39. štev. ^^^■■.flotov.nL v Ljub]janij sobota 27. septembra 1924. ^-e2na številka 150 D-^ Leto VI.
tfrttfirtttvo talupravniKv«: Wjm*y OrrtiM«tl. 7> kvo. I	Izhaja	VSakO	SObOtO.
Telefon *tv. n
naročnin*: za tnsemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikosti. Cene so navedene 11....... -	v	oglasnem delu. =...........    .............
GLASILO NARODNO • SOCIIAL1STIČNE
F.	B.:
Idejni preokret.
Kdor presoja tremo naše notranje razmere, rnoi-a pripoznati, da se obla-žujejo. še buline včasi veter, še pljusknejo včasi politični valovi prek krova, še se vzburkajo na trenutek politične strasti. Vobče pa se pomirja položaj. Srditi bojevniki, ki so se ogrožali s krvjo, odlagajo revolverje in orožje. Umolknili so, ali pa se podali v časnikarske arene, da se bojujejo na nekrvavi način. Mogočen prevrat v mišljenju je nastopil in marsikak voditelj se otresa idej, ki jih je še nedolgo tega proglašal za edino zveličavne.
Še spomladi je bilo nevarno govoriti o treh narodih v Jugoslaviji. Srbi, da, ti so obstojali vedno de facto, drugi pa so se morali pripoznavati Jugoslovenom ali pa Srbom, drugače so bili veleizdajalci. Navzlic temu, da pozna Vidovdanska ustava tri enakopravna »narečja«, smo doživljali, da so nas preplavljali s tiskovinami v cirilici in nas trpinčili s srbskimi »rešenji«, prav kakor nekdaj v Avstriji z nemščino. Že v ljudske šole so uvajali srbohrvaščino na škodo materinščine i. dr. Danes uvidevajo tudi že naši najbolj patentirani »Jugoslo-veni«, da tako ne gre nap reji Veter piha z druge strani. Zato pripoznavajo celo samostalci dejstvo o treh narodih, sramežljivo sicer, a jasno. »Jutro« od 21. septembra 1924 piše: »Davidovič ni srbstvo, a Korošec je eksponent Rima. Cimprej bodo hrvatski poslanci končno uvideli, s kom imajo govoriti, večji bo rezultat njihovega vpliva na državno ureditev. Čimdalje traja nenaravna ljubezen, ki se izraža v sedanji vladi, večje bo ogorčenje Srbstva, več bo strasti in težje jih bo pomiriti. Umetno zavlačevanje je samo izguba časa in oteže-vanje končne odločitve.«
Tempora mutantur... Še pred pol leta je »Jutro« absolutno zanikavalo pravico Radičevcem nastopati v imenu Hrvatov. Danes pa jim daje nasvete, da se naj ne pogajajo z Davidovičem, temveč menda s Pašičem v imenu Srbstva, in ne s Korošcem temveč najbrž z Žerjavom v imenu Slovencev. S tem pa so zapustili tudi Žerjavovci do zdaj toliko hvalisano pot »narodnega edinstva«. Vsekakor napredek v taboru Izrael, če je mišljen odkrito. Ko bomo stali vsi na istem temelju, da tvorijo, državo trije sorodni, pa enakopravni narodi z raz-
ličnimi težnjami, sicer pa z enakimi pravicami in dolžnostmi, potem ne bo težko razpravljati tudi o drugem važnem vprašanju, ki se ga do nedavnega časa tudi ni smel dotikati pravi »patrijot«: o vprašanju izpremembe ustave.
To je vrtišče vse politične orijenta-cije. Red in mir, razvoj in obstoj države zavisi od njene ureditve. Centralizem je bil pogubonosen. To uvidevajo danes tudi tisti, ki so se nekdaj navduševali in glasovali zanj. Marsikje pa prihajajo še	razni sebični momenti
vmes. Poznavalcu razmer je n. pr. jasno, da Pribičevič in Žerjav ne moreta popustiti v centralističnih težnjah. Moža sta mogla igrati politični ulogi le s podporo centralističnega in vsemogočnega Beograda proti volji hrvatskega in slovenskega naroda. Da/leko pretežna večina vseh	Hrvatov in Slovencev
je bila od vsega početka proti avtokratoma iz demokratskega tabora. Toda ta volja se je prezirala, falziiicirala, tiščala k tlom s krvjo in požigi. Pribičevič in Žerjav, vredna politična druga, sta zaigrala vse šance s padcem centralizma. Zato besnijo	samostalna demokratska
glasila, odkar	se je zlomil P.-P. režim.
