Št. 6. V Gorici, v soboto dne 20; jannvarija 1906. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. tiri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami t#r s .-Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre- oiuaua ali v Gorici na doni posiljana: vsa loto . . . . . . . 13 K 20 h. ali gld. 6-GO pol leta........6 » 60 » > » 3-80 četrt lota.......3 » 40 » » » 1-70 PosamiCne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema ' upravništvo v"'6osj)08kl*rtiticP1* tov. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« X. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure, Ka naroČila brez doposlane na ročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se račimijo po petit-vrstah če tiskane t-krat S ki., 2-krat 7 kr.,"T-krat Gtr. vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje erke po prostor& — Reklamo in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta ~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. TeftaJ XXXVI, >Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nai-tr Z urednikom je mogofie govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto S K 20 h ali gld. 1*60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Scb.warz.v Šolski ulici, Jellersitzv Nunski ulici in v Korenski ulici Št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telafon it. 83. — »Gor, Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Delniška pivovarna Žalec-Laški trg in klerikalci. Dne 14. t. m. se je vršil v Ljubljani občni zbor delniške družbe pivovarne Žalec-Laški trg. Od 3000 delnic je bilo zastopanih 2807; udeležba je bila tolika, da je bila dvorana v hotelu »Ilirija« popolnoma polna zborovaleev. Upravni svet je poroSal o III. upravnem letu, ki izkazuje v bilanci 263.000 K i z g u b e. Ta izguba izhaja odtod, ker se je podjetju popolnoma neopravičeno predpisalo nad 28 000 K davka. Proti temu predpisu se je seveda upravni svet pritožil. Nadalje se je moralo od poslopij in od strojev odpisati na amortizaciji lani 63.000 K, lo* tos pa 85.000 K. Poleg tega je nastala izkazana izguba vsled visokih pasivnih obresti. Upravni odbor je namreč, da povzdigne produkcijo piva, pivovarno v Laškem trgu popolnoma moderno preuredil, tako da je sedaj najboljše in nojmodernojse uro-jena pivovarna na vsem Slovenske m. Ker vsled teh okoliščin upravni odbor ni imel na razpolago več denarja kot 600.000 K delniškega kapitala, ki pa se je moral plačati Simonu Kukcu za njegovi dve pivovarni, moral je odbor naravno najeti posojilo. V upravnem odboru so se izrekli pomisleki proti temu ter se je naglašalo, da je treba poprej delniški kapital zvišati, predno se kaj investuje. Vendar se je odločila večina, seveda z najboljšim namenom, da se postavita obe podjetji na višjo stopinjo in da bosta vsestransko sposobni za konkurenco, za investicije najeti posojilo. Kako trdno so bili člani upravnega sveta o rentabiliteti podjetja prepričani, dokazuje dejstvo, da so prevzeli osebno jamstvo za 400.1*00 K posojila pri »Celjski posojilnici*. Občni zbor jt; sprejel to poročilo po kratki, stvarni in vseskozi mirni razpravi na znanje, računski sklep se je z 126? gla- sovi (proti 228) odobril in podelil upravnemu svetu absolutorij. Nato se je sklepalo o izpremembah pravil in so vsi predlogi upravnega sveta bili brez debate soglasno sprejeti. Najvažnejši predlog se je tikal povišanja delniškega kapitala za 600.000 K, ne da bi se od prvotnega delniškega kapitala kaj odpisale, s čimer se delniška družba reši dolgov in s tem tudi vsakoletnih pasivnih obresti. Delniški kapital se sicer zaradi formalnosti razpoloži na javni vpis, zagotovljen je pa že sedaj, ker vzamejo za 200.000 Iv delnic denarni zavodi, za 400.000 K pa upravni svetniki, in sicer vsak izmed njih za 45.000 K. Strokovnjak, ki je bil poklican v Laški trg in v Žalec, je izrekel, da je podjetje nenavadno lepo urejeno, vseskozi življenja sposobno, in da tudi ni dvoma, da bo pod dobrim vodstvom ne le lepo uspevalo, nego tudi naglo pro-cvelo. Klerikalci so se spravili z vso per-fidnostjo, s katero razpolagajo lo oni na gospodarskem polju, na to delniško družbo, in na infamen način so jej začeli podtikati reči, katerih delniška družba ni nikdar zakrivila. Govorili so celo o faizificiranih bilancah. O tem so ve-donia in hote lagali, obrekovali in sumničili, kakor pač znajo le posvečeni izprijenci v krogu »Slovenca«. Pa zakaj so to delali? Iz poročila o poslovanju omenjene deln^ke družbe je razvidno, da je isto skozi in skozi pravilno. Delniška di ^žba je sama brez nrinkov pokazala svoje stanje, kakor p ;č to stori vsak soliden in pameten gospodar, ne pa tako klerikalni sleparji ! »Slovenec« se zaganja v to družbo, hote" tako odvrniti javnost od resničnih sleparij, katere uganjajo ničvredni »Slovenčevct« z »Gospodarskim društvom* v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V prvi številki letošnje »Soče« smo pisali o tem društvu, da je že več let baukerotno, ali s sleparskimi sredstvi se lo prikriva in društvo vegetira le na umeten način in protipostavno in v nevarnosti so ogromn§i#sote ljudskega premoženja. — Samo pri posojilnici v Trnovem ima »Gospodarsko društvo« okroglo 150.000 K dolga in za ta. ogromni dolg nima posojilnica prav nobene varnosti in prav nobenega pokritja. Ali to ni edini dolg, ki ga ima »Gospodarsko« društvo v Trnovem. Zadolžilo se je to društvo tudi pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljani za velikansko vsoto, katere »Gospodarsko društvo« seveda ni moglo plačati. Vsled tega dolga sta postali »Gospodarska zveza« v Ljubljani in »Gospodarsko društvo« v Trnovem pasivni, obe ti zadrugi bi bili morali po postavi napovedati bankerot ter iti v konkurz, a brezvestni klerikalni špeku-lantje so se temu ognili na : način, da so uprizorili velikansko sleparstvo. — Ko se je pri »Gospodarskem društvu« v Trnovem delala bilanca, se je izkazalo, da vzlic vsemu precenjevanju v zalogi nahajočega se blaga znaša pri-mankljaj 90.000 kron, da je zadruga torej pasivna za velikansko svoto. »Gospodarska zveza« v Ljubljani je skrivaj dala zavarovati trnovskega dekana Kr-žišnika in trnovskega kaplana Oraniča za 90.000 kron, seveda za slučaj smrti. To polico, ki reprezentuje dejanske vrednosti le toliko, kolikor je nanjo vplačano — to polico so postavili v bilanco med aktiva, za pokritje in sicer za polno svoto 90.000 kron. S tem, takrat par kronic vrednim papirjem, so pokrili primanjkljaj 90.000 K in preprečili