ul-	.irt«k
;b B. uit popoldne-Rokopisi se ne vraslo. Nclrsnkovana (Vitra ic ne »prelomijo.
Cena listu znala la celo trto 4 krone, za pol i'ta 2 kroni. 7,» man( premožno ra celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo (e cena listu B K. ta druge čežsle Izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Nsrodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-luriui St. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravniitvo v Gorici, SemeniSka ul. St. 16.
vera. dom ep
Posamezne številke se propajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. 1’onte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1. v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniškit 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XX. letnik.
V Gorici, 18. januvarja 1912.
3. številka.
Državnozborske volitve v Nemčiji.
Katoliška stranka sc nikjer bolj trd-avlja ko v nemški državi. To rj^jpoJjazale tudi zadnje državnozborske irontve dne 12. t. m. Boj je bil zelo hud. Liberalci in švobodomiselci so proti soc. demokratom pri glavni volitvi skoraj povsod propali. Zmagali so le v par okrajih. Vse drugače pa se je držala katoliška stranka ali katoliški cen-trum. Ze pri prvih volitvah je prodrla z 86 k a n d i d a t i in je pripomogla tudi se svojimi glasovi, da je v drugih o-krajih zmagalo 27 konservativcev. So-cijalizem se širi po luteranskih pokra-jinah, a ne more dobiti tal po katoliških. Mej nemškimi katoličani vladajo demokratične ideje Ketteler-jeve, Vogelsang-ove, Hohoff-ove itd., z a t o j e s o e i a-lizem nemogoč.
Zadnje brzojavke iz Berlina sc glase: Centrum 86, Konservativci 27. Državna stranka 5, Gospodarska zveza 2, Nemška reformna stranka 0, Poljaki 15. Nacionalni liberalci 4, Švobodomiselci
0,	Socialni demokrati 64, Divjaki ?
V	ožjo volitev pa pride: 37 kandidatov centra, 42 konservativcev, 17 od državne stranke, 13 od Gospodarske zveze, 3 od nemške reformne stranke,
10	Poljakov, 64 nacionalnih liberalcev, 53 svobodomiselcev, 120 socialnih demokratov.
Zanimivo je vedeti, da je katoliško stranko »Centrum« ustanovil in vodil do smrti slavni Ludovik W i n d -h o r s t. katerega stoletnico rojstva so Nemci praznovali z največjimi slovesnostmi ravno včeraj t. j. 17. januarja.
Njegov največji politični nasprotnik je bil Bismarck, katerega je za časa kulturnega boja večkrat v zbornici sijajno pobil. Bismarck je bil nasproti Windhorstu, ki je bil majhne postave, pravi Goljat. Ko ga je nekoč Bismarck pikro zavrnil, kaj mu bo ta mali človek, katerega lahko v žep utakne, ugovarjal, mu je Windhorst odvrnil: »Potem bi imeli v žepu več pameti kakor v glavi.«
Windhorst je ustanovil tudi izobraževalno društvo »Volksvcrein«, ki je namenjeno vsem nemškim katoličanom. Da zmagujejo katoliški Nemci pri vseh volitvah, je največja zasluga tega društva. —
Ožje volitve se vrše dne 21. I. m.
Vrlim Slovenkam.
Znano je, kako so slovenska dekleta v šolah pridna in za učenje nadarjena. In vendar je med ljudstvom splošna tožba, da nimamo dobrih gospodinj. To je za narod velika škoda, ker dobra gospodinja podpira tri vogle v hiši.
Koliko dobrega stori lahko ženski spol tudi zunaj domače družine, dokazujejo nam dan na dan ženska društva.
Znano je, da je za zmago krščansko-so-cijalne stranke na D u n a j u veliko pripomogel ženski spol se svojo agitacijo. Pri zadnjem ljudskem štetju v Gorici so društvenice »Skalnice« prav veliko storile. Povsod, kjer sc je za ženski spol in njega izobrazbo kaj skrbelo, so ženske to dobroto se svojo spretnostjo, pogumnostjo in razumnostjo obilo poplačale.
V naši deželi pa se ni v tem oziru, ako izvzamemo nekaj Marijinih družb in društev, za ženski spol še skoraj nič storilo. Zato smo v tem oziru zaostali, kar je v veliko škodo za ves narod.
Sedaj se obeta pomoč. To velevaž-no stvar je vzela v roke dežela. Deželni zbor se je bavil v svojem zasedanju leta 1909-10. s tem vprašanjem In je na predlog poslanca Berbuča pozval c. kr. vlado, unj ustnim i za Tolminsko in gori-ško okolico po eno gospodinjsko šolo. Vršila so se pogajanja med deželnim odborom in c. kr. vlado za realiziranje deželnozborskega sklepa. Pogajanja so dozorela tako, da sejesklenilo ustanoviti gospodinjsko šolo na obeh oddelkih deželne kmetijske šole in vlada je obljubila, da bo to podjetje podpirala.
Na posebnem posvetovanju, ki so se ga udeležili tudi odposlanci c. kr, namestništva, sta se določila program in štatut bodočih šol, ki ju je potem mini-sterstvo potrdilo.
V kritje troškov je dovolila osrednja vlada 6000 K za nakup učil in po 2000 K letnega prispevka za dobo 5 let.
Tako dobimo poleg gospodinjske šole v T o m a j u, ki je sicer dobra, ki pa ne zadostuje za v e 1 i k o število gojenk, novo gospodinjsko šolo v Gorici.
Prepričani smo, da bo to našemu ljudstvu zelo koristilo. Našim dekletom se s tem odpre pot do stanovske izobrazbe. Izobrazba je najyečja lepota vsakega dekleta. Ta je še-le pravi »venček rožic zelenih, ki se bliska iz kitice slovenskemu dekletu«.
Pozor, živinorejci 1
V	priskrbitev krme potrebnim govedorejcem je c. kr. vlada dovolila deželnemu odboru 40.000 K: ob enem mu je tudi naznanila, da če ta svota ne bi zadostovala, naj prosi leta 1912. za novo podporo.
Zato je deželni odbor« razposlal županstvom okrožnico v kateri opozarja živinorejce na te-le reči:
Nesrečne kmetijske razmere so letos neugodno uplivale tudi na pridelovanje krme in naši mali posestniki so radi tega v hudih stiskali, ker ne bodo mogli s pridelano krnio ohraniti svoje živine.
Ta nesrečen gospodarski položaj le dal povoda c. kr. ministerstvu za poljedelstvo, da je na predlog deželnega odbora blagovolilo podeliti izdaten prispe-vek za nakup močnih krmil (kakor olj-
natih pogač, otrobov itd.), ki naj bi se po znižani ceni oddala potrebnim živinorejcem.
Želeč to naredbo takoj izvesti, razpisuje deželni odbor naročbo za sledeča močna krmila:
1. Oljnate pogače.
2. Pšenični otrobi, debeli in drobni.
3. Ječmen in koruzo (sirk) za krmo.
Prosilci naj podajo svoja naročila po dotičnih županstvih do 16. jan. 1912. deželnemu odboru in naj v njih navedejo. kakšna krmila in koliko vsakega žele dobiti.
Naročena krma se priskrbi takoj in deležniki jo bodo plačali, kadar se jim zroči blago, za sedaj z 20% popustom. *e bi pa po končani pomožni akciji ostalo kaj denarja, odkaže se ta v prid deležnim živinorejcem.
Opomniti se pa mora, da se smejo ponujane ugodnosti udeležiti samo potrebni živinorejci. Zato bodo morala županstva, predlagaje podane prošnje de-ttkemi odhoru. izjaviti ali in. kateri prosilci so res potrebni in vredni, da se jim pomaga.
Dalje bode moral vsak deležnik po-jabiti dobljeno blago samo za svojo potrebo in ga nikakor ne sme prodati. Tozadevna obveznost mora biti v prošnji izrecno omenjena.
Dolžnosti slovenskih kolonov.
Ako hočete napredovati, dragi koloni, morate:
1. Skrbeti za svojo organizacijo, ki je na Goriškem: »Zveza slovenskih kolonov«. Vsi slovenski koloni do zadnjega naj pristopijo k temu društvu! V združenju je moč.
2. Izobraževati se. V ta namen je potrebno, da je vsak kolon naročen na »Primorski list«, ki je glasilo kolonskega društva. Agitujte za »Primorski list«, ki zagovarja vaše koristi!
3. Živeti po naukih sv. vere in tudi svoje otroke vzgajati v tem duhu. Krščansko pošteno življenje je za vsakega človeka največje premoženje in za otroke najboljša dota.
4. Varovati se pijančevanja in zapravljanja. Varčnost je za kolona največja hramba ob času stiske in preganjanja.
5. Zahtevati povsod odpravo krivic.
Zasedanje goriškega deželnega zbora.
Druga seja.
V	četrtek po 5. uri pop. je deželni glavar vit. P a j c r otvoril drugo sejo.
Ko je prečital deželni tajnik zapisnik prve seje v italijanskem in sloven-
skem jeziku, je predsednik naznanil zbornici, da mu je došel od tržaškega namestništva dopis, s katerim se mu naznanja, da je Nj. Veličanstvo presvitli cesar z zadovoljstvom vzel na znanje, da je goriški deželni zbor v proslavo Njegove osemdesetletnice zvišal število postelj v gradeškem morskem zdravilišču za škrofulozne otroke kakor tudi da je povišal ob imenovani priliki letni prispevek omenjenemu zdravilišču.
Nato se je spominjal deželni glavar v toplih besedah umrlega odvetnika dr. Kamila Egger-ja, bivšega večletnega deželnega poslanca in svoj čas tudi bivšega deželnega odbornika, ki je bil do svoje smrti predsednik deželnega hipotečnega zavoda. Pozval je poslance, naj v znak spoštovanja do pokojnikovega spomina vstanejo s svojih sedežev, kar se je tudi zgodilo.
Nato je prečital tajnik v italijanskem in slovenskem jeziku došle vloge, katerih je bilo res prav mnogo, to so prošnje za najrazličnejše podpore od strani županstev, društev, raznih zavodov, upokojenih učiteljev in učiteljic, dijakov in drugih privatnikov.
Po prečitanju teh vlog je zbornica prešla k dnevnemu redu in sicer k prvi točki iz tega: Poročilo, zadevajoče dopolnilne volitve poslanca v volilnem o-kraju kmečkih občin političnega okraja sežanskega. Poročevalec je bil dr. S t e-p a n č i č.
Vsebina tega kratkega poročila je bila približno ta-le: Omenjena volitev je bila v zadnjem zasedanju izročena verifikacijskemu odseku v proučevanje in poročilo. Ker je bilo pa deželnozbor-sko zasedanje nenadoma zaključeno, ne da bi se bil poprej verifikacijski odsek niti sešel k posvetovanju, predlaga deželni odbor v smislu § 53. deželnozborskega opravilnika visokemu zboru to zadevo v zopetno sklepanje.
K besedi se je oglasjl dr. G r e-gorčič ter pravi med drugim, da je bil on, ki je v prejšnjem zasedanju predlagal, naj se ta volitev izroči verifikacijskemu odseku. Storil je pa to zaradi tega, ker je izvoljenec se pregrešil proti določbam § 6 zakona o kazensko-prav-nih določilih v varstvo volilne in zbo-rovalne svobode z dne 26. januvarja 1907 d. z. štev. 18. Omenjeni § slove: »Kdor premišljeno javno razširja lažnji-vo poročilo o kraju ;.u času volitve, o odstopu kandidata ali o kaki drugi o-kolnosti, ki je v stanu volilne upravičence odvrniti od izvrševanja volilne pravice ali jih pripraviti, da izvršujejo volilno pravico v določenem smislu, ob času, ko volilni upravičenci ali del volilnih upravičencev ne more več poizvedeti. resničnega stvarnega položaja, sc kaznuje zaradi prestopka z zaporom od enega tedna do treh mesecev.« Ker je izvoljenec par dni pred volitvijo v nekem listu objavil, da je dobil od neke osebe obvestilo, da se je njegov protikandidat izjavil, da nosi s seboj revol-
ver ter da hoče izvoljenca ustreliti, ako mu pride pred oči, kar vse se lahko s pričami dokaže, zagrešil se je s tein proti določilom gore navedenega § in ravno ta njegova izjava je bila take vsebine, da je škodovala ugledu njegovega protikandidata ter mu v očeh volivcev lahko odvzela zaupanje, posebno pa še zaraditega, ker je bila objavljena tik pred volitvijo, tako da jo njegov protikandidat ni mogel u koristnem času javno ovreči. Z ozirom na to torej je govornik predlagal, da sc ta volitev izroči verifikacijskemu odseku, ki naj bi to zadevo proučil ter sc skušal prepričati o morebitnem vplivu izvoljenčevc izjave na volivce. Od istega časa pa je preteklo že več kot 14 mesecev, ne da bi se bilo od poklicane sodne oblasti proti izvoljencu kaj storilo. Pač pa je med tem časom prišlo nekaj drugega vmes. Prišle so namreč državnozborske volitve, pri katerih je bil izvoljenec tudi od tistih volivcev voljen za državnega poslanca. Iz tega dejstva se da sklepati, da ni imelo goreomenjeno odprto pismo na njegove volivce nobenega upliva in da ni bil ž njim žaljen njih pravni čut. Ker so mu torej volivci zaupali in so ga hoteli imeti za svojega poslanca. pa naj ga imajo.