Že danes prodajata oba svojo »demokratsko« in »jugoslavensko« prepričanje za radikalno »velesrbsko« lečo, ker upata priti vsaj na ta način zopet do kake vodilne uloge. Toda zaman je trud. Danes niti g. Pašič ne sme rešiti obeh potapljajočih se političnih veličin s svojo fotografijo-; ker je odpor v radikalnem klubu preradikalen.
Iskrenejši je videti preokret v mišljenju pri večini radikalov. Tu se pripravlja, ako vse ne vara, sličen razkroj, kakor smo ga doživeli v demokratski stranki. Nič ne pomaga limanje in klej, razpoka je prevelika. G. Pašič, ki stoji še vedno pod pogubonosnim Pribičevi-čevim vplivom, izgubiva dnevno na terenu. Radikali, vajeni vajeti v državi, godrnjajo čimdalje bolj glasno. Danes so pripravljeni vstopiti v vlado pod vse drugimi pogoji, kakor jih je stavil svoj čas g. Trifkovič, ko mu je bil poverjen mandat za sestavo vlade. Toda položaj še ni dozorel. G. Jovanovič se še ne čuti dovolj trdnega, da bi prelomil vezi s starim šefom radikalne stranke. Storiti pa bo moral to hočeš, nočeš. Prisilile ga bodo razmere same. I
Zmaga Narodnega bloka v Mariboru.
V Mariboru, 22. septembra.
Z magistrata plapola državna trobojnica, z mnogih hiš pa narodne zastave. Med Slovenci vlada veliko navdušenje. Narodni blok je pri včerajšnjih občinskih volitvah prodrl z večino, ne le z relativno, temveč z absolutno večino. Vse je edino v tem, da je s temi volitvami izgubil Nemec poslednjo na-do, da bi se še kdaj dokopal do vodilne vloge v Mariboru. Nemški poraz je tem večji in občutnejši, ker so Nemci razširjali mnenje, da gre pri teh volitvah za nekak plebescit in so računali na podporo slovenskih omahljivcev, predvsem takih, ki so od njih odvisni. Pomen zmage Narodnega bloka obstoji v tem, da je sedaj dokazano, da imajo narodno-zavedni Slovenci v Mariboru absolutno večino nad vsem ostalim prebivalstvom.
Volilna borba je bila to pot dokaj drugačna, kot običajno. Potekala je mirno, ker je Narodni blok položil vse svoje sile v podrobno osebno agitacijo. V agitaciji nismo hodili stara pota, ki so se izkazala za docela neplodna, kajti tingl-tangl ne koristi mnogo, še prej škodi. Vsaka koalirana stranka je delala med svojimi somišljeniki po enotnih navodilih in dosegel se je lep uspeh, ki bi pa bil lahko še lepši, če bi dosedanji socija'|lno-demokratski gospodarji na magistratu ne bili kar na debelo izpuščali iz volilnih imenikov celo takih volilcev, ki so bili že leta tu naseljeni in so tudi že večkrat volili, in če bi se bili Slovenci sami tudi bolje pobrigali za svojo volilno pravico. Zelo neumestna pa je bila reklama, ki jo je na predvečer in na dan volitev delala Orjuna, očividno predvsem za se, ker bi se sicer morala zavedati, da kričanje »živela Orjuna!« in niastopanjie v kroju to pot, ko so bile v bloku združene tudi stranke, ki z njo ne soglašajo, Hi bilo na mestu in je prej škodovalo
kot koristilo, postalo pa bi bilo lahko celo usode polno. Tako postopanje je bilo tem manj razumljivo, ko je Narodni blok Orjuni vendar sporočil, da ne želi, da bi se v tej volini borbi njihova organizacija udejstvovala kot Orjuna, marveč nič drugače, nego pristaši koalira-nih strank, t. 'j. kot volilci, ki v teh dneh niso poznali nikakega strankah stva. Lepo je, da je Orjuna opustila svoje skrajno pasivno stališče, ki ga je dne 18. t. m. naznanila tajništvom vseh koaliranih strank, da se namreč užaljena sploh ne bo udejstvovala pri volitvah, a čisto nepotrebno, da, celo škodljivo je bilo, da se je pojavila v kroju in postopala mestoma tako, da je moral trezen opazovalec dobiti nehote vtis, da se gredo fantke ali mlade vojake. Domišljali so si menda, da bo njihov nastop prestrašil Nemce, da sploh ne bodo šli volit. Da so biM ti njihovi računi pogrešeni in da se jih Nemci niso bali, sledi iz tega, da so dobili Nemci pri sedanjih volitvah več glasov kot pri lanskih. Lani so imeli 958 glasov, letos pa jih imajo 994. Radi pa priznavamo, da so pridno pomagali na nekaterih voliščih tudi tisti Orjunaši, ki so uvideli, da se s samim paradiranjem ne pridobi zmage, ampak da je treba za to mnogo pozitivnega in resnega dela, takega, kakor so ga vršile v bloku združene stranke.
