ZB6. Ifevllta. ff L]u&Ijaniv v sredo U. decmbn I9Z0. [III. leto Izhaja varak da* popoldne, Inse-att g Prostor ! m/m X 54 ml m. mm tnale oglase do 27 mJm viilne 1 K, od 30 ml m vlilne dalje kupčijski in nradnl oejaai 1 m/m K 2*—> notice, poslano, preklid, izjave In reklame i m//n K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K T—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede iasentov naj se priloA znamka za odgovor. GpravBlatvo „3lov. ar ar o da" ta „ ulica it, I, pritlična. — Ti it IM. v Jagaela*i|t t celoletno naprej plačan . K ISO*— polletno. • •••«•„ 90*— 3 mesečno. s s* i *• w **5r— I . ....... 15- v MaMfaal celoletno polletno . 3 mesečno la aa aadtfi ICJ4<)w „120— • • * • 4 m 60"— .....w 20 — Pri morebitnem povilanju se Ima dalj U naročnina doplačati. Novi naročniki na* po5ljeio v prvič naročnino vedno asja» po nsksznld. Na samo pismena naročila brez oosUtve denar i a se ne moremo ozirati. „Slar. Varada" Kanflore atioa št. 5, Taletoa stev. 34. I. nadrlrop|a> Popise epre|eaea le podpisane ia zadostno rraakovaaa ajsar Rokopisov na vrata. Posamezna Številka velia 1 krono* Poštnina plačana v gotovini. Dsmisif s klerikalnih Clanoo dež. olade. Današnji »Slovenec* priobčuje na čelu lista tale komunike: »Z ozirom na demisijo ministra za promet dr. Korošca le javil predsednik deželne vlade dr. Brejc mi-mistrskemu predsednika, da daje kot predsednik deželne vlade za Slovenijo svoj mandat na razpolago. Ravno tako so dali na razpolago svoje mandate tudi poverjeniki za Uk in bogočastje dr. Karel Verstov-šek, poverjenik za javna dela ing. Dušan Sernec in. poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan. Do daljne odred-be od strani centralne vlade bodo imenovani Še nadalje vodiU posle.« Ta korak je samo naravna posledica stališča, ki ga je zavzela klerikalna stranka v zadnjem času napram državi in dinastiji. Ker pa doslednost ni bila nikdar vrlina klerikalnih politikov, se. ta demisija v političnih krogih, to je treba priznati, ni pričakovala. Saj je v dobrem spominu taktika klerikalne stranke v času, ko so bili naši klerikalci z ra-dikalci v Beogradu potisnjeni v opozicijo in ko je prevzela vlado demokratska zajednica. Takrat je de-misijoniral dr. Korošec in splošno se je sklepalo, da bo ostavka dr. Korošca imela kot nujno posledico rudi demisijo pokrajinske vlade za Slovenijo, k! je bila takrat v rokah klerikalne stranke. Toda tistikrat Je deželni predsednik dr. Brejc zastopal mnenje« da se kriza v Beogradu ne tiče pokrajinske vlade za Slovenijo in je vztrajal na svojem mestu; prit! Je moral še le energičen poziv iz Beograda, da je dr. Brejc Izvajal konsekvence ter podal demisijo. Z ozirom na to širokogrudno tolmačenje političnega takta In dostojnosti je bila naša javnost tod! to pot prepričana, da bodo klerikalci navzl7c radikalni spremembi svoje politike v Beogradu, ostali na svojih mestih vsaj dotlej, dokler ne bodo dobili z Beograda od merodajne strani odločnega migljaja, da naj gredo. Seveda položaj klerikalne stranke pa se je od lani bistveno spremenil. Pred letom so se klerikalci še lahko samozavestno trkali na prsa, da zastopajo pretežno večino slovenskega ljudstva in da so oni edini poklicani, da imajo v deželi v rokah vladno krmilo. Bila Je to sicer že takrat zgolj fikcija, ki pa^ je vendarle odločevala fn bila merilo za politično moč, ki jo reprezen- ' tirajo posamne stranke v Sloveniji. Tej fikciji so napravile konec volitve dne 28. novembra. Klerikalna stranka je bila potisnjena v manjšino in razpolaga sedaj jedva z eno tretjino mandatov v Sloveniji. Vsaka druga stranka bi bila že iz izida volitev v konstituanto izvajala konsekvence. Naši klerikalci tega niso storili. Krčevito so se oklepali svojih pover-jeniških stolčkov, računajoč pač na to, da bo konstelacija v ustavotvorni skupščini taka, da bo klerikalna stranka zopet igrala v nji tako vlogo, ki ji bo zagotavljala Isto politično moč v Sloveniji, katero je imela pred volitvami. Ti računi pa se k sreči niso izpolnili in klerikalna stranka je prišla v mučen položaj, da mora sedaj izvajati tiste konsekvence, po katerih bi morala poseči že po izidu volitev. Dr. Brejc s svojimi somišljeniki v deželni vladi je torej podal demisijo. Kakšna bo nova vlada? Ali jo bodo sestavile stranke, ki so si pri volitvah v konstituanto izvojevale večino? Kakor so poročali listi, je Samostojna kmetijska stranka že izjavila, da reklamuje zase primemo zastopstvo v vladi. Ali bo vstopila v vlado tudi socialnodemokratska stranka? To vprašanje jo še odprto, vendar pa se lahko sklepa, da bodo I socialisti stopili v vlado. Glede komunistov vemo, da iz načelnih razlogov ne reflektirajo na nobeno zastopstvo v vladi. Novo vlado bodo torej sestavile zopet stranke? Ni tako gotovo. Zdi se namreč, da v me-rodajnlh krogih v Beogradu prevladuje mnenje, da bi bilo v administrativnem in političnem oziru najbolje, ako bi se deželna vlada v Sloveniji nevtralizirala t. j. da bi se imenovala na mesto pokrajinskega predsednika nestrankarska oseba, ki bi se naj vzela iz uradniških vrst. V slučaju, da prodre to naziranje v Beogradu, je računati s tem, da dobimo v Sloveniji v doglednem času nevtralno uradniško vlado. Kot naj-resnejši kandidat za to mesto bi prišel v poštev sedanji načelnik v ministrstvu notranjih del Viljko Bal-tič. Ni pa izključeno, da bo še to pot Izročeno vladno krmilo v roke političnim strankam. V tem primeru bi nova vlada izšla iz sporazuma, ki bi ga sklenile glede porazdelitve port-feljev stranke, kateremu sporazumu bi se pritegnili seveda tudi klerikalci kot relativno najmočnejša politična skupina. Samo v slučaju, ako bi Slovenska Ljudska Stranka odklonila vsako sodelovanje, bi prišlo do sestave take vlade, v kateri bi klerikalci ostali brez zastopstva. Kakršno je sedaj razpoloženje v klerikalnih vrstah, ni računati s tem, da bi klerikalci sodelovali pri sestavi nove vlade. Zato sta mogoči edino dve al- ternativi: da sestavijo novo deželno vlado Samostojna kmetijska stranka, socialnodemokratska stranka in jugoslovanska demokratska stranka, ali pa da se imenuje nevtralna uradniška vlada, v kateri bi politične stranke sploh ne bile zastopane. Rešitev tega vprašanja nam donese razvoj političnih dogodkov že prihodnje dni. L K—č (Ljubljana): Prof! drasinl Dan za dnem čitamo vr x:ila. kako širom, sveta cene padajo, in dolgo je že. odkar se neprestano tolažimo. ?saj bo kmalu ceneje«. Nedavno sem bral, da je padla cena bombažu na newycrški borzi za toliko in toliko točk. štirinaist dni kasneje pa zopet čitam poročilo, da se ie cena popravila na prejšnjo višino. Tudi pri drugih borznih predmetih že dolgo opažamo tako kolebanje cen. Položaj na svetovnem trsu le podoben viharnemu morju, ki se poleže na.ibrž le polagoma. Nenadne velike pocenitve ni pričakovati, ker o nadprodukcui. ki jo edina lahko do-vzreči, še ni možno govoriti. Res ie. da imajo države, ki v vojni niso mnogo trpele in koiih industrija se ie hitro opomogla, že nakopičenega mnogo blaga, vendar je še mnogo dežel, kjer primanjkuje vserra. Vendar si te dežele zaradi visokih tečajnih razlik ne morejo nabaviti potrebnih predmetov ter čakaio boliših časov, ko se bodo razlike več aii mani izenačile. Finančnikom zapadnih držav dela zaradi tesra njih dobra valuta preglavico in izkušaio na vse načine najti primernesu izhoda. Če se pelie naš i m po rt er v inozemstvo, mora z žalostio konstatirati, kadar primer ia stare cene z današaiimi. da ni velike razlike. Notranja kupovna sila našega denaria je mnogo večja kot svetov* na. saj nam denar doma zaleže nri-predmetih. ki iih ne dobivamo iz inozemstva, naimani toliko, kot Francozu frank in Lahu lira. Občutna pa ie raziika pri inozemskem blagu. MiTiogokrat slišimo, da je to ali ono blago, v sosednji državi preračunano v naš novec, toliko in toliko ceneje kot pri nas. Razumljivo. Tnro* vina. ki posreduje dandanes z velikim rizikom in oeromnirrr! stroški, sitnostmi in nepreračuliivimi možnostmi, dovozom in prodaio blaga, ker se vsakdo ne more zara.li para črevljev ali hlač peliati v inozemstvo, zahteva svoj delež: ogromno zahteva pa država z vsemi mogočimi davki. Kako vpliva država na znižanje ceru nam kaže sledeče. Postne pristojbine so se potro-tile in kolekovina se ie močno zvišala. Carina se je zvišala zaradi azijske razlike skoro za polovico in ie prišla ažOska doklada polagoma * iz 320 odstokov na 700 odstotkov. Tako je neenakomerno podražila blaeo. Železniške tarife, ki so se zvišale pred prevratom menda dvakrat vsega vkup za 120 odstotkov, so se zvišale maja 1919 za 100 odstotkov, pol leta kasneje zopet za povprečno 100 odstotkov in letos avzusta ponovno za 100 odstotkov! Tako so se nase tarife povišale z ozirom na mirovne za približno J 700 odstotkov. V Jugoslaviji smo prvi za sovjetsko Rusiio. medtem ko je bil. po statistikah sodeč, povprečno povišek v Evropi okoli 100 odstotkov. Premog se je opetovano podražil in ga plačujemo povprečno 100 odstotkov dražje kot srednja Evropa. Stojnina vagonov stane tisoče in tisoče; plačuje iih konsument zaradi birokratske uprave povsem po nepotrebnem. Monopolske takse so podražile neobhodno potrebne predmete kot sol. vžigalice, petrolej itd. za 50 do 300 odstotkov, zakon o prometnem davku ie podražil vse blago za nadaljnih 5 do 10 odstotkov. Užitnina nam je tudi prinesla nekaj podraženja. Da so pri vsem tem zakoni *za pobijanje draginje« iluzerični. ie jasno. Edino pozitivno delo vlade za omilienje draginje so verižniški uradi. Ti so sicer zaprli, obsodili in izgnali mnogo oderuhov, kar bi vse lahko izvršila policija, draginje na nam niso nič zmam?afi. Dvomim, da se ta ogromen aparat izplača, ker odkrito rečeno, le muho lovi. medtem ko razni privilegirani in protežirani verižniški sloni nemoteno obratujejo dalje. Da država pri Rajbotiši volil ne more naenkrat odpomoči bedi in znižati drasinjo. je lasna Koliko na~ sprotnih mnenj in želia .ie že v državi sami! Slovenija hoče poceni mnka in zabavi ia na verižnike v Banatu; ©ni tam do1!. koi-;h blagostanje ie ravno obilica in visoka cena žita. pa ie nočejo prodajati iz sanic krščanske iiubezni nam kot dru>:im, ker jo pač lahko prodajajo drugam. Konsument vpije: »Odprite meje. dovolite ovac čevljev, domači so predragi!