in označiti odstotek nesposobnosti za vse mogoče posledice ran, poškodb, pohab ali bolezni, se mora zdravniška komisija glede tistih primerov, ki v navodilu niso našteti in za katere odstotek ni ustanovljen, a so pustili težke posledice za organizem vobče ali za kateri koli njegov del, ravnati ob določanju odstotka po občnih pravilih medicinske znanosti in tako določiti odstotek. V takih primerih popiše komisija nadrobno posledice in obrazloži dani odstotek. Ta poročila o pregledu se pošiljajo v odobritev višji invalidski komisiji. Posebno je treba paziti na posledice pri invalidih, ki so pri izvrševanju odrejene in obvezne vojaške dolžnosti zboleli pri edinicah, namenjenih in uporabljenih za vojne operacije. Zdravniškemu pregledu je v takih primerih naloga ugotoviti, da je sedanje stanje pregledane osebe v neposredni zvezi s tisto boleznijo, ki jo je oseba za časa vojne prestala. Take osebe so dolžne z najzanesljivejšimi uradnimi listinami dokazati, da so dobile to bolezen pri izvrševanju odrejene in obvezne vojaške dolžnosti, da so bolo-vale v kaki vojaški bolnici ali kaki drugi zdravstveni napravi ali da je bila ta bolezen dobljena kot vojna posledica, ki je zapustila cpazljive bistvene spremembe in posledice v organizmu, ki napravljajo to osebo nesposobno za pridobivanje. Takšne osebe se morajo napotiti z vsemi podatki na pregled v glavno vojaško bolnico ali v annijsko vojaško bolnico, kjer se mora njih sedanja nesposobnost ugotoviti. Komisije, ki pregledujejo take osebe, so dolžne opraviti pregled kar najnadrobneje in z vsemi sodobnimi medicinskimi metodami preiskati primer pa oceniti njihovo sedanjo pridobitno nesposobnost. Po opravljenem pregledu oddajo komisije svoje mnenje, za koliko odstotkov je zmanjšana pridobitna nesposobnost take osebe in določijo odstotek njene nesposobnosti. Glede vojaških vojnih invalidov se nesposobnost za pridobivanje pod 20% ne upošteva za pridobitev pravice po uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah (odst. 2. § 43. uredbe). Odstotki za določanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov. I. Laket (zgornji u d). A. Roka. a) Prsti, Omejena gibljivost sklepov (kontraktura). 1. Pri vseh prstih na eni roki v manjši stopnji 20% 2. Pri vseh prstih na obeh rokah'v manjši stopnji 30% 3. Pri vseh prstih' nh eni roki v večji stopnji 30% 4. Pri vseh prstih na obeh rokah v večji stopnji 40% 5. Palec v karpo-metakarpalnem sklepu ene roke . 0% 6. Palec v karpo-metakarpalnem sklepu obeh rok 20%. 7. V dveh sklepih palca (interfalangealnem in metakarpo-falangealnem) ene roke . . 20% 8. V dveh sklepih palca (interfalangealnem in metakarpo-falangealnem) obeh rok . . 30% 9. Pri ostalih prstih, pri katerem koli, če je posamezna .......................................... 0% 10. Pri večini prstov brez palca ene roke . 30% 11. Pri večini prstov brez palca obeh rok . 50% 12. Pri vseh ali pri večini prstov ene roke s palcem........................................... 50% 13. Pri vseh ali pri večini prstov obeh rok s palcem........................................... 70% Dorzalne kontrakture prstov so pogoj za zvišanje za 10% pri vseh zgoraj navedenih primerih. Amputacija ali dezartikulacija. 14. Pri palcu: obe falangi (členka) .... 20% 15. Pri palcu: obe falangi in njegova meta-karpalna kost..................................... 30% 16. Dva prsta brez metakarpalnih kosti (razen palca)........................................ 20% Če je prednje na obeh rokah, je dodati 10% Dva prsta skupno s njiju metakarpalnimi kostmi, in to: 17. Palec in kazalec................................... 50% 18. Kazalec in sredinec................................ 40% 19. Sredinec in prstanec............................... 30% 20. Prstanec in mezinec................................ 20% Trije prsti skupno z njih metakarpalnimi kostmi, in to: 21. Palec, kazalec in sredinec ...... 60% 22. Kazalec, sredinec in prstanec...................... 50% 23. Sredinec, prstanec in mezinec .... 30% Trije prsti, kjer so ohranjene dlanske (metakarpalne) kosti: 24. Palec s katerima koli dvema prstoma . . 50% 25. Kazalec, sredinec in prstanec .... 40% 26. Štirje poslednji prsti............................. 50% 27. Štirje prvi prsti (s palcem) ..... 60% 28. Vsi prsti ene roke................................. 70% 29. Vsi prsti obeh rok, z dodatkom . . . 100% 30. Vsi prsti obeh rok razen enega, ki je ostal............................................. 100% 31. Oba palca in en kazalec............................ 60% 32. Oba palca.......................................... 50% 33. Oba palca, en kazalec in sredinec ... 70% 34. Oba palca in drugi trije prsti .... 80% 35. Oba palca in oba kazalca........................... 80% 36. En členek palca in dva členka kazalca 20% 37. En členek palca in dva členka kazalca, okrnek pa se ne giblje dobro .... 30% 38. Ostali mali členki na drugih prstih so manjše važnosti.................................... 0% 39. Prelom metakarpa, brez motenja funkcije roke.............................................. 0% Neozdravljiva luksacija metakarpa. 40. Dve krajni ali tudi vse ostale metakarpalne kosti so legle na karpalne . . .■ 40% 41. Isto na obeh rokah ........ 60% b) Zapestje (car p us). Omejena gibljivost (kontraktura). 42. Vse vrste omejene gibljivosti sklepov roke v večji stopnji.............................. 20% 43. Popolna odrevenelost (ankiloza) ročnega sklepa v neugodni legi................. 40% 44. Amputacija roke enega lakta .... 70% 45. Amputacija obeli rok, z dodatkom . . . 100% B. Podlaket (antibrachium). Prelomi (fraktur e). Srednji del obeh kosti. 46. Če je gibanje v pronaciji omejeno, supi- nacija pa ohranjena.................... 30% 47. Pronacija povsem odrevenela, lega roke pa je v pronaciji...................... 40% 48. Popolna ankiloza, odrevenelost pa je v supinaciji....................................... 50% P s e v d o a r t r o z a in amputacija. Pri obeli kosteh: 49. Če se malo pregibi je .......................... 30% 50. če je klecava, mahedrava v veliki stopnji 40% Samo pri eni kosti; 51. Če se malo pregiblje . ......................... 0% 52. če je klecava................................... 20% Če je prednje na obeh laktih, se zviša za 20% 53. Amputacija podlakta............................................ 70% 54. Amputacija podlakta obeh laktov, z dodatkom ........................................ 100% C. Komolec (cubitus), a) O m e j e n a gibljivost v komolčnem sklepu. Če je del ohranjenih gibov mogoč v ugodni legi, in to v naslednjih primerih: 55. Fleksija med 75° pa do konca, do popolne fleksije.................................... 56. če je del ohranjenih gibov možen v neugodni, iztegnjeni legi: v ekstenziji od 105°'do 180“ .'............................. b) Odrevenelost (ankiloza). V ugodni legi: 57. Upognjen pod pravim kotom ali nekoliko manj (od 90“ do 75")........................ 58. Upognjen pod ostrim kotom............... 59. Povsem upognjen, če je podlaket pritegnjen k nadlaktu............................. V neugodni legi: 60. Iztegnjen pod topim kotom ali laket povsem iztegnjen (od 150“ do 180°) . . . Če je prednje na obeh laktih, je dodati c) Prelomi (frakture). Ocenjajo se po posledicah, kolikor ovirajo fuukcijo komolčnega sklepa (glej tamkaj). 20%. 