konkurz. Dekan Kržišnik in kaplan Oranič sta se pač dala zavarovati, toda zavarovalne, premije nista hotela plačati niti vinarja. — Med tem je »Gospodarska zveza« v Ljubljani prišla v velike skrbi, kaj da bo z njeno terjatvijo pri »Gospodarskem društvu« v Trnovem. Klerikalni voditelji so se zbrali in so sklenili, da naj imajo vso Škodo trnovski kmetje, da se le za »Gospodarsko zvezo« reši, kar se sploh rešiti da. Izvršili so ta sklep na ta način, da je »Gospodarska zveza« v Ljubljani odpisala svojo itak izgubljeno terjatev do »Gospodarskega društva« v Trnovem, zato je pa vzela »Gospodarskemu društvu« v Trnovem zavarovalno polico. Zdaj ima »Gospodarsko društvo« v Trnovem pač še vedno ogromen primanjkljaj, polico pa ima »Gospodarska zveza«. — »Gospodarska zveza« sama ne more plačevati zavarovalnih premij, ker nima denarja in ker je sama v takih razmerah, da se njeni voditelji vedno ustrašijo, če vidijo kakega policaja, in zato so zvalili plačevanje zavarovalnih premij in obresti na »Zadružno zvezo«. »Zadružna zveza« plačuje na zavarovalni premij in na obrestih kakih 10.000 kron na leto. To je popolnoma protizakonito. »Zadružna zveza« je zadruga in sme denar porabljati samo za tiste namene, ki so določeni v zakonu in v njenih pravilih. S tem, da »Zadružna zveza« plačuje zavarovalno premijo in obresti, dela protipostavno, kar je toliko grje, ker je »Zadružna zveza« avtorizirana oblast, ki ima nadzorovati druge zadruge, revidirati njih poslovanje in skrbeti, da je pošteno, pravilno in zakonito!! Klerikalci so uprizorili tako velikanski švindl ter zaslužili — bič, s katerim naj bi jih osleparjeno ljudstvo pošteno oklestilo. Umevno, da gibljejo na vse načine, da bi pokrili svoje goljufije. Ker tega ne morejo, se hočejo maščevati pa nad delniško družbo. In tu delajo zopet grdo delo proti našemu napredku. Prevzetje Kukčeve pivovarne je bilo združeno z lepim gospodarsko jako pomembnim namenom. Tuje, največ nemške pivovarne, delajo s svojim pivom po naših deželah naravnost bri-ljantne dobičke. Ali bi ne bilo prav, da ustavi ta nemški tok nemškega piva — narodno podjetje? Štajerski rodoljubi so to uvideli, zato pa osnovali delniško družbo, h kateri je pristopilo tudi več Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. tDalje.) .A Ker >e ne berači !• /akrK-i urooni. da bi pregnal od fVftjt»yu uo>poda Uva noramiiežu, -Moj lepi dfčko, jaz ? * beračim,* pravi nepoznani mož sis;p s tako ironičnim in grozečim nasmehom, da se ta odstrani, ito^.rtti želim samo dve be^di :¦ tvojim gospodom, ki t;.c ,» počastil pred dvf«:a tednoma z nekim naročilom." Andrea /l»'re \.m* >voj.> moči. da hi skril groomu svojo „lVe:uv pras:, .pv»wjte, kaj hočete." „,5a<'. ielbi... ;:iz želim.,.- pravi mož z rdečim robcem v" i? to tiho. .da Hi i irihranita trud, vrniti se ptS v Pariš. Zelo sem truden i:1, ker u;?em obedoval tako dobro kakor ti, se že konvij dr/i.t. pokonci." Mladi mož .-e :?tre=p nad to at-običajno familiarnostjo. -Toda pove;,:?.- pravi, .kaj pravzaprav hočete od mene.14 _Torej prav ! Vrtati se hočem v tvojem lepem vozu v i'¦¦-::> in tebe hočem imeti za spremljevalca." Andrea prebodi, toda ne odgovori niče.^ar. J» moj Hoj.', da." pravi mož z rdečim robcem, vtakne *'*«"1j»- roke s žep it: 5 uglede mladega moža z izzivajočimi očmi, -t« a>i je pri*;«) tako na misel: ali fiijeS, moj mali lienedetto?" I'iJ tem imenu m mladi mož brezdvomno premisli, kajti ; ri.S.iza >e >vt«jenui .uroo.iui in 112:1 reč^ : .Ta mož mi ima povedati res nekaj važnega, zato pojdi •to cestnih vrat in si vzemi tamkaj cabriolet, da ne prideš i^l^zno domov." Sluga ves presenečen odide. „Stopiva vsaj v senco," pravi Andrea. wO, kar se tiče tega, te popeljem na zelo lep prostor," pravi mož z rdečim robcem. In pri teh besedah prime konja ter ga pelje na prostor, kje je res nemogoče videti, kakšno čast mu izkaže Andrea. „(), pri moji duši," pravi tujec, resnično mi ni prav nič na časti, da se peljem s tvojim lepim vozom in me vidijo sedeti poleg tebe, ampak res sem truden in govoriti imam s teboj." „Torej vstopite !tt pravi mladi mož. Res je bilo škoda, da ni bil več dan. Bil bi pač nenavaden prizor, gledati, kako sedi ta zanemarjeni vrag na vezenih blazinah lepega voza poleg elegantno oblečenega mladeniča z vajeti v roki. Andrea podi svojega konja do zadnje hiše v vasi, ne da bi spregovoril s svojim spremljevalcem le jedno besedico; tudi ta sedi molče na vozu in se smehlja ves radosten, da se pelje tako udobno in elegantno. Zunaj Auteuila pogleda Andrea okoli sebe, kakor da se hoče prepričati, če ga nihče ne more videti ali slišati, prekriža nato roke na prsih in pravi možu z rdečim robcem: „Zakaj me motite v mojem miru V" „A zakaj me ti izzivaš, dečko?" „In s čim naj bi vas bil jaz izzival?" „S čim? Ti me še vprašaš? Ko sva se ločila na Var-skem mostu, si mi rekel, da si namenjen v Piemont in To-skano, in zdaj si naenkrat v Parisui" „In zakaj vam to ni prav?" „I)a mi ni prav? O, baš nasprotno upam, da mi bode to celo koristilo." „Ah, ah," pravi Andrea, „to se pravi, da vi upate na me?" „Tako je, to je bil pravi izraz!" „V tem slučaju vam povem naprej, da ste se zmotili, mojster Caderousse." „Ej, moj Bog! Ne razburjaj se dečko, saj moraš vendar vedeti, da je nesreča stvar, ki dela človeka zavistnega. Mislil sem, da moraš igrati v Toskani ali Piemontu ulogo cicerona ali facehina, in iz dna svojega srca sem te pomiloval, kakor bi pomiloval le svojega lastnega otroka. Saj veš, da sem te vedno imenoval svojega otroka." „Naprej, naprej!" * »Potrpljenje vendar, potrpljenje!" „Biti hočem potrpežljiv; torej nadaljujte." »Naenkrat te zagledam tu v Parisu kot velikega gospoda s svojim slugo in s tem lepim vozom. Ali si našel kak zlat rudnik ali kaj je s teboj ?" „Torej kakor priznavate, mi tega ne privoščite ?" „Ak ne, zadovoljen sem, da ti lahko naredim svoj poklon, moj mali, toda ker nisem oblečen po zadnji modi, sem bil toliko previden, da te ne kompromitiram. „To je lepa previdnost!" pravi Andrea. „Približate se ini vpričo mojega sluge." „Ej, kaj hočeš, dete moje! Približam se ti pač, kadar se ti morem. ImaŽ iskrega konja in zelo lahek voz, da se lahko premiku*; jako hitro in je težko priti do tebe. Zato sem torej poiskal in izrabil to priliko." „Vidite, da se ne skrivam." „Ti si zelo srečen^ in vesel bi bil, če bi tudi o sebi lahko rekel iste, toda jaz se skrivam in sem se zelo bal, da me več ne spoznaš. A spoznal si me," pristavi Caderousse s svojim zlobnim