« Čevljarski mojstri, zadruge in tovarne pa rotijo državo, nai Drenove oziroma omen uvoz, 1-er sicer bo * rled cenejše konkurence domača usnlar-ska obrt in industrija uničena in n* stotine pridnih rok brez dela. In tako je še pri mnocih dru^h stvareh. Konsoment kliče na pomoč. češ. da se ca odira. obrt. trgovina in Industrija, ki ie pri nas *de v povriih. pa istotako kliče po zaščiti pred inozemsko konkurenco, ker mora sicer propasti. Na vsak način so potrebna nižje cene, istotako pa ie potrebna lastna obrt in industrija, ker ostanemo sicer gospodarska domena drugih. Komu nai torej država ustreže. koga nai ščiti in poleg tega sama eksistira? Razfeeri g SLS. »Straža« prinaša pdo naslovom: *Konst:titama zanimiv uvodnik, v katerem krepko udriha po vodstvu stranke, ki se ie postavilo na republikansko stališče. O tel zadevi piše. da se je leta 19] S v Ljubljani na nekem shodu zaupnikov postavilo vodstvo stranke na republikansko stališče. čes*r pa stranka ni nikdar odobrila, ker se ne more kar čer noč preleviti v nasprotno smer. kakor io je 50 le smatrala za obvezno. O tem zaupnem sestanku, kjer se je skuhalo republikanstvo klerikalne stranke, pravi »Straža«: V Ljubljani so se sestali nekateri gospodi, ki še niso imeli Izkristalizirane incoslovenske kJeolorife in kar so ti v svoii zmedenosi sklenili, iim vsakdo rad odpust«, sc" niso vedeli, kal pravzaprav hočelo. Nikakor stranka ne predpisuje republikam*va za nekaj obveznega za svoje člane, ker to ne izhala ne iz njene tradicije in ne iz katoliških shodov, pa tudi ne Iz spisov dr. Mahnča. dr. Kreka aH dr. Ušeničnika. pa tudi ne iz načHs demokracije. Fran Govekar: 133 (Dalje.) -Cndeže so videli le Jezusovi prijatelji. Sovražniki pa niso opazili v Jezusovem delovanju nikoli čudeža, ki bi iih bil prepričal, da je Jezus kai več od vseh druerih.« »A čudeži so vendar popisani. Zakaj niso brali?« »Sele mnogro let po Jezusovi smrt! so njegovi rčenci zapisali vse čudeže. Verjeli so jih povsod. Ie doma v Palestini nihče več.« »Ali že Jezusova zunanjost! Kako ie bil krasen, kako čudovit je bil njegov obraz! Vsakdo ie moral vendar videti, da Jezus ni navaden človek, nego sin božji! In judje tega niso videli ?« »Ne. nihče ni videl nič izrednega na Jezusu, dokler ie živel. Šele davno po njegovi smrti so naslikali njegovo podobo. Toda izmišljeno in prav gotovo napačno. In vse Jezusove slike in vsi kipi po kapelah in cerkvah so ostali napačni ter so napačni še dandanes!« »Pa kakšen je bil?« »Tega ne ve nihče, ker nikjer in nikoli nI bil Jezus popisan in naslikan po resničnem življenju. Samo sklepati moramo po njegovem rodu in po času. v katerem je živel, kakšen je bil tudi on. V Palestini so takrat možje nosili turbane, kakršne nosijo še dandanes Turki: lase so si strigli prav na kratko ali pa so si morda glave celo brili. In pri obedih in večerjah niso sedeli na stoleh. kakor sedimo ml dandanes. Kakor Rimljani ali Grki so takrat tudi judje v Palestini na tleh na preprogah napol ležeči ter na levico se oniraie zajemali jedila z golo desnico iz skled. Tudi Jezus in njegov] učenci so tako ležali in jedli pri zadnji večerji. Kakšen je bil? Jud. kakor vsi njegovi rojaki: mnogo je hodil, rrrnogo govoril, malo jedel in še manje pfl: bržčas je bfl visok, koščen, zelo močan, zelo mršav: imel temno zarjavel, od solnca obžgan obraz, orlovsko zakrivljen nos. vdrte bledomodre oči In gosto brado. Na ostriženi glavi ie nosil turban ter bil oblečen v kaftan rimšfcožidovskega kroja. In ker je hodil po prahu ali blatu bos ali v sandalah, tudi njegove noge niso mogle biti vedno tako snažne in snežnobele, kakor jih slikajo.« »Oh, prav nič lep ni bil. če je bil tak!« -♦Zakaj ne? Morda je bil kot jud najlepši človek. Toda zunanjost je brez pomena. Lep je mož značajen, učen in dober! Resnica ostane, da je bil Jezus silno moder, blag, neskončno usmiljen in nad vse pravičen! Kot človek je bil najpopularnejši mož svoje dobe. Niti njegovi najhujši sovražniki trm niso mogli očitati ničesar res ^rd^nega. Samo dobrote je izkazoval rojakom fn Jih učil samo plemenitosti. Le enkrat se je razjezil ter je nafepel kramarje, ki so se predrzni!! posvečen tempelj zlorabiti za tržnico in menjalnico. In prav je storil tndl takrat, in tako ni besede tn ne dejanja* zaradi katerega bi ga smeli grajati. Kmalu bo dvatlsoč let odkar se je narodi!, a Se danes ne dvomi niti nai-hojSi brezverec da Je M Jezus po svojem dubu« značaju, nehanju in dejanju, po svoji pemenito-sti in čistosti ter po svoji junaški smrti resnično sin najvišje resnice in pravice, ki jo imenujemo Bog.« Tako so živeli, tako se mirili, učili, se razburjali in Vrvhili ter bili srečni Repič„ Marijanica. Pelzel in LovronČek. Lovrenček pa je bil presrečen. Kakor z domačim sinom so ravnali z njim vsi, ga oblekli in obuli, da se je spremenil v ličnega meščanskega dečka ter ga učili in navajali k vsemu najboljšernu. Na vse zgodaj je zahajal v župnišČe h gospodu Vodniku, mu osnaži! škornje in obleko ter odšel ž njim v cerkev sv. Jakoba, kjer mu ?e ministrira!. Po maši mu je pometal sobo in brisal prah. nato mu je skuhal mleka, prinesel kruha in skupaj sta zajtrkovala. Nato je gospod pisal za »Novice« in Lovrenček je odnašal njegove rokopise v Egerjevo tiskamo ter mu prinašal korekturne pole. In Vodnik je pisal, popravljaj, Lovrenček pa je sedel in prebiral rokopise in korekture ter se učil slovenSčlne, ki je bila v tisti dobi najlepša. Pa se je zgodilo neko dopoldne, da se je Pišoči Vodnik naenkrat okrenil k Lovrenčku, ki je sedel, čital in čakal: sTe dni mi le nekdo rekel, da kranjskemu jezika besedi manjka, da je ubog in da je dosti nemških besed, ki jih ne moremo povedati po naše. Krivico je delal našemu jeziku! Zakaj bogat, lep Je nas jezik, to nekateri ljudje so revnih na besedah, ker ne govore, kakor sta jih učila govoriti mati in oče!« In pisal je dalje. Pa se je zopet okrenil k dečku in mu dejal: »Pravila da je kranjski jezik ubor, zata. ker govore nekateri Lludje mnogo nemških namesto kranjskih besedi. Ako bi veliala taka. bi imeli Nemci bolj pomanjkljiv jezili kakor m?. Saj Nemci bi brez francoskih, latinskih in laških besedi niti enega samega stavka ne mosdi izpregovoriti niti zapisati! Slovanski narod je trikrat tako velik kakor nemški, zato tudi njegovih besed ne potrebujemo.« In korigiral je »Novice«, popravljal, premišljal ter se hipoma raztogotil: »Proč s teboj, grdoba! — Glej sam se ne morem v pisavi odkrižati grdih napak! ,Ta, ta. to!* Čemu? Nihče ne govori tako: .Ta hlapec je vzel to sekiro, je šel na to dvorišče ter je ta drva razsekal na ta polena!' — Zato stran s takimi nepotrebnimi besedami! — Tn tu: ,jaz. ti, on, mi, ti — ! Čemu neki ? Odveč so fn med čistimi Slovenci jih ne govore. Zaporrmi si. kar ti pripovedujem! Jaz sem se učil sam: tebi je lažje: mene imaš, gospoda profesorja Pelrla. gospoda dr. Repfča... Jaz sem lezel, ti boš že korakal, tvoj sin bo tekel, tvoj vnuk pa leteL A še tvoj vnuk se morda sponmi namexter poreče: .Začel je. Hvala rrmf« Tedaj se je oglasil zvonček na hodniku. Lovrenček je šel odpret. Vstopil je dr. Re-pič. Bil je kakor mrlič bled in razburjen mu je velel: .M^VBrvSKI NAKOf>, dir* f5. decembri 1970. TbSo »Straža« o klerikalnem mmbllkansvu. V ostalih stolocih »Straže« pa črtamo naravnost divje obsojanje Radića in njegove politike. če« da Je protidržavna Itd.. Radića samega pa obklada z raznimL ne rvno laskavimi priimki. PolltiCne uestl. s Ffleste naš, ka sta delali!