Poiemika. Meščanskošolski izpit. Če sera sestavek »Meščanskošolski izpit«, ki ga je objavil J. Gorišek v »U. T.«, prav razuinel, želi omenjeni tovariš deliti izpit za mešč. šolo v dva dela. in sicer tako, da bi tvorila pedagogika en del, ostali predmeti drugi del. Dvomirn, da bi »Zveza« dosegla nadvse pameten uspeh, če bi provzročila izdane odloka, s katerim se dovoljuje dopoinilen izpit iz pedagogike, kar naj velja kot dovršen izpit za meščanske šoie. Kot dovršen izpit menda le po naknadnem izpitu iz drugih predmetov, sicer kot dopolnilen izpit. Svetoval bi, deliti vsako skupino v dva bolj enaka dela, n. pr. I. skupino v pedagogiko in slovenščino, zemIjepis in zgodovino, sploh — kakor želi kandidat. ~ —H Članek tov. Jak. Kovačiča o kataIogu in razrednici mi daje povod, da tudi jaz izpregovorim par besedi o tem predmetu. Na povratku iz begunstva sem bil 10. junija t. 1. v ,,Učiteljski tiskarni" in sem si ogledoval šolske tiskovine, ki sem jih hotel nabaviti za naših 9 razredov. Ker mi tiskovine nikakor niso ugajale že zaradi tega, ker je razrednica ločena od kataloga. Katalog ima 5 vodoravnih predalov, razrednica pa le 4, torej rnoraš pisati ime dvakrat i. t. d. Opustii sein nabavo in obljubil posiati koroške vzorce, z željo, naj se ta tiskovina poslpveni in vzame v rabo. Saj Kranjci* in Štajerci!:: itak nimajo enotnih tiskovin, kajti tiskarna sv. Cirila ima čisto drugačni format nego učiteljska in plesti se ti zna, ako naročiš danes pri Vilko Weixlu razrednico in v enih dneli primanjkljaj, da dobiš k Cirilovi tiskovini ono iz Učiteijske tiskarne, potem imaš pravo zmešnjavo. Poslal sem vzorec in dobil črez nekaj časa pismo Učiteljske tiskarne z odklonilnim odgovorom, da bi ne kazaio te tiskovine zalagati. A temu ni tako! Mi ne smemo kratkomalo vsega zavreči, kar je staroavstrijsko. Nekatere reči so dobre za porabo, ker so praktične, in ker do seclaj boljših nimamo. Ta slučaj je ravno pri katalogu in razrednici. Da, je razrednica združena s katalogom praktična, tega nihče ne more tajiti, kdor ima kaj praktičnega razuma in kdor zantčuje breme birokratizma; kajti maio pisati in tisto razvidno, to gotovo ni birokratično. Trebalo bi le napraviti vzorce in dati jih kranjskim in štajerskim tovarišem na ogled in v razsodbo. Gotovo bi se ogromna večina odločila za tako tiskovino. Imel sem v rabi tak katalog '37 let, posloval sem z njim vsaki dan in koucem leta je bil tak, kakor sem ga v začetku spisal. Treba je le mape in nekoliko lastne ljubezni do snage. Ako se ne rnara tako velikega formata, saj je lahko manjši; nikakor pa ne nianjši, nego ga ima sv. Cirila tiskarna. Želeti je le, da se vpelje za celo Slovenijo enotna tiskovina in sicer praktična in protibirokratična, da bi iniel z njo veselje vsak tovariš. Konečno še nekaj o šolskih spričevalih. Ta tiskovina zahteva vsako leto precejšnjega časa in dela. Na Westfalskem imajo knjižico za osem let vkup, v njo se vpišejo redi, ne vsak četrt leta, ampak po semestrih. Prvo je naslovna stran, z vsemi šolskimi podatki, torej za 8%let. Ako se tej knjižici prida še nekaj selilnih listov, imamo zopet tiskovino, ki si je boljše nihče želeti ne more.