50 %A 40% 50% 70% 60% 20% č) Izpahi (1 u k s a c i j e) in amputacije. 61. Sklep jako klecav...................... 50% Izpah v komolcu (klasifikacija v razdelku o komolcu). 62. Odrezan laket v komolcu (eksartikulacija) 80% 63. Odrezana oba lakta v komolcu, z dodatkom .......................................... 100% C. Nadlahtnica (humerus). Prelomi (frakture). Prelom nadlahtnice v okolici njenih sklepov se oce-nja po posledicah, ki so nastopile v gibljivosti teh sklepov (glej tamkaj). 64. Prelom nadlahtnice z nepravilnim zara- ščenjem in znatno skrajšavo.............. 40% Psevdoartroze in amputacije nadlahtnice: 65. Psevdoartroza v manjši stopnji .... 30% 66. Psevdoartroza v večji stopnji z atrofijo mišic.................................... 50% Če je prednje na obeh laktih, je dodati 20% 67. Amputacija nadlakta.................... 80% 68. Amputacija obeli nadlaktov, z dodatkom 100% Č. Hama. 69. Omejena gibljivost v rami v težjem pri- meru, z neugodnim kotom............................. 30% Izpahi (luksacije). 70. Izpah v rami se pogosto ponavlja in onesposablja za............................................ 30% Zastarane in neuravnane luksacije pa se ravnajo po posledicah s kontrakturo ali ankilozo teh sklepov (glej tamkaj). Ankiloza ramenskega sklepa. 71. Popolna odrevenelost (ankiloza) rame z vsemi kostmi, ki tvorijo ta sklep ... 60% Eksartikulaci je. 72. Eksartikulacija vsega lakta v ramenskem sklepu.............................................. 90% 73. Eksartikulacija obeh laktov v ramenskih sklepih, z dodatkom............................... 100% Vnetje sklepov (artritis). Artritis se ocenja po molitvi sklepov kot posledica rane, poškodbe, pohabe ali bolezni (glej ta sklep). Prelom ključnice (clavicula). Prelom ključnice se upošteva samo s komplikacijami, ki jih je treba poiskati v ustreznih oddelkih za živce' in žile te okolice. > Mišice. 74. Večja refleksna atrofija rame, nadlakta in podlakta......................................... 30% ‘5. Popolna atrofija zgornjega uda .... 60% Če imamo prednje spremembe na obeh laktih, se zviša odstotek za ... . 20% Živci (ncrvi). ^6. Popolna paraliza lakta (zgornjega uda) . 70% ‘7. Paraliza višje oblike: deltoida, sprednjega brahialnega in bicepsa ....... 30% 78. Paraliza nižje oblike (n. ulnaris, brachia-lis, cutanei interni in njegovega akc<’ nega živca)........................................... 30% 79. Paraliza n. subscapularis............... 20% 80. Paraliza n. musculocutanei.............. 50% 81. Paraliza n. mediani v nadlaktu .... 50% 82. Paraliza n. mediani v roki ...... 20% 83. Paraliza n. ulnaris..................... 50% 84. Paraliza n. radialis.................... 50% Žile. Poškodbe žil se ocenjajo po posledicah, ki so nastopile na zadevnem telesnem delu. II. Noga (spodnji ud). A. Stopalo. a) Prsti. 85. Ankiloza in kontraktura prstov na nogi 0%; Amputacija ali eksartikulacija. 86. Odrezan ves palec brez metatarzalne kosti 0% 87. Odrezan ves palec z metatarzalno (nartno) kostjo ali kateri koli trije prsti .... 20% 88. Če so odrezani vsi prsti brez metatarzal- nih kosti......................................... 30% Če imamo prednje primere na obeh stopalih, se zviša odstotek za................ 10% b) Nart (m e t a t a r s u s). 89. Prelomi (frakture) nartnih kosti ... 0% Amputacija ali eksartikulacija. 90. Dve ali tri metatarzalne (nartne) kosti z ustreznimi prsti ................................ 30%' 91. Vse metatarzalne (nartne) kosti po Lis- f ranču......................................... 40% če so te spremembe na obeh stopalih, se zviša odstotek za............... 20% c) Z a n a r t j e (t a r s u s). 92. Poškodba katere koli kosti.............. 20% 93. Več izmed njih.......................... 30% Eksartikulacija v zanartju. 94. Tarzo-metatarzalna po Chopartu .... 50%' 95. Tarzo-metatarzalna po Chopartu na obeli nogah................................... 80% č) Skočni sklep. I Omejena gibljivost (kontraktura). 96. Pri neugodni gibljivosti — pes equinus . 20% 97. Pri neugodni gibljivosti — pes calcaneus 30% Obe te neugodni legi na obeh nogah zvišata odstotek za..................... 20% Ankiloza in amputacija. 98. Ankiloza v dobri legi (pravi kot) ... 20% 99. Ankiloza v slabi legi — pod d ostrim kotom ali pod pravim ali topim kotom do 135° tako, da je treba za hojo tej nogi hodulje ali drugega aparata............... 60% Če so prednje spremembe na obeh nogah, se zviša odstotek za obe nogi za 20% D. Stegnenica (fcmur). Prelomi (frakture) v srednjem delu stegnenice. 120. Srednji primer s skrajšavo od 3 do 6 cm 40% 121. Težak primer s skrajšavo nad 6 cm, moč- nejšo atrofijo mišic, sklepi deloma odreveneli .................................... 50% 122. Na vratu stegnenice s skrajšavo nad 3 cm 50% 123. Psevdoartroza stegenske kosti................... 50% Pri določanju skrajšave po prelomu stegnenice je paziti na zaraščenje in ob močnejšem izkrivljenju (deviaciji) dodati 10% Če so prednje spremembe na obeh nogah, se zviša odstotek za obe nogi samo za.......................................... 20% A m p u t a c i j e. 124. Amputacija stegna............................... 80% 125. Amputacija obeh stegen, z dodatkom . . 100% Prelomi (frakture) v spodnjem delu stegnenice. Slaba, nepravilna zarastnina (callus). Zarastnina, ki povzroča ankilozo v fleksiji (glej zgoraj). 126. Kjer povzroči zarastnina po ankilozi genu valgum manjše stopnje............................. 30% ,127. Kjer povzroči zarastnina po ankilozi genu valgum večje stopnje ............................ 50% 128. Kjer se napravi po ankilozi genu varum ali genu recurvatum manjše stopnje . . 30% 129. Kjer se napravi po ankilozi genu varum ali genu recurvatum večje stopnje . . . 50% 130. Klecav sklep kolena v manjši stopnji . . 30% 131. Klecav sklep kolena v večji stopnji . . . 50% Eksartikulacije. 132. Eksartikulacija v enem kolenskem sklepu 70% 133. Eksartikulacija obeh nog v kolenih, z dodatkom ......................................... 100% E. Kolk (co\a). i 134. Omejena gibljivost v sklepu............ 30% 135. Klecav sklep........................... 50% Ankiloza in eksartikulacija. 136. Ankiloza v dobri legi.................... 50% 137. Ankiloza v slabi legi................ 70% 138. Ankiloza v obeh kolkih v kakršni koli legi, z dodatkom...................... 100% 139. Eksartikulacija v kolku.............. 90% 140. Eksartikulacija v obeh kolkih, z dodatkom 100% 141. Ankiloza istočasno v večjem številu velikih sklepov nog in laktov zaradi preslanega vnetja sklepov, z dodatkom . . . 100% Artritis in luksacije se ocenjajo po motnjah v funkciji sklepov. Prekinitev mišic. 142. Delna prekinitev mišične mase v stegnu na sprednji ali na zadnji strani stegna 20% 40 143. Popolna prekinitev mišične mase v stegnu na sprednji ali na zadnji strani stegna Atrofija mišic. 144. Popolna atrofija stegna ....................... 30% 145. Atrofija mišic sprednje strani stegna . . 20% 146. Atrofija sprednjih mišic golenice . . . 0% 147. Popolna atrofija golenice............... 30% 148. Nepopolna atrofija mišic cele noge , . . 40% 149. Popolna atrofija cele noge.............. 60% Ce so prednje spremembe na obeli nogah, se zviša odstotek za obe nogi en O/ samo za................................... -u/o Živci (nervi). 