« Klerikalne prekmurske »Novine«, ki lih urejuje upokojeni župnik Klekl. opi-enjejo svojim zapeljanim bravcem napredno prekmursko stranko na način, kakoršnega so se v srednjem veku posluževali rimski papeži prt izobce-vanju krivovercev iz cerkve. Med drugim pise župnik Klekl: Za to »domačo« stranko so letali okoli najzad« ne j Si faloti celega Prek mu rja. Razu-zdanci. pijanci, brezznačajni pokvarjenci i narodni sovražniki, šterim je '»Bog« samo te prlšo na pusti jezik, kda so ira prekunoli. Nadalje nastopa proti našim primorskim beguncem, ki so zanj tujci List piše: Volili ste ne-domače i nekrščanskoga mišljenja ljudi. Hvala Bozi da vas je malo bilo zapelani i ste ne modi niednoga svo-|ega poslanca si odebrati. Pa edno povemo. Vaš kandidat, g. inženir Schauta, je delao zato, da bi se 1200 plugov zemlje Vam nej razdelilo, nesro da bi se na to naselili Primorci, tujin-ei. mi bi pa tak mogli iti po sveti, ki smo td rojeni. Z svojimi kruglaml ste itak svoje lastne brate odavati. Ubogi Prekmurci, dokler bodo sledili sta-rlzn madžarofilskim klerikalcem! =c čuden pojav. Sarajevska »Domovina«, neodvisen muslimanski Ust, piše o Radiću: Zdi se, da se naš politični svet nahaja v zmešnjavi. Z vseh fetrant posebno Iz Zagreba, se pojavljajo glorifikacije Stjepana Radića. To le prišlo že tako daleč, da Je postal Radić takorekoč središče politike, osebnost, od katere Je vse odvisno. Psihologija našega političnega položaja aahteva. da se preneha s preti rava-jnjem celo v resnejših zadevah, kaj še \t v vpr«Saniu neresneira Radića, ki le zapeljal še bolj neresno maso. Radić ni ona za kar ga Imaio zmešani politiki, on ie nasprotno Človek brez vseh gotovih in stalnih principov, politik, ki obrača svoj plašč po vetnt. kakršnih Je malo v našem poučnem 5vl?entu. Težišče vprašanja drŽave le v druelh Skupinah, ker Če bi bilo težišče države v Radićevi e^sfravncrant-ai poetiki. Dotem bi bilo slabo za nas io našo drŽavo. = VeriRkacilskl odbor. Dne 12. t. m. dopoldne so se voditelji strank pogajali jrlede skupne liste verifikacij* skeea odbora. Mnosro upania je. da bo došlo do sporazuma. Ako skupine skupščine ne sestavijo skuoue Rste, se bodo vršile volitve verifikacijskesra odbora potom tajnetra glasovanja po načelih bivše narodne skupščine, no katerih so se vršile tudi volitve v kortstl-'tuanto. Vsaka organizirana skupina z natman! 10 poslanci more predložiti svolo kandidatno listo. Verifikacijski Odbor mora biti s svojim delom gotov najdalje v sedmih dneh. a Večina v konstltnantl na ob-feorfii. Klubi še niso končnoveliavno aklepail dede priseganla. Zasedaj je gotovo, da bodo prIsegB radikalci, demokrati, poslanci zemljoradničke stranke, Jugoslovenska muslimanska organizacija In socialni demokrati. — Konference međ demokrati in a«onltoradiiiMco stranico. Beograd. 13. fceeombra. Ljuba Davidovle" Je imel d v nee daljSo konferenco 8 predsta^-nikom zemljoradničke stranke Avramovieem. Ugotovilo se je, da stoii zemljoradnička stranka na Istem stališču glede edin-atva naše države, kakor demokrati. Težaki bodo podpirali vlado. Doseglo aa je soglasje in konstatiralo, da je »od demokrati in zemljoradnlc"ko stranko mnogo skupnih, to*k. Ljuba pavidovie" je popoldne referiral na se-P demokratskega kluba o doseženih mspenih, kar je klub vrel z zadovolj-atvom na znanje. Ustanovil se je takoj Šestčlanski odbor, ki bo nadaljeval pogajanja s posameznimi strankami m aa je izvolilo 16 članov v odbor za pro-veavanje ustave. Med dmcimi so v tem odboru: dr. Kosta Knmanudt, dr. Toja Veljković, dr. Voja Markovi6, dr. i i Tomi j ©nović, Srdjan Budisavljevia, Juraj Demetrović in dr. Gregor žerjav. ax Verifikacijski odaoia. Beograd. IS. decembra. Danes dopoldne aa je dosegal med Sati posameznik strank sporazum gleda sestava verifikacij-akih odborov, ki bodo obstojali iz 4, odnosno 10 članov. s Katere stranke eedo polazile prisego? Beograd, 13. decembra. Večina strank je že razpravljala o tem, ali položijo zahtevano prisego ali ne. Do sedaj je znano, da bodo prisegle demokratska, radikalna iu zemljoradnička stranka ter jugoslov. muslimanska organizacija in socijalni demokrati. Za ostale stranke odločitev o tem vprašanju še ni padla. s= Dr. Korošcev* demisija. Beog-grad, 13. decembra. V političnih krogih se sodi, da je podal dr. Korošec demisijo zato, da si obdrži svobodne roke in da na ostale stranke izvede nekak pritisk. Po popoldanski seji konstlcu-ante je imel dr. Korošec daljšo konferenco s Pa&ičem* =s Stališče Radičevcev, klerikalcev in komunistov. Zagreb, IS. decembra, >Rijeć SHS« poroča iz Beograda, da postaja od dne do dne bolj jasno, da podpirajo Radića in njegovo stranko klerikalci. — Glede stališča komunistov obstojajo dve verziji in sicer prva, da bodo komunisti sicer položili predpisano prisego, da pa bodo nato ostali pri svojem principijalnem stališču, po drugi verziji pa, da v si od predpisane prisege sploh ne bodo sodelovali v konstituanti. as Radi će v a poslanca v Beograda. Beograd. IS. decembra. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da sta danes dospela v Beograd dva Radi će va poslanca, da sondirata teren in se pogajata 8 posameznimi strankami. O njihovih namerah in korakih se ne ve doslej ničesar pozitivnega. — Ministra Prinkovie in Kovačevi« podpišeta poslovnik. Beograd. 13. decembra. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, sta danes ministra hrvatske zajednice dr. Drinković in Kovače vic" podpisala poslovnik za konstituanto. = Grška in Jugoslavija. Beograjska »Politika* piše v uvodniku z naslovom »Naša zveza z Grško«: Zvezni odnošaji napram Grški so imeli v glavnem toliko vrednosti, koliko* so bili zajamčeni z osebnimi garancijami. Te osebne garancije je grški narod sedal zavrgel. Ostale so samo stvarno garancije.: skupni interesi. Leta 1915 so obstajali skupni interesi Srbije, Grčije in Bolgarske, pa so vendar prevladali osebni interesi Avstro-Ogrske in Nemčije, ki sta imeli v Radoslavo-vu, Ferdinandu. Gouloukisu in Konstantinu svoie prijatelje. Danas fe naš narod vezan samo na eno pocodbo, e kateri čuti. da je druga stranka ne bo. ali vsaj da je morda ne bo Izvršila. Po volji grškega naroda se je zveza skrčila samo na stvarne garancije. Skrčimo je tudi mi na isto! Za to politiko je v prvi vrsti potrebno, da se zbrišejo naši podoisi s posrodbe z Grčijo in da se vrnemo k njej šele tedaj, ko se bodo na upravo ▼ Grčiji vrnili oni ljudje, s katerimi smo jo napraviti in v katere ima naš narod zaupanie. = Odkritosrčna italijanska izvajanja. Milanski >T1 Seeolo Tlmstrato« je nosvetil svojo decermSersko Številko ra/-pall«=ki posrodbi. Med raznimi izvajanji se čita glede anektiranega prebivalstva tole: >MisTimo. da je danes prva dolžnost Italije ta, da noitslij^ncn tujce, ki etno jih napravili za državljane Kima in someščane Danteja, pa naj bodo že nemškega ali slovenskega izvora. To delo ne ho težavno. Ttalija Je vselej brez na-sillla absorbirala in napravila za dobre Ttalij»ne tujce, ki so dosli vanjo z najrazličnejšimi nameni, bodisi da jo izkoristijo ali osvoji j o. < To je odkritosrčen glas in odkritosrčnost Je lepa čednost! Telefonska In tonoiaioiin puroHIar. KASACUSKO SODEČE ZA JUGOSLAVIJO. Zagreb. 13. dec. »Rilec« poroča Is Beojzrada: Po ustavnem načrtu le ga vso državo predvideno eno kasa-cifsko sodišče ter ie vlada odločila, da bo imelo svoj sedež v Zaerebu. d Beograd. 13. dec. Poverienlk hrvatske vlade za notranle stvari dr. Milan Roje se vrne Jutri Iz Beograda ▼ Zaereb, da prevzame banske aeen-de. ki jih bo vodil, dokler se ne reši banska kriza. — d ROVARENJE PROTI DRŽAVI, —d ZAGREB, 13. dec. Nedavno fe MI tukaj aretiran bivši državni pravdnik Acenrti in njeeova soproga. in še nekatere druge osebe radi prottdržavnega delovanja. Pred kratkem je b!1 aretiran pri prehodu preko Drave človek, o katerem se je izkazalo, da fe rodom Ceh z Imenom Havelka. Aretiran je bil vsled suma špijonaSe in Je bil odprav-ljen v Zagreb, kjer so ga zaslišali. Pr! njem so našli pisma za barona Lepota v Samoboru in za neke osebe V cementni tvornici v Podsusedu. Prignal je, da je prišel iz Madžarske, da prevzame pisma od gospe Accurtiieve ta da jih odnese v Budimpešto; dalie tudi, da se peča s Špijonažo in da sta ga na Hrvatsko poslala madžarska kapetana Pekleve in Horvat. Pri njem so našli madžarski zemljevTd okolice KapoSva^a. Preiskava je pokazala, da ima družba v Budimpešti in v Zagrebu svoja gesla za spoznavanje. Redarji so spremili Havelko do gospe Accurtijeve, da bi dobil od nje pisma, po katera je prišel, gospa pa ga je prosila, naj pride drugi dan, ker ji njen mož sporoča iz Beograda, naj počaka, ker ima zelo važne informacije, da jih pošlje preko Drave. Drugi dan so redarji zopet pripeljali Havelko k Ac-curtijevi, ki mu je v prisotnosli prof. Šuflaja diktirala pisma politične vsebine za madžarsko vlado. Ko je odhajal, je opozarjala gospa Accurtijeva Havelko, naj bo oprezen. Ko so Ha-velki vzeti pismo, so konstatiran, da je to prazen list papirja, pisan s kemično tinto. Pismo so potem razvili kemičnim potem ter je bil v njem ▼ nemškem jeziku očrtan naš politični, gospodarski in vojaški položaj. V ave-zt s tem pismom se je izvršila aretacija vseučiliškrga profesorja Šuflaja ter drugih 12 oseb. Med njimi se nahajajo dijak Milan Galovič, brivec Stronuner, ki je priznal, da je po Ga- lovičevem naroČila vodil dobrovoljca aa Madžarsko za Horthvjeve legije. Preiskava je dognala, da je bila glavna črta za prehod madžarskih agentov Zagreb, Dunaj hi Budimpešta, h Madžarske pa so prihajali preko Medji-murja in pri Osjekn preko Drave, —-d ITAL, ZBORNIC. PREDSEDNIK ODSTOPIL. RIrm, 13. dea Konec zbornične seje se |e nameščencu zborničnega tajništva pri štetju poslancev pripetila pomota. Ako tudi predsednikova oseba pri tem ni bila prizadeta in dasiravno so vsi priznali pomoto, le predsednik zbornice De Nlcola odložil svoje mesto. — d ŠVICARSKI SOCIALISTI PROTI Dl. INTrZRNACIJONALJL ■—d Bera, 11. decembra. Na zborovanju švicarske sociaMstiČne stranke se je razpravljalo v petek o vprašanju pristopa k tretji intemacijonall. Uvodni referat Je imel član aarodnecra sveta Grimm. Izvaja lje, da stoji uprava stranke na stališču diktature proletarijata in nstanovitve sovjetov. Vendar pa ne more k'noJnirf vseh 21 povojev, ki jih je stavila Moskva za sprejem in zatorej o d k < a n i a pristop. V imenu francoskih sodrutrov je poročal Grave. ki je o dk 1 o n 11 pristop. Hubert in Droz sta nastopila kar naj-od ločne j še za moskovske rjoroje* Pogajanja se nadaljujejo. CLEMENCEAU BOLAN. Pariz, 13. dec. Clemenceau se ie v Kalkuti prehladi! in resno zbolel — d POGAJANJA S VP4A1NOM BREZUSPEŠNA. Pariz. 