Rezultat volitev je bil objavljen v glavnem agitacijskem lokalu Narodnega bloka takoj po končanih volitvah ob 6.
uri zvečer in je		sledeči			
	Nar. blok	Sotij.	Nemti Zagorski Del. kom		
1. voliiče	601	124	263	6	18
2. »	421	90	137	3	6
3. »	353	53	112	3	3
4. »	228	146	98	6	13
5. »	281	176	129	8	45
5. »	300	224	146	9	58
7. »	221	147	109	8	47
Skupno . .	2405	960	994	43	190
Absolutna večina Narodnega bloka znaša 216. Udeležba pri volitvah je znašala 69.3%.
Izredno je presenetil 5. mestni okraj (6. in 7. volišče), ki je bil doslej vedno nekaka domena internacijonalcev. Iz razmerja glasov se vidi, da jih delavci zapuščajo. — V novem občinskem svetu bo imel Narodni blok 32 mandatov, socijalnl demokrati in Nemci pa vsak po 4 ter komunisti enega po ostanku.
Ko je slovensko občinstvo z,vedelo za zmago Narodnega bloka, se je formiralo v dolg sprevod, ki je odkorakal z zastavami izpred Narodnega doma po glavnih mariborskih ulicah. Medtem je tov. Roglič, vodja naše delegacije v občinskem svetu, pozval dosedanjega gospoda župana, da z ozirom na zmago Narodnega bloka, ki je povsem izpre-menila lice Maribora in položaj v občinskem svetu, da razobesiti na magistratu narodno zastavo, kar je g. župan takoj storil.
Naglašamo, da je najprej hotela Orjuna razobešenje zastave od gospoda župana izsiliti, čemur pa se je ta uprl in odločno izjavil, da se Orjuni nikdar in pod nobenim pogojem ne uda. Pač pa je g. župan radevolje ugodil intervenciji tov. Rogliča, ki je v tej zadevi posredoval v imenu Narodnega bloka. To pa je bil tudi edini akt terorja, drugače se ni dogodil niti en slučaj nasilja in
so poleg ostalih volilcev tudi Nemci lahko popolnoma svobodno izvrševali svojo volilno pravico. Zato je preskrbela vse potrebno sedanja vlada reda in zakonitosti, kar je bilo edino pravilno, ker se je na ta način dobila prava slika o umirajočem nemštvu v Mariboru.
Naša stranka se je potrudila, da pridobi za Narodni blok čimveč delavskih glasov. Kakor dokazujejo uspehi v delavskih okrajih, se ji je to tudi posrečilo. Zahvala gre našim vrlim zaupnikom. Njarodno-socijalističnia stranka je sedaj najmočnejša soCijalistična stranka v mariborskem občinskem svetu in ji bo pripadala naloga, da v bloku uveljavlja predvsem zahteve delavstva.
Od naših tovarišev so izvoljeni sledeči občinski svetovalci: Ivan Roglič, Franc Selinšek, Franc Franco, Rudolf Tumpej, Ivan Majcen in Radoslav Podlesnik.
Sedaj, ko je dobojevan boj, pa na delo, da se popravi na magistratu to, kar so bili zagrešili Nemci in za njimi internacijonalci! Pa tudi zunanje lice mesta, ki je radi nemškega kapitala še vedno preveč nemško, se mora izpre-meniti tako, da bo v skladu z dejanskim položajem, ki se je razčistil s temi volitvami.
Naj živi in procvita slovenski Maribor!
Celjski narodni socijalisti, vsi na volišče! Naša skrinjica je prva! V boj proti nemškutariji! V narobnem, socijalnem in gospodarskem interesu je, da zmaga Narodni blok!
Napad Orjune na „Bratstvo“.
V Mariboru, 23. septembra.