smehljajem. ,,Da, ti si zelo plemenit," gospodov i? Kranjske. Družba ni bila osnovana kot podjetje narodno-napredne stranke. Ce je v njej par mož, ki pripadajo tej stranki, s tem podjetje še ni 5in narodno-napredne stranke - saj večino v družbi tvorijo možje, katerih se ne more smatrati za pristaše napredne strank9. Pa tudi 5e bi bili sami naprednjaki, je bilo vse izvršeno pri-vatim, izven strankinega delokroga. »Slovenec« pa ima to nesramnost, da pljuje žveplo na — narodno - napredno stranko. Hoče pač tako napraviti paralelo: Merikalci Trnovo, liberalci pa Žalec. V takem vsporejanju baš tiči novo »Slovenčevo« slepaistvo. Sleparstvo izganja s sleparstvom, ali to se mu ne posreči. Belcebuba se ne izžene s hudičem. »Slovenec« nastopa na nesramen način proti eminentno narodnemu podjetju. Včasih ni bil tako brezobzirno protinaroden — nam se zdi, da se je navzel tega duha od goriških klerikalcev. To je goriški sistem! Tudi če bi bilo tako društvo v akutnem stanju, bi bil narodni greh razglašati to urbi et orlu*, kajti nič nenavadnega ni v kupčijskem svetu, da pride kako veliko podjetje do nevarnega stanja, pa si pomaga morda kar nakrat na trdne noge ter si ustvari zanesljiv temelj. Klerikalci hočejo pa prikrivati svoje naglavne grehe na gospodarskem polju, katere zakrivljajo kot strankarji pri podjetjih, ki so važen del stranke, ki stojijo v njenem programu, s tem, da se zaletavajo v eminentno narodno podjetje izven strank- Ti so pravi kvarljivci, pravi škodljivci našim stremljenjem po velikem napredki. In to je neodpustljiv narodni greh! Zato pa je izdajalec svojega naroda, kdor stoji v taboru brez-domovincev, ali kdor ljubimkuje s to rimsko banko, kakor delajo tuintam razni »indiferentniki«. Volilna reforma. »Oesterr.-nng. Rundschau", list, ki ga pomaga izdrževati ministerstvo, piše kaj značilno o usodi vladne volilne reforme. List pravi, da ni posebno mnogo upanja, da bi se volilna reforma parlamentarno rešila. Za splošno in enako volilno pravico brez pogojev so v parlamentu le socialni demokratje, češki radikale!, klerikalni Jugoslovani, Malorusi in nekaj poljskih radikalnih demokratov, krščanski socialisti so za splošno volilno pravico le pod pogoji, da se podaljša rok za bivanje na enem mestu, da se avede volilna obveznost in da se določijo stroge kazni za vsak volilni terorizem. Vse ostale večje stranke, posebno Poljaki in veleposestniki, so odločni nasprotniki splošne volilne pravice. Vlada meseca februarja predloži načrt o volilni reformi, a ni mnogo upanja, da bi Še sedanji parlament načrt sprejel. V gosposki zbornici in v parlamentu se je proti volilni reformi že sestavila opozicijska koalicija. Vladi ne preostane drugega, kakor državni zbor razpustiti, s tem pa se tudi volilna reforma odgodi, in tega niti obžalovati ni treba, ker je dosedanje razpravljanje dokazalo, da še ni zrela za rešitev. Lahi v Trstu se tručujo z vso silo, da bi dokazali, da tvorijo Slovenci v Trstu le 15% prebivalstva. Tako laže zlasti »Piceolo*. Na ta način jim odrekajo vsako pravico do kakega poslanca. V tem smislu tudi intrigi-rajo na pristojnih mestih. »Ed."pa pojasnjuje razmerje prebivalstva tako-le: Glasom zadnjega ljudskega štetja znaša prebivalstvo Trsta in njega okolice 178,599 duš. Od teh jih spada na mesto 132490, na okolico pa 46.409-duš. Razbistrimo najprej položaj t mestu samem. To ima 132.190 prebivalcev. Od tega števila treba odbiti ptuje podanike, ki ne prihajajo v poštev na volitvah. Ako odračunamo od mestnega prebivalstva (132.190 duš) tuje podanike v okroglem številu 25.000, ostaja mestnega prebivalstva okroglo 107.000 duš. S temi treba računati, ako razpravljamo o volilni reformi. Sedaj je glavno vprašanje za nas: koliko je Slovanov v mestu? Ljudsko štetje pravi sicer, da je Slovanov v Trstu samo 5017. Nu, da to število ni malo ne odgovarja resnici, to nam potrjajo vsi tisti živi mestni ljudje, ki so na zadnji državnozborski volitvi glasovali za peto kurijo. Pri prvi volitvi za peto kurijo sta dobila v mestu: Italijan Hortis 6816 glasov, Slovenec Rybaf pa 2679. Ker se računa, da v peti kuriji prihaja en volilec na pet prebivalcev, nam pravi najjednostavneji račun, da je število Slovencev, oziroma Slovanov v Trstu že na podlagi zadnjih volitev računati petkrat toliko, nego je bilo oddanih glasov za slovenskega kandidata — torej blizu 14.000. Kje so pa vsi drugi Slovani, ki so pod silnim pritiskom in terorizmom ali glasovali za italijanskega kandidata, ali za socialističnega kandidata, ali pa sploh niso glasovali?ti Z mirno vestjo in s polno zavestjo moremo torej reči, da je v Trstu nad 20.000 Slovanov ! Odštevši to število od skupnega števila mestnega prebivalstva (okroglo 107.000 duš), bi ostalo na neslovansko prebivalstvo v mestu štelo okroglo 87.000 glay. Torej vidimo, da že Slovani v mestu samem tvorijo okroglo 20% skupnega prebivalstva. Pojdimo v okolico. Tu je naštelo ljudsko štetje: V spodnji okolici 20.972 Italijanov (62%), Slovencev pa le 11.452 (ali 33 96%); v zgornji okolici pa: 6951 Slovencev (90%) in 577 Italijanov (77t%)- V vsej okolici bi bilo torej 21.549 Italijanov, 18.403 Slovenci. Zopet nam pravijo vspehi zadnje volitve zapeto kurijo, kako se ti podatki ljudskega štetja — tepejo z resnico. Italijanski kandidat Hortis je dobil v okolici 1243, Slovenec Rybaf pa 3759 glasov 1! Torej poslednji trikrat toliko. Po tem številu dobimo že — ako računamo 5 prebivalcev na enega volilca — 18.795 Slovencev. Najbolj pesimistični račun^nam kaže, da je v okolici najmanje 30.000 Slovencev! Aka pri- štejemo k tem še onih gori izračunanih 20.000 mestnih Slovencev, dobimo število 50.000, ali blizu trideset od sto od skupnega prebivalstva, ali nad tretjino avstrijskih državljanov na tržaškem ozemlju. DOPISI. |2 Tolmina. — (Zgodovina tolminske Čitalnice od 1862. naprej.) Iz predavanja dr. H, Turne 24 febr. 1893. v Tolminu o tolminski Čitalnici posnemamo to-le: Dne 6. januvarja 1862. predložila so se prva društvena pravila politični oblasti. Dne 10. febr. 1862. bila so potrjena, dne 16. istega meseca bil je prvi društveni občni zbor in dne 20. istega meseca bila je odprta Čitalnica t. j. bralna soba in se je sporedila prva »beseda". Pravila predložila in sestavila so se najprej v nemškem in potem slovenskem jeziku. Tudi vabile k osnovalnemu zbor oziroma k pristopu je izključno nemško. Dan poziva ni razviden, vsekako moral je biti pred koncem leta 1861., ker so se pravila že s prvimi dnevi leta 1862. predložila vladi