13. dec. V poročilu, ki ea prinaša »Pcho de Pariš* Iz Londona, se ugotavlja, da v zadniem času porajanja s Krasinom niso imela nobenih znatnih uspehov. Kot vzrok temu navada list. da se Llovd Oeonre in Llovd Ct?rzon ne strinjata popolnoma v vprašaniu sovjetske vlade. —d BERLINSKI HOTELI. BerHn. 13. dec. Na v^eraisni! sen" so lastniki velikih hotelov in restavracij sklenili, da bodo od srede naprej oddaiali samo Še sobe m zal-trk. To store zaradi tega, ker se ne morejo držati prepisanih tarif. — d KONSTANTIN NA POVRATKU. —d Bero!in, IS. dec. Kakor javlja >Deut*che Al!g. Ztg.c i« Luzerna. odpotuje kralj Konstantin v torek v Benetk©, kjer se bo preeej po prihodu vkrcal na kri žarko > A vero* in nastopil vožnjo v Atene. PROTI PRISELJEVANJU. —d VVashington, 11. decembra. Republikanska stranka je stavila v reprezentančni zbornici predlog, naj se prenove priseljevanje hijik uradnikov iz Evrope v Ameriko. —d Pariz. 11. decembra. »Ceha de Pariš« javlja is Newyorka: Državni tajnik Huston je izjavil v debati o industrijalnem in finančnem položaju Zedinjenih držav, da proračunski položaj dežela niknVor ne pripušča nade, da bi se tekom let mogli davki znižati. Izjavi! je. da je tudi ra bolj'o razdelitev davčnih bremen. Poročila is Wa-shiugtona potrjujejo vesti, po katerih namerava vlada prepovedati vsakoia-ko priseljevanje v Ameriko za dobo dveh let. Ta naredba mi a dvojen namen: Hoče napraviti konec ogromnemu naseljevanju japonsk. delavcev in Izključiti japonsko delavstvo Iz ameriških obratov. Med tem časom upa vads. da bo prišlo z Japonsko do spo-raztrma v vnrašanju naseljevanja, da bi se tnko bfio mogoče Izomiri razdoru med Japonsko in ZdruSerinni državami. STAVKA PROFESORJEV V TRSTU. — d Trst 12. decembra. Včeraj se je pričela stavka vseh srednješolski* učiteljev, tudi Jugoslovenskih v Id HM In Tolminu. Vlada do določenega roka nf Izpolnila zahtev rlede izboljšanja gmotnega stanja, temveč le le obllubi-!*, đa bo Imenovala posebno komisijo, ki se bo pečala s tem vprašanjem ter je pri"^^v1'ena iznlačati tudi profesoriem po 500 lir. kakor vsem ostalim uslužbencem. Ker le bil toref odgovor nedovoljen, je bila soglasno proglašena stavka srednješolskih učiteljev za vso Julitsko Be^ečiio. Samo komunalni profesorji v Trstu niso vstopni ▼ stavko, toda to 'e začasno: ako treba bodo tudi oni solidarno nastopiH z ostalimi profesorji, dokler ne dosežejo svojih pravic PROTI KOMTTOrSTOJC. —d Bera. IS. der. T vSara|snj3 sklepni seji aoeialnodemokratična stranke se je sprejel naslednji predlog: Kdor prinada komunistični stranki, ali namenoma pospešuje njeno delovanje, naperjene proti aneilanodejmo-kratlčni stranki ali proti strokovnim organizacijam, ee mora iz stranka Izključiti. Proti ustanavljanju manjšinskih skupin nima socianodevnokratitma stranka nič, dokW ta ne prične delovati stranki na škodo. Merodajen ja v tem pogledu predsednik kan tonskega odseka in v sadnji instanci vodstvo stranke. Naposled st ja sprejel iniciativni predlog glede enkratna oddaje preaaoienja. POLJSKA IN RUSIJA, —d Kovno, 10. decembra. Zastopniki najznamenitejših parlamentarnih strank so odpotovali iz Kovna v Varšavo. Delegacija bo s poftsko vla- do uvedla pogajanja srlede poTJsko-lit venskega spora. Deželni zbor v Kovnu baje hoče odkloniti ljudsko glasovanje za vilinsko ozemlje. Govori se, da so politiki v Kovno pripravljeni, razmotri vati o možnosti zveze med Litvansko In Poljsko s pogojem, da bi bila V ona glavno mesto Iitvanske države. —d Riga, 10. decembra. Predsednik Dombski Je v razgovoru z dopisnikom Usta »Rlgasche Rundschau« izjavil, da je preverjen, da bo mir sklenjen. Na vprašanje, ali bi bila mosroča poljsko-nrska vojna spomladi. je Dombski odgovoril, da za take domneve ni nobene podstave: po nierovem mnenju se vojaške operacije ne bodo pričele iznova. Po dolgi ko-nferenci Dombskega in JofTeja so prišla podajanja v definitivno fazo. Komisija konča delo. ki do*oča načela mirovne v Kol>aridu. Na koh«ri*kf*ro rao^tu ?ta • a napadla dva vojiJva in ga vrgla, v £očo. K sroei pa »e je rje! grin in mimoidoči po mu re=i!i f,i v ljenje. Vojaka so aaprli. — Na noti proti Staremu .celu je bil pr I :»*ir dn^vi napaden občinski zdravnik, ki jo Italijan. Koparji 50 ga končno izpustili- — Slletnaga L Ikebana, ki se je peljal na kolosu iz Po-einja v Gotico, jo pritisnil k zidu n-^kt krmijon ter mu prizadejal r^/.ko r.'-Tra-nje poškodbe. Leban jo umri v goriški bolnišnici. — Pod va*io ržičo v vitov-obrini se je pripetil;* grozna nesre-ra. Rodna granata jo strašno ranila ITletne^a Leopoldi Gleščlča, ki je I mala nato umri. Njegov T>lotni brat Filip je ranjen v noco. I4>tni deček Konico ra, tadi v noge. Dva de^ka sta lahko rrnjena. Ponearei ena so pripe-ljali v gori-ko bomiftnlco. Devld so bili i:*fcli ©no ročno granato v ridovju ter pogodbe, hrfčas se pred bn^fčnfmi i *o jo hoteli iztnrati — Tre Sv. Andra- prazniki. Knnčiu podpis se izvrši korw , cem januarja. NEMIRI NA IP^KFM. —d London, 10. decembra. V od- j govoru na izvajanja Asqu!thova glede | dogodkov na Irskem je sporočil Lloyd Ooorge spodnji zbornici, da je vln^a sklenila, da se slnfajnovskim delegatom. Vi n?*o zakrivili prevelikni zločinov, dovoli prosta pot v London, da morejo mznravliat! z vlado o položaju na Irskem. Llovd Oeorge ie prista- ja t Goriri je bil fu'll v sedanjih raSh merah prav žival en. Ves dan ie mr-lo^nlfl i>o m^fltii skoro sama slovenska ^ovorira. Italijani so eea dan vri dobre mali plovriiako. zvo^-^r pa so peli mladi Italijaneki po nH.-ah ln^ko popevko >Maraine»»<. ki )>u8ilja Sk>vence iz Gio-rice v Solkan. — Sponini na Tolmin. (Dopis >Cro-riške StrH5.p<.) VA)n n*-* j« nad T>0 učiteljev in učiteljic, k: smo polagali izpit UHpoeoMjeno«ti. Stali smo T>rfd znnno i, ■ . , , . ; k<»ml"«iK». o kateri ''t bilo dobro kaj po- vit, ds v gotovih pokrajinah na Ir^k'-m f- T, ^v,, . ^, , ;,;. r\ m, i . večati. Jz lolmina nio ofine-h ie piat>© proglasi voino pravo. Drozie in muni- I clja se bo morala v določenem roku j Izročiti oblastem. Po preteku tega ro- j ka bo vsakdo, pri komur bodo naSJi j oroiže, takoj aretiran in postavljen | pred vojno sodišče. Vlada obiavlja, da se proclas! vofno pravo najprej v delu jugozapadno Irske. Iz n^ia hraHenhie. — Nemška odškodnina na živini. Objavljena je konvenclia. ki so jo sklenili zastopniki zaveznikov, po kateri mora izročiti Nemčija zaveznikom v roku Šestih mesecev 30.000 konj. 60.000 bikov, krav in volov, 30.000 molznih krav in 125.000 ovac. I?epar?ciiska komisija ie določila, da dobi Srbita, od tega: 10.600 konj, 17.800 volov in krav in 52.000 ovac Ostanek si razdele francoska, angfeSka, belgijska in italijanska vlada. Pok Šestih mesecev poteče dne 1. mnja 1921. Do tesra dne mora vsaka država prevzeti svoj del. Predaja živine se prične takoj, ko dc-spo na NemSko delegati in eksperti zainteresiranih vlad, ki bodo morali urediti tudi vse potrebno glede transporta In prehrane fn zdravstvenega stania živine. Z ozirom na konvencijo se je Nemčlla obvezala, krmo ln prevoz ž*ivm Od tam pa bodo skrbele za prevoz zaveznice države vsaka za svoi del živine. Konii. ki jih dobimo od N^m?Ue. so ardenske pasme, krave in biki so s*emeutha!skega plemena, ovce merin-ske pasme. Ce se živini ne zasrotovj potrebna hrana in če se ne orfčne s ore-va?anfem pravočasno, preti nevarno**, da živina pogine. Za prevor konj bo treba 2500 žefemfsTcih voz, za krave rn ovce pa nad 4000 železniSkm voz. Zdi se, da fe naiboll ugodna p^>t za transport od Regensburga po Donavi. Za naša delegate, ki bodo hne?! naloaro. da prevzamejo živino na Nemš\eju, bodo imenovani uradniki pri prometnem vojnem in noU^el^kem rrr?Ti?*tTstvTt. — Anglež! za «a$o rfeco. V Reo-jrradn obstoja centrala antrTeSkeca društva za pomoč revnim otmkorn. Central« se ie osnovala ra iniciativo druJtva. VI ima na AnirleSkem Čez tisoč Članov. Člani teva društva so se obvezali, da bo vsak izmed nffh pomatral enemu siromašnemu otroku Iz stare Srfiffe. Slrrnerl bodo otrokom za hrano in jfh posmovilT. ??iodr^^^n!