Po teh izvajanjih je posl. F o 11 predlagal, naj se dr. Gregorinova volitev potrdi, kar se je tudi zgodilo.
Druga točka dnevnega reda je bila: Poročilo o dopolnilni volitvi 3 poslancev slovenskega veleposestva.
Poročevalec je bil posl. prof. B e r-b u č. Iz istega razloga kakor v zadevi dr. Gregorinove volitve je predlagal posl. Berbuč v imenu deželnega odbora. naj deželni zbor tudi o ti izvolitvi sklepa v smislu § 5.'i deželnozborskega opravilnika.
K besedi se je oglasil zopet dr.
O	r e g o r č i č. Rekel je, da je bil proti ti volitvi vložen protest zarad nepravilnosti, ki so se pri nji vršile. Izvoljenci so dobili pri ti volitvi, pri kateri je bilo oddanih 112 glasov, in sicer eden 60gla-sov, eden 59 in eden 58 glasov. Od nasprotnih kandidatov pa je dobil eden 55 glasov, dva pa vsak po 52 glasov. Od glasov, ki so bili oddani za izvoljence, so bili trije neveljavni, in sicer: volila je potom pooblastila neka ženska oseba, ki ni bila na dan volitve še polnoletna; v volilni imenik so bili vpisani kot volivci z označbo Hebat dediči iz Renč; od teh dedičev sta namreč dva volil je en sam, ne da bi imel pooblasti-
lo	od drugega, njegov glas je bil torej neveljaven; v smislu neke razsodbe državnega sodišča mora plačevati vsak volivec od 100 K na zemljiškem in hišnem davku, kateri znesek ga v našem delu goriške dežele vsposablja, da se ga sme uvrstiti med veleposestnike, najmanj 50 K zemljiškega davka; neka tvrdka iz Ajdovščine, ki je bila vpisana v volilni imenik za volitve v veleposestvo, plačuje v resnici nekaj nad 50 K skupnega zemljiškega davka, ne plačuje pa niti vinarja skupnega hišnoraz-rednega davka, ampak vštet je bil nek figurativen hišni davek, ki pa v smislu razsodbe istega državnega sodišča ne sme priti v tem oziru niti v poštev. Vsled tega je bil glas te tvrdke, oddan pri ti voiitvi potom pooblastila, neveljaven. Bilo je pri ti volitvi pa še drugih nepravilnosti. Tako so volile pri ti volitvi še enkrat osebe, ki so volile poprej že v kuriji kmečkih občin. Pa pustimo to in vzemimo vpoštev le one tri gorenavedene neveljavne in za izvoljence oddane glasove in pokaže se nam ta-le rezultat: namesto veljavnih glasov bi bil prvi izvoljenec po odbitju goreomenjenih treh neveljavnih glasov dobil le 57 veljavnih glasov, drugi 56 in tretji le 55.
Ker je pa imel tudi eden protikandidatov 55 glasov, potem bi ta prišel s tem
v ožjo volitev. Na vsem tem nimajo izvoljenci nikake krivde. Krivda zadene kvečjemu volivno komisijo, a najbolj pa vlado, ki je pri sestavljanju volilnih imenikov tako netočno in površno postopala in s tem provzročila mnogo razburjenja, sovraštva in drugih sitnosti. Govor-nika ne vodijo pri tem nikake osebnosti. Njemu je marveč do tega, da se stvar pojasni. Zato predlaga, naj se te volitve izročc verifikacijskemu odseku, ki naj dotične spise prouči ter spravi stvar na jasno in ki naj. ako ne drugo, predlaga zbornici, da ista pozove vlado. da bode v prihodnje pri sestavi volilnih imenikov točnejše in pravilnejše postopala. Da se pa ne bode mislilo, da se hoče zadevo zavleči ali pa celo pokopati. predlaga: Verifikacijski odsek naj o tem v določenem času. in sicer v osmih dneh zbornici poroča. Ta predlog je bil soglasno vsprejet.
Nato se je vršila volitev deželno-zborskih odsekov. Posl. P e 11 a r i n Je predlagal, naj bi se izvolili sledeči odseki: finančni, pravni, peticijski, šolski in tclmiško-gospodarsko-železniški odsek, ki naj bi šteli vsak po 7 članov ter verifikacijski odsek, ki naj bi štel le 5 članov.
Posl. Fon je rekel, da nima proti temu ničesar ugovarjati, le želel bi, da bi se zadeve, spadajoče v imenovane odseke tudi v resnici le v teh odsekih obravnavale, ne pa. da bi se zadeve, ki n. pr. spadajo v peticijski odsek obravnavale v finančnem ali v kakem drugem odseku, kar se je v prejšnjih zasedanjih večkrat dogodilo.
Deželni glavar je odgovo* da mu to ni bilo znano in da bo v prihodnje gledal, da se ne bodo več ponavlja-
li	taki nedostatki.
Nato je bil dr. Pettarinov predlog vsprejet in na njegov predlog so se izvolili per aclamationem v odseke sledeči poslanci in sicer:
v pravni odsek poslanci: dr. Pi-nausig, dr. Venier, dr. Pettarin, Bom-*' big, svetnik Fon, dr. Stepančič in Kosmač;
v finančni odsek poslanci: dr. Pet-turin, Boinbig. dr. Venier, dr. Pinausig, prof Berbuč, svetnik Fon in dr. Stepančič;
v tehnično-gospodarsko - železniški odsek poslanci:	Zega,	dr.	Gregorčič,
Kosmač, Marinič, Antonelli, dr. Pinausig in Venuti;
v šolski odsek poslanci: dr. Venier, Nigris, vit. Blasig, dr. Pettarin, prof. Berbuč, svetnik Fon in Zega;
v peticijski odsek poslanci: dr. Gregorčič, Zlobec, Manfreda, vit. Blasig, Bombig, Venuti in Marinič;
v verifikacijski odsek poslanci: Zega, svetnik Fon, prof. Berbuč, vit. Blasig in dr. Pettarin.
Zadeva o imenovanju nekaterih članov v deželno komisijo za obrtni davek in prizivno komisijo za osebnodo-hodninski davek, ki je bila zadnja točka dnevnega reda, se je odkazala finančnemu odseku.
Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za pondeljek ob 4. uri popoldne.
III. seja.
Napovedana je bila seja ob 4. uri pop., a pričela je ob 4. in 48 minut.
Prečitanje zapisnika prejšnje seje sc je opustilo.
Po prečitanju došlili vlog je preči-tal tajnik predlog posl. Fona in tovarišev v zadevi povračila brezobrestnih posojil, ki te rega priobčujemo doslovno na drugem mestu današnjega lista.
Prcdno sc je prešlo k dnevnemu redu je naznanil deželni glavar, da so si izvolili odseki svoje predsednike v osebah teh le poslancev: peticijski odsek dr. Gregorčiča; tehnično - gospodarsko-žclezniški odsek Zego: finančni odsek dr. Pettarina; šolski odsek dr. Veniera;
pravni odsek dr. Pinausig-a; verifikacijski odsek svetnika Fona.
Dnevni r e d.
Zakonski načrt o uvedbi novega občinskega reda in novega občinskega vo-lilnika se je odstopil pravnemu odseku.
Zakonski načrt, ki se tiče 1) razdelitve občinskih zemljišč in ureditve pravic do njih uživanja; 2) zložbe kmetijskih zemljišč; 3) varstva in pospeševanja planin sc je odstopil pravnemu odseku.
Pravni načrt štatuta deželne gluho-nemicc se je odstopil šolskemu odseku.
Poročilo o podelitvi nadaljne podpore občini zagrajski v znesku 1500 K za zgradbo cisterne in občinskega napajališča v St. Martinu na Krasu se je odstopilo finančnemu odseku.
Poročilo o podelitvi podpore županstvu Štijak za napravo vodnjaka pri Trebižanlh se je odstopilo tehničnemu odseku.
Poročilo o podelitvi podpore županstvu Villa Vicentina za cestne naprave v Villi VicentinI in Capodisopra sc je odstopilo tehničnemu odseku.
Poročilo o podelitvi podpore županstvu Mcdea za zgradbo vodnjaka v okraju »Somp da Villa« se je odstopilo tehničnemu odseku.
Poročilo o podelitvi podpore zadrugi Circondara - Manolet v Teren v pokritje prekoračenega potroška, nastalega pri osuševanju močvirij Circondara-Manolet, se je odstopilo tehničnemu odseku.
Poročilo o podelitvi prispevka niu-nicipiju v Tržiču za kanalizacijska dela
'avčni občini Aris se je odstopilo teh-
’uu odseku, ročilo o podelitvi podpore muni-cipiju v Tržiču za priskrbitev pitne vode se je odstopilo tehničnemu odseku.
Poročilo o podelitvi podpore muni-cipiju v Zagraju za zopetno zgradbo ka-menite rampe na desnem bregu Soče sc je odstopilo tehničnemu odseku.
Poročilo o podelitvi podpore županstvu v Ronkah v znesku 1000 K za pospeševanje zgradbe delavskih hiš se je odstopilo tehničnemu odseku.
Prošnji municipija v Moši, da bi sc podaljšal dež. prispevek, dovoljen za napravo nakladišča tudi v letu 1912, se je ugodilo.
Občini Ločnik se je podaljšal kredit za javno koristne naprave.
Obnovil se je kredit 9000 K za ureditvena dela ob Drganjščeku v občini Idrsko.
Obnovil se je kredit drugega obroka 2150 K za napravo Šterne v Lokvah na Krasu.
Obnovila se je podpora 400 K za popravo in razširjanje ceste Kobarid-Svino.
Podaljšal se je kredit 200 K deželne podpore županstvu v Devinu za razširjenje poti Medjavas Sv. Ivan.
Obnovila se je podpora 900 K za postavitev dveh sesalk v Šempetru pri Casseglianu.
Podaljšal se je kredit 7900 K za napravo vodovoda v Grgarju. Britofu in Dolu.
Odobrilo se je poročilo delne podpore dovoljene občini ajdovski za napravo vodovoda v znesku 2500 K.
Odobrilo se je izplačilo deželne podpore v znesku 1000 K kmetijskemu oddelku c. kr. kmetijske družbe v Červi-njanu, v svrho prireditve kmetijske tekmovalne razstave.
Odobrili so se stroški, ki jih je imel dež. odbor povodom izleta, ki ga je napravila na Goriško svobodna zveza za razvoj državnih znanosti, znašajoči 2674 K.
Odobril se je prispevek 200 K podeljen društvu »Bralno trtno in sadje-rejsko društvo« v Krepljah.
Poročilo o zvišanju plač službenemu osebju deželne gluhonemice se je odobrilo.
Odobrilo se je dovoljenje predujma poduradniku Juštu Corsig.
Poročilo o odpravnini Ivanu Lo-renzoni se je odobrilo.
Predlog glede zvišanja draginjske doklade Josipini Stepansig, učiteljici v deželni gluhoncmici se je odstopil šolskemu odseku.
Poročila o računskih sklepih za 1. 1909, 1910 in 1911 raznih deželnih ia privatnih ustanov zavodov in fondov, ki jih upravlja deželni odbor, so se odstopila finančnemu odseku.
Po končanem dnevnem redu je deželni glavar naznanil, da namerava sklicati prihodnjo sejo v sredo ob 4. uri pop. Prof. Berbuč pa je predlagal, naj se skliče seja v četrtek, da bode zamogel verifikacijski odsek zadostiti naročilu deželnega zbora — poročati namreč dež. zboru v 8 dneh o volitvah v veleposestvu. Vsled tega bode prihodnja seja v četrtek. Le glede časa, kdaj naj se skliče seja, je nastala majhna, pa še precej živahna debata. Posl. F o n je bil namreč mnenja, naj bi se seja sklicala v četrtek ob 9. uri predpoludne. Dr. Pettarin pa je bil za to, naj se skliče seja ob 4. uri pop. ter se je skliceval na neugodne železniške zveze, katere imajo predpoludne furlanski poslanci. Posl. Fon je rekel, da tak razlog ni opravičljiv. ker bi morali mej zasedanjem dež. zbora poslanci biti v Gorici. Posegli so v debato še drugi poslanci, a je naposled obveljalo, da bode prihodnja seja v četrtek pop. ob 4. uri, češ. da je tako dana prilika posameznim odsekom, da i-majo svoje seje predpoludne. Nato je bila seja zaključena.