za potrjenje. Od časa, kar sta delovala po slovenskih pokrajinah sv. Ciril in Metod in zažgala prvo luč narodne omike, do časa, v kojem so se protestenski propoveduiki posluževali slovenskega jezika, da so tem lažje razširjali novo vero med naše ljudstvo, in potem dolga tri stoletja, do časa ko je od francoskega zapada privel vihar svsbode, enakosti in narodnosti, ležale so naše pokrajine v ttnini duševno ne-zavedenosti prebivalstva. Po graščinah in gradovih gospodovali so ptuji gospodje, katerim samim je bila pristopna omika. Ko se je med nemškimi plemiči oglašal troubadour in razglašal od mesta do mestu domorodne glasove, ko se je okoli njih zbirala grajska gospoda, blažeča si srce in čuvstvo ter bistreča si um, da je jela odkladati težko oklopje; ko sta si priobčevala narod narodu proizvode nove sveže omike, vzrasle na podlagi krščanstva in stare poezije Rimljanov iu Grkov, tedaj se je v naših krajih grajski robotnik znojil v težkem delu na lastni grudi za druge in bilo ni nikogar ki bi mu razodeval novo omiko, nikogar, ki bi mu prorokoval, da gre tudi njemu pravica do življenja in boljše prihodnosti. Ko je na jugu, severu in zapadu meščanstvo gibalo od dne do dne prosteje in si kopičilo neznanega bogastva, sprejemši omiko, katero so zanetili plemiči in razvivajali jo svojim potom, ko je slavila Italija svojega Danteja in Nemec svojega Goetheja - - tedaj sodili so našemu dedu še vedno le ulogo oratarja, ki izza pluga ne bi smel. - In vendar! —Tudi temu bornemu ovratarju zasvetila je zora boljše bodočnosti. Po tisočletnem mučnem robovanji ohranil se je v naših planinah rod, poln telesnih moči, jeklene vstrajnosti, čilega, bistrega duha. V potu svojega obraza nabral si je varčni poljedelec skromnega imetja in ž njim vrodilo se mu je v prsih hrepenenje po čem višjem. Z žuljavo roko prihranjene dvajsetice dal je od sebe ter izšolal svojega sinu v piujih učilni- cah. Kot svečenik vrnil se je le-ta mej svoje ljudstvo, ohranivši si ljubezen in moč mater-nega jezika, ter oznanjal mu novo dobo, novo življenje. Prvi, ki so našemil rodu, vzbujali narodno zavest, bili so oni, duhovniki, sinovi pri-prostega kmečkega rodu. Oni jeli so propove-dovati svojemu ljudstvu, da živi in da ima tudi isto pravico živeti, kakor njega sosed. In oni, sami izišli iz kmečkega rodu, čutili so tem bolj moč omike in prinašali na žrtvenik do-movifto obilo daroy. Po njih žrtvah umočilo se je in vzraslo tudi prvo posvetno razumni-žtvo. Tedaj naš rod ni bil več goli kmečki rod. Imel je svoje voditelje, deležne iste omike, kakor dotlej gospodujoči narodi, in ti ustanavljali so učilnice domaČemu kmetstvu iv poptujčenemu meščanstvu, ustanovili so nam družbo sv. Mohorja, Matice slovensko in Čitalnice. -- In to bilo je šele pred SOimi leti. Od tedaj začeli smo mi Slovenci šele gibati. Ttuje in poptujčeno meščanstvo jelo se je preobračati, kmetovalec zavedati. Čitalnice pa so bile prve učilnice naše narodne dužbe, prva zbirališča našega meščanstva in tržanstva. ~ Kadi tega je tako pomenljiva doba življenja naših čitalnic. Ž njo sle 'imo probujo naše narodne družbe, probujo našega političnega življenja. One so nam zrcalo naše meščanske omike. — Tolminska čitalnica bila je druga na Primorskem, mej prvimi na Slovenskem. Starejše so le Ljubljanska, Mariborska, Celjske in Tržaška. Ta zadnja imela je svoj prvi obžni zbor meseca novembra 1861., komaj tri tri meseca pred Tolminsko. Ta istina svedoči nam, da so živeli v Tolminu že več ko pred SOimi leti zavedeni rodoljubi in med njimi najdemo ime dr. Lavriča. Gotovo gre njemu prva zasluga, da s^ je v Soški dolini ustanovilo prvo narodno društvo v poknježeni grofiji Goriški. Zasluga pa gre tudi onim Tolmincem, ki so njegovo misel že tačas umeli in pri-druživši se mu oživotvorili narodno vzgajališče — čitalnico. Kakor sledi iz vpisnika občnega zbora od dne 11. decembra 1869., se je odgovorilo na vprašanje dr. Costa v imenu slov. matice v Ljubljani, da je imeti kot prave ustanovitelje tolminske čiialnice: Josip Devetak, posestnik in poštar, Dragotin Pencin, posestnik in kapelan, Dr. Dragotin Lavrič, odvetnik, Ivan Dr. pl. Premerstein, posestnik in c. kr. notar, Jakop Furlani, učitelj, in Simon Tavčajr, uradnik pri okr. glavarstvu. (Pride Še.) \ iz Tolmina. — Proti koncu lanskega leta smo se poslovili od gospoda O. Vosvka, c. kr. gozdn »ga komisarja I. raz. Ta gospod je služboval v tuk. okraju skoraj 11 let, in po dolgem hrepenenju se mujespolnila želja, da je premeščen v svojo rojstno deželo na Češko, in sicer v zlato Prago. Gospod Vosvka je bil tu vseskozi priljubljen, takorekoč že popolnoma udomačen. Večkrat si ga dobil pri omizju našega kmeta, katerega je spodbujal k zboljšanju gozd. razmer in mu tudi sploh o vsaki priliki poudarjal važnost gozdoreje, katera je tu, kakor že znano, eden glavnih fak- (Daije u prilogi.) »Torej povejte, kaj hočete," pravi Andrea. „0, ti me več ne tikaš, mene, svojega starega tovariša. To ni prijazno, Bonedetto, ti postajaš prevzeten." Ta grožnja ublaži jezO mladega moža; začuti namreč Ca-derousseovo oblast nad seboj. Svojega konja požene v tek. »Ni lepo od tebe, Caderousse, da nastopaš tako proti svojemu staremu tovarišu, kakor si pravkar rekel: ti si Marseillec, jaz sem..." »TI veš, kaj si?" »Ne, ampak odgojen sem na Korziki; ti si star in trmast, jaz sem mlad in svojeglaven. Med ljudmi, kakoršna sva midva, grožnja ni na mestu; vse se lahko poravna mirnim potom. Ali sem jaz krivt da mi je usoda naklonjena, dočim preganja tebe nesreča ?" »Ali ti je usoda res naklonjena ? Ali vse te lepe stvari niso izposojene, ampak so tvoja lastnina? ,Ej, tem boljše!" pravi Caderousse z očmi, žarečimi poželjivosti. »O, to pač vidiš in tudi veš, ker si me obiskal," vsklikne Andrea, zopet pogumnejši. »Če bi imel tak rudeč robec na glavi, zamazano obleko in strgane čevlje kakor ti, mislim, da bi me pač ne bil spoznal." »Ti me preziraš, mladenič. Ej, to zdaj, ko sem te našel, ni lepo. Kaj me ovira, da bi ne bil kmalu oblečen prav tako kakor ti? Saj poznam tvoje dobro srcel Če imaš dve obleki, dobim pač jedno jaz; saj sem delil s teboj svojo juho, ko si bil lačen." „To je res," pravi Andrea. »Kako ti je teknila! Ali imaš še vedno tako dober tek?" „0, da," pravi Andrea smeje". »Toda kako prideš do tega; da »i obedoval pri tem princu, ki ga baš zapuščaš?" »To ni nikak princ, ampak grof." „Grof! In seveda bogat, kaj?"