^ domo-nlna. — R Oorffkega. Iz Tofrrrtrtti se ft vrafeil domov neki Presni car z anrovi- spomine. Skoz 14 dni največja burja in mraz, nikjer poStenega prenosi?ča. hrana «laba in dr.^?a, nikjer prijaznih ali domačih obrazov, mMo piijasnoatl in malo narodne rave«:i komisija kaza nam nasprotne obraze, a ves Tolmin se ti zdi prav tuia vas. Skoro nobenega slovenskega napisa, povsod tuja crovo-rioa. taja lica. Vojaštva veliko, delavcev doeti. uraflnikfiv preveč, Slovencev nič. Dan 11. novembra mi o<*t^no za vedno v spominu. Vse polno zastav, na trgu vojaška parad«., navzoeo vbo uradnifttvo in šolska mladina. Vojakasn I pripenja odlikovanja no Ljubljani zna-j na dama Grom - Vrtovec, obetnakj ko-I njisar da blairosJoviri veliko in raaio : r.aatavo. 0 katera gredo v .^nrevodu v I eerkev. kjer ima voiafeki kaplan peto j ma&o in zahvalo, domači pevci pojejo, po mati vdanoc'rri telegrajn kraiju. po-poidne god^a na uliri vs© polno tofeav ln n^k?.] domari nov. zvečer rr^avotlja-va tudi pri nekaterih domačinih, Tmtem p!ee. navr.ooa vea. nerav^dnA intelirjen-ea. ponoči vbo hi5o popisan« 1 izziva-jociml napisi. — Ni čuda. da amo vsi ieleli iz okužene atmosfera 1 — Terminski rdravnik dr. Alfcnz Serfnn, o katerega n*\-rrxi smo svoi^aa da* ho skrbela" za j poročali, j? po netih tednih Boravljenja ie do svoje meje. } zapustil bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici ter odšel k morja- da popolnoma okreva. — Okrajni in krajni ?o!4i1 svc*i na Goriškem so razppšc>nL Generalni civilni komiearijat je izdal odlok za vrposfiavitev vs^h teh svetov. V po- rtoinekeTn !n loce^k^nn okrajn pe odstopa dolokrosf okrajnih šolskih svetov do nove odredbe okrajnim civilnim komisarjem in delokroe kmjnih aolskib svetov županstvom. — ajliHetlka rrfa^Vega prehivnl-stva. Po pororilu statističnega urada je bilo 1. novembra i 1. v Trstu prebivalcev 342.214. — »Mimo sožirlj^nje med obema na* redoma.* Z Volo^ke^a poročajo, da jo prijel k upravit"1;!! NrNarodni domc. Upravitelj je Jel radi tega k civilnemu komisarju, ki pa ga je apreie! precej čmerno in r«»kel, da bi bilo dobro pol^g hrvntske^a nanra\iti rudi italijanski napis. Ponoči pa so fržisti udrli v Narodni dom snoli hrvntski napis, potem pa kričali in psovrli Hrvate prod Narodnim domom. Italijanski politiki tako radi pišejo o potrebi mirnega soživljenja m^A Italijani in mod Jugosloveni. njihove oblasti pa dr>pu-ficaio i^tov^aono, da fa.5i«ti uganjajo svojo surovosti na jucroslovenski lastnini zeeijskim denarjem. Noč ga jte dohitela * Kaj to naj bo mimo soii v ljenje? Oiieiine oesfi. V Ljubljani, 14. decembra 1920. — DemisHa poverloolka dr. Pl-tamlca. Uradno razglaSajo: Ker ie smatral vodja poverienlštva za notranje zadeve dr. Leonld Pitamic po Izvršenih volitvah poverjeno mu nalogo za končano. Ie takoi po ugotovitvi rezultata volitev zaprosil ministrski svet. naj fira razreši njeirove dolžnosti kot vodja poverienlštva za notranje zadeve deželne vlade za Slovenija Cim bo njegova ostavka sprejeta, se namerava popolnorna posvetiti svojemu vseučiliškernu poklicu m delu pri razmejitveni korrri-siH na naši severni meji. — Prvi DOčetkI Ihidske univerze. 2a v letih 1900—1904 se ie bila pri naa razvila živahna propaganda za poljudna znanstvena predavanja, namenjena širokim Gudskim plastem. V Mestnem domu so bila nekatera predavanja. Pesnik Anton Aškerc ie Meio ljudske univerze živahno nro-pajrira! publicističnim Dotom. Ideia pa se n! mogla ukoreninttl. Sedai so se zopet pričela taka predavanja na naši univerzi, zlasti »Ffloarcko podporno društvoc Je v zadniih tednih priredilo zanimiv ciklus predavani, predvsem predavania vseučiliškeea proieaoria dr. Franceta Vebra o temi . »Duša m telo«. Včeraj, v nedeljo, dopoldne je bilo že tretje predavanje Vebrovo. Predavatelj nam je orisal antični, srednjeveški in moderni dualizem ter končal % Oswaldovo teorijo ener&rctičnesra monizma. Zanimiva so bila njesrova Izvaiania jrlede srednjeveškega dualizma, katerega je razvil Tomaž Akvinc, kakor tudi obširna izvajanja o modernem principu sklenjenosti fizikalno-* kavzalne vrsto. — Novo predsedstvo Z.IŽ v Mariboru. Na izrednem občnem zboru podružnice ZJ2 je bil za predsednika izvoljen svoječasni prvi predsednik vpokojeni revident južne žel. sr. Iv. Kejžar: postajenačelnik z. Mohorko (dosedanji predsednik) za I. in Se-linšek za II. podpredsednika. Tatnik Pu.^orin in blasrainik Mere ostaneta še na svoiih mestih do redneea občnega zbora. — Gledalska urrava bi starš>nt z otroki jako ustregla, ako bi v zimskih mesecih ob nedeiiah in praznikih, kakor prejšnja leta. v razvedrilo otrokom zopet vnel^ala eledoliške predstave za otrok? v popoldanskih urah. Upamo, da se tej skromni prošnji ustreza — Prizadeti stariL * ih ?tfcj. stev. .»LUVfcNSKI NAKUU', one 10. decembra Itfiu. 3. stran. — Komunisti v Maribora bi radi prftesrniii onranizaciio natr-kariev. čemer se pa uplrain znved;1! rU»venski član; organizacije, — Nore stavbe in Stavilo izpraznjenih stanovanj v avcostoveni roku lera 1921. Č-e računamo, da bodo obsegale letos dograjene hiše v mestu in predkraiih (6 + 5) vsaka »povprečno 9 odn. 2 stanovanji, bo meseca maja reete avgusta nrih. leta na razpolago 54 + 10 stanovanj (do 2 sobi, s kuhinjo In pritiklinami). K tem bi se dalo prišteti še nekaj v raznih starih poslopji! daptiranfh prostorov v podstrešjih ali Dritlfčiili. uporabnih recimo skup z:i 5 do 10 malih stanovanj z 1 sobo in kuhinjo, kar vse bi dalo število 74 stanovanj. — Varstvo tičev. Mudo bo predla tfčjemu rodu to zimo in prode mu že sedaj. Vse ie zasneženo, nikjer nič zrna. ue drobtin ali odpadkov. Žival Išče vsa premrzla in sestradana okolu hiš. po vežab in hal-konih hrane, in dobri ljudje H nasip-lfejo. kar imajo. K ni na druStvo? če fe denarja dovolj za luksus. n'e~ se. zabave, za pffančevanie, pojedine ?n razkošna taka uživania. bi se pač lahko žrtvovalo par sto kron za stradaioče ptice pevke in za postavljenje tistih lesenih t'čnle. kjer se ie prešnia leta potresalo žfvaJicam v zimskib mesecih razne suho- zrnate hrane. — Uradn? dm trffOvsk© "u obrtniške zbornico se vrši v Mariboru 15. decembra t 1. Uradne ure od 8. do 13. nre v prostorih trcovskeea fijemija liirčfČeva nlfca). — V Krškem ie umrl g. Jernej Ravnikar, nadnčiteli v pokolu in biv-šf defelni poslanec, po dol*rj večletni bolezni v 67. letu svofe starosti. Rajnki fe služboval z uspehom na več krajih, ra primer v Krškem, Mokronogu. Litih", v Trnovem v Ilirski Bistrici in naposled na Viču pri Ljubljani. Bil je odličen šolnik trt vzeoii-teTk ki je LmH povsod lepe nsoehe. 7a svoj učiteljski stan |e bil lako vnet. Odlikoval se ie ?. odločno besedo, kf io ie zastavljal za koristi lole, učitelistva in naroda. Oovoril je na učiteljskih in politifenib zborih. Sodeloval je s sv^fim bistrim peresom tudi pri r?rnih slovenskih, osobito šolskih listih. N. v ra p.» — Po?.*rri urad v Nori vn^i ori Uskoku. Z dnem 16. deceirbra 1020 se ukine poslovanje postne nahiralniee ter razSiri nri nohtnem nradu Nova vas pri Knkeku dostavljanje po**nih poSilJk no se'skem pismonoši na »ledene kraje: Ne,nSka vns, Kramnlje, Sv. Duh. La-hovo, Skufče. Skrabee, Zekraj ir» 8tr-mee. Dostavljanje se bo vršilo vsak torek, četrtek in po ho t o. — Dražbeni oklie. Na prošnjo Milo** Reorovca, trsrovca z lesom na Jesenicah, se bo vršila v poneVIeliek dne 20. đerembra t. 1. ob 12. v Ratečah na Gorenjskem v zml^lu člena 343. trg. zakonika javna dražba tramov v izmeri 144.992 m*. Dražbeni pogoji so tuurad-tvo med uradnimi urami na vpogled. — Okrajno glavarstvo v Radovljici, dne 10. decembra 1920. — »Slovenska diiaSk.i zadruga v Pragi« ima namen podpirati gmofno svoje Čl«ne visokosolce v Prnci ter jim omogočiti študij na tamošnjih visokih šolah. To je edina slovenska podporna organizacija v Pragi. Od njene podporne zmožnosti je odvisna eksistenca slovanskega visokošolca, Vlada jo po svojih najboljših močeh podpira, vendar splošna draginja, visoki kura Seske krone in splošna revščina slovarskega dijaka irčroava denarna sredstva zadruge. Za to je sklenila, potom svojih članov, ki gredo za božične praznike domov, nabirati v domovini prostovoljne prispevke. Prosimo vso slovensko javnost, da posveti največjo pozornost tej. za nasojra visokošolca tr.ko važni zadrugi in po svoji najboljši možnosti krepko prispeva. — Učiteljem. Na dvorazrednlci v Beli cerkvi pri Novem mestu le . prosto mesto. Stanovanje in dobra cenena hrana. — Volkovi Iz Bosne fr fTerce-zovine so se pojavili pretekli ted^rt že v RTOzdovih na kočevsko-hrvaSki meji. Žival išče hrane no samotnih vaseh. Lovci so jim že za petami. V Auerspersrovih pra^ozdih okolu Ko-čev:a. v Veliki Oori in bližnjih eo-zdih pa se ie pojavil medved (rjavi), ki $ra tudi 2e zasled^feio. — Zimsko vesolle. Starka zi-naa je odela j?oro in ravan, hrib in Dlan v snežn^beli rla^č ter zazibala zemljo v tiho zimsko poezijo. Ljubljana ie ne uživa v priletnem razno-loženiu, kairJ črna, grosta zmes po ulicah vzbuia v vsakem zelo neprijetne občutke. Po ljubljanskem ooliu na le bilo v nedeljo živahno lovsko življenje. Lovci so odšli na »za'-ke«. ki so moraTi s svoio krvico rudečltl snežnr>belj in čisti plašč narave. Tudi neka četveročlanska družba 7>!iTTbranskih Jortov«, zvestih s1u-Zabn»kov sveteea Huberta, ie napravila lovski poh^d po poliu. Plnk. oor?k Neki posnod je zapazil zaič-kovn Rgnrn tam nekie za niivami. .. Vznlcen vzMuVne: »Onrt llegt a Hos. zajčka. Čudo eolemo! Bil ie zaicu I iaaju izvrstna disponiran, na tudi v igri resničen Cavaradossi. — Q. Z o r-man (Anrelotti) ie svojp kratko vlogo častno absolviral in ie bil prav zadovoljiv, ravno tako r. M o h o r i č (Spoletta). — G. Trbuhovič (cerkovnik) lfubi vsako vlogo preveč karikirati. Vse kar ie nrav. — Zbor jc bil v prvem dejanja nekoliko preslab. Tam treba na odru velike mase. V II. deja- poduben štor ... — Cigauova sreča. Herman Post-nor je priden in marljiv cigan - zidar. Spi v hlevu v Spodnji Šiški, kamor pa Je zahajal prenočevat tudi neki nepridiprav, ki mu je iznmknil vestjo in druge potrebščine v vrednosti 3000 K. Cigan jo imel srečo. Potom nekega prekupovalca starin oblek je dognal, da iuia obleko neki Bošnjak r Kolodvorski ulifi, ki je T>ri.