Včerajšnja vaja našega mladinskega izobraževalnega društva »Bratstvo«, ki se pripravlja za akademijo v Ptuju, je bila motena od Orjunašev, ki imajo svoje prostore poleg dvorane v gostilni »Jadran«, kjer je sedež »Bratstva«. Med izvajanjem tamburaškega zbora je vdrlo v dvorano sedem odbornikov Orjune, njim na čelu g. Reja. Gospodje, dasi sami inteligenti, niso pokazali niti toliko olike, da bi počakali do konca komada in se obrnili potem na br. kapelnika. Pač pa je začel g. Reja takoj vpiti vsevprek z vehementnim glasom: »Kdo vam je dovolil delati tak šunder, kadar imamo mi sejo?« Zmerjal je člane »Bratstva« z žaljivimi izrazi in trdovratno trdil, da »Bratstvo« nalašč dela nemir in izziva. Kapelnika, brata Miiller-ja, sploh ni pustil do besede in se je vedel tako neolikano, da so se vsi navzoči, tudi neinteresirani, naravnost škandalizirali nad njegovim obnašanjem. Da bi napravil konec kriku, začne vodja dramatičnega odseka, br. Tonejc,
vaditi dramatiko, toda g. Reja se z dvignjenimi pestmi zažene nad njega in bi se ga bil gotovo lotil fizično, če ga ostali Orjunaši, med njimi g. profesor Kenda in g. Strašnek, ne bi bili zadržavali in vlekli nazaj. Nekulturno vedenje Orjunašev je napravilo na vse navzoče silno slab vtis, tako da je eden izmed članov »Bratstva«, ki je bil doslej še član Orjune, snel orjunaški znak in ga vrgel na tla. Pač noče več pripadati organizaciji, katere vodilni člani so taki divjaki. —. Orjunaši nimajo važnejšega posla, kot da motijo vaje obrtnih vajencev, katere zbira »Bratstvo« pod svojim okriljem, da jih s tem izobrazi in obenem reši ponemčurjenja potom intenia-cijonale. Delo »Bratstva« je torej eminentno narodno. Toda Orjuni kljub temu »Bratstvo« ni po volji, najbrž zato ne, ker ne trobi v Žerjavov rog. Tako postopanje mora povzročiti samo to, da bodo naše organizacije zanaprej začele rigorozno izvajati sklep, da ne sme biti noben njihov član vpisan v teroristično Orjuno.
Stanovanjsko vprašanje * državno vprašanje.
n.,
Zlo treba lečiti pri korenini. Izmed raznih, deloma že zadnjič v I. sestavku omenjenih napak moramo zavreči tudi splošno zmoto, da je stanovanjsko zlo doma v mestih. Ne! Stanovanjsko zlo ima svoje globoke korenine tam, kjer jih ne iščemo — na deželi. Vse, kar vidimo in občutimo od tega zla v mestih so le posledice, je le razraščeno vejevje, so le vršiči. Kakor se na površni pogled vidi neverjetno, vendar podpirajo dokazi trditev, da je stanovanjsko vprašanje v največji zvezi tudi z agrarnim vprašanjem. O tem bi se dala napisati cela knjiga, za naš namen pa naj zadostuje kratka opozoritev na glavno točko: pobeg z dežele v mesta. Razvoj prenapolnjenih mest črpa svoje sile z dežele, zlasti iz bližnje okolice. V konturah stoji pred nami slika: na eni strani propadanje kmetij, izpraznenje vasi, na drugi strani prenapolnjena mesta. Našim kmetijam primanjkuje delavcev, a v mestih ginevajo armade brezposelnih. Se li ne rekrutira glavni kontigent teh obupanih armad z dežele? Člani kmetskih rodbin na svoji rodni grudi ne najdejo dovolj zaslužka, ali pa jih žene proč od doma stremljenje po lažjem in večjem zaslužku, po užitku, ki ga doma ne najdejo. Ko prihaja kmetski živelj v mesta, je njegova edina skrb najti službo, pod katero in kakšno streho, to je postranska stvar.
Svoj čas je delodajalec v mestih skrbel tudi za streho svojih nameščencev. Danes mu je to deveta briga. Tudi v
najbolj materijalističnih državah skrbi delodajalec velekapitalist celo za lastne domove svojega delavstva, seveda ne iz ljubezni do delavstva, nego iz praktičnega egoizma. Naš velekapitalist niti tega praktično-egoističnega občutka ne pozna. On plača svoje ljudi, za vse drugo se ne briga, najmanj pa za stanovanjsko vprašanje.
S tem smo tudi narezali že tretjo dozdaj neuvaževano socijalno vprašanje: stanovanjsko vprašanje in naš velekapital, zlasti industrija. Toda to zvezno razmerje je obsežno vprašanje zase.
Kaj naj ima z vsemi temi razkritji opraviti država? Zakaj zahtevamo od države, da naj ona vzame nase rešitev stanovanjskega vprašanja? Tu malo odgovora!