- »Da, toda ne moti se; imeti z njim opraviti, to ni baš prijetno." „0 moj Bog, bodi vendar miren! Kar se tiče tvojega grofa, vendu. nimam nikakih namenov, in rad te prepustim tebi samemu; toda," pristavi Caderousse s svojim hudobnim smehljajem, »da se to zgodi, je treba, da mi nekaj daš; saj razumeš!" »Povej, koliko rabiš V" »Mislim, da bi s sto franki na mesec..." »Kaj?« »Živel." »S sto franki?" »Toda slabo, saj razumeš. A s..." »Torej s V..." »S "stoinpetdesetimi franki bi bil zelo srečen." »Tu jih imaš dvesto," pravi Andrea. In v Caderousseovo roko stisne deset zlatov. »Dobro," pravi Caderousse." »Javi se vsak mesec prvega pri vratarju, in on ti izplača to vsoto." »Moj Bog, kako me ponižuješ!" »Zakaj?" »Ker me spravljaš v zvezo s svojimi slugami. Ne, vidiš, jaz hočem imeti opraviti samo s teboj." . »Torej naj bode! Obrni se vsakega prvega na me, in vsaj dokler bom dobival jaz svojo rento, boš dobival svojo tudi ti." »Ti si vrl dečko, in vidim, da se v tebi nisem motil; o, če poišče človeka sreča kakor tebe, je to blagoslov. Povej mi, kako se je vse to zgodilo, kako je bila ta sreča mogoča V" »Zakaj ti je to treba vedeti?" vpraša Cavalcanti. „Prav! Torej mi še ne zaupaš!" „0, da. Torej našel sem svojoga očeta." »Pravega očeta?" »Vraga, dokler bode plačeval..." „Mu verjameš in ga boš častil? To je čisto v redu. Kako se imenuje tvoj oče?" „ Major Cavalcanti." »In je s teboj zadovoljen." „Dozdaj se mi zdi, da sem mu všeč." »In kdo ti je pripomogel do tvojega očeta?" »Grof Monte Cristo." »Ta, od katerega prihajaš V" „Da." »Povej mi vendar, če bi ne mogel vpeljati pri njem tudi mene kot svojega sorodnika, ko *,e zdi, da ima bureau za take." »Prav, hočem mu povedati za te. Toda s čim se bodeš pečal dotlej ?" »Jaz ?" »Da, ti." »Ti si zelo dobrotljiv, da skrbiš tudi za to," pravi Caderou, se. »Toda," pravi Andrea, »ko se vi tako živo zanimate za me, milini pač, da smem tudi jaz poprašati za vaše razmere." j »Prav imaš... Najinem si sobo v pošteni hiši, vsak dan j si pobrijem brado, lepo se bodem oblačil in čital v kavarnah b snike. Zvečer bom hodil v gledišče, in smatrali me bodo za peka, ki živi ¦;-! svojih rent. To je moj sen." ? „0, to jp izvrstno. Živi na ta način, in dobro se ti bode godilo." »In kaj nameravaš ti ?... Ali postaneš morda francoski paire ?" »Ej> eJ/ Pravi Andrea, »kdo ve?" »Gospod major Cavalcanti morda je... »Toda k nesreči ta čast ni več dedna." »Nič politike, Caderousse!... In zdaj ko imaš, kar si zahteval, in sva prišla na cilj svojega pota, zapusti tudi moj V02." — Priloga „SoCe" it. 6. i dne 20. januvarija 1106. torjev za obstanek našega kmeta. Mnogo zapuščenega in nerodovituega Bveta se je pod njegovem nadzorstvom pogozdilo in zboljšalo, kateri bo donašal enkrat našim mladim obilo koristi. Kako z veseljem in zadovoljno bodo uživali naši mladi sad tega dela in hvaležno se spominjali onega, kateri je pripomogel do tega. Gospod Vosvka bo pa lahko tudi takrat s ponosom zrl j na plod ^svojega truda. Gospod urednik! Vse dfugoj kar je^še^ riapafU-^o-spod Vosvka v prid gozdoreji in tudi sadjereji, je moje pero 'preslabo, da bi napisalo. Bodi mi pa dovoljeno še omeniti, da gospod Vosyka je bil,kot uradnik vedno na svojem mestu in oVni nikdar pozabil, 'da~jte" slovanski sin. Pozdravljamo ga tem potom še enkrat in mu želimo vse dobro. IZ Tolmina. — Tukajšno „ Rokodelsko bralno društvo" ni imelo do sedaj društvene zastave. Radi tega je sklenilo pri svojem občnem zboru meseca decembra 11)04., nabaviti si zastavo. Ker pa društvo ni razpolagalo s takimi sredstvi, da bi moglo priti takoj do zaželjene zastave in ker nadalje ni imelo tudi po društvenih pravilih pravice do te, je bilo treba mnogo dela, predno se je nabavilo isto. — Društvo je priredilo v to svrho v preteklem letu več zabavnih večerov in tudi veselic, potrkalo je z okrožnico pri dobrih srcih in polagoma nabralo svotico 400 kron; v ta namen delalo je s pregovorom ,zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača". Ta znesek pa ni zadostoval, moralo se segniti po trdo prihranjenem "društvenem „ka-pitalčku", katerega si je društvo trdo prihranilo, in pokriti primanjkljaj. Mimogrede naj tudi omenim, da društvo je imelo preteklo leto še druge izdatke, kakor za popravo tamburic itd. Ko je bila skupaj primerna svota, se je obrnilo društvo do zavoda „Žensky vvrobni spolek česky v Pragi", kateri izdeluje zastave, in jelo pogajati o nabavi. Omenjeni zavod je takoj predložil načrt in ob enem tudi ceno. Ker je odbor odobril načrt in stavljene pogoje, se je na to naročilo zastavo, Vsi člani so nestrpno pričakovali zastave. Ko je pa zavod odbor obvestil, da je izgotovljena, je bilo nepopisno veselje, še večje veselje pa je bilo potem, ko so si člani ogledali zastavo, katera je bila nekaj dnij razvita v društvenih prostorih. S tem je bil napravljen prvi in rekel bi glavni korak. Za tem se je lotilo društvo pravil, katera je bilo treba radi pomanjkljivosti popraviti, in poverilo s tem delom odbor. Ta je pravila prenovil, jih predložil članom pri izrednem občnem zboru, kateri so jih enoglasno sprejeli, in m\ to predložil c. k. namestmštvu v Trstu v potrditev, katero jih je potrdilo z odlokom z dne 25. 9. 05. št. 298«. Kakor se posnema iz navedenega, je bilo vse glavno v redu in pričel je odbor že priprave za razvitje zastave. Gledč na to pa, da ni bila še dograjena bohinjska železnica, in da bo ta šele letos končana, se je razvitje zastave odložilo na letos in sicer na 8. septembra, ker s tem bo dana prilika tudi oddaljenim, da se lažje ude'eže te slavnosti. Dotični vspored se svoječasno objavi. Slednjič dovoljujem si še navesti, da zastava je jako okusno In dobro izrelana, in toplo *i>Wp0WčTJnr vsenr#«§tvom, katera nameravajo nabaviti zastavo, spredaj omenjeni zavod „Žensky vyrobni spolek česky v Pragi". Ajdovščina. — (Podružnica »Slov. plan. društva"). Dne 13. t. m. je zborovala naša vrla podružnica slov: plan. društva t Hotelu „Šapla". Zborovanje je otvoril g. preds. Schlegl s^primernim nagovorom na vse navzoče planince in se jim zahvalil, da so se zbrali v tako obilnem številu. Prešlo se je takoj na^ dnevni red. Blagajnik gosp. A, Jamšek je na kratko povedal o delovanju druS* a 1905. Tudi glede premoženja, kakor je razvidno iz računov, smo na dobrem, kar kaže da društvo napreduje. Tudi kar zadene tistega nesrečnega plačevanja, jih večina spolnuje dolžnost, a so vmes tudi takšni, kateri so popolnoma pozabili segniti v mošnjiček in odšteti par kronic za staro leto 1905., in nekateri še celo za prastaro leto 1904. Torej kdor je zamudil, je pa tem potom naprošen, da pop avi takoj ko mogoče. Nadalje je povedal g. tajnik, da so se 1. 