150. Popolna paraliza noge.............................. 60% 151. Paraliza n. peronaei externi............. 20% 152. Paraliza n. cruralis..................... 40% 153. Paraliza n. ischiadici, lažji primer . . . 30% 154. Paraliza n. ischiadici, težji primer . . . 50% Žile. Poškodba žil se ocenja po posledicah na nogi. 155. Razširjene vene na nogi (varices), debelejše od gosjega peresa, kot posledica rane, poškodbe, pohabe ali bolezni žil v močni meri........................: . . . 30% 156. Razširjene vene na nogi (varices) s kroničnimi tvori (ulcera) in elephantiasis . . 30—40% Če so prednje spremembe na obeh nogah, se zviša odstotek po teži primera za obe nogi samo za.......................10—20% Dvojna amputacija. 157. Amputacija dveh raznih udov, z dodatkom 100% 158. Popolna neporabnost dveh raznih udov, z dodatkom . . . 100% III. Glava. A. Lobanja in možgani. 1. Če je koža na glavi skalpirana ua večjem prostoru....................................... 30% 2. Izguba kosti na lobanji, ne da bi izpadla trda možganska opna . . ............... 40% 3. Izguba kosti na lobanji z izpadom trde možganske opne ............................... 50% Jacksonova epilepsija, ugotovljena klinično. 4. če so napadi redki in lažji...................... 30% 5. Kjer se pojavljajo napadi enkrat v 2 do 3 tednih.......................................... 50% 6. Kjer se ponavljajo napadi večkrat na dan (status epilepticus).............................. 100% Paralize. Paralize možganskih živcev. Paraliza n. facialis, če je popolna in trajna 30% 3- Paraliza n. acustici na obeh straneh . . 50% 3- Paraliza več mišic, ki gibljejo oko . . . 30% 10. Paraliza n. optici, če je napadla eno oko 40% 11. Obojestranska paraliza n. optici, z dodatkom , ..................................... 100% Paraliza zaradi poškodbe možganov. Monoplegija lakta. 12. Nepopolna liromota enega lakta (monoplegija) .................................. 40% 13. Nepopolna liromota enega lakta (monoplegija) v večji stopnji.................... 70% 14. Popolna liromota enega lakta (monoplegija) ..................................... 70% Hemiplegija. 15. Šibkejše izražena hemiplegija (po jakosti) 40—70% 16. Popolna liromota (hemiplegija) ene strani, z dodatkom............................. 100% Splošna liromota zaradi poškodbe možganov. 17. Splošna liromota zaradi poškodbe možganov s slaboumnostjo po težki poškodbi lobanje in možganov, z dodatkom . . . 100% A f a z i j a zaradi poškodbe možganov. » 18. Motorna .... 50% 19. Senzorna................................. 70% B. Obličje. Pri obličju se upošteva poleg ostalega tudi spačenost, skaženost. Glavne vrste teh poškodb so: 1. Spačenost zgornje čeljustnice in nosu na eni strani ............................................ 60% 2. Spačenost celotne spodnje čeljustnice in jezika . . . •....................................... 80% 3. Spačenost obeh strani zgornje čeljustnice in nosu ali zgornje in spodnje čeljustnice 80% 4. Odstranjena eno oko in del zgornje čeljustnice na eni strani...................... . . 80% 5. Oba očesa uničena, z dodatkom .... 100% Če je spačenost večja, kot pri spredaj navedenih primerih, je dodati še . . . 10% Prelom (fraktura). 6. Zgornja čeljustnica s kakršno koli komplikacijo ....................................... 20% 7. Spodnja čeljustnica, če so usta zaradi tega močno stisnjena (20 mm).......................... 30% C. Oči. Najsi je poškodba katere koli vrste jn kakršna koli, se vendarle ocenja onesposobitev vedno po poškodovanosti vida. Za oceno vida se jemljejo v kombinacijo samo tisti primeri, ki se pojavljajo kot posledica poškodb, direktno zrkla ali optičnih prog in njegovih centrov kakor tudi poškodbe, ki so indirektno delovale na očesni vid. 1. Enookost, popolna izguba enega očesa . . 50% Če je eno oko (ali vid na enem očesu) izgubljeno, ostalemu očesu pa ie vid oslabel, se zviša sorazmerno z njim odstotek (glej dalje) po jakosti vida tako, da se mu doda, če je vid na ohranjenem očesu zmanjšan za 2/io, po 10% na vsaki2/io izgubljenega vida. Potemtakem je lestvica za očesno nesposobnost tale: Vid, izgubljen za 2/io................................... 10% Vid, izgubljen za 4/u>.................................... 20% Vid, izgubljen za 8/io.................................... 30% Vid, izgubljen za 8/i».................................... 40% Oslabelost vida pri obeh očeh se računa na vsaki izgubljeni 2/io po 10%, n. pr.: Vis O. D. = 8/io dobi..................................... 10% Vis O. S. = #/io dobi..................................... 20% Za celokupno oslabelost vida se dobi torej 30% 2. Slepota, t. j. popolna in neozdravljiva izguba vida na obeh očeh, z dodatkom . . 100% Veke. Rane na vekah utegnejo imeti za posledico naslednje trajne komplikacije: Ankyloblepharon (delna ali popolna zrast vek ovira vid deloma ali popolnoma; odstotek je računati (če se ne popravi z operacijo) po motnji vida na enem ali na obeh očeh po lestvici za vid. 3. Ptosis. Cc je na obeh očeh, se računa po vidu (lestvica za vid) . . . . . . . . 20—100% 4. Lagoplitalmus na enem očesu v večji stopnji................................... 40% 5. Lagophtalmus na obeh očeh po stopnji . 40—70% Entropium, trichiasis, keratitis na obeh očeh, kolikor pač škoduje vidu (glej lestvico za vid). Očesne mišice. 6. Pri paralizi nekaterih očesnih mišic . . 40% 7. Stalno solzenje kot posledica poškodbe solzovoda...................................... 20% I . ’ C. Nos. 1. Izguba nosu.............................. 50% 2. Če so zaradi tega in zaradi brazgotin usta stisnjena, tako da je prehrana otežkočena 60% D. Usta. Brazgotina na ustih, ki se z operacijo ne more popraviti in je stisnila usta, se računa kakor pri stisnjenih čeljustnicah (glej tamkaj). Paraliza (hromota) jezika, oteženo, govorjenje in oteženo požiranje: 1. Za jeziček (uvula), oteženo požiranje . 30% 2. Za jezik pri večji težavi govorjenja in poziranja • ••••••••••(• 60 % 8. Odrezan ali izpuljen jezik . ■ . . . . 70% E. Zobje. 1. Izguba zob zaradi poškodbe se računa šele, če so skoraj vsi pogubljeni in je proteza mogoča......................................... 30% 2. Če so zaradi poškodbe ali rane izgubljeni malone vsi zobje, a se ne morejo vstaviti umetni........................................... 50% 8. Fistula slinavke, če neprestano solzi in se ne da z operacijo popraviti..................... 20,% F. Ušesa (aurcs) in sluh. 1. Eno uho gluho, drugo pa naglušno ... 30% 2. Popolna gluhota na obeh ušesih .... 50% 3. Izguba enega uhlja..................... 20% 4. Izguba obeh uhljev.................... 30%, IV. Vrat. Upognjenost vratu po poškodbi katere koli vrste................................... 20—30%. A. Grlo (larynx). 1. Zoženost grla z oteženim dihanjem zaradi poškodbe . ................................... 40% 2. Zoženost grla zaradi poškodbe na jabolku ali sapniku..................................... 40% 3. Če se mora. nositi cevka............... 60% 4. Paraliza grla v močnejši stopnji .... 40% K. Žrelo (pharyux). 1. Paraliza žrela................................... 30% 2. Znatno zoženje požiralnika....................... 50% 3. Požiralnik povsem zaprt, a se invalid hrani po fistuli na želodcu...................... 70% V. Hrbtenica (col ii in na vcrt c brar u m). 1. Artritis, zvinjenost. distorzija.................. 