^el v Ljubljano na-kupovat stare obleke. Coprrnije. X Ljubljansko deželno bolnico Jo bila pripeljana sedemletna Krna Hebajl, hčerka organiata iz Kamnik«. Na oi^nnistovom domu eo so I "tnifi ierrali rozn* >copernije«. Tako je Rrnica vzela v nsta pod jezik eno j nju pa je bil preglasen. Nev-rietno je, * da bi le z zatvoritviio okna Scaripa udušil v hipu ta forte. Pa to so ma'en-ko*;ti. V občem je naš zbor nrrjv dober. Dekoraciie del.'jo g. Skružnemu čast: vsi trije akti bi v tem pogledu smeli slutiti marsikateremu veCieni'i gledališču kot vzor. Na kratko; »Tosca« je boljša, kakor smo pričakovali. BL s sla nsianctocrćis slPipI'Išss. d Pieo^rrj!, IS. deo. Dragemu predhodnemu sestanku ustavodajne srebrno krono in ie zao-la eoprati, mi- •-i.v da krona izdne. Kron« pa je po- I ?l0T".lkl, ••..'.""••"C. T^Js^tnuku poltmi*, velcd des«r Jp tako obolela, i L7™1'!' "»"k"«-'35k' 20 Steno* Zato je tretja, da vse akupine, aRo rro-£oče. sporazumno sestavijo Hf«to. Vsa.-ki skupini smo stavili na prosto, da clasuj# za listo, ki jo *ama riolocM. Dr. Pepi ?!okl Pepl se pr»-.tnvi v da so jo morali pripeljati v deželno bolnico na kirurgični oddelek. Tatvina zlatnine. Hektor Tra-vaglia je bil obsojen na eno leto te?.ko , %, . . ječe, ker je svoji gospodinji ukradel ' Marirnvln (komuniM): Pred prehodom rasne zlatnino, srebrnino in cekina v i na d"avnl red f'r0"im ™ hrflfH]o- Fr<%i]- vrodno?ti 5181 K. — Pes Branko. V vojaaken skladi-8Čn ua Kodeljevem je bil ukraden 11 m dolg in 85 cm širok poni!ni inrmen. Po- j ročnik intendanre Franjo Pominko je tatvino zjutraj narnanil policiji. Iskali ! so tatu zaman. Ob 3. popoldne pa je j v Kodeljerom narisu irvohal pes j »Branko« poročnika l^odondrja Pejiia j jermen, zakopan v listje. j — Težavno zasledovanje vlomileev. Kriminalni organ Kosrrina in stražnik Keji sta te iavršila teiavne zas'e-dovanje viomileev, ki pa so jima sku-§ali izbrisati sledi. Ponoći sta dva> mlada vlomilca po opernem gledališču vdr-ia v C'arroanovo Šiški. V delavn 50 pa^ov «ramaS je začel lajati, nakar je vajenec podel klicati in streljati. Vlomilca sta parna- j im~kontmmi odaek, ki bo kontroliral fe motila m rn^be TJdsrei po klopeh, adu, \r?nrm potu, r>o Kosezah do Pod- RiRROvi: Z^-aj n9 dast« beeede! Doljro-ntika. odtoki dalie naokrog do St Vida, J h.^no nabijanje in kričanje.) Dr. Mar-kjer to sledi izsrinile pri neki MSI. j kovi6 pMm p^đ predsednikovo mizo — Smrfna ko*-!!. Umri ie jt. To- i in obrnjen proti skupčolni govori: Co-P"'PCU. brtnČneTP1? uradniku v T fub- 1 epodje poslanri! Proširi, dajte na pla- Ifani. nnsemi! sotnlšltenikn, sm Miloš*. ' aovanje. tli mi skup*<*ina «1« besedo. P^Teh'bV v č-rtok ob 2. popoldne! | komun'stih: Tako j«! Naj počiva v miru! \ pjk *R d«nic1- ?l8^vi: T° n*m0Te j bih. Moramo 6e držati poslovnika. — ; Pri komunistih dolsrotrcvjno kričanje In j razbijanje po klopeh.) Predsednik: i Prosim gospoda, poslušajte tajnik?.! — Tajnik pripravi skrinjie© za plasova ve tiste H in KacIeroviCevc liste 3 poslanci. Irme 1 Slovencev so bili Izvi aVnpfičIne so prisostvornli vpi ministri I ni dr. Žerjav, dr. V o 5 n j a k, dr. Otvoril je ob oh lfTSO začasni pred- j K o r n n. dr. Leme ž in dr. H o h • sednik g. T?&£ t naslednjim povorom: i n j e r. Pi^d^eđnik Ta^ič: Prosim veri-Gostfoda! Po členu 3. začasnega po- | fikacij«ki odsek, da po sestane jutri ob 10. in da prevzame delo« Dr. Mark ovi č: Prosim, predvodnik mi ni hotel tinti bo-*odo. Vsled tccr.i sem prisiljen, da ta tednik: Gospoda' Propitali se bodo čla-{ ni ustnvodajne skupščine, pot*»no pa bo-• mo crlasovali za verifikarijskl odsok. I Poarnaaite čitanje prisotnih! Začasni ! tajnik dr. Perif čita imena prisotnih i poslsneev. Po čitanju jrovori g. Pažić. j Čitanje je končano. Po seznamu sta prijavljeni 402 poelar.i*ki pooblaatili, i po prečltanju pa je prisotnih 203 ter je Ivsled tepa prisotno zadostno sterilo poslancev za nadaljnje delo. Potem-' tskem moramo pričeti volitv« za veri-; fikaeijski odsek. Med dr. M srk o vičem j in predsednikom je došlo do daljše kon-j tro verz s. V zbornici je n^til hm p in i truSč.. Končno se je tajniku dr. Periču ! |>o«rečilo dobiti besedo in objaviti, da o delavnico v Zcrornji ' M prijavljene tri liste in sicer g. Sio-ici sta si nabrala okoli ; |an|h prolića, K. Dra^otina Pečica in g. - đokolenia, Cuječi nes ; Trif© Kaclerovira. Protlsednik: PH- j javljene so vse liste ter je treba izvo- — Primerno božično 3ari!o je Imji-2nca >Kaj se ne spod obi c cena K 10, dobi se v vsaki knjigarni v založbi pri nn^nčnera zavodu >Vedežc. Maribor, Slovenska ulica 6. E*"i5l por»^"tojr ?Trrodn^ira gledališča v Ljubljani. Drama: Torek, 14. decembra zaprto. Sreda 15. decembra Smrtni ples I. Red E. Četrtek, 16. decembra. Smrtni plea II. Red E. Petek, 17. dec , S*n kresne noči v opernem gledališču, ob dram. cenah. Pod A. Pobota. 18. dee.. Jubilej Rnubač, Medved, Kirurgija, Red D. Nedelja, 19. dec, Bobrov kožuh. Izven ahcnm. Ponedeliek, 20. dec Smrtni ples I. Red B. Torek, 21. doc.. Smrtni plea TJ. Red B. Opera: Torek 14. decembra Tosca. Red D. Sreda 15. decembra. Trovatorc Četrtek. 16. dec., To*ca. Red B. Petek, 17. dec. Sen kreen« noči, dramska predstava. Red A. Soboto. 18., Vesele žene windsorske. Red C. Nedelja, 19. dec, Rigoleto. Izven abrn. J^onedeljek, 20. dee., zaprto. Torek. 21. dec, Tosca. Red E. — Slovensko operno gledallSce. »T o s k a*. Maestro Puccini je v »To-sci« isti. knkor v »Manon«. »Boheme« ali »Madami Buttcrily«: eleganten, sentimentalen, ne ljubeč zaokrožiti delo, brez istinite, globoke trajtikc 8 cu-krenimi, i^racijoznimi dijalozi itd. Zdi se mi. da je »Manon« vendarle ideino bogatejša, kot vse njegove ostale opere, da ne izvzamem tudi »Deklice iz Zapada« itd. Simpatična je pri njem svežost glasbene iznajdbe In zanimiva, posebna karakteristika. Vendar pa Pu-ccinija drži v prvi vrsti snov pristne kinodrame, ki sta jo prikrojila v kompaniji rutinirana modna libretista mla-doitalijnnov Ulica in Glacosa. — Tosca g. Rukavini »leži«. Posrečilo se mu je postaviti na oder prav dobro naštudirano delo. Izkazal se Je zlasti mojstra v režiji, pa tudi orkester jt bil pod njegovimi rokami nenavadno občutljiv in je kar najdostojnejše izvrSil *voio nalogo. Naslovno vlogo je pela gna. Z i kova, ki je bila zlasti v drugem dejanju v<;e hvale vredna kot pevka in igralka, dočlm Je ▼ prvem na- nje. V kontrolni odsek se izvolijo Dra-frr>tin Pečić Vojislav Janjić in Stevan Mihaldžič. (komunisti nadaljujejo nemir.) Predsednik: Prosim gosnoda, da kontrolni odsek zavzame svoja mesta. Prične se glasovanje in prosim gg. poslance, da zavzamejo svoja mesta in da glasujejo, ko bodo pozvani. Po glasovanju se prečita zapisnik kontrolnega odseka. Glasovalo je za listo Stoja^ j na P r o t i č a 152, za listo Dragotina j Pečica 153, za listo Trifa K a c 1 e -r o v i e a pa 52 poslpncev. Količnik anasa 17 ostanek je 2 ter je izvoljenih od Protičeve liste 9 članov, od Pečiče- aJ:t pro^pnda nrci^cdruk* na icm mestu favno kvalificiram kot n ^ s i 1 j o nad nedvomno pravico vsakega poslanca« (Ploskanie pri komunistih, v cen tramu in na desnici govorenje in prote, sti.) 1'rodfte.drnk Pafid: Gospod govornik, držite se predmeta! VI no mor<~'^ kv«Hficirati delo predsednika. Dr. Marković: Na^ilio je v tom. da in ustavodajna skupščina prisiljena, da mora voliti verifikacijsl i odsek po po io k«j. ki ni bil predložen ir njene sredine in ki je bil sprejet na popolnoma nezakonit n^'in. (V cntmrr.u in ra desnici govorjenje in protesti.) Stoječ na stili-šču, da je ustavodajna skupščina suverena (ploskanje pri kor^rrnistih) in dn nad njo v današnji državi ni nokene-ga višjega orssp.a državne oblasti (v eontrur.ift klici: r/:v'.o kralj!) velim, da jo ne ^ežejo nikake omejitve, bodisi s katerekoli strani in r kakršnikoli obliki. Dovoljujem *i v imenu komunističnega poslaniškega kluba staviti u^t.