Naša država je po večini agrarna, ima pa tudi vse pogoje za razvoj velike industrije. Dejstvo je, da stoje na krmilu države možje agrarci in možje industrijci, oziroma velekapitalisti. Dozdaj, ko se je splošno mislilo, da je stanovanjsko zlo doma samo v večjih mestih, dežela pa da nima ž njim nobene zveze, ker da je tam vse v najlepšem redu, so se za to vprašanje ko-likortoliko zanimali samo socijalistični poslanci. Kazaje pri tem na stanovanjsko bedo le v mestih, so našli pri večini zbornice, oziroma vlade gluha ušesa. Kaj briga zastopnike kmetskega ljudstva stanovanjska beda v mestih? Oni imajo toliko drugih naročil od svojih kmetskih volilcev, naročil zgolj agrarnega* značaja, da nimajo niti časa
pečati se tudi še s stanovanjsko bedo v mestih. To naj mesta sama rešujejo, kakor pač morejo.
Naši poslanci se obračajo tudi na naše industrijce. Kaj se briga uaš indu-strijalec za stanovanje svojega delavca! On sam, velkapitalist ima danes pri pomanjkanju gotovine toliko skrbi, da tudi niti nima časa za taka socijalna vprašanja, če bi že smisel imel zanja.
Torej, če sta naš agrarec in naš ka-pitajlist, bodisi industrijec ali trgofvec, stebra vlade in če teh dveh glavnih stebrov stanovanjsko vprašanje prav nič tie zanima, ali se je potem čuditi, da je naša država še danes edina na celem kulturnem svetu, ki se niti najmanj ne zaveda dalekosežnosti tega vprašanja tudi v interesu države? Saj se ti stebri države v svoji kratkovidnosti ne zavedajo, da čas ni več daleč, ko bo baš ta njihov greh brezbrižnosti za to socijalno vprašanje tepel tudi nje same. Da, tepel bo ta greh brezbrige naše agrar-ce in naše kapitaliste. Tepel bo agrar-ce, ker pri svojih kmetskih voliltih vidijo vse drugo, le ne tega, da tudi naše kmetije trpe na neurejenem stanovanjskem vprašanju. Zakaj? Predvsem zato, ker, kakor smo že zgoraj omenili, še danes ne uvidijo zlih posledic pobega kmetskega življa v mesta. Ker še danes ne vidijo, kako izgleda večina naših kmetskih domov, kar se tiče primerne zgradbe in higijene v podeželskih stanovanjih. Ne vidijo, kakšen rod prihaja iz teh zaduhlih stanovanj s sredi poletja zabitimi okni. Ker še danes ne uvidijo, da treba tudi med našim kmetskim ljudstvom s 'temeljito stanovanjsko-agramo reformo razrešiti stanovanjsko vprašanje z obnovo ljubezni do rodne grude in ljubezni do zdravega rodnega doma. Ker še danes ne uvidijo, kar so uvidele takoj po vojni že vse moderne države, namreč, da treba z energično roko, s sistematičnim delom zaustaviti pobeg kmetskega ljudstva v mesta, da treba skrbeti za zgradbo zdravih delavskih hiš na deželi. Ker zastopniki kmetskega ljudstva, ki sicer obletajo vse vasi in iznašajo v parlamentu tudi domače (lokalne) kmetske težnje, še danes ne poznajo duše tistih članov kmetske rodbine, ki si žele svojega doma, ki pa romajo raje med armado brezposelnega industrijskega proletarijata, ker jim domača gruda ne nudi pogojev za svobodno življenje.
Pobeg z dežele v mesta je že stara naša slovenska bolezen. Že pod Avstrijo se je iz nje razvila epidemična kuga: pobeg v Ameriko in na Westfallsko. Ali ni naravnost sramota, izdajstvo nad celo domovino, ako se ta bolezen tudi sedaj širi — le z malo izpremembo namesto v Ameriko, pa na Francosko? Na širni domači grudi pa je še toliko puste ledine, ki čaka domače delavske roke! Ali -ne tiči pravi vir tega zla v pomanjkanju lastnih delavskih domov, v pomanjkanju sistematične kolonizacije po deželi, v manj ali sploh še ne obljudenih naših krajih? Ali ne bi bilo treba strupu pobega z dežele v mesta in v tujino najti doma protistrup: pobeg kmetskega življa iz mest, vrnitev domačinov iz tujine v domovino, nazaj k rodni grudi?