1905. vršile razne planinske veselice in izleti, kateri so bili vedno dobro obiskani in prav živahni. G. tajnik tudi prosi iz raznih razlogov, da se ga oprosti tajništva, kar mu je odbor tudi ustregel in na njegovo mesto je bil ednoglasno izvoljen g. Turk, učitelj v Ajdovščini. Na to so prišli na vrsto razni predlogi. G. A. Bianeki predlaga, naj se postavi na Dolu prepotrebna koča, po kateri toliko hrepenijo planinci. Predlog je bil ednoglasno sprejet in se je sklenilo, da poseben odsek preskrbi, na katero mesto bi se postavila koča in kako naj se vse drugo, kar spada h koči, uredi. Sklenilo se je tudi markirati še razne poti, tako n. pr. Nanos-Podkraj. Sestavil se je tudi odsek, kateri ima skrbeti, da bodo v zimski sezoni razna p r e-davanja, in tako bo prvo predavanje že koncem tega meseca, kar se bo še pravočasno naznanilo po Časopisih. Nadalje se je sestavil veselični odsek, in sicer iz sledečih gg. : Baron H. Baum, M. Božič, F. Turk, St. Logar in Iv. Favetti. Ti gospodje imajo nalogo prirediti velik pustni ples in veliko poletno veselico. S tem je bilo zborovanje končano. Planinci so ostali še dolgo v noč skupaj ob pe-vanju raznih pesmic. Tudi raznih napitnic in smeha ni manjkalo. Iz tega se razvidi, kako napreduje mlado društvo, katero je bilo toliko potrebno. Imeli smo dva sovražnika Laha in Nemca, katera sta hotela nasaditi nemške in laške kole po naših gorah. A v pravem času se je prikazalo naše slov. plan. društvo in rešilo naše gore tujcev. Le pojdite okoli po naših gorah in videli bodete, koliko je to društvo že napravilo, in sedaj pa še v kratkem času si postavi svojo kočo, katera bo marsikateremu dobra zavetnica. Zatorej, planinci in planinke, le tako-dalje, da pokažete, kaj zamorete, in tisti, kateri niso še upisani, naj tega ne zamude, ker jim ne bo nikoli žal. Domače in razne nouice. Poroka, — Danes" se je poročil v Kanalu gospod Ignacij Fratnik, trgovec, z gospodično Julijano Gorjupovo. Vse najbolje 1 „6orlŠkO kmetijsko društvo" je sklenilo prirejati poučne shode skoro vsako nedeljo od sedaj naprej v raznih krajih dežele. .Goriško kmetijsko društvo" priredi jutri v nedeljo 21. t. m. j a v e n shod v Št. Petru pri Gorici. Začetek ob 3'/» pop. v prostorih gospodarskega društva. Dnevni red: 1. »Goriško kmetijsko društvo", govori g. A. Jakončič. 2. Poučno predavanje, govori g. A. Štrekelj. Društvo vabi k obilni udeležbi. Občni Zbor „S0k0la" v Gorici se bo vršil dne 1. februvarja t. 1. v hotelu »Pri zlatem jelenu'' ob 8. uri zvečer z naslednjim dnevnim redom : 1. Pozdrav staroste; 2. poročilo tajnikovo in načelnikovo; 3. poročilo blagaj-nikovo; 4. volitev staroste; 5. volitev pod-staroste; 6. volitev 5 odbornikov; 7. volitev načelnika; 8. volitev rač. pregledovalcev; 9, volitev razsodišča; 10. volitev 0 delegatov za občni zbor »Slov. Sok. zveze" in 11. raznoterosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil drugi uro pozneje. Odbor. Običajna Sokolova maškarada se bo vršila pustni torek dne 27. februarja t. 1. Odbor se je izdatno pomnožil in bo skrbel, da nadkrili lansko. Pevsko In bralno društvo »Naš prapor" v Pevml je imelo preteklo nedeljo dne 14. prosinca svoj redni občni zbor. V odbor so bili voljeni: predsednik Anton Gravner, podpredsednik Josip Klanjšček, tajnik France Boškin, blagajnik Štefan Krajnik in knjižničar Henrik Sosol. Odborniki: Angelj Miklus, Josip Šuligoj in Alojzij Mikuluš. Namestniki : Valentin Primožič, Filip Sosol, Anton Komjanc in Josip Čuk. Preglednika: Josip Mikluš in Ivo Pavlin. Kako potrebno je pri nas izobraževalno društvo, ve samo oni, ki le količkaj pozna naše razmere. V narodnem oziru smo res pomilovanja vredni. In ni čuda. Že od nekdaj je bila naša vas vsled svoje krasne lege in bližine mesta in raznih tovaren tujcem zelo >h> ljubljena. Radi tega so se tu naseljevali nel^ posamezniki temveč tudi cele družine iz raznih krajev višje Furlanije. Posebno v zadnjem desetletju se je njih število znatno pomnožilo. In to v veliko škodo domačinov. V občevanju s privandranci navzeli so se domačini njihovega duha ter se popolnoma pokvarili. To je vzrok, da vlada sedaj med r.Tui neki čuden dijalekt, ki ni ne laški še manj pa slovenski. Tuja govorica in j«'j )ia laška pesem se razširja po našej vasi vedno bolj in bolj. V obrambo tega potujčevanja se je ustanovilo tu pred letom pevsko in bralno društvo, ki ima namen buditi med nami naroden čut in ponos in^ pregnati vse, kar je prišlo iz tujega brloga. Želeti bi bilo torej, da vsaki zaveden Pevmčan smatra za svojo dolžnost, ščititi in varovati vir svoje duševne hrane in podpirati in pospeševati namen svojega prapora. Pevmčan. Predavanje o turistikl. — Pri nas turistiko vse premalo poznamo. Vsak tujec, ki biva nekaj časa med nami, pozna bolj naše lepe hribčke in planine s krasnim razgledom nego domačini. Železna cesta po Soški dolini je narejena, v nekaj mesecih začne redni promet. Tu je pač čas, da se zganemo resno na polju turistike v celi deželi. Soška podružnica sloy._plan.„ društva in Ajdovska se sicer ^pridno gibljeta, ali turističnega gibanja potrebujemo tndi v Gorici. In v tako svrho bi služila v veliki meri predavanja. Prav bi bilo, da bi se lotil tega kak turist. Dobro delo bi pričel. Turistiko moramo oživiti tudi v Gorici! V Ajdovščini že začenjajo s predavanji. »Vrsenskl Škof". — Mnogo zanimanja je vzbudila vest v zadnji »Soči", da je hotel postati nadškof v Gorici — don Antonio! Reklo se je, da nima slabih skomin! Ali to okol-nost, da se drzne on s svojimi političnimi grehi, ki so neodpuslljivi, intrigirati proti možu, kakor jo dr. Sedej, ki se ne utika v politiko ter se nikjer ne izpostavlja, mora komentirati vsakdo le v velik neprilog Gregorčiču. Kakorhitro je vedel, da je dr. Sedaj resen kandidat, bi se bil moral don Antonio skriti pod mizo. Ali stara intrigantska duša se je vzbudila v dr, Gregorčiču, in zahrepenel je po Škofovski stoiici. Računal je pač, da ker je v zvezi z vlado, bi se mu utegnilo tudi posrečiti to. Ali dali so mu čutiti, da je le hlapec, ki naj molči pa naprej služi. — Dr. Sedej pa — on! Če bi se ju moglo sploh primerjati, bi se dalo reči, da je dr. Sedej angelj, don Antonio pa — »ta hudi". MISljOB V Vrtojbi. — Danes torej začne mi-sijon v Vrtojbi, začne seveda v znamenju pekla in hudiča. Zadnjič so morali ljudje ob mi-sijonu lenuhariti 10 dnij, ker so