-v-vodajni skupščini predlosr, da se rr k-eiona.mi začasni poslovnik, ki ga je izdelala vlada g, Vesniea in ki v največji meri ovira svobodno !o ustavodajne skupščino, takoj suspendira (burno ploskanje ni lo'-ir-i) in da ce iz sredine skuvščine takoj irvo;i od*"!:, v katerem bodo zastopane vse skupine od najmanjše do najvecjn v razmerju po rlihovi mo^i TNa skrajni levici klici: Tako je! in pleskanje.), da ta od=ek izdela načrt noveca poslovnika in ga pred^ži skupščini, da c:a razmotri in sprejme. (Na levici klici: Tako jo! In plo^ka.nje.1 Prosim g. predsednika, da o tem predlogu otvori razpravo in da da to na glasovanje. (Na skrajni levici ploskanje, na desnici in centmrnu smeh.) Predsednik Pasić: Prosim one rospode poslance, ki so zahtevali besedo, da podajo izjavo, d?. ?t>r3jo to. kakor se spodobi v tej skupščini. Kadar se govori o suverenosti naroda, te daj posamezen poslanec ne more sam o sebi in svoji stranki proglasiti, da sta suverena. (T-iurno ploskanje.) Kar se tiče toča poslovnika, že sam pravi, da je začasen. On daje vsakemn narodnemu poslancu pravico, da more takoj, ko se konstituira skupščina predlagati, đa se poslovnik JT-prrmertl. dokler pn se ne irpremeni. nima nihče pravice, da staviia skupščini predloge- v tem zmi.ilu. (Nadaljevanje sledi.) iini£il \ O NOVI VLADI V BEOGRADU. — Beograd. 13. decembra. Podajanja med demokrati in radikale! so dozorela že v toliko, da ie čisto gotovo, da sestavita novo vlado demokratski in radikalni kb'b. katerima se pridružijo še socijalni demokrati in muslimanski klub. Zemlie-radniška stranka vztraja na svojem stališču, da bo novo vlado podpirala. ! ni se pa do sedsi še izrekla za to. da j bi vstopila v vlado samo. Nova vla-j da bo sestavljena do nedelje. Ta dan I bo imel re«rent Aleksander v nstavo-\ tvorni skupščini svoj orestolni eo-vor. Najbrž že v ponedeljek prevzame posle nova vlada, kateri bo skoraj gotovo načeloval sedanji ntarost-! ni predsednik ustavotvorne skupščine Nikola Paši ć. Imena ministrskih kandidatov še niso znana, to pa ie ; gotovo, da ostane v novem kabinetu minister za soc. politiko dr. Kuko-vec. ki pa prevzame morda kakšen ; dnisr portfelj. PASIĆ SE POGAJA S STRANKAMI Zasrreb, 13. dec. Listi poročalo iz Beograda, da ie radikalni klub oc-i oblastil Parića, da vodi pocalania z '■ načelniki strank, da bi se sestavila , vlada, ki nai b! vodila posle v kon stituantl. Pašič ie dalie časa kenferi-ral z Davidovičem in dr. Korošcem. V političnih klubih so se začele razprave o Ustavi — d ZA PROLETARSKO DIKTATURO . Bern, 13. dec. Zborovanje socia- koliko Joigočaana.M J&Jr \ Ilstlčne atranke ie soreieJo nredfoff Nobs-Oraba. ki zabteva, da se usta-novi politična tnoč delavskega razreda v obliki proletarske diktature, ki na se mora ozirati na razmere v posameznih deželah. GEN. ZELIGOV^Kl OGROŽA MIR Z RUSIJO, Moskva, 13. dec. Joffe. predsednik rusko/ra mirovnega odposlanstva v Rtei. !e opozoril nollsko vlado na dcistvo. da ie 2ell2rowski še vedno poljski general in da bi se brez v a r). ki se ne boji bojra ne hudiča, v prvem deianju vseeno preveč di^toni-ra: seveda mu le treba prekričati velikanski direndai »tedeuma«. in za to je orean Tevaria k^kor nalašč. V dru-pem deianju p ale pel In ta mie bil vseskozi izvrsten. Tudi e. Kovaču (Cavaradossi) ne hi ničesar očital, če W tnko ohčutno ne žvečil svoiesa sicer lako pro7nebrih odnoša-iev med Madžarsko In nieniml sosedi ter ostresra protivnika sedanjega Hor-thvievcva rež'ma in vseh ^ovinlstv^nih teženj Madžarov, ie bil pozdravljen s soelasnfm odobravanjem. Potem ie b'la snreieta resobt^iia na kraljevo vfndo v Referadu, v kateri se nrosi. nai vlada dovoli, da se vr?e obč'nske volitve v oknniranem delti Hara^ie in da ta del dobi pod protektoratom Jugoslavije popolno avtonomiia — Slika iz življenja avstrijskepn dezerteri^. Jakob Vojska ima burno preteklost Xa fronti jo bil i leta in po-btsJ dezerter leta 191-v Kot žagana zver se jo klatil od kraja v kraj. iz va* I si do vasi. iz aozda v rord; mnogokrat je v poletnem času spal pod smrekaaal in bukvami. 1, • Lezerter je izvršil c ko!i 11 tatvin ia vlomov, zbxsti nA J fcki. na Crnuc h In v Brricevem. Škodo eeni]o na M 10 K. Samo kmetici Ma*» ri.ii Sitir v Savijah je odnesel 3200 K. Vojaake oblasti >a ca te okoli 6krat Imele v rokabi ■ redno jin jo p^becrnii i7 zaporov l'o polomu pa jo Jakob Vojska začel novo ftivljenje. VzpI ed je • tiieo. Odzval pa f-o \e t ikoj kliru za Koroško tor se akoraj eno leto rastno bojeval v vratak kapetana MartinMča rro:i Memeem. Zaradi a^renjih tatvin jc prišel 0. t. m. pred poroto. Zairovar* i al se io. dn jo bil ?.o zarn
  • o tntov. Na letošnji postno nedeljo ponori je napravil V družbi treh tovarišev pravcati ropar- pohod na samotni mlin Frančiške liužarjeve v Seiih pri Pancih. Oplenill in oropali so ves mlin tor spravili kot »črni razbojniki« drimno, obstoječo ii d voli žen in ene^a BOletnegl r tarča, v velik strnti. Pri tpomladnem porotnem 7Paeflnnju so bili r»'^^i^ni nie^ovi trije tovariši; Ivan Bohutnik na pot let, Jo-ye Bohntnik na 12 let in Jofef Ko-cc na 15 let jeca. Ker |e iil Roman Rezek te-drj vojak v ientpetervkj rojaaniel, je izročen iprva roj) Ikeran sodif^u, Na podlagi sedanjega vojaakokazenekaji pa zakona na je i^il Izročen ReŽek ei-vilnemn kazenskemu sodiščn, kr»r je is-vril ron v dražbi civilistov. Porotniki so scplnFno potnlili vsa na rop se pla* vprašanja. Zanimiv Intermezae je bil v celiri ko je Pež^k čakal na !»• rek porotnikov. Tt>r»o je buli I z oemi »skozi mreže t*r godrnjal: >Co bi bili avstrijski zakoni v reljđvi. potem...« Paznik ga vpraša:>Kaj bi biio?S"j 2>q veljajo!« Rezek4 >Ali jo to demokratična država?« Tudi donesek k pojmo-vfinju demokrati zrna. Rrž'!c je bil obsojen na 13 let težke ječe. Star je 25 let. £o£rstarane uestl. —z »Dolenjce železnice«. Dne 10 decembra 1020 se jo vršilo v pro* štorih Kranjske hranilnice v Ljubija* nI XXVII. redno an ortiznrijpko iroba»-nje 4% prioritetnih obligacij deinirke družbe Dolenjskih železnic iz leta 1892. Izžrebane so bila Bledeče serije: Stev. 68, 80, 2"4, 466, 621. 700, 1211. 1S60. Ct« \Tnitve p-otovine lzžr»-banih 6erij se 'rodo razizla^il poznejeu — Shi2bene Novine« 1 roj 274. BORZE. — d Zagreb. 13. derembra. tZHUt Pevize: Berlin 204 -207. Bukarešta 0-240. Italija 530—534. London do r40. Ne\v York kabel 1"0—0. New York Cek 149.^0— lc0.50, Prriz 885—890, Praga 172—174, Dnnai 25^5—25,73, Valute: Dolarji 147.50—148. avstril^ko krone 25^—20. bolgarski le\d 0—160, ogrski rublfi O—90. francoski franki napofeonđrl 480—485, nemške marke 200 k>n?, romunski leji 0—212. Italijanske Ure 515—520^_ 4- Preran«?. Člani Splošne or«r. vof-n'h Invalidov za slovensko ozemlje dobe pr^m.o^ na nakaznice mestnega mar ?i*trata tn sicer 2f>") k s za K 20 dna 14. in 15. t. m. -4- Centrala splošno ergsnizac'ja vo'nlh Invalidov 7^ Slovenijo obvešča vse svoje člane, vpisane pri centrali v Ljubljani, da se bo dobila moka po znižani ceni dne 11. decembra 1920 v Gosposki uliei it 3. Vsak mora Imeti člnnsko knjižnico. Delitev moke aO bo pričela od 11. decembra 1920. PofzussSse. Našlo »e je otroški bel umf In par otrobih crfi^oi^v. Dobi se v Koli-zejski ulici št. 10, soba št. 83 od 12. do 14. ure. — 3000 kron najrrftde razpisu J* tvrtlka Anton K al m a n v fikofji L>ckl in prosi treovro, gostilničarje in trafikante v škoTjeloški okolici. Selški in Poljanski dolini, knkor tudi v Medvo-rbh, £t. Vidu. 5j5ki in Ljubljani, naj naznanijo tvnlki na«1ov človeka, katerikoli je ponujal in prodajaj v teku dveh mesecev kako množino vžigalic znnmke >J. W. T.< s k^torikolim zvi» jaenha Izgovorom, kako jih jo po naključju do!;il in so mu ostale. aH pa, da jih no more rabiti tako množino. Vžigalice so bile namreč meni ukradene iz skladišča pred dvema mesecema 1 zaboj in pred par tedni drugI zaboj. treba je. da se pride na sled trm velikim tatvinam, katere se godijo zndnji <*as. K^r co tMu že deloma na sledu, zato m oljodno pro*i vsnkdo, naj mi j*vi dotičnika. Znah iti l>o« najnovejll \z-riliifl K delek z dvojnimi \i|a i za atrri nporabe Za majhnega In velikega konja s kolesi in elegantne san:. Predelam stari t-k za sani. Mat ja Terlen, Slika, Sv. Jerneja cesta. i.310 VrfiBll 50 krasna svilena obleka (ve-JMvua j t. gerni toaleta), nova moderna boa in beli čevlji st 37, eventualno se zamenja za otroikl športni voziček. Naslov pove upravnistvo „Stov. Naroda". 9331 Klavirje uglssiiife In popravlja solidno In tečno Feliks muSSSPt Prida se pisalna miza. zrcalo umiri, fnrašati: Stara pravda šf. 1. pritličje. lepo posestvo l in pol ore hoda od Maribora. 28 oralov dobre, redovite zemlje, gozd, njive, travniki, vinograd In sadonosnfk z več Sto lepimi rodovitnimi drevesi vse sko- Cj; hiša prostorna, zidana, z opeko »ta, hlevi veliki, zidani, 15 komadov govedi, en konj, 10 svinj. 4 vozovi, 3 sani, vse orodje, ve'iko sena vinska posoda, vse kakor stoii se takoj proda aa 600.000 kron. Proda Se eno manjše posestvo. Več pove Franjo Pod I i on ik posestnik, Tez no 97, Maribor. 