Predlog
posl. PO NA v zadevi povračila brez-obresln h posojil.
Foslanec F o n je stavil v v-Čcrajšnji seji deželnega zbora ta-le predlog v zadevi povračila brezobrestnih posojil:
Visoki zbor naj skleni:
I. Trtorejcem na Goriškem, kateri so prejeli brezobrestna posojila za prenovitev vinogradov uničeni po trtni uši, dovoljuje se 5 letni odlog, po kojega preteku začnejo povračati prejeta posojila
to je pa pod pogojem, da tudi država od svoje strani dovoli enak odlog za povrnitev istočasno dovoljenih posojil iz državnega zaloga.
2.	Deželnemu odboru se nalaga, naj se z vso vnemo poteza pri c. kr. ministrstvu za poljedelstvo, da doseže do-tično privolitev.
Razlogi.
V	zadnjih treh letih so zadele naše tr-torejce zaporedi hude nezgode. L. 1809 je trta sicer mnogo rodila, toda pridelano vino je bilo šibko in se je moralo s stroški na umeten način jačiti, da se je ohranilo. Cene pa so bile vsem našim vinom tako nizke, da ni mogel producent niti stroškov za obdelovanje omagati z revnim izkupilom. Vinska kriza istega leta je tako občutljivo zadela vse naše vinogradnike, da so prav obupno zrli v bodočnost. Za slučaj, da bi se bile ohranile one ničeve cene, bi bili mora-
li	brez drugače opustili trtorejo, ki je dajala znamenitemu delu naše dežele glavne pridelke.
Leta 1910 je trajno deževno vreme
v	pomladi trdovratno zaviralo zatiranje Peronospore, ki je s toliko intenzivno-tj<5 napadala vinograde, da jo je ni bilo moči pregnati z najskrbnišim škropljenjem. Žalostna posledica je bila, da je še precej bogat zarod na trtah poginil in da v jeseni skoro ni bilo kaj trgati. Zraven tega pa je bila še toča v nekaterih legah na Vipavskem, v Brdih in v Furlaniji poklestila trtne nasade, provz-ročivši jalovo trgatev. Lani sta toča in dolgotrajna suša s združenimi močmi
pustošila se samo vinograde, ampak tudi sadovnjake, njive in travnike in zakrivila, da se je pridelalo malo vina, malo sadja, še manj poljščine in nič otave; da, lanska letina je potlačila našega kmeta do tal in ga privedla prav na rob obupa. Istina je, da je v mnogih pokrajinah naše dežele zavladala bleda beda in da se od vseh strani razlega obupen klic na pomoč, ki je tudi že merodajne čint-telje probudil, da so se lotili pomožne akcije.
Med vsemi pokrajinami pa so morda najhuje zadete ravno tiste vinorodne strani, kamor je šlo največ brezobrestnih posojil.
Lahko je brez vsega pretiranja trditi, da so nezgode zadnjih treh letin zadele vse tiste male posestnike vinogradov, katerim so bila dovoljena brezobrestna posojila in da so vsi brez izjeme v takem siromašnem položaju, da jim letos in še kako leto naprej nikakor nc bode mogoče povrniti dolžnih obrokov. V takem splošnem položaju bi si država in dežela naložili samo veliko nadležnost, ako bi prepustili posameznikom, da vsak dolžnik za se vloži prošnjo za odlog, ki je vsem n e o b h o -dno potreben. Sskupnimdovoljenjcmbi se opravilo z enim samim aktom to, kar se bo moralo opraviti z ogromnim pisa-renjem in z občutnimi stroški za državo, deželo in za stranke, ako se bodo morale zadnje same potezati za to, kar namerava doseči vsem skupaj moj predlog.
Dr. Sugalfo -■ žurnalisf
Državni in deželni poslanec dr. Bugatto je okrajni glavar v Dalmaciji, a je prideljen naučnemu ministerstvu na Dunaju. Ker ima kot državni poslanec dopust, porablja svoj prosti čas tudi za dopisovanje v razne nemške liste. Svoje ekspektoracije objavlja v konservativnih listih, n. pr. v »Reichspost-i«, a poslužuje se tudi framasonskih, ultrali-beralnih listov, n. pr. »N. W. Tag-blatt-a«. Njega — velikega katoličana
—	prav nič ne moti barva in tendenca lista. —
Pretekli torek mu je odprla svoje predale celo židovska »N. Fr. Presse«, glavni organ židovskih borzijancev. V tem listu piše Bugatto o razmerah v go-riškem deželnem zboru. Kake informacije daja ta prostovoljni žurnalist nemškim listom, se razvidi že iz njegovega dopisa v »N. Fr. Pr.«.
Bugatto pravi, da se goriškega deželnega zbora ne more smatrati za sposobnega, da bi zboroval, ker se ne bodo izmed 5 deželnozborskih strank 3 udeleževale deželnozborskih obravnav. To seveda imponira čitateljem, ki ne poznajo goriških razmer. Oni si mislijo: 3 ie več kakor 2, torej ima Bugatto prav, da goriški deželni zbor ne bo mogel zborovati. Da je Bugatto dobil 3 o-pozicijonalne klube, je napravil iz enega dva in je tema dvema prištel 'še klub furlanskih klerikalcev. Mož namreč trdi, da imajo slovenski naprednjaki dva kluba, napredni in agrarni klub! (Antl so trije klubi: nadstrankarski (Gregorin), liberalni (Gabršček) in klub veleposestnikov! Op. stavca). Veliki politik torej ne ve, da je Frankovo agrarstvo že davno izginilo.
Bugatto je seveda tudi previdno zamolčal, da štejejo njegovi 3 opozicijo-nalni klubi« skupaj le II, oziroma 9 članov, med tem ko imata italijanski liberalni klub in klub poslancev Slov. Ij. stranke 18 članov. Teh 18 poslancev tvori že lepo večino goriškega deželnega zbora, ki je torej »verhandlungsfa-hig«, kakor je dokazala njegova predvčerajšnja seja.
Gospod žurnalisf, c. kr. okrajni glavar Bugatto, tako se ne sme informirati svetovnega lista »N. Fr. Presse«!
Bugatto trdi dalje, da je vlada sklicala goriški deželni zbor na pritisk slovenskega voditelja dr. Šušteršiča, kt hoče igrati tudi v goriškem deželnem zboru odločilno ulogo. Ta Bugattov strah je smešen! Še smešnejša je Bu-gattova trditev, da so zmerni Italijani prisiljeni prestopiti v radikalni tabor, ker je vlada Slovencem izpolnila željo ter sklicala goriški deželni zbor. Kje so tisti zmerni Italijani? Ali se morda šteje g. Bugatto tudi samega sebe med zmerne Italijane? Saj je pred Rožičem on e-dini uganjal obstrukcijo v državnem zboru!
Bugatto je povedal v »Presse« tudi grozno novico, da se njegove »3 opozi-cijonalne stranke« eventualnih dopolnilnih volitev niti ne udeležijo in da pride na ta način Slovenska ljudska stranka nasproti liberalnim Italijanom v manjšino. Ker ni imela Slovenska lj. stranka tudi do zdaj večine nasproti liberalnim Italijanom, so te Bugattove besede brez smisla in imajo le namen, strašiti vlado
—	z iredento.
»Neue Freie Presse« je pač lahko ponosna, da je pridobila z okrajnim glavarjem dr. Bugattom tako točnega informatorja o zadevah goriškega dež. zbora.
Politični pregled.
Novi člani gosposke zbornice.
»Prager Tagblatt« objavlja imena več odličnih oseb, ki bodo baje imenovane za člane gosposke zbornice. Med drugimi so navedeni tudi: bivši deželni glavar Kranjske Šuklje, veleindustrija-lec baron Economo iz Trsta, bivši predsednik poslanske zbornice dr. Pattai in bivši predsednik nemškega »National-verbanda« baron Chiari ter dr. Ploj.
Cesarski namestnik za Dalmacijo.
Grof Attems, provizorični vodja namestništva v Zadru, je imenovan za ce-carskega namestnika v Dalmaciji.
Štajerski deželni zbor.
V pondeljek se je sešel štajerski deželni zbor. Pogajanja med Nemci in Slovenci se še vedno nadaljujejo. V petek bode imel deželni zbor drugo sejo. Do takrat bode morebiti znano, kako stališče bodo zavzeli Slovenci napram Nemcem.
V. L. S. in hrvatski pravaši.
Predvčerašnji »Slovenec« priobčuje sledeči brzojavni pozdrav hrvatskih pravašev V .L. S.:
»Sakupljeni pravaški zastupnici iz svih hrvatskih zemalja, pozdravljaju sa svojeg sastanka suplemenike iz slovenskih zemalja u nadi, da se što prije uje-dinjeni na skupu nadjemo. Živeli! Za sve: dr. Starčevič«.	/
Dr. Šušteršič je odgovoril na to brzojavko sledeče: »Vseslovenska ljudska stranka se zahvaljuje prisrčno za bratski pozdrav. Čutimo se kot del plemenitega naroda hrvatskega in hočemo vedno skupno delovati za blagor in napredek našega ljudstva. Iskreno pozdravljamo gospoda predsednika ter vse zbrane gospode pravaške zastopnike kot najožji somišljeniki in sobojevniki. Bog živi zjedinjeno Hrvatsko!
Hrupna obstrukcija Malorusov v gall-škem deželnem zboru.
V četrtek je imel gališki deželni zbor zborovanje z godbo. Malorusi so zahtevali, naj se uvede za nje pravičnejši volilni red. Na to je predlagal posl. Petrusievicz konec seje. Predlog je bil odbit, nakar so pričeli Malorusi s hrupno obstrukcijo.
Posl. Staruh je dal znamenje za ob-strukcijsko godbo z velikimi činelanci (»pokrovači« pri godbi). Malorusi so pričeli nato tolči po pultih in vpiti in kričati na vse sile. En poslanec je žvižgal na sireno, drugi poslanci so zvonili
z velikimi kravjimi zvonci in je tako vladal do konca seje oglušujoč krik in vik. Zlasti jc bilo iz hrupa slišati klice »Abzug Poljaki«, »dol z vlado«.
Vzlic strahovitemu hrupu pa je bilo po prvem čitanju odkazanih odsekom 45 predlog.
Se ko je bila seja zaključena so se ponavljali hrupni prizori.
Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Splošno se sodi, da stoji gališki deželni zbor pred razpustom.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko Si-rotlšče«: p. n. gg. Frančišek Kosovel, Zagradec 10 vin; Marija Grebenc, voditeljica kuhinjske šole v Gorici, za v-stopnino k veselici 2 K; Frančišek Vrtovec, Sv. Križ Cesta 20 vin; Josip Kogoj, Podtravna 20 vin; Filip Abram vikar 2 K; med svati g. Dominka Štok v Kosovljah se je nabralo 5 K; Nekdo 8 vin; v nabiralniku v gostilni g. Černe na Sv. Gori 3 K 77v; Jožefa Lahajnar v Gorici 1 K; Štefan Lipovšek, Bukovica
1	K; Neimenovana 20 vin; Marija Zivic iz Oseka 60 vin; Josip Hvalič Kronberg 20 vin; Martin Podgornik; Čepovan 20 viu; Miha Gorjan, Opatjeselo 10 vin; Marija Bremec Gorica 1 K; za prodano razglednico 10 vin; Vinko Toinagnin, kurat v p., 5 K, čislana »Štedilna posojilnica« v Šebreljah na račun ustanov-nine 50 K.
Domače in razne vesti
»RAZPUST« GORIŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Včerajšnji »Slovenec« je priobčil to-le z Dunaja mu došlo brzojavko: Vest o razpustu goriškega deželnega zbora razširjajo laški krščanski socialci. Te vesti so brez podlage, kajti goriški deželni zbor zelo lepo in uspešno deluje. Izven laških krščanskih socialcev nobeden človek ne misli na razpust goriškega deželnega zbora. Samo od te strani se neresnične vesti o razpustu goriškega deželnega zbora razširjajo že eno leto.