* Razvidnost, z malo delom in gotovo trajnostjo, to morajo biti naček, ki nas vodijo pri določitvi novih tiskovin. ,,Za pravo upokojenega učiteljstva". (Odgovor g. Fi. Segula.) Na dopis v ,,Uč. Tovarišu" z dne 13. avgusta 1919, št. 33, le kratek odgovor. Tov. Fr. Ł>., se ne strinja s tem, da bi. imel učitelj-upokojenec večjo draginjsko doklado, kakor aktivni učitelj. -Trdil seni v svojem članku, da so upokojenci že vse deio dovršili, katero drugi šele vrše, ter, da jim pripade po končanem delu še večje plačilo. To je pač tolmačiti tako, da ker so imeli — kot aktivni učitelji — le majhno plačo brez doklad, naj bi se jim vsaj sedaj naknadno določile večje doklade. — To bi bilo gotovo pravično! Temu pritrdi tudi drugi dopisnik, v isti (33.) štev. ,,Učit. Tov." — ki pravi: ,,Se bode li sedaj poravnala krivica vsem upokojencem za vznoje ledine na šolskem polju, ki je bila storjena v preteklosti, ko so morali delati i n ž i v e ti ob srarnotno n i'z k i plači? Dan svobode naj bo dan plačila in priznanja vsem narodnim delavcem iz pret e k 1 o s t i.« Tako je, in tako sem tudi jaz mislil! — Da pa učitelj, stanujoč y mestu, rabi boljšo obleko, je gotovo. To ni »smešno« kakor pravi tov. Fr. o. — Zakaj pa vaški učitelj ob četrtkih, ko gre v mesto po opravkih, obleče boljšo ali praznično obleko? Menda za to, da v mestu, kjer so ljudje — boljše oblečeni, tako izgleda, da je svojemu stanu primerno oblečen. V mestu je tedaj boljša obleka umestnejša. — Doma — na vasi — je vse dobro. Da ni obleka raztrgana in zamazana zadostuje, četudi ni nova in lepa. — Doma — v vasi — lahko hodi učitelj v poljubni obleki okoli, kajti, če nosi tudi ozke in bele čiške hlače in opankc na nogah se ne bode xnkdo škandaliziral. — Poznam dobrega in uglednega učitelja, ki hodi doma — r.a vasi — bosonog, gologlav in brez suknje po vasi; on pase kravo in opravlja v tem »kostumu« poljska dela. — Ako bi učitelj bos hodil po mestu. bi se reklo, da ima kolesce več ali manj v glavi. — Da mora upokojeni učitelj stanovati v mestu, nisem trdil, ampak, da marsikateri upokojeni učitelj gre rad v inesto, je istina in sicer iz razn-ih razlogov, ki niso v ysaki družini enaki. — Največ jih želi priti v mesto, da * Zdi se narn, da se tov. dopisnik približuje »osebni poli« tov. Zolnirja in Črnogoja. — Op. uredn. tam šolajo na srednjih šolah še nepreskrbljene otroke, kajti hudo je dmžini to, ako morajo roditelji stanovati na vasi in otroci — radi šolanja v rnestu. Dvojni stroški. Umfestnejše je, da živijo vsi skupaj; in zbog tega želi -- ali gre — upokojen učitelj v mesto. - - To zahteva njegov ginotni položaj. — So pa tudi upokojeni učitelji, ki gredo iz drugih razlogov v mesto. Tam — v mestu — se nudijo izobraienemu človeku razna razvedrila: društva, čitalnice, gledišče in drugi komfort. Marsikaj se na vasi pogreša, kar se v mestu dobi v izobilju. — To je tedaj moje mnenje in v tem zmislu sem jaz pisal v »Učit. Tovarišu«. Imel sem — dober namen: koristiti in po magati upokojenemu učiteljstvu in vsi drugi nagibi so popolnoma izključeni. — Ergo: clara pacta... — Upok. učitelj. * Za danes naj ostane, v prihodnje borno pa neusmiljeno zatirali vsak deželni provincijalizem, Kranjcev, Štajercev in Korošcev, ker je že skrajni čas, da prenehamo s temi označbami. — Op. uredfl.