8302 Proda se železna Rtrolka pultih tobrsatia cesta 7. pritličje um Lekarna v Logatca dobavlja pristno nor\e$ko ribje olje v izvirnih posodah po 100 kg. tudi v manjših mnoflnah, kakor tudi riclncr o olje, kafro, amerik. vazelino in r?rne Specijalitet«. 9318 Mesečno sobo lepo opremljeno, po možnosti s hrano, ilče solidna gospica zi takoj. Ponudbe Kid .Čistost" na npravniltvo .Sloven-ega Naroda". 9328 Zamenjan 1 tlinivairt: m Jf. Petra leno 1 soba, kaMnja In priti line z večjim z 2 sobama, s kuhinjo In prltiklinaml v b i ž n SI kolodvora. Naslov pove npravn-sto lov. Naroda. 9304 Proda se i {etrtek, dne 16. hMni nnldae od 1 ore on 5 ore EBfcaj liiBtia Ih eotania. a8"1 g« Proda se lovski Jopic iz osoia M) eJesantna nimfa za dame. par tevfjs? a dame It. 38 in zlata zanesrnlca z dvema brlljantoma in opalom. Jrca Ko« ielj, Kolodvorska ul. II IX na dvoriSču Prodala a ta fkMM SI 21. t tstrtel 16.1.m. od 11-12 io od 2.-4. stanoTanjsn oprava posebne omara, patentni divan, zresla, namizno perilo, jedilni servisi, blagajna m, njivo, ribnikom, lepa lega vodovod in elektrtč a tazsvetija* a v se proda Vprašati )e pri tvrdk E. Rotsiaa. Kscetje. 7F6_> Hiša V SiŠIci tudi ob glavni cesti nova, pripravna trgovino, *o ugodno prodat. Vel se lave ne Oitncnh 213. 9254 prt da se vina Po izve Naroda v Lhibif. MSa v kater« sr nahaja dobro Ido'a t8* na upravnistvo Slovenska %n Naroda. 9?0h 9BT Kupim ~^Si bitni BKODV. Dolžina 2.50 — 2.60 m, širina 25 — 38 cm, visokost 14 — 16 cm. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Železniški pragi 9303*. 9303 Lekarna v Vf> !v-m mes u v Sibbi, ki ob--toil že 25 let se odda v n^m alf p oda f*d i'godn»ml poa*o|L Ponudb? noi .Lekarna a Srbiti %\7%* na upravo Slov. Narod.-*. 9176 Irstie za strope Wm io imiaia na debelo «n drobno mJ po K 4*W1 ml vpčllh namočil h znaten nepeai Steirer Anton, Lf o bi'a na, Jereztora aisca 13 Trnovo. 425« Saloni M\ oopitaoma ina. se preda. Stritsrleta al 5.1 fen Hailsetet laioii&i !a hnttevin lonija'm in § eeeriisk stroki, ter zmožnega zalotiti primerno kavcijo. Zveza slovenskih trgave-v v Cela- 9247 K ror«troma rova elegantni nt-rabliena oprava v.n sralno in ledtlno s'»ho. Trd les, Pr^e zno d"lo N'ainovajla moda. Eventueino se prn^^ tudt nami "pMn* soba. — ^nni'db^ si Aanacni ekspedicija A MateHt. LjosMan« Kaagreaai trg t» po4 »Oprafa*. 92^8 rezan, tesan vsake VTite kup ije po nai-viSjih cenab ni debelo tvrmca Maka Ltren. L uLijana, Kolodvorska ul. 11,1. za Dicselov motor z daljšo prakso se sprejme takoj. Ponudbe pod .Strojnik 9220* na upravnistvo S;ov. Naroda. ^220 nrr.rliia m ■»1«"« lovske pasme riUliaiU IZ in velik hud CovaJ. Pofzve sc nu Celovški Cesti sis*i ;ill «am zastopniki. JTova, elegantna, t°JZ. ma-a sto v a orrava za spalno sobo brez og!ed !a, dobio ohranjen belo (3kirast» knigovodstva in stenografije, '^če trgovsk« podirtie v Ljnb-li.Tni. VpoStevaio s- le prvovrstne moči. Ponudbe p"d .Pisarna f?81* na upravo Slov. i\ar oa. 9281 Pisalno si oje Hio nudi tvrdka B. A Bregar, Ijabllaoa Re si t Dajem Irgoeina In gostilna aH primerni prostori za to. tuđ! na račun Ponudbe na uprav. Slov. Naioda pod »Gostilna/4308*. Gospodinio, stoj no kuhati in opravljati vsa k go- Ssodinjstvn spadajoča dela Išče vdovec, aslov pove upravnistvo Slovenskega Naroda. 9333 KONJAK. Pri starosti, slabosti pri želodčnih težko-tahin pomanjkanja moči je star vin* tki konjak v mleku pravo oživlja: če Sredstvo pri trganja v udih, revmatzmu Staro iskušano boli ablsfujoča sredstvo aa vtiranja. Dve pollltrne steklenice SSili a Bona* Beril, posestnik, grad lič pri Konjičak, Slovenija. 918J Freda se v LJubljani v bližini deželne vlade 2 nadstropna hJSa v dobrem stan tu Resni reflektanti naj te oglasijo pod naslovom .dediči" na uprav. Slovenskega Naroda. 934h Dospela je velika poliljatev raznh gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapori, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin, orodj'a itd. — Za obilen obisk se priporoča tvrdka J. Peteline. Liikllni. Jf. Petra mii it. 7. Ffajnitle cene ne dronec in debelo "9$,. Brez vsakega dragega obvestila. Proda se tako! prsta • r^s^o vino Ijub-merćan letnik 19'7, 1918 fn dober sadi-vec. tudi -Čoln:, eden mo'ornl, 5 HP, BSterikan ski Ferro-me»tor za H osrb prostora, dalje puš^a M'nlieh#-rca. Več v Plarl janikl ulici št 17. kavaria. 92 o na novo renovirani, izgledala kakor novi, 1. s. ena *t. 2, drnpa št. 8, dvo-krilna, se Ceno prodajo Nas ov se izve pri Anončnem zavodu Drago Beseliak Ljnbijana, Can^atjevo nabr. 5. 9112 Usoja a m siavrtmu občinstvu naznaniti, da otvorlva dne 19. de* cembra 1920, trnovtno z m?!anfm blancm in fleleh'tni priddki kakor: mnko, koruzo, fižolom, ovsom i. t. d. v Spodnji 84M 16. Celovška cesta (Hot 1 Vega) ter *e cenjen:ma obč n?tvu na]»opleje priporočiva Turđka IH. Hrast m Grm Hat. fHauer L'^b,|ana S iSar.. Odvetnik naznania, da se je 15. decembra 1920 preselil in ima ivojo f>dv€ta?š!iO pserno v Mariboru; Aieksandreva CBSta 33, X. n«^5lrop5e- Telefon it 85-__W15 Praktično in najceneje je, če kupiš za božično darilo svoji soprogi oro za sMlenje perila katere nudi v veliki izberi iz line konoplje po zmerni cent lian 1 Umi mm. Wwi &. Wn cesta Hai. 31. Lastni Izdelek! Las,ni izdelek! I Jvcnrca keksov, prepecenca, cblatov in vajdinov Sprejme u f*WA lađpaniiH «\!ovenskejea in nemškega {ezlka zrn. fen za rudokop na Kranjskem. Pred nost imajo on, kateri so delovali v bakrenih rndigtfh z daljšo pTakso. Pe-r.ndbe s zahtevo nlača n^l se r?oŠ!fe|o od .Radaazalk* aa Ansačna eksped čilo Al latelič, LjnDljSaa, Ken^esni tr? 3. 9269 i Žalostnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da je blagi soprog oziroma najboljši, nad vse ljubljeni in od svojih otrok oboževani oče, oziroma stari oče in tast, gospod Leopold Bavdek Tli. sod. ofiellal v pokoja danes v starosti 74 let izdihnil po izredno % trpljenju previden s tolažili sv. vere. Pogreb je bil v nedeljo ob treh popoldne Črnomelj, dne, 10. decembra 1920. Žaln'očl ostali. + sleatai ttcfctai taftl t Ljat^uf. Potrti globoke žalosti naznanjamo v*em sorodrikom, prijateljem in znancem da je naia arčnoljubijena sestra, svakinja oziroma teta, gospa Hermenegllda PaichčI poiestnlem v ponedeljek, dne 13. decembra WCO ob pel 7. zjutraj, prevedena s tolaHil av. vera, mirno premi na la. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 15. decembra 1130 on a. aoao^dae k hiše žalosU, Rimska cesta It 23, na pokopališče k Sv. Krita, kjer s« peleni v feeoin-sko grobaico k večnemu počitku. Sv. male zadušnice ae bodo alofile v vač cerkvah. V Mnkljanl, dne 14 decembra 1930. Žatalo&i nAiti: IvsM, IMv. Stlil. is Bansta poljskih pridelkov »td., ns? s* pismeno obrn" na Sudolta VeN kavrby Vriac, Banat, kateri )e pri ora (jen vsakomur dati natančna brezplačna pojafnila. 9278 samostojen, izurjen v bilanci, zelo zanesljiv, z večletno prakso, se išče. Ponudbe poslati na grofa Herbersteina graščinsko ravnateljstvo v Ptuju. 9284 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih rvomic: nudim Hektnrtehntcnl materijal, betonsko železo, različen železni materinji In motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić BeograD, JKiletina iL 15. Hini Int. Zagreb veletrgovina vina, pecara i tvornica likera mu irtBB! ir^fmrzredBe sa velikim krugom stalnih mušterija, po cijeloj Jugoslaviji. AK in PRUG Rogaika Slatina prfporoCe svoje fine ladelke« Božično sparučilo gg. frgottcem itd. TI^pawo!lio „ftoltnea11 prvovrstne češke sladkorčke, ima v zalogi LfatHfanska komercifalna deniba, Llabl|ana. Blelvralinva cesta 13, kot jugosl. renrezentantinja tovarne .Kolinea* Kolin. Cena izrecno niakal Oddaja se samo v zabojih po 103 kartonov. Brzojavi: aonercljala, L'nbllana, Tolelon 40S. 9309 llIlIl[M)Iilll3.1]lJ[lI13[l®®;iii Namesto boSICnega darila svojim cenj. odjemalcem bode podpirana tvrdka prodajala brez vsakega dobička samo 15., 16., 17., In 18. U m. en gros in en detail moCne, trpežne bolJSo In navadne molke €evi|e9 vse na roko šivane in iz najboljšega usnja in sicer v trgovini na Mestnem trgu in v .Balkanu", skladišče št. 54 (od 9—VrI2 in !/23—5 ure). Kdor hoče imeti res dobro in ceno obutev, naj ne zamudi te prilike. V. Petriilta nasl. Samec. 9324 HEJHII!®®®!! ®®®®®® ® Točno dobavno! Železni odpirači za vrata, z zapornicami in rozetami, dva vagona=30.000 garnitur, zavito v zabojih po 120 garnitur s skladišča Graz. Kose la kakovost, sivo koroško blago s kamenito ostjo in jelenovim jezikom, znamka dvojni križ („Doppelkreuz") 50—55 mm široke, 65—100 cm dolge. Armature za plinovode in vodovode. Fina in debela, črna pločevina. Sraolni in katranovi izdelki, kemikalije, kemiško tehniški proizvodi. Spedalna strešna lepenka, brez katrana in peska. Strešna leoenka iz cuni, veleprima, posuta s finim peskom št. 70, 80; 90, 100, 120 in 150. Strojna olja in strojne masti. — Kolonijalno blago. litetiaH Hande!s3esehc2iaft Jiria44 \mw M\ Lito, Graz, Grieskal 40. — Brzojavi „ADRIA" Graz. 100 vagonov poljskega inlluluiuli v kakovostno blago, točno dobavno. 3. }L pransehke, veletrgovina s stavbenim materijalom PedmokU (Ćaheelovatka) Brzojavi i , Impra« 5 BQ 317964 6518