Decentralizacija mest, kolonizacija in industrijalizacija dežele in sicer ne z veliko industrijo, ki sreba in okužuje zdravo kmetsko kri, nego z malo, kmetskim razmeram prilagojeno obrtjo, to je glavni problem, v katerega rešitvi leži tudi prvi pogoj radikalne rešitve stanovanjskega vprašanja v mestih.
Ta veliki, interes cele države zadevajoči problem je veliko breme, ki ga mora pomagati nositi tudi država. V prvi vrsti so v to poklicani ravno tisti, ki# so se zdaj najmanj brigali za stanovanjsko vprašanje, češ, da je to vprašanje le vprašanje mest. In to so zastopniki našega kmetskega ljudstva. Če hočejo kot iskreni zastopniki podeželskega ljudstva razrešiti ta veliki problem, so primorani sodelovati tudi pri rešitvi stanovanjskega vprašanja v mestih.
Da je ravno država tudi še iz drugih razlogov zainteresirana na rešitvi tega vprašanja v celoti in da to svojo nalogo lahko izvrši, o tem v prihodnji razpravi.
Naročniki, poslužlte se vsi brez izjeme priloženih položnic !
Delavski denar.
Pod tem naslovom je napisal pred kratkim »Slovenec« članek, ki nad vse lepo razlaga gospodarjenje z delavskim denarjem, kateri se kopiči v bolniških blagajnah ali po novem imenu pri okrožnih uradih.
Posneti hočemo iz tega nekaj faktov, da bomo mogli našim čitateljem pred-očiti tudi naše nazore o plodonosni porabi tega mrtvega delavskega denarja.
Potom okrožnih uradov dohajajo v gotove blagajne milijoni delavskih prispevkov za zavarovanja. To je zavohal tudi g. Žerjav, ta »Špeh« mu je dišal. Kako ga dobiti v roke? Lahko. Minister za socijalno politiko to lahko stori a- to je bil pa on sam. Ah, zlati časi!
G.	socijalni minister, dr. Žerjav, je to na mah izvedel. Bolniške blagajne je scentraliziral, denar je moral odslej v eno samo kaso — v Zagreb. Jula kasa je demokratska banka. Ta razpolaga sama s cenenim denarjem, ki jo stane 5%. Koliko z njim zasluži, to pa je znano vsakomur. Varnost tako naloženega denarja je postranska stvar — za Žerjava! Kaj pa komu mar, če napravi za h ec še enega Agro-Merkurja. Glavno je bilo to, da je JDS z »Jutrom« in njegovo žlahto imela od tega zadosti mastne piče.
Kaj delavec! On lahko samo plačuje, socijalnih in higijenskih naprav ne potrebuje, če pogine eden, stopijo na njegovo mesto trije.
To se tudi gospodi okrog »Slovenca« ne dopade. Zato je to početje ta list tudi primerno ožigosal in stavil svoje predloge. On m igli dati obrtnikom ta kapital na razpolago, in to potom pu-pilamovamih hranilnic, ki bi jim da-
jale kredite. Dobro, smo tudi za to, zlasti kar se malih, šibkih obrtnikov tiče. Vendar imamo šo važnejši predlog.
To so vendar delavski prihranki, denar je namenjen delavstvu, za njegove telesne potrebe v času bolezni. On in družina sta ga prihranila, ker sta delala pravično, ker bolniških blagajn nista izrabljala. Zato je ta denar zares pravi delavski denar.
Delavec pa danes nima stanovanja, živi v nečloveških luknjah. Zato stojimo na stališču, da se ta denar zbira drugače in drugje. Banke proč!
Delavske stavbne zadruge (kjer jili ni, naj se osnujejo) naj se postavijo na solidno podlago in te naj dobe ta delavski denar za zidavo delavskih do-j mov, hišic. Tako bo prav, času primerno, občekoristno, socijalno, človeško in za državo najpomembneje naložen in upravljan ljudski denar. Tako bo pupi-lama varnost največja.
Seveda za kaj takega naši samostojni demokrati z velikanskim socijalnim čutom »na jeziku« niso imeli in nikdar ne bodo imeli smisla. Zato bomo vzeli to zadevo v roke mi, narodni socijalisti.
Delavski denar za delavstvo!
*
II koncu pa še tole: Ko bi bil dr. Žerjav naklonil take cenene kredite vsaj našim obrtnikom, namesto svoji ljubljanski banki! Toda, tega ni bilo! — In vendar se najdejo obi-tniki, ki so izražali Žerjavu neomajno zvestobo in zaupanje, dasi so plačevali v banki denar po 20 do 30%, med tem, ko ga je banka od Žerjava ali potom njega dobivala takorekoč zastonj. — Menda se je tudi ta zvestoba sedaj že ohladila.