0% 2. Stalna upognjenost glave in telesa, če ovira gibanje.................................... 30% 3. Spondylitis traumatiea z manjšimi posledicami ........................................ 50% 4. Nepopolna paraplegija........................... 100% 5. Popolna paraplegija, z dodatkom . . . 100% 6. Haematomyelia. Če je nastala popolna paraplegija, je onesposobljenost popolna, z dodatkom...................................... 100% 7. Če pa je dosegla spodnji konec mozga, je delna in onesposablja za......................... 50% Pri siringomieliji, klinično ugotovljeni . 70% VI. Medeni c n (p e I v i s). 1. Pri prelomu medeničnih kosti je treba upoštevati poleg njih preloma tudi še komplikacije ostalih organov, ki ležijo v medenični votlini....................... . , 40—80%' VII. Prsni koš (thorax). 1. Prelom prsnice (fractura sterni) . . , . 0%' 2. Prelom rebra: a) Nekompliciran................................ 0%’ b) Slabo zarasel, ovirajoč gibe, z bolečinami ............................................ 30% c) Prelom več reber, slabo zaraslih, z deformacijo prsi in oviro pri dihanju, po velikosti .......... 50—80% A. Tuberkuloza. Če se je pojavila lokalna tuberkuloza po rani in povzročena po poškodbi, pohabi ali bolezni, mora dobiti invalid odškodnino za vse posledice, ki so iz tega nastale. Pljučne tuberkuloze kot posledica rane, poškodbe, pohabe ali bolezni: 1. Neaktivni katar pljučnega vršiča (apicitis) (ni ne posebnega izpljuvanja ne vročine ne šumenja ne nočnega znojenja), splošna zunanjost dobra................................. 0% 2. Aktivni katar pljučnega vršiča (proces omejen samo na vršiče), brez vročine, dobra splošna zunanjost......................... 20% 3. Srednje hudi primeri (proces razširjen), še primeroma dobra zunanjost in prehrana ............................................. 50% 4. Hude oblike tuberkuloze (razširjen proces s komplikacijami, vročino), slaba zunanjost in prehrana............................ 60—100% Pri tuberkulozi kosti in sklepov, dobljeni v službi, če se mora vzeti, da je poškodba tu lokalizirala obolenje, se oceni onesposobljenost po posledicah, ki jih je povzročilo obolenje na kosti ali sklepu (glej te telesne dele). Pleuritis traumatica. S seroznim izlivom in posledicami, ki bi ostale po ozdravitvi ....... 30% Gnojno vnetje pljučne mrene (p y o t h o r a x). Zahteva vselej intervencijo z resekcijo reber ali brez nje: Manjša oslabelost...................... 20% Večja oslabelost....................... 40% Deformacija prsi. Jako težke poškodbe prsnega koša z njegovimi velikimi deformacijami ... 70% Hernia pulmonis traumatica. Po velikosti hernije in deformaciji prsnega koša.......................... 70—100% B. Sree in aorta. Kronična nekompenzirana obolenja srca. 1. Vse srčne napake, ki so nastopile samo kot posledica poškodbe srca ali osrčnika ali so nastopile kot posledica po poškodbah drugih organov, se morajo ocenjati po ugotovljenem sedanjem stanju . . . 30—100% 2. Obolenje osrčnika, srčne mišice, perikarda, endokarda, če je v neposredni zvezi samo z vojnimi napori, se mora oceniti po teži sedanjega stanja .............................. 30—70% VIII. Trebuh. Fistule na želodcu zaradi poškodbe . . SO—100% 2- Anus praeternaturalis, nastal zaradi poškodbe ..................................... 100% 3- Fistula stercoralis, če je mala in v bližini danke.................................. 30% Velika fistula zaradi poškodbe .... 50% Fistula ani zaradi poškodbe, navadna . 30% Fistula ani, če je nenavadno velika . . 40% Incontinentia alvi, nastopivša zaradi kakršne koli poškodbe..................... 100jg, 8. Kila, nastala po poškodbi na poškodovanem mestu.............................................. 30 %' 9. Ob večji eventraciji....................... 40% 10. Poškodba jeter z znatnimi posledicami . 50% 11. S poškodbo žolčnika in stalno fistulo žolčnika ............................................. 80% 12. Težje poškodbe vranice..................... 50% 13. Poškodba ledvic ima lahko tele posledice: a) Pyelonephritis unilateralis .... 60% b) Pyelonephritis bilateralis.............. 100% 14. Nephritis chronica, kjer se da ugotoviti, da je nastala zaradi rane, poškodbe, po- habe ali bolezni........................... 60% 15. Nephrectomia, izvršena zaradi poškodbe ledvic............................................. 50% 16. Če ostane po tem še fistula................ 70% Sečni mehur in sečevod. 1. Cystitis traumatica chronica, v močnejši stopnji........................................... 50% 2. Fistula sečnega mehurja ali sečevoda, skozi katero gre seč neprestano . . . . 60%, Travmatična zoženost sečevoda. 3. Zoženost brez komplikacij, ki jo je treba dalj časa zdraviti............................... 30%' 4. Fistulozna skupina z infiltriranim in in-duriranim perinejem............................. 60% 5. če je samo sečni mehur inficiran zaradi strikture sečevoda............................. 50%' 6. Če so zaradi tega inficirane obojestransko tudi ledvice . .................................. 50% IX. Penis, testicula. 1. Odstranjen ud, ablatio penis totalis . . 50% 2. Ablatio testiculi na eni strani .... 20% 3. Ablatio ali destructio testiculorum bilateralis traumatica: a) Brez distrofije žleze........................ 40%' b) Feminismus zaradi distrofije žleze . 50% 4. Ablatio penis et testiculorum..................... 80% 5. Hydrocele, haematocele traumatica, če pustita za seboj znatne spremembe . . 20^ X. Diabetes traumatica. 1. Sladkorna bolezen, ugotovljena takoj po poškodbi: a) pri poškodbi glave, s pretresom možganov (commotio cerebri) .... b) hrbtnega mozga s prelomom kosti ali zaradi samega pretresa hrbtnega mozga kakor tudi zaradi poškodb drugih organov, ki utegnejo povzročiti to bolezen ....................................... 50 XI. 11 a z n o druge poškodbo in bolezni. Brazgotine (cicatrices). Pri vsaki brazgotini oziroma onesposobitvi zaradi brazgotine je največje važnosti, da se natančno preišče njen izvor, mesto, kjer je, čvrstina, kakršna je, in razprostrtost v dolžino, širino in globino. Brazgotine na koži, če niso okoli sklepov, da jim ovirajo gibanje, in tudi ne sezajo v globino, da bi zajele mišice, ne onesposabljajo živca. Celo če je brazgotina površna ali se razprostira tudi čez sklep, tako da mu s svojo čvrstino ne dopušča popolnega gibanja, ni vračunavati ničesar, ker se da taka ovira odpraviti z operacijo. Če pa je brazgotina trdno zrasla s trdo podlogo ali če je pričakovati od operacije vobče malo uspeha, se mora vra-čuniti nesposobnost zaradi tega. Nesposobnost zaradi brazgotine se vzame V račun glede na to, kakšna in kolikšna je onesposobitev dotičnega telesnega dela, na katerem je, in odstotek je po tem tudi pogledati tamkaj (ankiloze, kontrakture itd. teh telesnih delov), Osteomyelitis c h r o n i c a. 1. Ta mnogih ne onesposablja, ker je tudi z obolelim delom še mogoče delati, če je ostali organizem intakten................................... 0% Če pa ima obolenje za posledico odrevenelost sklepov, atrofijo mišic, ponekod pa tudi skrajšavo kosti, se oceni onesposobitev po tem (glej pri teh telesnih delih). 2. Zaradi nekroze kostnega drobca (sekve-ster) trajna fistula po poškodbi utegne trajati navadno jako dolgo, toda z jako malim motenjem za delo, pa tudi to deloma in začasno . . 