Razpust in razpust. Našim slovenskim in laškim prijateljem, ki kot en mož složno delujejo za razpust našega deželnega zbora ne roji po glavi drugo kakor le razpust in razpust deželnega zbora. Slovenske liberalne korifeje se vsako uro poprašujejo, li ni še došel odlok za razpust deželnega zbora. Tržaška »Edinost« kar v vsaki številki prinaša senzacionelne vesti, kako gotovo da je, da se deželni zbor razpusti. Enako »Slov. Narod«. Kaj je na teh pobožnih željah naših nasprotnikov resničnega, še sami ne vedo. Tudi mi ne vemo nič in pri deželnem odboru tudi ne. — Zbor zboruje in seja se za sejo vrši in vedno druga napoveduje na veliko jezo vseh odkritih in prikritih nasprotnikov sedanjega deželnega zbora. Slovenski liberalni klub nima prav nobenega vzroka, da bi se ne udeleževal zborovih sej. Enako ni imel Faiduttijev klub vzroka, da so njegovi člani položili mandate. Se jako motijo, ako mislijo, da sc jim bo bolje godilo pri zopetnih volitvah. Slovenski volilci, s katerih pomočjo so bili izvoljeni v deželni zbor, so jih vendar za to volili, da se bodo le-ti udeleževali sej deželnega zbora, ne pa da se bodo mandatom odpovedali. Potem čemu so kandidirali. Nc zaslužijo, da bi jih slovenski volilci pri zopetnih volitvah podpirali. — Če pa nimajo pri deželnem zboru tako ugodne pozicije kakor naši poslanci, so sami krivi. Vzdramijo naj vse furlansko in goriško ljudstvo in naj vržejo laško liberalno stranko ob tla pa bo šlo. Dokler tega ne storijo bodo vedno v deželnem zboru manjšina malo upoštevana. Kakor kažejo sedanje razmere bi se v slučaju
razpusta deželnega zbora njih razmere najbrže šc poslabšale. Če bi se moral kdo bati razpusta bi se morali tega bati oni, poslanci Faiduttijevega kluba, ki riskirajo zapraviti še par svojih poslancev na korist laškim liberalcem. Najbrže da bi prinesel razpust deželnega zbora obenem tudi razpust Faiduttijevega kluba v deželnem zboru. Temu klubu bi bil prav na mestu pregovor. Molje je držati ga kot loviti ga!
Slovenski liberalci bi ne imeli kaj iskati pri morebitnih novih volitvah. -Notorično je, da gredo povsod nizdoj. Boga naj hvalijo, da so si priborili pet poslancev, kajti to število že daleč presega njih moč v deželi. Zgoditi se jim zna kot mevšetu, ki je žagal vrh. na katerem je sedel.
Dr. Gregorin, idite v deželni zbor,
kamor so Vas poslali Vaši volivci. Zdaj je čas in prilika, da kaj storite za jije, kajti od papirnih predlogov v državnem zboru in od hujskanj aVaše »Edinosti« proti slov. Ijud. stranki ne bodo siti. V deželnem zboru pa imate tudi najlepšo priliko, da našim poslancem v brk poveste, v čem ne delajo prav. Tu lahko javno pred vso zbornico ožigosate »narodno izdajalstvo« naših poslancev, Če ste mož za to. Cela dežela bo slišala Vaš glas. In možato bi bilo, če bi našim poslancem javno v zbornici povedal, kar jim gre, namesto da pod Vranovo patro-nanco kritikuiete tam, kjer Vam ne more nihče ugovarjati. Zatorej korajžo, gospod advokat, in pridite!
Shod zaupnikov S. L. S. v Ljubljani. Na shodu zaupnikov S. L. S. v Ljubljani, ki se je vršil pred 2 leti je bilo govora med drugim tudi o odstopu kranjskega deželnega glavarja pl. Š u-k 1 j e j a. Dr. Šušteršič je predlagal shodu to-le resolucijo:
»Zbor zaupnikov vzame odstop deželnega glavarja pl. Šukljeja z iskrenim obžalovanjem na znanje in mu izreka najtoplejšo zahvalo za njegovo požrtvovalno, smotreno in uspešno delovanje na čelu deželne uprave in deželnega zbora; zajedno izreka nado, da se povrne gospod pl. Šuklje čimpreje na politično torišče«.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
O položaju na Dunaju je izpregovo-lil dr. Šušteršič tudi to-le:
Od domačih bojev prehajam na cesarski Dunaj. Vseslovenska Ljudska Stranka je pri zadnjih državnozborskih volitvah prodrla z 20 poslanci. Našiin so se pridružili poslanci hrvaške stranke prava iz Dalmacije in vsi trije hrvaški poslanci iz Istre. 7. njiimi skupaj smo ustanovili Hrvaško - slovenski klub, ki šteje 27 poslancev. Ni veliko to med 516 poslanci, a pomnožiti se ne moremo, pač pa s pametno, smotreno, če treba tudi radikalno taktiko, vzorno disciplino ojačimo svoj ugled in svojo moč v državnem zboru. In oborožen s tem zavzema Hrvaško-slovenski klub jako močno in ugledno pozicijo v državnem zboru. Prav je, da se danes s posebnim pozdravom spominjamo bratskih nam hrvaških poslancev in zato predlagam, naj se pošlje državnima poslancema dr. Ante Dulibiču v Šibenik in Don Ivo Prodanu v Zader naslednji brzojavni pozdrav hrvaški stranki prava:	»Zaupniki Slov. Ljudske Stranke
zbrani na rednem zboru v Ljubljani, pošiljajo iskrene pozdrave bratski stranki prava. Živela združena Hrvatska!«
Sicer pa je položaj v državnem zboru zelo labilen, nestalen in vprašanje jc, ako se bo posrečilo grofu Stiirgkhu napraviti red in položaj stabilizirati.
Brez močne politične večine ne bo šlo naprej. Prihodnjost bo pokazala to. Nekaj pa že sedaj vemo: da jc Hrvaško - slovenski klub v državnem zboru faktor, ki se pod nobenim pogojem in od šc tako močne večine ne bo dal ob zid pritiskati! To prednost imamo proti drugim strankam, da sploh strahu nc
poznamo, naj pride kar hoče, da je ljudstvo solidarno s S. L. S. iu da to ljudstvo skupaj drži s S. L. S., naj pride, kar hoče.
Tri velike stvari ima rešiti grof Stiirgkh, če hoče, da ostane na krmilu: 1. vojno postavo, 2. finančno reformo,
3.	'vodne ceste; gališke kanale, regulacijo voda na Češkem, Moravskem, Šle-ziji itd. To so reči, ki se dajo izvršiti le ob pozitivnem sodelovanju vseli državo ohranjajočih strank. Grof Stiirgkh mora pokazati izredne državniške zmožnosti, da to doseže. Nočem ščuvati, pa tudi ne prerokovati, le to pravim: Hrva-ško-slovenski klub je faktor, katerega mora vsak vpoštevati. Ponosno smo zaklicali zbornici, ko so vstajali voditelji velikih strank in izjavljali, da brez njih ne gre: »Urez nas tudi ne gre!«
Kje je pa pravičnost?!	Prejeli
smo in objavljamo: V liberalnih listih
— med njimi seveda tudi v »izključno« narodni »Edinosti« - je bilo čitati, da so »tialijanski klerikalni deželni poslanci odložili svoje mandate«. V	svojem
komunikeju so neki navedli tudi vzrok, :>da je italijanska liberalna in	sloven-
ska klerikalna večina delala na to, da na zločinski način razveljavi neljube mandate«.
Doslej je bil razveljavljen edino le Gabrščekov mandat. Najmanje rečeno, čudno je čitati, da vidijo laški klerikalci zločin, v tem, da ne more prva korporacija v deželi zarad ljubega miru trpeti v svoji sredi enega Gabrščeka — ki je razen tega najbolj zaklet sovražnik duhovščine (tudi laške) — ko so ga že sami slovenski liberalci pometali iz svojih gospodarskih zavodov!!! Ali gospoda laški klerikalci bi morali — predno so začeli metati okoli sebe z »zločini«
— pomisliti, da se je enak »zločin« zvr-šil pred leti na enem našem poslancu, in da je za ta »zločin« v deželnem zboru takrat glasoval tudi neki gospod ki nosi zvonec v sedanji »ogorčeni« laški klerikalni poslanski družbi!! »Vprašamo torej: Če mu takrat ni bil »zločin«, zakaj naj mu bode zdaj?! ali je to krščanska pravičnost?	Pravicoljub.
»Šolski dom« je razbremenila družba sv. C. in M., piše kvaražugon v »E-dinosti«. Pribijemo, da je v »Narodni šoli« na Blanči 22 učencev. No, če se sodi po agitaciji in reklami za to šolo, bi morala že davno prekositi zavode Š. d.
»Slovenec« o »Primorskem listu«.
— V sobotni številki se izraža ljubljanski »Slovenec« o našem listu tako-le: »Priporočamo najtopleje »Primorski list«, ki je za goriške razmere jako informativen in dobro urejevan.«
Somišljeniki, širite torej pridno naš
list!
Laške prlsmodarije. Puljska iredenta in njeno časopisje je te dni jako razburjeno. Te razburjenosti v ireden-tovskem taboru je pa kriv seveda puljski kaplan, ker ni hotel pred nekaj dne-
vi	otroka nekega puljskega delavca krstiti na ime »Garibaldi«, temveč je navzočim botrom in očetu lepo pojasnil, da ne more otroka krstiti na ime »Garibaldi«. Tega si pa za Garibaldija vneti oče ni dal nikakor dopovedati, ampak je šel iskat svojega advokata v uredništvo puljskega komunalnega uradnega lista »II Giornaletto«. Posledica tega je bila, da je poveljništvo avstrijskega vojnega Arsenala za Italijo in njenega Garibaldija toli vnetega očeta odpustilo iz službe. Da Giornalettovim urednikom tudi to ni bilo všeč, je samoobsebi u-mevno. Garibaldijevega čestilca je tak ij sprejela puljska mestna očina v svoje okrilje.
Tržaški »Amico« je vreden drug goriškega lista »I/ Eco«. Oba smešita na grd način voditelja V. L. S. dr. Šušteršiča. »L’Eco« ga imenuje:	Ivan
Orožni, »Amico« pa pravi v zadnji sobotni številki, »da naj dr. Šušteršič rajši skrbi za gospodarsko, intelektual-
no in moralno zanemarjeno kranjsko ljudstvo in ne za goriški deželni zbor«.
Naš list se je že večkrat obširno bavil z omenjenima laškima listoma. Za danes rečemo le: »Paglavci, molčite!«
Beda mej briškimi koloni. Vsled velike suše, ki je bila to poletje, niso briški koloni pridelali prav nič koruze. Zato je zavladala po nekaterih kolonskih družinah velika beda. Društvo slovenskih kolonov je to stvar v posebni prošnji naznanilo poljedelskemu mini-sterstvu in visokemu dežel, zboru. Pomoč je nujno potrebna. Upamo, da bodo merodajni krogi storili kaj tudi za to bedno ljudstvo, ki je do sedaj le molčalo in nikoli nič dobilo.
Slovenskim p. n. učiteljicam in od-gojiteljicam priporočamo v čtivo listek »Bogomila«. Ta listek je važno poglavje o ženskem socijalnem vprašanju. Iz njega lahko razvidijo, kako stališče zavzema naš list glede tega. Znano ie, kako hočejo povsod moški spodriniti ženske, celo v dekliških šolah! Upamo, da vstrežemo s tem listkom v marsikaterem oziru. Gospice učiteljice pa prosimo, naj se svojo vplivno besedo, povsod priporočajo »Prim. lis t«. Skušajte spraviti »Prim. list« v vse krščanske družine!
Iz Trsta nam poročajo, da so imeli te dni hud mraz, dne 15. t. m. 8° pod ničlo. — P. n. g. Manega, kaplan v Rojanu, je predstavljen za župnega upravitelja v Milje. K staremu sv. Antonu gre g. Valensich, k sv. Vicencu g. Ghermek iz Milj za upravitelja, v Rojan g. Bu-sich za drugega kaplana, g. Bonač pa ostane v Rojanu kot prvi kaplan.
Onemoglo znanstvo prof Seidla. V »Soči« z dne 16. t. m. skuša onemogli znanstvenik zagovarjati ekscelenco E. Hackel-a. Pravi, da so nasprotniki Hae-ckel-ovi »obmolknili pod vtiskom svoje sramotne blamaže«. Res je, da so skoraj obmolknili njegovi nasprotniki, ker brezversko stališče, ki je zavzema Hae-ckel, je premagano Le taki člani Jugoslovanske akademije znanosti, kakor je prof. Seidl, si upajo še v zakotnem listu »Soči«.zagovarjati Haeckelo-ve zastarele nazore. Dalje pravi onemogli znanstvenik, da smo mi pisali netočno o potvorjenih fotograf i-j a h Haeckelovih, dočim bi bili morali pisati le o njegovih risbah. G. znanstvenik ima gotovo v mislih Haechelove risbe rodnega debla, po katerem izvaja Haeckel popolnoma neznanstveno človeka iz živali. Ne! Tudi f o t o g r a f i je je skušal potvoriti, ker je hotel na vsak način dokazati, da preteče človek v svojem individualnem razvoju 22—30 različnih stopinj, po katerih se je razvijal človeški rod. Prof. Seidl naj bere budalasti Hackelov spis: »Ueber unsere gegenwiirtige Kenntnis voni Ur-sprung des Menschen« Bon 1899 st. 22. Hiickel je n. pr. učil, da je v človeškem embriju nekaj, kar je podobno ribjim škrgam in je iz tega krivo sklepal, da je človekovih prednikov treba iskati celo mej ribami! Še nedavno so nemški časopisi o tem pisali in tudi povdarjali, da Hiickel ni resen znanstvenik.