Akademija „Bnitstva“ v Mariboru.
Ob priliki glavnega zbora NSM je mariborsko »Bratstvo« priredilo v mestnem gledališču slavnostno akademijo, ki je krasno uspela. Dvorana je bila polna do zadnjega prostora in vse je nestrpno pričakovalo nastopa naše mladine.	,
Že prva točka, nastop tamburaške-ga zbora mariborskega »Bratstva« je presenetila. Arije iz oper »Zrinjski« in »Prodana nevesta« so proizvajali vrli tamburaši s tako fineso in občutkom, kakor je od tako mladega zbora nismo pričakovali. Tudi ostale glasbene točke, zlasti zaključna »Arabska serenada« so pokazale, da se ima mladi tamburaški zbor pod spretnim vodstvom požrtvovalnega zborovodje, brata Miillerja vse predpogoje za res umetniški razvoj.
Br. Kragelj iz Ljubljane je recitiral z globokim občutkom svoje pesmi »Sen o sv. Martinu« in »Korotan«. Iznenadil pa nas je popolnoma s pesnitvijo »Karel Pulpan«, ki jo je sestavil specijelno za ta slavnostni dan. Solist g. Živko Avgust je krasno zapel par umetnih pesmi. Zlasti je ugajala arija iz opere »Boheme«.
Lep je bil nastop moškega pevskega zbora »Bratstva« v hrvatskih narodnih nošah, še ljubkejše pa so bile sestrice, ki so v srbskih dekliških krojih ob
spremljanju tamburašev pele in igrale kolo.
Tamburaši ljubljanskega »Bratstva« so pa to pot prekosili sami sebe. Poznamo ga že iz prejšnjih nastopov, toda na mariborski akademiji so dokazali, da stalno napredujejo. Brez dvoma 'ga ni tamburaškega zbora v Sloveniji, ki bi se mogel kosati z njimi. Svirali so »U pečini«, fantazijo iz opere »La Tra-viata« in »V posavski šumi«. Ker buren aplavz ni hotel ponehati, so navrgli še »Mlade vojake«. Zborovodja, br. Mikolič, je pač mojster, ki svojo stvar razume.
Damski odsek »Bratstva« je uprizoril enodejanko Karla Novega »Pred zarjo svobode«. Igra je vzeta iz življenja češkega naroda med vojno, ko so se sadovi antimilitaristične propagande češke narodno-socijalistične mladine začeli pojavljati v ustanavljanju čeških vojaških legij. Spisana je v spomin Karlu Pulpanu. Dasi zahteva vprizoritev rutinirane igralce, je vendar bila izborno in harmonično igrana. Res, ljubljansko »Bratstvo« ima talentirane igralce in dobrega režiserja. Žal, da je konec predstave nekoliko pokvaril zastor, ki je prehitro padel. Vsa prireditev je bila jasen dokaz, kaj zamore sistematično kullumo-izobraževalno delo med delavsko mladino.
V
Električna zadruga v Sp. Šiški.
Ta važna gospodarska inštitucija, katere pomen tudi s stališča gospodarskega pomena mesta Ljubljane marsikdo niti ceniti ne zim, ne glede na to, da je ludi za vsakega posameznika v šiški velikanske važnosti, ta neprecenljiva vrednost boleha na notranjih razprtijali. Sicer »razprtija« ni pravi izraz za ta slučaj. Reči bi morali, da boleha na nezdravih razmerah, ki jih je uvedla dvojica ljudi iz bogsigavedi kakšnih razlogov. In teh razmer ni bilo do sedaj mogoče izpremeniti, ker je ta dvojica znala zbrati okrog sebe peščico nasilnežev neke politične klike, ki še nikdar ni znala ločiti gospodarskega podjetja od političnega partizanstva. S terorjem in politično močjo se je gotova klika znala obdržati in z zvijačo pridobiti nekaj nezavednih ljudi in brezbrižnežev.
V principu smo proti temu, da se gospodarska podjetja, oziroma njihove razmere vlačijo v liste. Toda v danem slučaju je to’ potreba. Potreba v toliko, da se javnost opozori na to, kaj je prav, kaj ni — in kam utegne to dovesti zadrugo in zadrugarje.