20% 3. Če je fistula na mestu, kjer ovira važno gibanje, se sme odrediti za potrebni čas . . 30% Intoksikacije in nezgode. Intoksikacije (zastrupitve) in poškodbe po bojnih strupih, ki nastopijo pri posebnem poslu v službi, se ocenjajo po poškodbah in posledicah, katere povzročajo na določenih organih ........................................ 30—100% Onesposobljenost zaradi vročine, mraza, elektrike in prestanih bolezni je lahko ali delna ali popolna: ulceracija, brazgotine, nekroze, amputacije, nevritis, paralize, trofične motitve itd. Poleg teh lokalnih poškodb se vidijo pogosto pri tistih, ki so poškodovani, n. pr. po elektriki, tudi druge, poznejše motitve, začasne ali trajne. Ti naknadni pojavi so n. pr.: a) živčne motitve, paralitične ali nevri-tične; b) hude duševne motitve, ki utegnejo povzročiti blaznost itd. Odstotek nesposobnosti se jemlje v vseh spredaj navedenih primerih po pohabi ali velikosti stopnje obolenja tistega organa (glej odstotek v skupini ustreznih organov). Če je invalid nesposoben za svojo prejšnjo profesijo ali njej podobno profesijo zato, ker je ob funkcije kakega organa, se pa glede na svojo starost ni mogel odločiti, da bi profesijo menjal, se mu odstotek poveča za . . , , . 20% Malarija. Kronična malarija s trajnimi posledicami 30—50% Onesposobljenost zaradi posledic in kom- plikacij prestanih bolezni za vojne terja postopek, naveden v začetku tega navodila. To navodilo stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; tega dne preneha veljati navodilo za ocenjanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov z dne 6. julija 1929., St. št. 55.480* V Beogradu dne 12. aprila 1939.; St. št. 25.339. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Miloje M. Kajakovič s. r. m 488. Tečaji državnih vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo.** Minister za finance je izdal pod št. 56830/VI1I z dne 29. septembra 1939. naslednjo o d 1 o c h o : Na podstavi § 14., točke 6., finančnega zakona za 1.1939./40. odrejam za spodaj naštete državne in po državi zajamčene papirje tčle tečaje: 2 'A %na državna renta za vojno škodo v nominalu din 1000— din 420-—; 7 %no posojilo iz 1.1921. v nominalu din 100'— din 96—; 4% ne agrarne obveznice iz 1.1921. v nominalu din 100'— din 57—; 4%ne agrarne obveznice iz 1.1934. v nominalu din 100’— din 52'—; 6%ne begluške obveznice v nominalu din 100— din 76'-; delnice Privilegirane agrarne banke d. d. v nominalu din 500'— din 200'—;■ • 6%ni dalmatinski agrar v nominalu din 100'— din 73-; 6%ne agrarne obveznice (za gozdove in goščave) v nominalu din 100— din 72-; 7 %no stabilizacijsko posojilo v zlatu iz 1.1931. jugoslovanski/ tranša v nominalu fr. fr. 100'— fr. fr. 90'—; 7%no stabilizacijsko posojilo v zlatu iz 1.1931. se mora preračunavati v dinarsko veljavo po tečaju 100— fr. fr. — 222-45 din. Ti tečaji veljajo od 1. oktobra 1939. do preklica in jih morajo uporabljati vse državne naprave in samoupravna telesa v primerih, ko se morajo obveznice na podstavi posebnih zakbndv, uredb ali pravilnikov sprejemati za jamstvo (kavcijo) po borznem tečaju. Zgoraj določena vrednost teh papirjev ostane v veljavi za ves čas, dokler traja jamstvo, obračunano po tej vrednosti. S tem se zamenjuje odločba št. 40.100/VI11 z dne 7. julija 1939. (»Službene novine« št. 154 od 11. julija 1939.). Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance z dne 29. septembra 1939.; št. 56.830/VIII. * »Uradni lisk št. 327/81 iz 1.1929. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 2. oktobra 1939., št. 224. Banove uredbe. 489. Ad II/2 St. 7283/28. Naredba bana dravske banovine o ohranitvi javnega miru in reda posebno radi varovanja popolne nevtralnosti. Radi očuvanja javnega miru in reda na poverjenem mi območju posebno radi varovanja popolne nevtralnosti naše države v sedanjem evropskem vojnem sporu izda-jem na podlagi člena 67. v zvezi s členoma 65. in 66. zakona o notranji upravi naslednjo n a r e d b o : § 1. • Prepovedano je sprejemati oddajo inozemskih radijskih postaj na odprtih prostorih in v javnih lokalih (gostilnah, kavarnah, bifejih itd.) kakor tudi v zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih. Trgovine z radijskimi aparati smejo prenašati oddaje za poskušnjo samo tako, da se ne slišijo na ulico. § 2. Prepovedano je nošenje krojev, oblek, emblemov, znakov, zastav in podobno, kar bi moglo služiti za propagando v korist ali škodo katere koli vojskujoče se države. Od tega so izvzeti kroji, obleke, emblemi, znaki in zastave, katerih nošenje je oblastveno dovoljeno. § 3. Prepovedana je uporaba simboličnih kretenj, znamenj in slik ter prepevanje pesmi in igranje godb, ki bi bile po svoji predstavi ali vsebini primerne za propagando v korist ali škodo katere koli vojskujoče so države. § 4. Prepovedano je izpostavljanje časopisov, objav, knjig, slik in drugih predmetov, ki bi mogli služiti kot propagandno sredstvo v korist ali škodo katere koli vojskujoče se države. § 5. Prekrški proti tej uaredbi se bodo kaznovali po čl. 69., točka 2., zakona o notranji upravi v zvezi s § 12. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z denarno globo od 10'— do 1.000'— din, v primeru neplačila v odrejenem roku pa z zaporom od enega do dvajsetih dni. § 6. Ta naredba stopi v veljavo v smislu Člena 71. zakona o notranji upravi z dnem, ko bo objavljena v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«. Obenem prenehajo veljati naredbe, ki so jih v tej stvari izdala prvostopna občeupravna oziroma policijska obla-stva v dravski banovini. Ljubljana dne 28. septembra 1939. Ban: Dr. Marko Natlačen s. r. 490. VII. št. 17.544/4. Odločba o ustanovitvi in upravljanju banovinskega sklada za dajanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov. § L Na podlagi § 19., odst. 2., zakona o banski upravi in po odobritvi ministra za notranje posle z dne 25. avgusta 1939., III. št. 27.600, se ustanavlja pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani Banovinski sklad za podeljevanje brezobrestnih posojil vinogradnikom za obnovo vinogradov. § 2. V sklad se stekajo: 1. letne dotacije dravske banovine iz banovinskega proračuna v znesku po din 1,000.000'— za dobo 6 let, počenši s proračunskim letom 1939./40.; 2. obresti sklada; 3. vrnjena posojila iz tega sklada. § 3. Sredstva sklada se uporabljajo za dajanje brezobrestnih posojil siromašnim vinogradnikom za obnovo že opešanih vinogradov. Posojila, ki se bodo dala od leta 1939. do leta 1944., se vračajo v petih enakih letnih obrokih, katerih prvi obrok zapade v plačilo šest let po izplačilu posojila, nadaljnja posojila pa v štirih enakih letnih obrokih, katerih prvi zapade pet let po izplačilu posojila. § 4. Izplačila iz sklada se vršijo po odobritvi in nalogu bana na način, kakor je predpisan v uredbi o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budgetiranju banovin za izplačilo iz banovinskega proračuna. § 5. Računovodstvene in blagajniške posle, kakor tudi vse p*sle glede realizacije posojil izvršuje finančni oddelek kraljevske banske uprave v duhu predpisov uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budžetiranju banovin. § 6- Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«. V Ljubljani dne 27. septembra 1939. Ban: Dr. Marko Natlačen s. r. 491. III/4 