In taki znanstveniki, ki zagovarjajo popolnega ateis'ta Hackel-a, naj vzgajajo našo mladino!! O. prof. Seidla opozarjamo na knjigo: »Der Kampf um das Entwicklungsproblem in Berlin.« Aus-flihrlicher Bericht iiber die im Februar 1907 gehaltenen Vortriige und iiber den Diskussionsabend von Erich Wasman. Freiburg in Breisgau. Herdersche Ver-lagsh.
Ponavljamo: Ko bo g. prof. Seidl imel res znanstvena predavanja, mu ne bomo nasprotovali. Pravo znanstvo ne nasprotuje krščanstvu. O tem bomo še pisali.
Odjemalce »Narodne Tiskarne«
prosi vodstvo tiskarne, naj bi poravnali svoje dolgove. Tiskarna ima velike
stroške, zastankov med gg. odjemalci
pa je mnogo. Z lahkoto bi izhajala tiskarna, ako bi gg. odjemalci tudi točno plačevali svoje zastanke in sicer tako točno, kakor so oni postreženi od strani tiskarne. Zatorej prosi vodstvo tiskarne, naj stori vsakdo svojo dolžnost, kakor je tiskarna storila svojo, ko je izvršila to, kar so od nje zahtevali.
Imenovanje pri državni železnici.
Postajenačelnika v Volčjidragi in Prva-čini g. adjunkta Franc Žemlja in Jakob Kocli sta pomaknjena v VIII. službeni razred uradnikov c. kr. drž. železnic in imenovana oficijalom.
Odlikovanja. Tajna svetnika sta postala kranjski deželni predsednik baron S c h w a r z in solnograški grof S c h af-f g o t s c h.
Za župnega upravitelja v Romansu
je imenovan preč. g. dr. Tari a o.
Sijajna zmaga nemških katoličanov. Strahovit poraz liberalcev. — Pri volitvah v Nemčiji si je osvojil katoliški cen-trum že pri prvih volitvah 86 mandatov in v 37 okrajih je v ožjih volitvah. Obdržal je kljub nezaslišanemu naskoku vsega nemškega frajzina tudi vse svoje mandate v mestih. Slabo pa so odrezali pri teh volitvah nemški liberalci. V prejšnjem »reichstagu« so imeli tako-zvani narodni liberalci in naprednjaki 100 poslancev, zdaj pa so bili izvoljeni reci in piši: štirje. Vsi drugi so propadli ali pa so v ožjih volitvah. Napredovali so socijalisti, ki so si priborili že pri prvih volitvah 69 mandatov. Poljaki (katoličani) imajo do zdaj 15 poslancev in v 10 okrajih so v ožjih volitvah. Vseh zasedenih je že 208 poslanskih sedežev. Vseh poslancev skupaj je v nemškem državnem zboru 397. Videti je, da liberalizem povsod propada. Pri nas ga drže še pokoncu »narodni Ajdovci«, svetokrižki križ in pa gregorinska Sežana.
Velik mraz je nastopil po celem Goriškem kakoršnega nismo imeli že mnogo let. Vse se stiska in v suknje zavija.
Smrt na ženitovanju. V pondeljek so imeli v Ronkah neko ženitovanje. Povabljenih je bilo mnogo svatov, ki so se prav dobro imeli. Zvečer že precej pozno, ko je bila že tema, ustal je od mize 52-letni svat Gemona iz Gradeža, hoteč iti opraviti neko potrebo. Prišed-ši do stopnic, ki pa niso imela držaja zgubil je ravnotežje ter padel s prvega nadstropja na kamenje, kjer so ga našli pozneje mrtvega, ležečega v luži krvi.
Hud mraz vlada skoro po celi Evropi. V bližini Landsberga na Nemškem so našli v nekem prekopu zmrznjenega voznika. Zraven njega so ležali tudi konji zmrznjeni.
V	Emdenu se je udrl led, na katerem se je drsalo več oseb. Pozno v noči so potegnili iz vode 27 mrličev.
Termometer je kazal včeraj zjutraj in sicer: v Pragi — 14°, v Budimpešti
—	17°, Na Dunaju — 12°, v Berlinu — 14°, v Moskvi tudi — 14°.
Izpred sodišča. Na dan sv. Štefana se je podal neki Ivan Lango iz Kala k županu, da mu potrdi vojaško knjižico. Pri županu pa je bila doma le županova žena. Od te je Lango zahteva! občinski pečat, rekoč da ima pravico to storiti. Ker mu ga županova žena ni hotela dati, ji je Lango zagrozil, nakar je vsa prestrašena ugodila zahtevi.
Za nekaj časa je prišel župan domov. Kmalu za njim pa je- prišel Lango ter mu pokazal pečat v vojaški knjižici. Ko mu je župan nato rekel, da bi ga lahko dal aretirati, je Lango začel razsajati in je privlekel iz žepa tudi nož zagro-zivši županu, če stori kak korak proti njemu.
Zaradi goreomenjenih činov je tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče obsodilo Lango-ta na šest mesecev težke ječe.
Letošnji vojaški nabori. Pred kratkim se je poročalo iz Budimpešte, da se
bodo letošnji vojaški nabori vršili šele jeseni. Te vesti so sc z oficiozne strani sicer dementirale, v četrtek pa je vlada izdala komunike, v katerem priznava, da se prelože vojaški nabori, ki bi se naj bili vršili letos meseca aprila, z ozirom na še ne rešeno vprašanje brambne reforme na poznejši čas.
Mestne občinske volitve v Škofji Loki. Pri mestnih občinskih volitvah v Škofji Loki je zmagala S. L. S. prvikrat v vseh treh razredih. Razun Kranja so sedaj ^ sa gorenjska mesta in trgi v rokah S. L. S.
Za delavce. Hrv. krščansko-social-no delavstvo v Zagrebu je sklenilo o-snovati posebno kuhinjo za delavce, kjer bodo isti za mal denar dobili zdravo hrano. Obenem se ustanovi posredovalnica za delo in službe.
Dr. Tavčarja je cesar potrdil za ljubljanskega župana.
Samomor redarja v službi. 25 letni c. kr. redar Albin Špehar, ki je bil že eno leto in pol v službi, ter dodeljen oddelku na Belvederju v Trstu, se je vned. ob 6. zvečer ustrelil s službenim revolverjem v desno sence na nekem prostoru za ljudskim prenočiščem v ulici G. Gozzi. Ker je bil v službi, je imel na sebi uniformo. Zdravnik zdravniške postaje, ki je prišel takoj na lice mesta, je mogel konstatirati le smrt. Truplo je bi-
lo	preneseno v mrtvašnico pri sv. Justu. Vzroki samomora nesrečnega mladiča niso znani.
Odklonjen dvoboj. Poslanca dr. Heilingerja je pozval na dvoboj ritmoj-ster Hildebrand, ki se je čutil žaljenega po neki dr. Heilingerjevi interpelaciji v nižjeavstrijskem deželnem zboru. Dr. Heilinger je odgovoril ritmojstru pismeno, da je za svoje izjave v deželnem zboru odgovoren zgolj deželnemu zboru in da odklanja dvoboj kot odločen nasprotnik dvoboja, ki ga smatra za preostanek srednjeveških navad.
Važna razsodba upravnega sodišča o nagrobnih napisih. Upravno sodišče je izreklo velezanimivo jezikovno razsodbo v zadevi napisov na nagrobnih spomenikih.
Vdova nekega železniškega uradnika je dala napraviti na nagrobnem spomeniku svojega moža, ki je pokopan na Nižjem Avstrijskem, češki napis. Občina Gumpoldskirchen, ki je seveda v zagrizeno nemških rokah, je zapovedala vdovi, da mora odstraniti češki napis z nagrobnega spomenika, nakar se je vdova proti temu odloku občinskega poglavarstva pritožila na nižjeavstrijski deželni odbor, ki pa je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil odlok občine.
Na nadaljno vdovino pritožbo je u-pravno sodišče razsodilo, da je bi! odlok občinskega poglavarstva nezakonit, in razveljavilo ta odlok.
Kap je zadela apostolskega nuncijst na Dunaju Bavona. Njegovo stanje je opasno.
Osterfeld (Nemčija) 8. jan. 1912. — Dragi »Primorski List«. Iz vseh krajev beremo dopise, samo z Nemčije se ne oglasi nihče, akoravno je na stotine Slovencev tukaj. Draginja je tukaj od pete do glave. Kar gori, kar se kupi vse je drago, le prašiči so poceni. Domači zajec stane več kot en mlad prašič. Zaslužek je skromen. Zdaj nas obiskujeta dva čč. gg. duhovnika ki sta popolnoma vešča slovenskega jezika. Priložnost imamo, poslušati slovensko pridigo, in kdor želi, opravi tudi spoved. Posebno prijazen nam je č. g. župnik Koster iz Hamborna. Nihče bi ne rekel, da je ta gospod trd Nemec. Govori gladko naš jezik, ki se ga je v Ljubljani učil. Pogovarjal sem se ž njim in znal mi je opisati vse goriške kraje. Pozna tudi razmere Slovencev. Lansko leto meseca oktobra nam je osnoval društvo sv. Barbare, ki šteje do sedaj 70 udov in založil slovensko pesmarico iz Novega
Mesta. Meseca novembra smo imeli u-stanovni sliod. Za predsednika smo zvolili tukajšnjega župnika, ki je prav vnet za društva.
7. t. m. imeli smo shod in »Božičnico« z igro in petjem. Začetek je bil ob 5. uri popoldan, konec ob 9. uri. Naj-prvo smo imeli skupno slovensko petje, nato je govoril č. g. župnik o pomenu jaslic, nato je začela igra. katero je igralo 20 šolskih deklic in dečkov od 6. do 12. leta, seveda v nemškem jeziku. Otroci so prejeli od udov kolače, orehe, jabolka itd. Otrok je bilo nad sto. Nato se je končala veselica z zabavno dražbo društvu v prid. Torej tudi na Nemškem se Slovenci zabavamo! Pozdrav!
S1 o v e n e c.
Listnica uprave: O. Pirih Lucija Reka: Denar prejeli! Plačano do konec
I.	1912. Hvala!
Mestne novice.
Terezija Pečenko. Dne 9. t. m. je umrla v Gorici previdena se sv. sa-kramenti, blaga gospa Terezija Pečenko. Dočakala je 84. leto. Bila je od začetka članica društva »Skalnica«. Zato pa se je društvo udeležilo njenega pogreba z zastavo. Truplo so prepeljali dne 11. t. m. v domačo vas Rihen-b e r g. kjer ima spoštovana družina Pečenko svoj sarkofag. Blaga pokojnica je bila v svojem življenju skromna, in pohlevna in pobožna gospa. Ni se sramovala biti v »Skalnici« skupaj z delavkami in služabnicami. Zato pa si je s tem zagotovila gorečo molitev vseh naših dobrih društvenic. Naj počiva v Gospodu !
»Sovražnik Mesijev« v dvorani »Central«. »Katoliško delav. društvo« v Mirnu nameruje predstavljati dne 28. t. m. in dne 2. febr. gledališko igro »Sovražnik Mesijev« v dvorani »Central« v Gorici. Čisti dobiček je namenjen »Slov. sirotišču« in »Alojzijevišču«. »Centralna posojilnica« je že dala v to svoje dovoljenje. Več o tem sporočimo v prih. številki.
Smrtna kosa. V četrtek zjutraj je nenadoma umrl v Gorici cesarski svetnik profesor v pokoju Motz, ki je bil v Gorici dobro znan. Poučeval je več let na ženskem izobraževališču za učiteljice.
Odborova seja društva ..Skalnica"
bo prihodnji torek dne 2.3, ob 4. uri pop. v društvenih prostorih.
M. Podgornik, predsednica.
Odborova seja Slov. katol. delav. društva« v Gorici bo v nedeljo dne 21. t. m. ob 10 in pol predp. v društvenih prostorih.
Ivan Gorjup, predsednik.