misijonarji izganjali iz občine »hudobnega duha" v obliki svetlih Kronic Tako utegne biti tudi sedaj, če se ljudstvo ne spametuje pa pusti menihe na miru. Zadnjič so pridigali tudi prav pikantne reči. „Tutti frutti'' so prav sramežljivo berilo proti onemu, kar so pravili na prižniei. Dekleta so zarudevala, ker do takrat še niso slišala kaj takega. Tako bo tudi sedaj. Kaj pa je, Če se ucepi malo pohujšanja med ljudstvo, je toliko bolj voljno, in toliko več vrže v malho. — Kaj jih je treba v Vrtojbo, da bi tam iz žuljev ubogega trpina dobro jeli in pili pa še denar odnesli. Ta je lepa! Pa tudi nemastno jezr. domačega duhovnika, da kliče misijonarje v občino. Saj ima vendar on skrbeti za blagor duš. Slabo izpričevalo si daje, če ni kos svoji nalogi, da mora klicati menihe na pomoč! Pa tudi v tem pogledu jih ni potreba., So odveč. Oeuiu torej »Zdaj še ne, ljubi prijatelj." „še ne?" „Toda pomisli vendar, dečko, če bi me pri vratih ne prijeli, ko imam na glavi rdeč robec, na telesu razcapano obleko, v žepu nikake legitimacije ter deset zlatov in s tem, kar je bilo v njem že prej, v celem štiristo frankov. Moral bi priznati, da sem dobil denar od tebe, in to bi dalo povod temu ali onemu vprašanju. Izvedeli bi, da sem zapustil Toulon brez slovesa, in spremili bi me od brigade do brigade tja do Sredozemskega morja. Čisto priprosto bi postal zopet štev. 106., in potem z Bogom moj sen o življenju peka, živečega od rent! Ne, sin moj, meni je ljubše, da častno ostanem v glavnem mestu." Andrea nagubanči obrvi; bil je, kakor je rekel sam, precej svojeglaven ta mladi grof Cavalcanti. Trenotek pomišlja, se ozre potem hitro okoli sebe, in ko vidi, da je prilika ugodna, splazi svojo roko neopaženo pod blazino in prime za kopito pištole. Toda Caderousse pazi natanko na ysak njegov gibljej in odpre dolg španski nož, ki ga je nosil pri sebi. Vidi se torej, da sto bila prijatelja drug drugega vredna in sta se razumela. Audrea potegne svojo roko zopet izpod blazine in prične gladiti svoje rdeče brke. „Dohri Caderousse," pravi, „ti boš torej živel srečno?" »Stori v ta namen vse, kar mi bode mogoče," odvrne krčmar iz krčme ,Pont du Gard' ter porine svoj nož nazaj v rokav. »Toda povej i zadnje novosti, I luolia oVIia poštnine in eolnine prosto na dom. — Bogato izbirko uzoreev na zahtevo. —- Tovarna svile Henneberg v Curilin. E 2634/5 Dražbeni oklic. Dne 22. februvarja 1906. dopoldne ob 9. uri bode pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 7. dražba sledečih nepremičnin davčne občine Solkan brez pritiklin: 1. skupina: edino telo vložka 477 (skladišče, hiša in dvorišče in njive ob državni koroški cesti) cenjeno na K 46.500; najmanjša ponudba znaša K 31.000. 2. skupina: edino telo vložka 861 (travnik 265 imenovan >Podprevalom«) cenjeno na K 6750; najmanjša ponudba znaša K 4500. C. kr, okrajna sodnija v Gorici odd. III. ' dne 23. decembra 1906. Dr. Mattioni. Divne novosti za pustne veselice e, cvetlice, bordure, modne tale, svile, šepe, rokavice in nogavice, moderce, ovratnice, perilo za gospode, toaletna mila in dišave v največji izberi Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je kaznjiv. Je.dino pristen je THIERRY-jev balzam z znamko zelena nuna. Najstareje in neprektsljivo sredstvo proti motenju prebave, želodčnim krčem, koliki, katarju, prsnim boleznim, inilueuci itd. itd. Cena: 12 malih ali (» dvoj-mitili steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patentov, zamaškom K 5 poštnine prosto. THIEIiltl-jevo Centifolijno mazilo znano kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranimi, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: a lončka K 3'bO poštnine prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačilu zneska. Lekarnar A. THIERHY v Pregradi pri Rogatca-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v;, vseh večjih [lekarnah in mirodilnicah. Kdor ljubi kakao in Sokolado, ttmu bodi pripoiočtn i *> Ittmnu HoMa & Kandol-Katcso ki ima najmanj tolsto v Babi, jo toroj najini« prebaven, a« provaro6ft> nikoli saprtosti in je ob najbolj-iem okusa izredno pooeni. Pristen samo e imenom XV »n Hoff V in ¦ l»vjo varstveno znamk" i ZaTojipoVikgOOrinar^cv l ' fl» » V« » 50 » ' Kr Dobiva se povf od. Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Gapsici comp. Nadomestek na Pein-EspelUr je splošno priznano kot I a vrst ti o bol blažujoge maillo; cena 30 vinu K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le original ie steklenice v skatliah z našo zaščitno znamko .Sidro" i;: Rlchtorjere Ipkarne, potem se ie grntovo prejelo . ____ originalni izdelek. (p^CJ^RICHTERJEVA LEKARNA $H§^ ', |" J k ,.zlatcm leva" v Pragi \J +/A EHsaboibgasse št. o nova. Ifcv^v *¦ Dnevno razpoSHjnnJe. A. vd. Berini Gorica, ŠoiBica ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja ppve vrste najboljših tvrdk iz istre, Dalmacije, Mblfette, Bari in Nies s prodajo na drobno ia debelo. Prodaja na drobno: K - 6i, -«72, —'80, -88, -•96, 112, 1-20, 1'36, 1-44, 1*00, 180, 3* . -------- Ha debelo cene ugodne. ------t Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zatoga -------------------mila in sveč.------------------- Cene zmerne* GORICA Gosposka ulica štv. lO. Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najkpše forma. .^. Kompletne kasete namiznega orodja, po so d j ji za omako, karo, daj, namizni podstavki*, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki, Christofle & C.ie - Dunaj I. Opcrnring 5 (Uefiti-iclisliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje .izvirnosti imajo naši izdelk gornjo tovarniško znamko in ime Christofle RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje - vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči iti m M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkab te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naroČila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne lnči. V Gerici, za vojašnico štev. 13. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStcIJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalHe nlrnberiken« In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce lir popotnike. Najboljše Šivanke zaHšivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. STetlnjIce. — Rožni venci. — Masne knjižice. tišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje* Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krognjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 Anton Milost, v Solkanu hiš. št. 318. blizu državnega kolodvora, naznanja, da je otvoril = nouo gostilno, = kjer toči domača 2n istrska bela in črna vina in pivo kakor tudi žganja več vrst. Dobi a kuhinja postreže v vsakem dnevnem času z gorkimi in mrzlimi jedili. gpp" Prenočišča za ptujce. **VQ| Obširno dvorišče za krogljanje. Rojakom iz mesta in dežele se za obilen obisk toplo priporoča, zagotavljajo solidno postrežbo in zmerne cene. Odlikouana pekarija in sladčičarna. Hapol J|paščil{, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornuv(lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače m birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za muo gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenau. Prodaja tudi različne moke. P. n. Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo izgotov-1 jenih oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 % pod tovarniško ceno. Posebno črno blago za novice, zimske suknje za vsakega novica za samih 28 K i. t. d. Kdor se hoče po ceni dobro obleči ima zdaj ugodno priliko. Jamčim za to, da mu ostane v dobrem spominu tvrdka 1 POVEBAJ v Sorici, na Travniku It 5. odpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalno jestvin. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Majdičevega mlina, dalje imam različne pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači iropinovec, izvrsten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vžigalice dražbe sv. Cirila in Metoda,, testenine Žnidoršie & Valenčič itd. Več vrst olja. — Pošilja se po pošti najmanj 5 kg. '— Josip Kutin v Gorici. — Semeniška ulica št. 1. o t-cotti smilil urzuparniKi „ivmacK wiL,nEJUYl 11.", „KKUWK1NZ VVILHELM' in »KAISER WILHELM der GROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 -6 dni. ^ Natančen, zanesljiv podnk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega *~ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite fc* v Ljubljani edino le pri - • __ _ J= EDVARDU TAVČARJU,KOLODVORSKE ULICE ŠT.35 t nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". ^ Odhod iz Ljubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se ^ tičejo poti jmja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ** Potoikom, . aenjenim v zapadne države kakor: Oolorado, Mexiko, Californiio, Lj~ Arr> . Utah, Wioming, Nevada, Ore^on in Washington Audi naše druStvo zl posedno ugodno in izredno efino Žrez Calveston. Odhod na tej progi C* iz Bremna enkrat mesečno. •— Tu se dobivajo pa tudi listki preko B altimora in na vse ostale dele sveta, kakor: """ v Brazilijo, Kubo, Buenos -Aires, Colombo, Singapore v A v b t r n 1 i j o Itd. « Ravnokar je dospelo črno fino blago za sedanjo sezono pripravno posebno za plesne črne obleke za gospode kakor tudi noooporočence. Izdeluje se v vsakem kroju —.....- — = natančno po želji naročnikov. Cene oblek so sledeče: Sako-obleka.........K 45*— naprej Smoking-obleka...... . . „ 60'— „ Jaket-obleka........... 60* — „ Salon-obleka........, „ 65,— „ Frak-obleka.........„ 80-— „ „Čamara", češka narodna noša . . . „ 70*— „ Anton Krušič trgovec in krojaški mojster l) Gorici, tekališče Josipa Perdi 33 in tekališče frana Josipa št. 35, Gorica Gorica Klimatičfio zrtravište. Hotel Sildbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-oranibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Bazna mila, prtiGrije M. Podpisani priporoča č. gospem in gospodinjam v mestu in na deželi svoja najfineja mila, pudre, parfume, lišpe, olja proti izpadu las ter razna zdravniška mila za kožne bolezni. Razni glavniki, krtače za obleke in drugo rabo. Za blagohotna naročila se toplo priporoča udani A. PRIMOŽIČ V Gorici, Via Vetturini štev. 3. Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Schwannen - Apoteke, Frankfhrt a, M. Ceniki zahtevano brezplačno. ZaMeuajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo sledilno milo " ¦¦¦^¦¦¦¦¦^¦¦i a znamko „ JELEN". -*Q| Omo J« W* zajamčeno fcisto -W| la ara« vsak« fciodljlva priotssl. Para Izvrstno. Mor bofi« dobiti car«« jaartano pristno, p«rllu ¦oikodljlv« tallo a«J tfaara aaxl da bo laial vsak kaara« In« „«CHICHT" la varatvaao xos«ko „JEUSII" SMr§ Saftlafat AMftif «. K. — Maj««*!* tovarna ta vrata na avroaa|«kaai ozsmIju! DoblUfl 5C DODSOd ! = Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Maglstrafcna ulica. = '~ ——7: " Kdor hOČe kupiti OVOJČek Za 6 Vin., naj zahteva izključno „Ottoman-©v" papir za cigarete = ============== in cevke „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. Načalatvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vloga se obrestujejo po 4% %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovodjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos.- sama. Posojila: na vknjižbe po 5Vi%» na varžčinc ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5 V«*. Stani« 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382 -- Hranilne vloge 1,554.989 13. -Posojila 1570 810 39 — Vrednost hiS 110.675-— (v resnici io vredne več). — Reservni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Tilefon st. 79. *¦« Mizarska zadruga ** v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom ua parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva oseh slogou ----- — ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. __----- Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecriila 1. Podružnica Y Spljatu. Zastopstvo v Orijontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. ttii & bt Ogrska Iz Seg-edlna L Tiste, sladka, garantir. pristna, priznano izvrstne vrste. Lastni pridelek kg za K 5. Kazpošilja po povzetju od 1 kg dalje franko. Nadaljne posebnosti: slanina) Ogrski salami itd se zaračunajo najceneje- RizpoJIljilnici mkiirttBlk deželalh pridelkov Haupt A. RudolI Budlmpeita (Ogrsko) VII. Ovodagasee 23 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela io strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba 'nobenih znanostij. Se ne [gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojeu za pletenje Tomaž H. Whittick t C.o — Praga trg sv. Petra 7. 1.434. — Trst, ul. Campa-nile 13—434. Prava radost za vsako gospodinjo so testenine Žnideršič & Valenčič-a ako pozna različne načine izdelovanja za juho, prikuho in močnato jed. Zastopstvo za Goriško pri 'Josip Rovanu, Gorica. e Zdravlje je največje bogastvo! s Kapljice su. FTlarka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni, » Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v ,