št. 5782/1. Določila za podeljevanje brezobrestnih banovinskih posojil za obnovo vinogradov. § 1. V smislu banove odločbe z dne 21. junija 1939., VIL št. 17.544/1, o ustanovitvi in upravljanju banovinskega sklada za dajanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov bo dajala dravska banovina iz tega sklada poso- jila za obnovo že opešanih vinogradov v izrazito vinorodnih legah tistim vinogradnikom, ki bodo vinograde obnovili strogo po navodilih strokovnjakov in ki nudijo za varnost posojila zadostno zemljiškoknjižno jamstvo. § 2. Posojilo morejo dobiti samo tisti vinogradniki-kmetje, ki ne morejo obnoviti vinograda iz lastnih sredstev. § 3. Brezobrestno posojilo se bo dajalo le za obnovo najmanj 15 a in največ 75 a vinograda. § 4. Posojilo se moro dati do največ t'25 din za 1 m’ vinograda. § 5. Vinograd 15 a se mora obnoviti najkasneje v enem letu, do HO a v dveh letih, do 75 a v treh letih od dneva, ko se posojilo dovoli. § 6. Posojila, dana v letih od 1909. do 1944., se morajo vrniti najdalj v petih letnih enakih obrokih. Prvi letni obrok zapade po šestem letu, ko je bilo posojilo izplačano. Posojilo, dano od leta 1945. dalje, se mora vrniti v štirih letnih enakih obrokih in zapade prvi letni obrok po petem letu, ko je bilo posojilo izplačano. § 7- Če uporabi vinogradnik posojilo v druge namene, ali če ne obnovi vinograda po navodilih, mora takoj vrniti posojilo v celoti in plačati obresti za nazaj. § 8. Prošnje za brezobrestno posojilo se predlagajo kraljevski banski upravi po sreskem načelstvu najkasneje do 1. oktobra vsakega leta. V prošnji, kolkovani z banovinskim kolkom, mora biti navedeno: 1. ime, priimek in bivališče prosilca z navedbo hišne številke in pošte; 2. obseg vinograda, ki se obnovi, parcelna številka, številka vložka, katastrska občina in ime gorice; 3. vsota zaprošenega posojila. Prošnji se mora priložiti: 1. izpisek iz posestnega lista za celo posestvo; 2. zemljiškoknjižni izvleček za celo posestvo; 3. izjava županstva o družinskih, premoženjskih in pridobitnih razmerah prosilca, kakor tudi o tem, da ustreza pogojem § 2. teh določil; 4. pismena obveza prosilca, da bo obnovo opešanega vinograda izvršil natančno po navodilih strokovnjaka in da je poučen o vseh pogojih posojila. § 9- Vknjižba in izbris posojila se izvršita na stroške prosilca. § to. Ko je posojilo vrnjeno, izda kraljevska banska uprava dolžniku izbrisno pobotnico. § 11. Ta določila veljajo od dne, ko se objavijo v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«. Obenem se razveljavljajo določila za podeljevanje brezobrestnih banovinskih posojil za obnovo vinogradov z dne 22. julija 1938., 111/4 št. 1854/4 (»Službeni lisk št. 387/62), ki pa veljajo še nadalje za do sedaj dana posojila. V Ljubljani dne 23. septembra 1939. Ban: Dr. Marko Natlačen s. r. 492. Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. A Državni uslužbenci. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. avgusta 1939., 1. št. 3378/2, je n a p r e d o -vala Remžgar Angela, sestra-pomočnica IX. položajne skupine pri državnem zdravilišču v Topolščici, za sestro-poinočnico VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. * Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 1. septembra 1939., J. št. 8351/1, je bil Gabor Josip, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda vlil. položajni skupini zvaničnikov. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. septembra 1939., I. št. 8361/1, je bil Škulj Josip, policijski stražnik III. razreda - zvaničnik III. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika 11. razreda - zvaničnika 11. skupine na dosedanjem službenem mestu. * Z odločbo kraljevske banske uprave, dravske banovine z dne 13. septembra 1939., I. šl. 8861/1, je bil postavljen Weiss Franc, služitelj-dnevničar v državni bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju, za slu-žitelja n. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske bano-novine z dne 28. avgusta 1939., I. šl. 8324/1, je bil postavljen dr. B e n č a n Josip, banovinski šel oddelka IV. položajne skupine 2. stopnje pri banovinski bolnišnici v Mariboru, za šefa oddelka v IV. položajni skupini, 1. stopnji, na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. avgusta 1939., I. št. 8529, je p o s ta v 1 j e n Dolinar Josip, banovinski svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje, pravni referent pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave, za banovinskega svet-nika IV. položajne skupine 1. stopnje na dosedanjem službenem mestu. . -, m • » Tiska" in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mibalek v Ljubljani. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 79. kosu X. letnika z dne 4. oktobra 1939. Razglasi osrednje vlade Tečaji za mesec oktober 1939. Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 29. septembra 1939., štev. 56850/VIII: Od 1. do 31. oktobra 1939. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto: 1 napoleondor . . • • • din 310*— 1 zlata turška lira • • • *» 351-50 1 angleški funt . . • • • *» 220 — 1 ameriški dolar . • • • *• 55- 1 kanadski dolar . • • 64-70 1 nemška marka . . , • tl 14-30 1 V 8-30 1 9*30 1 pengo ..... ** 8-65 1 braziliski milreis • • • r 2-85 1 egiptovski funt . • • • r 230"— I palestinski funt . • a • v* 228'— 1 urugvaiski pezoe • • a 18‘60 1 argentinski pezos • • *» 12-50 1 čilski pezos . . ♦t 1-25 1 turška papirnata lira . . M 34 — 100 francoskih frankov • • • r* 124 — 100 švicarskih frankov , • a »» 1241-60 100 italijanskih lir . . • • 228-80 100 nizozemskih goldinarjev • » 2940-— 100 bolgarskih levov • • • t* 46 — 100 romunskih lejev . » • a ** SO- 100 danskih kron . , a • • »* 1112*— 100 švedskih kron. , tt 1283-- 100 norveških kron . • • • t» 1250-— 100 pezet .... i tt 250"— 100 drahem .... M 40"— 100 čeških kron , , l * * 160*— 100 finskih mark . . 108-60 100 letonskih lat . . • • • n 730*— 100 iranskih (perz.) rialov • a* 10O-— Tem točajem je že prištet pribitek (»prim.«), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejemajo kovano zlato, na-poleondori in zlate turške lire pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto i939./40. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7°/one in 8°/one Blaire & Coinp. in 7°/o Državne hipotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. (»Služb. nov.« z dne 2. okt. 1939., št. 224.) Razglasi kraljevske banske uprave II. Št. 11.223/14. 2908 Razglas. Po § 68. zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni lisk št. 333/52 iz 1. 1931.) se razglaša, da je kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani s pravnomočno odločbo II. št. 11.223/11 od 13. 4. 1939. podelila tvrdki Ornik & Mitrovič, mehanični tkalnici, barvarni in apreturi v Meži, dovolitev za izkoriščanje vodne sile potoka Mislinje z novo vodno napravo (hidrocentralo s turbino) na pare. št. 288 in 291/1 k. o. Oti-ški vrh, občina Dravograd. Hkrati se je z isto odločbo tvrdki dovolila delna preureditev že obstoječe vodne naprave s turbino ob istem potoku na pare. št. 54/ in 291/2 iste kat. občine. Preureditev obstoji v spremembi izrabnega padca. Prva obstoječa naprava se uporablja za pogon raznih tekstilnih strojev in enega generatorja za razsvetljavo tovarniških objektov, za kar je določena tudi druga projektirana naprava. Za obe napravi obstoji skupen jez lesene konstrukcije, vgrajen na desnem bregu v pare. št. 291/2 k. o. Otiški vrh, na levem bregu pa v pare. št. 106/3 k. o. št. Janž. Pri devetmesečni vodi bo prva naprava izrabljala 73'3 bruto ks, druga pa 86-5 bruto ks. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 23. septembra 1939. V. No. 273/12 2909—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji carinskega oddelka v Libeličah pri Dravogradu 11. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. oktobra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 35 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomoči« se dobe proti plačilu taks po tar. post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 268.259-49. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovin**. V Ljubljani dne 29. septembra 1939. V. No. 275/1 2910-3—1 Razo-l^s o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za od- dajo gradnje carinskega oddelka v Ge-derovcih I, javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. oktobra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 30 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu taks po tar. post. 260. a taksnega zakona in napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/II. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 495.382'96. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovim*. V Ljubljani dne 26. septembra 1939. V. Št. 346/181. 2911-3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za do-vršitvena težaška, betonska in zidarska dela ter steklarska dela pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. oktobra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu taks po tar. post. 260. a taksnega zakona in napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 18 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za dovršitvena težaška, betonska in zidarska dela din 712.210-14; 2. za steklarska dela din 238.271*20. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 27. septembra 1939. V. No. 330/168. 2882 3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za par-ketarska dela v prizidku kirurgičnega paviljonu obče drž. bolnice v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. oktobra 1939. ob 11. uri dop. v prostorih terenske tehnične sekcije za gradbeno izpopolnitev zdravstvenih zavodov, Aleksandrova c. 11, pritličje, v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe [»roti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 102.254‘40. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 25. septembra 1939. * iV-No. 272/11. 2S64-3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje carinskih objektov na Viču pri Dravogradu II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. oktobra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 35 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu taks po t. p. 260. a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 484.529-28 (štiri sto osemdeset štiri tisoč pet sto dvajset devet dinarjev 28/100. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 25. septembra 1939. * V-No.6901/50—39. 2842—3—3 Razglas o licitaciji. Dne 23. oktobra 1939. bo pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Gledališka ulica 8, IV. nadstropje, I. pismena ponudbena licitacija za dobavo 2536 m litoželeznih cevi 0 100 nun. — Proračun znaša din 253.600’—. Varščino v znesku din 25.500’— je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Licitacijski pripomočki so na vpogled pri tehničnem oddelku oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 100 . Ponudbe s predpisanimi dokumenti In sicer: odobrilo ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino in obrt in industrijo o sposobnosti, odobrilo občnega upravnega oblastva za izvajanje obrti ter potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za tekoče četrtletje se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovino dne 22. septembra 1939. * ;V-No. 374/9 2857-3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo šolskega in internatskega poslopja državnega mlekarskega zavoda v Kranju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. oktobra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 37. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 482.652'54. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 22. septembra 1939. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 37/39-3 2901 Uvedba amortizacije. Po prošnji Barbič Marije iz Gorice št. 28, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice št. 10.168 Občinske hranilnice v Krškem, glaseče se na Barbič Marijo, s stanjem dne 31.12.1938. din 5.082’07, ki jo je prosilka baje izgubila in se njen eventualni imetnik po živa, da uveljavi v roku 6 mesecev od dneva razglasitve svoje pravice, sicer se bo po preteku tega roka izreklo, da je navedena knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V., dne 26. septembra 1939. * I 187/39-21. 2740 Dražbeni oklic. Dne 9. novembra 1939. o b d e • setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Piršenbreg vi. št. 26 hiša št. 54 z gospodarskim poslopjem in zemljiške parcele. Cenilna vrednost: din 192.836'50. Vrednost pritekline: din 16.351'—, ki pa je že upoštevana v gornji cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: din 128.558'—. Varščina: din 19.284’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah dne 25. avgusta 1939. I 673/39—14. 2765 Dražbeni oklic. Dne 9. novembra 1939. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin hiše št. 68 in zemljiških parcel zemljiška knjiga Podgorje vi. št. 130. Cenilna vrednost: din 58.544’—. Vrednost pritekline: din 133’—. . > Najmanjši ponudek: din 39.029'50. Varščina: din 5.855'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah dne 23. junija 1939. H5 I 2171/39-8. 2925 Dražbeni oklic. Dne 7. novembra 1939. ob devetih lio pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljic ška knjiga Pletovarje 'A vi. št. 177. Cenilna vrednost: din 3.73875. Najmanjši ponudek: din 2.492'50. Varščina: din 374'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 25. septembra 1939. * I 2137/39-10. 2924 Dražbeni oklic. Dne 7. novembra 1939. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jurij vi. št. 227 in 245. Cenilna vrednost: din 74.700’—. Najmanjši ponudek: din 49.800’—. Varščina: din 7.470'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 25. septembra 1939. 1 19/39. 2698 Dražbeni oklic. Dne 7. nove m b ra 1939. ob os m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9, pritličje poleg zemljiške knjige, dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Mengeš vi. št. 153, 859, k. o. Trzin vi. št. 335. Cenilna vrednost: din 216.692'—. Vrednost pritekline: din 1.000’—. Najmanjši ponudek: din 132.277’96. Varščina: din 21.669’20 v gotovini, v državnih in v domačih borznih papirjih ter v vložnih knjižicah kake domače hranilnice ali posojilnice. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišč?. Okrajno sodišče v Kamniku dne 29. avgusta 1939. 1 1340/39. 