Pomnožitev slov. razredov na gimnaziji. — Kakor čujemo, se razdelite dve slovenski vsporedtiici prvega gimn. razreda v začetku drugega tečaja na tri Čas bi že bil!
Smrtna kosa. Umrla je v Mariboru inati gimn. ravnatelja v Gorici g. dr. Bezjaka. Dosegla je visoko starost. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje!
Mirno je zaspala narodna delavska organizacija v Gorici. Prav je. Pošteni slovenski delavci spadajo v naše organizacije! Le v teh najdejo pravo zaslombo za svojo moralno in gmotno povz-'digo.
Osebne vesti. Naučni minister je pomaknil v sedmi činovni razred gg. Josipa C i z e I, c. kr. profesorja na ženskem učiteljišču v Gorici ter Karla L o i 11 e s b e r g e r j a, c. kr. profesorja na goriški gimnaziji.
Požari. V nedeljo ob 10. uri pred-poludne je izbruhnil v prodajalni gosp. Ambrožiča, zlatarja na Verdijevem te-kališču, požar, katerega so pa prihiteli ognjegasci takoj udušili. Škodo se ceni
na 1000 K, ki je pokrita z zavarovalnino. —
V	pond. pa je ogenj uničil v Pevmi streho hiše g. Kodermaca. Sosednje hiše so tudi nekoliko poškodovane od ognja. Skoda je precej velika.
m Zmrznjenega so našli v nedeljo zjutraj blizu železniškega mosta mizarja Frančiška Maraš. Prenesli so ga v goriško bolnišnico. Pogreb je bil v torek. —
Iz goriške okolice.
Delo ceste Dobrovo-Vipolže-St. Ferjan se prične. V nedeljo je obvestil cesarski namestnik princ Hohenlohe poslanca Fona, da je ukazal ekspozituri za’ trasiranje cest v Gorici, da ima takoj razpisati delo cestne črte Dobrovo-Vi-polže-Št. Ferjan. Spet lep uspeh naših poslancev!
g »Katol. slov. izobr. društvo v Solkanu, priredi v nedeljo dne 21. t. m. predpustno veselico se sledečim vspo-redom: 1. »Roža«. Uglasbil I. Laharnar. Poje mešan zbor »Katol. slov. izob. društva«. 2. »Ljudmila«, deklamacija, M. Vilhar; 3. Pojasnilo k igrokazu »Najdena hči«; 4. »Najdena hči«, igrokaz v treh dejanjih, I. Štrukelj; 5. »Pogled v nedolžno oko«, deklamacija v petju, uglasbil Vinko Vodopivec, S. Gregorčič; 6. »Rožmarin«, poje mfcšan zbor »Katoliškega slovenskega izobr. društva«; 7. »Planšarica«, šaljiv prizor, S. Sardenko; 8. Srečkanje.
g Vrtojba. (Razno). Občina Vrtojba izgleda kakor industrijski trg, odkar se je sezidala nova opekarna s svojim krasnim dimnikom. Svet naokoli o-pekarne je prav dobro ilovit, da je veselje. Vsi delavci so sami domači, kar dela čast konsorciju. Koliko zaslužka, koliko kronic bo ostalo vsako leto v domači občini v blagor vsem!
Koze so zginile, ker so se zbale draginje in vlade, oh sv. pomagalka. Tako je dr. Tuma učil ponižne in bogaboječe okoli stoječe socije na svojem shodu, o katerem smo že poročali. Črne gospode tudi ni pozabil, Ker so tudi oni z vlado, so tudi oni krivi draginje!
Dalje je rekel še: »Prav, da je prišla draginja. Boste jo spoznali, boste vedeli, da ste lačni. Kdor ne ve da je lačen, ne pozna draginje. Kdor ve, da ie lačen, pozna draginjo. — (Vse tiho, pobito, nič ploskanja in govornik se je naslonil na zid — — in zrl pred se). —
Tuma ni bil še nikoli lačen zaradi draginje.
Potem je govoril »rdeči« Petejan-ček o zidarstvu in o stavki v Pulju. — Njemu ni bilo mari za draginjo, še manj pa za koze, ampak vihtel je organizato-rični bič, naj plačujejo 20 krajcerjev na teden. Njemu dišijo kronice, svetle kronice. Potem se je še drgnil v opekarno, še ne dobro razvito; tudi tam se mora organizirati delavstvo, tudi tam so kronce.
No, Vrtojba se ni še posula vsled Tumovega shoda in Tuma ni občutil prav nobene draginje v Vrtojbi in ni šel lačen iz nje, ker ima polno mošnjo svit-lih kronic, katere pa ne da sodrugom.
Iz Sovodenj. Minulo nedeljo in pon-deljek so se vršile volitve v sovodenj-sko starešinstvo. Boj je bil hud. Pristašem S. L. S. se je vendarle posrečilo iztrgati iz rok dosedanje gospodujoče stranke tretji razred, med tem ko si je liberalna Kodermatz-Tinkova stranka ohranila z velikim trudom prvi in drugi razred. Omembe vredno je, da so štirje cerkveni ključarji pomagali socialnemu demokratu v starešinstvo s tem. da so ga skušali voliti ali pa da niso pomaga-
li	tega preprečiti. Sovodenjski cerkveni ključar ga je hotel po vsej sili voliti in zahteval — o predrznost — od svojega brata, našega pristaša, naj mu da po-
oblastilo, da spravi on, cerkveni ključar demokrata v starešinstvo. Drugi, dor broznani cerkveni ključar pečanske cerkve pa sc je po vsem životu tresel in se skoraj zjokal v nedeljo zvečer, ker smo zmagali mi, protilibcraliii in protidemo-kraški volilci. Komaj je čakal, da odda svojo »štimo« za one, ki rešijo čast liberalcev. Poleg tega pa je ta cerkveni ključar pečanske cerkve, ki je bil ud volilne komisije, zabranil gaberski cerkvi, da ni smela po svojem pooblaščencu izvrševati volilne pravice. Tak mož ne spada na ključarsko mesto. Dva druga ključarja pa sta pomagala liberalcem in demokratom do zmage s tem, da nista prišla voliti. — Kakor je videti, nebomi-ru v sovodenjski županiji. Večina volil-cev - tretji razred — je govorila jasno in glasno in je za nami!
Solkan. Srčna hvala darovalcem za božičnico v Solkanu, pa tudi vsem onim. ki so na kateri koli način kaj pripomogli. Priporočamo se še v nadalje.
Otroški vrtec.
g Števerjan. C. kr. okrajno glavarstvo je odvzelo našemu županu vse volilne posle in postavilo vladnega komisarja, da izvrši obč. volitve. To je sicer prav in dobro, zakaj naš župan je gnal volitve novega županstva tako daleč, da je preteklo že sedem let zadnjih vo-tev in se on vzdržuje že 4 leta črez postavno dobo na županovem mestu.
Iz tega, da so bili županu odvzeti volilni posli, bi se dalo sklepati, da se je glavarstvo, naveličano njegovih ničevih ugovorov, poseglo vmes z namenom, da naredi na hitri in radikalni način konec škandalom v naši občini.
A moti se. kdor tako sodi.
Glavarstveno postopanje vzbuja misel, da hoče podpirati župana in dela na to, da se volitve kolikor mogoče dolgo zavlečejo.
Pol leta jč, kar je bil za naše volitve imenovan vladni komisar. Brez posebnega truda bi se bile izvršile v tem času volitve že najmanj trikrat, a pri nas smo prijadrali tako daleč, da ni še niti reklamacijsko postopanje končano.
Sestava volilnih imenikov je bil pravcati težak porod, ker se je rabilo za to četrt leta, čeprav štejejo vsi trije volilni razredi komaj 600 volivcev.
Reklamacijska doba je bila določena na osem dni po končani razpoložitvi imenikov, dasi bi se bila čisto lahko vršila v zadnjih osmih dnevih razpoložit-ve. Kaj se hoče, jim je pač na tem da v-lečejo stvar kolikor mogoče na dolgo.
Višek počasnosti je doseglo reklamacijsko postopanje. Namesto, da bi se vršile poizvedbe, glede istinitosti v reklamacijah navedenih podatkov naravnost pri davkariji in cerkvenih uradih, se je poverila stvar orožnikom, ki so se morali vsled tega pehati več dni po občini v svrho poizvedovanja in dognali, kar bi se bilo potoni gorinavedenih u-radov lahko v par urah ugotovilo.
Uspeh tega postopanja ni izostal.
Vložne reklamacije se je reševalo nič manj, kakor eden mesec in 3 dni. Kdo se bo brigal za § 17. v r. ki določa da morajo biti vložene reklamacije rešene v treh dneh! Samo, da gre županu prav, pa je vse dobro in tudi če se bije pravici še tako po očeh in teptajo zakoni v blato.
Navedena dejstva dajo misliti. Zupanova klika se namreč širokousti po občini, da ne bo še volitev, ako ne bo kazalo njej prav. To govoričenje utegne imeti nekaj stvarne podlage.
Politična oblast je namreč kazala do sedaj, da ji ni nič na hitri izvršitvi volitev in jih je celo proti zakonu zavlačevala. Nastane tedaj vprašanje, ali hočejo poklicani faktorji res igrati politiko in še naprej braniti liberalnega župana? Nlastane pa tudi vprašanje, ali je pokli-
canim faktorjem več liberalni župan, kakor postava ki jo je dal sam presvitli cesar ljudstvu, da jo vživa. Da sedi naš župan še vedno na svojem mestu je pro-tipostavno in proti postavi dela tudi vsakdo, ki ga na tem mestu umetno vzdržuje, če tudi dela to kaka c. k. oblast, ki ima nalogo paziti, da se postava izvršuje, ne pa čuvati, da se gotovim ljudem ne odbijejo liberalni rožički.
g Trnovo. Predsednik zavarovalnice goveje živine na Trnovem sklicuje letni redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. pri Rijavcih v prostorih g. predsednika ob 3. uri popolud-ne. Dnevni red: Volitev predsednika, podpredsednika in dveh cenilcev in e-ventuelno enega namestnika.
Iz ajdovskega okraja.
Kletarski tečaj v Vipavi. Kmetijska šola na Grmu priredi v pondeljek dne
5.	in torek dne 6. februvarja v Vipavi dvodnevni kletarski tečaj. Predavalo se bode o sestavi vina in njenem uplivu na dobroto vina, o umnem kletarjenju, pretakanju, čiščenju in filtriranju vina,
o	ravnanju z vinsko posodo, o boleznih vina in zdravljenju pokvarjenega vina. Pouk bode teoretičen, kakor tudi v zvezi s praktičnimi vajami v kleti. Kdor želi tečaja se udeležiti, naj se priglasi po dopisnici do 27. januvarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri No-vemmestu (pošta Kandija). Pristop praktičnim demostracijam se bode dovolil Ie omejenemu številu udeležencev.
Po nedolžnem 20 let zaprt. »Slovencu« pišejo iz Kamenj: Historija, katero je posnel »Slovenec« iz goriške »Soče«, o nekomu, ki je bil radi uboja po nedolžnem obsojen na 20 let ječe, je izmišljena, vsaj glede uboja »enega župana iz Kamenj in da je neki drugi njegov prijatelj moral biti zaprt menda 20 let, in pa da mora biti okoli 30 let od o-nega zločina«. V Kamnjah pri Ajdovščini ne ve nikdo, ne star ne mlad, da bi bil kedaj ubit kak župan, niti kdo drugi. Tudi ne vedo ljudje, da bi bil kdo zaradi uboja v ajdovskem okraju obsojen na 20 let ječe. Neki skopitar Lovrenc Lau-degiacomo iz Auronzo di Cadore-Belu-no v Italiji, je bil v Kamnjah znan, kef je imel ženo iz Kamenj. Prebival pa ni v Ajdovščini, ampak v Gorici, kjer je tudi pred par leti,umrl. V Ameriki ni bi! nikdar. Njefcov 14-letni sin Srečko ali Felice je pri teti v Auronzu. Lahko pa je, da je pismo, katero navaja »Soča«, v zvezi z nekim Leopoldom Gulje iz Vr-tovina. ki je pred 20 leti šel v južno A-meriko. Zapustil je ženo in otroke in se ni drugače zmenil za nje, kakor, da je enkrat pisal ženi, naj mu pošlje obe hčeri, da jih v Ameriki proda, če ste lepi. Tam je vzel drugo ženo. Potem ni več sledu za njim je li živ ali mrtev. Morda bo »Soča« po svojem dopisniku v La Plati kaj zvedela o tem »gentlemenu«.
Iz kanalskega okraja.
Zahvalo izrekamo nekemu mladeniču na Kanalskem, ker nam je pridobil v teku enega dneva 8 novih naročnikov.
Danes nam je poslal nek g. župan s Kanalskega (iz Kala) tudi par novih naročnikov, zakar mu izrekamo srčno zahvalo! Na delo, veljaki na deželi za »Prim. List«!
Iz tolminskega okraja.
t Tolminsko. Zima, zima pritiska, da je veselje. Grejemo se za našimi pečmi pa politikujemo. Lepi so dnevi ob litru, ob gorki peči in ob polni mošnji. Zalibog da vsakemu se tako ne godi. nam pa. ki smo si prislužili lepe kronice
v svetli ne gre slabo. Rekel sem, da po-litikujemo. Seveda po svoje, Govorimo
o	vojski s Turki in Italijani, katerim slednjim privoščimo, da bi se v Tripolisu dobro naučili božje zapovedi, katerili ena pravi: »Ne kradi«, (lovorimo o dunajskem parlamentu, o naših občinskih in deželnih zadevali. Vsakdo modruje po svoje in pove vmes kako »kroftno«. Burja piha, sneg naletava, drevje poka, voda zmrzuje, mi pa sc grejemo, pijemo, politikujemo in modrujemo.
t Podbordo. Kakor že naznanjeno, da ima Kat. slov. izob. društvo v nedeljo, t. j. 21. t. m. ob 3. uri popoldne v društveni sobi »Občni zbor« in predavanje, se še enkrat tem potom opozarje
—	in vabi vse člane in članice.
Odbor.
Iz cerkljanskega okraja.
c Strah s cerkljanskih hribov o katerem so nekateri slovenski listi oplašili tamošnje ljudstvo, češ, da se skriva nevaren rokovnjač po cerkljanskih gozdovih je prazen. Skoda razburjati ljudi s takimi otročarijami. V naših listih naj bo le resnost, v bujne fantazije iz pravljic »Tisoč in ena noč« naše ljudstvo ne veruje več!
Iz komenskega okraja.
km Komen. Trije tiči Sokoliči so zapustili Komen. Repenči se še eden. A tudi temu bo počasi poleglo. Dne 9. t. m. je umrl v bolnišnici v Gorici znani Jožef Prelc. O mrtvih niti besedice slabega. Rečemo le: V spomin vsem, ki so ga poznali.
km S Krasa. V nedeljo večer nastala je huda zima! 6—8 stopinj mraza v pondeljek jutro. Timbolj občutna, ker nepričakovana. Zraven razsaja taka burja, da je groza. Morje ima strašne valove. Gorje mornarjem! Od juga se drži za sneg.
Sicer — kedo ji zameri!? Zima ie prišla prav ob svojem času. Zdaj ima svoj »juš in dirit« pravi Kraševec. Sv. Anton, opat, ne pusti ne kopat ne orat. Ko je prišla ko ji »toka«, molčimo in potrpimo. Naj se le zdaj znese, le drugi dan, prosimo, naj nam prizanese. Raje prej, ko kasnej. Mandeljne, pripravljene za cvesti, so se ustrašile, vijolice potuhnile, tički vtihnili, metuljčki poginili!
km Preserje. Naši trtorejci letos mnogo prekopavajo za trtne nasade. — Mnogo zaslužijo kopači iz Svetega. Da ta botega tako vspeva je vzrok iskati v Dalmaciji. Pri nas rode trte tudi pozimi če le ni snega na njivi. Razne cvetlice so že cvele, a sedaj jih je zima pokončala. Mraz pa je hud, da celo — trte zmrzujejo.
km Sveto. Prebrisani možaki so dne 14. t. m. napravili veselico s plesom. Računali so na velike dobičke. — Tržaški piskači so jim odnesli ion K, možaki pa so si na koncu delili suhe pobotnice. Čevljar Bandelj je celo leto zidal mošejo (pardon, salon), v nedeljo pa so ta salon žegnali s plesom. Slavnosti se domačini niso udeležili ter so se raje odstranili, Komenci pa so se z brinjem kadili. — Tudi orožniki so imeli posla s to veselico, kakor navadno! Peljali so v zapor fanta Karola Pipan, ker se je prelepo pripravljal na to Sagro.
Iz sežanskega okraja.
s Divača. Divačani nestrpno pričakujemo, kedaj se bo v deželnem zboru razpravljalo o naši zahtevi, o ločitvi občine Divača od županstva Naklo. Štre-
kelj, župan nakelski, se boji da deželni zbor ugodi naši prošnji. Mi pa pravimo: Plačevali smo dovolj! Kaj ukrene deželni zbor, tega ne vemo, a upanje imamo, da Strckelj in njegovi ne bodo s sklepom deželnega zbora zadovoljni. Sicer pa počakajmo, kaj se zgodi!
s S Krasa. Na Krasu, posebno na Sežanskem, so liberalni župani zelo žaljeni, ker j^. deželni odbor imenoval v c. kr. okrajni šolski svet za svojega zastopnika župana komenskega g. Vinkota Jazbeca. Liberalni župani sežanskega okraja so napeli vse sile, da so iz volilne liste izbrisali g. Jazbeca. Po končani volitvi so brzojavili v Komen: »Jazbec je šel v luknjo za 6 let«. A kakor je videti Jazbec ni šel v luknjo, pač pa je dosegel čast da ni izvoljen le v pomnoženi šolski svet, ampak da je imenovan v ožji šolski svet.
s Iz Tomaja: Naše čč. šolske sestre napravile so nam tudi letos krasno »Božičnico« v svojem zavodu »Elizabeti-šče« z gojenkami istega in nekaterimi iz jubilejne gospodinjske šole. Precej obširen vspored trajalo je vse skupaj skoro celi dve uri bil je vsestransko izboren. Tako različni govori, petje, kakor tudi vse vloge v obeh igrah, vse šlo je prav gladko, tako, da je vsak gledalec občudoval velikanski trud čč. sester, katerega so morale imeti, predno so mogle v tako kratkem času male igralke pri prvi igri in tudi pri drugi mnogo igralk, ki so prvič nastopale, tako natanko izvežbati. Zares krasne so bile tudi žive slike med posameznimi dejanji v drugem igrokazu. Prostorna dvorana bila je vsakikrat polna gostov, na sv. Štefana dan in na novo leto pa tako prenapolnjena, da je mnogo gostov iz Trsta in drugod moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Upamo toraj, da ni bil samo moralen, ampak tudi materialen uspeh za čč. šolske sestre ugoden, kar jim iz celega srca privoščimo, kot malo priznanje za njih velikanski trud pri vzgoji ženske mladine in jim želimo i nadalje prav obilo dobrotnikov in prijateljev tudi pri c. k. okr. šol. svetu.
Tudi tukajšnja jubilejna gospodinjska šola imenitno napreduje, ima namreč letos že 18 gojenk, kar kaže, da sta-riši im dalje bolj spoznavajo važnost in korist vzor gospodinjske šole v Tomaju.
Iz Tomaja. Darovi za zavod »Eli-zabetišče« v Tomaju, tekom pretečenega leta in za »Božičnico« so darovali sledeči preč. gg.: Josip Zupan, kanonik v Dolini 40 K; Matija Sila, kanonik v Tomaju 30 K; Ivan Slavec, kanonik na Opčini 30 K; Henrik Šonc, konz. svetnik v Trstu 30 K; Fr. Kosec, kanonik v Trstu 20 K; J. M. Martelanc, župnik na Proseku 20 K; Simon Žužek, župnik na Kranjskem 20 K ; Josip Bekar, duhov, v pokoju v Komnu 20 K; Simon Zupan, župnik na Kranjskem 20 K; Anton Kju-der, župnik v Barkovljah 20 K; Ivan Firinger, kaplan v Tomaju 20 K; Rado Lah, tehn. pristav v Trstu 30 K; Dr. J. Gregorin, držav, poslanec 20 K; Fr. Obljubek, velepos. v Kojskem 20 K; Ivan Šorli, c. kr. namest. svetnik Pazin 10 K; Fr. Poček, odvetnik v Ljubljani 10 K; I. Dovgan, mizar mojster 10 K; Henrik Leban, vodja c. kr. priprav. Prosek 10 K; Fr. Pavlin, veleposestnik v Bovcu 10 K: P. Pazze, v Trstu 10 K; Cent. Rosetti v Trstu 10 K; Ana Černe na sv. Gori 10 K; Katarina Trampuš, kuharica 10 K; Josip Vatovec, velep. Sv. Ivan 10 K: Štefan Jenko, župnik Ilir. Bistrica 6 K; Josip Omers, župnik v Sežani 5 K; Josip Krančič župnik na Repentabru 5 K; Ludvik Šonc, župnik na Korte 5 K; Josip Macarol, župnik v Skednju 5 K; Ivan Franke župnik v Štjaku 5 K; Fr. Havliček, župnik na Koroškem 5 K; Ludovik Kumar, župnik Biljana 5 K: Fr. Kranjc, župnik v Šmarjah 5 K: Iv. Koruza, župnik Klana 5 K; Aleks. Martelanc, župnik Osp 5 K; Iv. Theuerschuh, župnik v Lokvi 5 K;
Vinko Tomagnini, župnik v Gorici 5 K. Gosp. Teodor Hribar, trgovec v Gorici je podaril več obleke za uboge otročiče.
Bog plati vsem imenovanim in neimenovanim blagodušnim dobrotnikom, posebno pa vsem p. n. gg. udeležencem naše Božičnice, kateri so pri tej priliki preplačali vstopnino v korist Elizabc-tišča. Naj ljubi Bog nakloni našemu zavodu še več novih prijateljev in dobrotnikov, za katere moli vsak dan 180 nedolžnih otročičev.
Vodstvo Elizabetišča.
rjeno igralko. Nesrečnica je umrla med transportom v bolnišnico.
Knj!ževnosf.
Ljudska igra. — Izobraževalno
društvo v Slov. Bistrici je izdalo ljudsko igro s petjem v petih dejanjih: M a-
I	a pevk a. Cena 5 iztisov 5 K s pravico predstave. Priporočamo.
Drobtinice.
Umorjeni misijonarji. — Kitajci so umorili v Kulufi katoliške laške misijonarje.
%
Šestnajstletna deklica dobila milijon kron. Iz Budimpešte poročajo: Glavni dobitek konvertovanih ogrskih hipotečnih srečk je dobila lGletna Adela Reis. Dobitek znaša milijon kron. Deklica je dobila srečko od svoje tete kot dar k rojstnemu dnevu.
Velika povodenj na Turškem. V vi-
lajetu Alepo je velika povodenj. V Kasa Tarsusu je voda razrušila 24 hiš. Trideset vasi je pod vodo.
Novo glavno mesto Kitajske. Iz Pekinga javljajo, da namerava dinastija Mandžu preložiti glavno mesto Kitajske države iz Pekinga v Nanking.
Z dinamitom nabasana denarna puščica. Iz Rieda poročajo: V nekem gozdu v bližini Feldkirchna pri Mattig-hofnu stoji neka božjepotna kapela, ki je imela pri vratih puščico za nabiranje milodarov. Vagabund Vaclav Machiček je hotel vlomiti v to puščico, ki pa je bi la nabasana z dinamitom, zaradi v okolici se vedno ponavljajočih vlomov v cerkvene nabiralnike. Pri njegovem delu pa je dinamitni naboj eksplodiral in Machička grozno razmesaril po vsem telesu, tako da je težko ranjen obležal in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Ženo s koso razsekal na kosce.
Pred dvanajstimi leti je iz neke vasi pri Buzetu izginila kmetica Bursich. Takrat so sumili njenega moža, da je morilec, a so ga radi nezadostnih dokazov morali izpustiti. Sedaj pa so moža zopet aretirali in sedaj je priznal, da je ženo po prepiru peljal v gozd in jo ondi s koso j? razsekal na kosce. Tako razsekano tru- || plo je pustil v gozdu. V nekaj dneh so divje zveri kosce požrle.
Iz redarjevih rok v smrt. 9. t. m. so
iz Zagreba pod varnim spremstvom poslali do Velike Gorice nekega Srba iz kraljevine. Med vožnjo na železnici ]e odpremljenec prosil redarja, da sme na hodnik, kar mu je ta dovolil. V Vel. Gorici je našel redar mesto, kamor je dovolil iti svojemu varovancu, prazno. Možak je skočil z vlaka, da bi ušel a našli so ga z razbito glavo ob progi. Pri skoku je priletel z glavo na kamen in se ubil.