2917 Dražbeni oklic. Dne 9. novembra 1939. o b d e -vetih bo pri podpisanem sHišču v sobi št. 16 dražba nepremičn zemljiška knjiga k. o. Poljansko predmestje vi. št. 246 (hiša št. 2 na Mišičevi cesti 2 z vrtom). Cenilna vrednost: din 687.976'—. Priteklin ni. Najmanjši ponudek: din 343.988'—. Varščina: din 34.400'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. a, dne 7. septembra 1939. 1 2743/39-10. 2856 Dražbeni oklic. Dne 11. novembra 1939. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Prepole vi. št. 245. Cenilna vrednost: din 28.048'40. Vrednost priteklin: din 40'—. Najmanjši ponudek: din 18.698'93. Varščina: din 2.804'84 v gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer, bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Mariboru dne 9. septembra 1939. I 265/38-11. 2931 Dražbeni oklic. D n e 6. novembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sotina t4/ie v*- 65, ,4/io vi. št. 146, “/» vi. št. 324, 14/i« vi. št. 328, k. o. Serdica 14/to vi. št. 276, s/s vi. št. 342, cel vi. št. 512, k. o. Sv. Jurij vi. št. 29, 59, »/« vi. št. 176 in cel vi. št. 205, hiše, mlina in Žage s pripadajočo pritekli 110, njiv,-travnikov in gozdov. Cenilna vrednost: din 652.118'—. Najmanjši ponudek: din 432.759'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 12. septembra 1939. •j; I 336/38-16. 2775 Dražbeni oklic. D n e 9. novembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Moščanci 'V-isaink vi. št. 86, “/lsoink vi. št. 125, 159 in 191 ter u/sooink vi. št. 129 njiv in travnikov. Cenilna vrednost: din 1.213'—. Najmanjši ponudek: din 809'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 21. avgusta 1939. * I 154/39-7. 2783 Dražbeni oklic. Dne 9. nove m b ra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Borejci lU vi. št. 44 in 105 pare. št. 94 njiva, vi. št. 44 in 105 pare. št. 410 vinograd in vi. št. 44 pare. št. 276/a hiša, dvorišče s priteklino. Cenilna vrednost: din 6.380'90. Vrednost priteklin: din 125'—. Najmanjši ponudek: din 4.254'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 19. avgusta 1939. * I 522/39—8. 2769. Dražbeni oklic. Dne 9. nove m b ra 1939. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Domanševci XU vi. št. 27 hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozdov. Cenilna vrednost: din 8.977'25. Najmanjši ponudek: din 5.985'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 11. septembra 1939. I 263/39—11. ■ 2784 Dražbeni oklic. Dne 11. novembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šalamenci vi. št. 56 in 4/7 vi. št. 161 in celi vi. št. 215. Cenilna vrednost: din 59.159'50. Vrednost priteklin: din 3.500'— Najmanjši ponudek: din 39.439'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 19. avgusta 1939. 1 387/39-5 2774 Dražbeni oklic. Dne 11. novembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Boreča 2/4 vi. št. 9 in 117 njiv, travnikov in gozdov. Cenilna vrednost: din 9.338'50. Najmanjši ponudek: din 6.358’62. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 19. avgusta 1939. 1 1416/38-10 2779 Dražbeni oklic. Dne 11. n o v e m b r a 1939. ob e n a j-s l i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Moravci vi. šl. 39 hiša in dvorišče. Cenilna vrednost: din 1.251’—. Najmanjši ponudek: din 834’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 19. avgusta 1939. I 789/37—38 2737 Dražbeni oklic. Dne 11. novembra 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rucmancj vi. št. 7. Ceniina vrednost: din 119.854'—. Vrednost pritekline: din 9.820—. Najmanjši ponudek: din 79.903'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 5. septembra 1939. I 960/37—30. 2736 Dražbeni oklic. Dne 11. novembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vičanci V* vi. št. 110, A vi. št. 318, zemljiška knjiga Sodinci A vi. št. 136. Cenilna vrednost: din 2.394-23. Vrednost priteklin: din 550 —. Najmanjši ponudek: din 1.962-80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 2. septembra 1939. •j. I 590/39. 2899 Dražbeni oklic. Dne 6. novembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. Št. 13 k. o. Javornik. Cenilna vrednost: din 130.307'—. Najnižji ponudek: din 70.900'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče Prevalje dne 6. septembra 1939. * I 663/38-18. 2905 Dražbeni oklic. Dne 4. novembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Konjiška vas vi. št. 84 in zemljiška knjiga Tolsti vrh vi. št. 137. Cenilna vrednost: din 30.385'—. Vrednost priteklin: din 2.260'—. Najmanjši ponudek: din 20.257'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 25. septembra 1939. I 345/39—9. 2631 Dražbeni oklic. Dne 10. novembra 1939. o b osmih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 8, 104, 105, 106, 107, 233 k. o. Muljava. Cenilna vrednost: din 41.200'—. Vrednost pritekline: din 1.800'—. Najmanjši ponudek: din 27.466'67. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Višnji gori dne 28. avgusta 1939. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 11951/7. 2914 Razglas. Prostovoljna dražba 6rehovega lesa', določena s tuk. razglasom z dne 21. IX. 1939., št. 10763/4, za 4. oktobra 1939. ob 8. uri na skladišču Borlaka Štefana v Sv. Juriju pri Celju, se na prošnjo stranke ne bo vršila. Sresko načelstvo v Celju dne 30. septembra 1939. •j. Št. 499/44. 2859-3-3 Razpis. Bolnica za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje na podlagi čl. 94. zakona o drž. računovodstvu II. pismeno licitacijo za dobavo premoga v času od 1. novembra 1939. do 31. marca 1910. na dan 24. oktobra 1939., za dobavo mesa, slanine in mleka v času od 1. novembra do 31. decembra 1939. na dan ^5. oktobra t. 1, za meso in slani., a, »a dan 26. oktobra t. 1. za mleko. Licitacija se bo vršila vsakokrat ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni, kjer so na razpolago tudi dobavni in dražbeni pogoji. Uprava državne bolnice za duševne bolezni v Novem Celju dne 25. septembra 1939. Razne objave 2915 Objava. Izgubil sem orožni list reg. št. 470 z dne 28. marca 1929., izdan od sreskega načelstva v Litiji, glaseč za nošenje puške dvocevke in ga proglašam za neveljavnega. Aleš Franc s. r., Perlovc št. 4, pošta Medija-Izlake. 2916 Objava. Ukraden mi je bil orožni list št. 3782/ /4—38, izdan dne 12. septembra 1938. od sreskega načelstva v Brežicah pod reg. št. 38/1938 in ga proglašam za neveljavnega. Baškovič Jože s. r., Mrzlava vas, občina Čatež. * 2918 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za moško kolo (evid. št. tablice: 21803), ki sem ga kupil od g. Slaška Vilkota iz Maribora, in jo proglašam za neveljavno. Ing. Glaser Karl s. r., Maribor, Tržaška c. 64. * 2982 Objava. Izgubil sem dne 3. septembra 1939. listnico z naslednjimi dokumenti: 1. orožni list, reg. št. 126/1929, 2. lovsko karto za leto 1939., izdano dne 26. avgusta 1939. pod št. 9160/1, reg. št. 85, 3. legitimacijo lovskega čuvaja, izdano 10. decembra 1937., pod št. 7085/4, 4. prometno knjižico za motorno kolo evid. št. 2/984, 5. potrdilo o opravljenem izpitu za lovskega čuvaja in 6. člansko izkaznico S. L. D. za leto 1939., št. 98. Proglašam jih za neveljavne. Hotko Ivan s. r., posestnik, Kapele št. 35, srez Brežice. -I* 2933 Objava. Ukradeno mi je bilo zaposlitveno dovolilo, izdano od dne 18. junija 1937., št. VI—26633/1, od kraljevske banske uprave y Ljubljani in ga proglašam za neveljavno. Prinčič Ladislav s. r., Studenci pri Mariboru. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v LjubljanL