Igralko raztrgal lev. V cirkusu v Rouenu je šla gledališka igralka iz same razposajenosti v levjo kletko domp-terja Louisa. Nenadno pa je ena izmed zveri napadla igralko ter jo grozno razmesarila. Strežaji so prihiteli ter ubili enega leva, na kar se jim je šele posrečilo potegniti iz kletke grozno razmesa-
Naj boljši in naj cenejši
š i v aln i
STROJI
vseh vrst pri .tvrdki
Jakob Šuligoj v Gorici
Gosposka ulica št. 25.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in jiroke. Nšročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevije in usnje.
sagaaggtataisiga^afggg
ODLIKOVANA PEKARNA
Gorica, vla Formlca
8s priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je naj bolj 5 e. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem	E. J nifin
^	T
3Gu?o> ^afeocl^UKu I
zauiuKxnj£/ dhj xcbuny-
^bcko/iicuKi/	*
^Atajvz&onnejjav Aicui&tneoteki,
/tino» Jknatiu/ /jvu/uadi/.
> Jfatfaeirunjeoa/
|riiua» ffuttrv Aito
Razpisuje se služba
org a n i s t a
v Pevmi pri Gorici.
Plaea po dogovoru. Nastop takoj.
Tvrdka
A. & F. Andervvald
S= v GORICI —
Tekališče Josipa Verdi št. 32
(t ltiiti sl. Centralne posojilnice) priporoča vlsokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za
kolonjalno blago in delikatese.
Vedno sveže in prve vrste blago po najnlžjlh cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
Čnst. meslv.im strankam poSilja se blago na dom.
Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v eo^iei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točnr in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
■00©0€K>-
Odllkovana mizarska delavnica s stro Jevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
♦
♦
Odlikovana pekarija 4 in sladčlčarna V
• K. Draščik S
♦
♦
♦
♦
t
v Gorici na Kornu
(v lastni hlll)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvo. Cene
♦
♦
♦
♦
♦
)ak<> nizk*
moške in volneno za I ženske obleke, zadnje inode | razpošilja najoeneje
Jugoslou. razpoSiljaliia ’
H. StermechivCelju it. 304
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti „Šolskega Doma“ v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
Z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet,
krojaški mojster v Gorici.
Delavnica cerhvenih posod in cerhoenBBs orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica Štev. S.
Priporoča proč. duhovščini tvojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vasic«vratnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja Is prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
VINO
rnolno. zavreto, pokvarjeno se popravi Prosi se vzorec s seboj prinesti. Naslov pove upravništvo ..Primorskega Lista". Semeniška ulica 16, II. nadstr.
Anton Potatzky
naslodnlk JOSIP TBRPIN.
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovnlišče nlrnber&kega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače ln črevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižico
Hita obuvala ta na letat čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave la detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih
in trgih (er us dež»M.
SLOVENSKA BRIVNICA!
jFnan-a J\fovak-a
v GORICI, .
Gosposka ulica št. 1. nasproti (Monta.) se slavnemu občinstvu na deželi in v mestu pripoioča. Postrežba točna ia čista. Kupuje zmešane ženske lase od 10 K naprej. Izdeluje in prodaja vsa • . •	lasuičarska dela. . • . •
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 par čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
IMMfflplJiatoljn.Mov« 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
l
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši „G(oriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. . -	 r-	=
l
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole.
J___L
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi-
zarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.. 1	-	-	-
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
RNT0N BREŠČAK.
Bogomila.
./.a nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slo-venske odgojiteljice piircdda F.tnetikii Holzinger pl. Wenhch.
(Dal jr.)
Odkod tedaj to zaničevanje lepega j učiteljskega stanu od strani marsikterih domišljavih starišev? — Najprej se jim |zdi po posvetni sodbi bolj častno, če se j njihova hči dobro omoži. Pri tem pač ]mislijo v prvi vrsti na preskrbitev svojega otroka. Recimo, da dobro želi-|o; umno, razsodno, modro gotovo ni ‘vedno. Če bi sc posvetovali z IJogoin ter bi odločevali po edino zdravih načelih svete vere to najvažnejše vpraša-enj o volit vi poklica svojih otrok .izvolili bi mnogokrat drugače.
Govorimo odkritosrčno. Olobokej-fi vzrok tega, žalibog, le preprostega iavnanja je večjidel celo drug: pred-sodba, da ne rečemo nenaklonjenost in ttevolja proti svetemu d e v i š t v u. Ti j o istjani gledajo, ko sodijo nčiteljiški Han. da je tudi po naših mislih devištvo
1	mjlepša stran tega lepega poklica. Vi-j bmo v prevažnem in izredno blagono-|'hetn učiteljskem poklicu najbolj zato ‘ 'ajvišji vzor pobožne, nadarjene dekli-|'v. ker je ta najpriinerniše sredstvo, ži-Jvti med ljudmi nebeško lepo življenje 1’ozeiiiskega angelja.
Kttko se strinja s katoliško ve-I"- da se stariši vzdigujejo v besedi in
dejanju proti svetemu in veličastnemu devištvu, katerega vzvišenost nad zakonskim učita Kristus in veliki apo-stelj Pavel v tako jasnit beseda? O devištvu pravi veliki cerkveni učitelj Ivan Zlatousti, da je tako visoko vzvišeno nad zakonskim stanom, kakor je vzvišeno nebo nad zemljo, kakor so vzvišeni angeli nad ljuotni — da, še bolj. Ne moremo razumeti, da človek, ki se imenuje kristjan, ki menda še celo hoče biti pobožen, si upa zaničljivo govoriti o svetem devištvu, potem ko ie cerkev nasproti tako imenovanim reformatorjem slovesno oznanila v tridentinskem cerkvenem zboru:
»Če kdo pravi, da ima zakonski stan prednost pred devištvom ali samskim stanom, kot zediniti se po zakonu: ta bodi preklet!«
Slepe so take matere, slepe mnogokrat po ošabnosti in prevzetnosti. Nikdar ne morejo trpeti, da bi drugi živeli v višjem, bolj vzvišenem stanu, katerega one niso izvolile, ker jim je manjkalo poguma. Gospod, odpusti tem slepim bedakom! Ne vedo, kaj govorijo njihova prevzetna usta.
Vendar se kaže, da se nektere matere protivijo le i z p o n i ž n o s t i poklicu posvetnih učiteljic. Rade govorijo tako-le: »Ali zakon, ali samostan«! Pač se kaže tako! V resnici pa je drugače! Kor misli s r e e. kedar usta go-
vorijo te besede, to pride na dan, hitro ko otrok na to odgovori:	»Potem	pa
grem v samostan!« Zdaj razklada vihar proti svetemu devištvu ves svoj srd. Da, žalibog, je le preresnično: stavek: »Ali zakon, ali samostan« je večjidel samo zagrinjalo za pozornost proti deviškemu življenju, neka vrsta svetniškega svita, s kterim vrag pokriva svoj črt proti devicam ne glede na to, da je ta stavek sam 11 a s e h i, dasi se lepo in pobožno glasi, popolnoma n a p a-če n.
Tudi uti radi in slovesno iz polnega prepričanja priznavamo:	samostanski
poklic, redovni stan je vzvišen stan; mi ga znanto ceniti po njegovi pravi vrednosti. Gotovo ga cenimo bolj kot taki. ki tako radi imajo na jeziku stavek »Ali zakon ali samostan!« Kteri pameten človek pa bi tudi mogel dvomiti o visoki vrednosti redovniškega stanu. Če pretehta žrtev lastne volje in vsega po-zemskega posestva, če premisli, da so obljube popolne pokorščine in prostovoljnega uboštva najkrepkejši sredstvi povzdigovati se It krščanski popolnosti, da ste kakor dve krili s katerima plava angeli nedolžnosti v jasni višavi nad zemskitn blatom. Pa. srečno živijo device v samostanih. Rod varstvom samostanskega zidovja stoji nežna lilija, dobro preskrbljena od ljubeče roke nebeškega vrtnarja, dražestno lepa na le- [
pi lilijski gredici. Redovnice dopadajo Bogu, če živijo v miru med seboj in varujejo svoja srca zavisti, kar je zelo težko pri tesno skupnem življenju.
Vendar pa ni treba vsem dušam, ki se čutijo od Boga poklicane k svetemu devištvu, pribežati v samostansko varstvo. Marsikteremu pobožnemu dekletu kaže Bog razločno, da ji bode dal moči in poguma, stanovitno truditi se med svetom za popolnost. Res je, da je k temu potreben zelo krepek značaj in velika mera milosti božje. Gotovo pa je, da redovniški stan ni tako vzvišen nad deviškim življenjem med svetom, kakor je devištvo vzvišeno nad zakonskim stanom.
Hvala devištva v ustih Gospoda, njegovih apostolov in vseh očetov in cerkvenih učiteljev velja v s c m devicam. Bile so device, prej ko so bili samostani; in tudi dandanes še so po mestih in vaseh na vsej krščanski zemlji brezštevilne neveste Kristusove, katerih srca so nerazdeljeno vdana nebeškemu ženinu, katere dokazujejo vsemu svetu, da cvete tudi na prostem polju nežna lilija.
Za devico med svetom je brezdvo-ma učni poklic najvišji vzor. Šolska hiša je samostanu sorodnica. Pobožna učiteljica najde samostansko samoto v svojem tihem domu. Zaradi delokroga bi mogla marsiktera redovnica zavidati učiteljico.	(Dalje	prih.)
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. 6. Schmidta odstrani km lu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje in nagluho.
Cena steklenice K 4 z navodilom vred Dobiva se v lekarni G CRISTOFOLETTI v GORICI
Zajamčeno prave
-voščene sveče
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemn občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
St. 95 Nvečnr, Gorica ulica sv. Antona 7.
'X3
Si
»CENTRALNA POSOJILNICA"
f^EGISC^OVflnfl ZADFJUGfl z omEjeno ZflVCZO
s-es v GORICI
&
obrestuje hranilne vloge po 4‘|,,°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'!4U!0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
m
£XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trsklno (Itokfliero Jetrno olje. PoNebno Mrediitvo proti prsnim boleznim In nploinl teletini slabosti. Irvrnn steklenka te*a olja na ravnoroene barve po K 1*40, bele barve K 2.
□ Tmkino leleznato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno pri-
poročljiva otrokom in dečkom, iti so nervo
i nervozni in nežne narave. Trttkiuo jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem s. ozdravijo » kratkem času i gotovoitjo m kostne boleini, tlemi otroki, golie, malokrvnost itd.
========= Cena ene Steklenice je 1 krODO 40 VinarjeV.
Opomba. Olje, katerega narotSam dlrektao la Sorreglje, prelite ae Tedao r mojem kem. laboratorji predao ae napolnijo ateklealce. Zato »morem JamSIti Krojim tl. odjemalcem glede dlstote In atalne ■ponobnoBti ta tdrarljenje.
Cristofoletti jeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju t trsklnlm oljen.
=  Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ———
b»XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
JOSIP CULOT
v Rašfelju štev. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih l£rač, okraskov za božično drevesce In punlc za Igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
IVAN KACIN
Novi Uodmst IS! - Ljubljana
Izdelujejo se vsake vrste harmoniji po ameriškem sistemu. — Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi posamezni deli, klavijature jeziki itd. Harmonije oddajam tudi na obroke.
1’riznalna pisma na razpolago. O Cenik franko in gratis O
Loterijske številke.
Trst
13. jan livarju
. . 66 39 60
10
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo dolavnlco veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster Gorica, ulica sv. Antena 12
**********
fllova trgovina z železnino 'H
Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
K
Pinter & Lenard
Velika izbera
GAMAŠ
in
GALOS
J. PRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
or
4
I
Goriška zveza
k
Lss-
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu tmetpM potrebščin in pri prodaji ^ ‘'v- ■v- Mskih pridelkov.	•'v*
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32.
?Gm1
M
„ Ljubljanske kreditne banke"
 se bavi s vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
J tfloge na knjižice obrestuje po I1/*0/«*. vloge v tekočem računu po dogovoru.
f GORIC
Delniška glavnica K 8,000.000.	CGIltrala	V	Ljubljani.	— Rezervni zaklad K 800.000. —
^	PODRUŽNICE:	Celje,	Celovec,	Gorica.	Sarajevo,	Split, Trst.	 =■
vkupite najceneje in najbolje pri domači tvrdki
BALO ZA NOVICA
IJ 11111II11111111111111111111111
M I IM I 1*1 II lili I III I III II 111 I II
Ml I I 11 I I I I i I I I I I I I I I I I I II I I I I I I
Ivančič & Kurinčič
m miimi 111 n m i M4fHM i m r\ i H i i r n s i*i Ti 11
D2ED^5EHC83D5SUS5ESCSa
11111111 ■ 111111111111 !'UMI l’l I |4K
GORICA — Gosposka ul. šf. 11. (via 6iosue Carducci) — GORICA — nasproti hotela Irth kron.
V a ž n o!
■3sm
Kadi prevelike zaloge cene znižane. — Postrežba domača in poštena.
u/i«u4i»ii in oHrrnunmi nrpHnilr • F. Vimnolftek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L Lukežii