Zadruga kratkomalo ne uspeva, ker sicer bi morala pokazati napredek. Zakaj ne uspeva? Zaradi nereelnega gospodarstva. Bojazen gospodarjev pred upogledom v njihovo delovanje od strani nadzorstva, ki je sestavljeno iz opozicije; nezakonita in protipravilna odstavitev tega nadzorstva od istih gospodarjev pove vse in lahko vzbuja sum, da se ne gospodari prav. Od nadzorstva, ki sestoji iz opozicije, ugotovljene ne-rednosti, bi morah gospodarji vendar upoštevati ter jih na skupni seji pojasniti, ali pa jih dati na razgovor na občnem zboru. Vsega tega gospodje, ki že ves čas gospodarijo, niso storili.
, Nezadovoljna opozicija je tedaj upravičena in dolžna, da zahteva red pri sodišču. Iz neznanih vzrokov pa se tudi sodišče nekoliko obotavlja poseči vmes. Seveda ne bo drugega preostalo, če se na občnem zboru v nedeljo ‘28. t. m. zadeva obojestransko ne izravna in če zadružniki ne pridejo do svojih pravic, kakor da jim do tega pripomore sodišče.
Zato poživljamo vse k pameti in treznosti. Dajte zadrugi prave, dobre in poštene gospodarje, ki naj si jih določijo zadružniki pravilno, brez pritiska in terorja. »Bivše« nadzorstvo, ki je bilo nezakonito odstavljeno, mora dobiti priliko, da poda svoje poročilo, prizadeti pa naj se zagovarjajo.
V nobenem slučaju pa ne bomo dopustili, da bi v šiški nastal kak mal Agromerkur. Ako ne pridemo do spojili pravic tem potom, nam ostanejo odprla še druga polta, pred katerimi pa opozarjjamo prizadete v lastnem interesu.
Bili smo lojalni dovolj, da nismo iznesli v javnost onih očitkov proli zadružnim gospodarjem, ki jih je prejelo deželno sodišče v vlogi nadzorstva - iz opozicije o izvršeni temeljiti 4 mesečni reviziji. Bili smo tudi lojalni, da nismo odgovarjali‘na napade in grožnje gotovega gospoda iz sedanjega vodstva, ko je podtikal »bivšemu« nadzorstvu laž-njivo trditev, da ni oddalo načelstvu zadružnih knjig, ko jih je vendar načelstvo vzelo uradnici s silo, njo pa zapodilo iz pisarne.
Zahtevamo in zahtevali bomo red in povračilo škode, ki je že ugotovljena in ki bo še nastala radi brezmiselnega gospodarstva.
Več jutri na občnem zboru! Na svidenje!
Politični pregled.
Pozivamo naše somišljenike v Celju, da v nedeljo vsi brez izjeme volijo Narodni blok. Njegova skrinjica je prva! Pojdite volit zjutraj! Udeležujte se agitacije od osebe do osebe!
Intrige.
Prišel je čas, ki smo ga napovedovali, da se izpopolni ali pa preoblikuje Davidovičeva vlada. To se naj zgodi pred jesenskim zasedanjem, zato parlament ludi še ni sklican. Rekonstrukcija, oziroma sp.)polnitev vlade pa je važna in nadvse delikatna tudi zato, ker ima Daividovičeva vlada velikosežen, važen delaven program, ki ga mora in ga bo tudi izvedla: izvesti mora sporazum! To je njena glavna naloga! Brezdvomno je, da vstopi Radič v vlado, da so za sporazum Radič in njegova stranka, vlada in predvsem tudi kralj, ki si to najini j želi, čeprav ne mogoče, kakor »Jutro« misli, iz gotove bojazni, ki je ne moremo drugače imenovali, kakor intrigantski šlager Žerjavovega izvora.
Zato si moramo biti pred Jvstopom Radiča v vlado na jasnem, kakšen naj bo ta sporazum, če ga že ni mogoče obenem v glavnem tudi izključiti. To je čisto pravilna zahteva, ki si jo je osvojil tudi kralj. Z njo izpodbije namreč vsako podlago za nadaljnje rovarenje in intrigiranje od gotove »neizogibne« strani. Treba je tem vsiljivcem enkrat za vselej povedati, da naj dado že mir in vodijo politiko, ki pristoja politikom, ne pa kot klepetave babe. Zato, se je ivstop Radiča zavlekel. Zadeva pa bo rešena ugodno za obe Istrani. Napravljen bo sporazum in mogoče res že v kratkem.
Da se izogne kralj intrigantom, se je podal v Belje na lov. Tje za njim ne
more J) tako lahko. Saj ni imel pred vsiljivci miru, ko je bil nekaj dni sedaj v Beogradu in tudi med njegovim potovanjem po južni Srbiji. Porodica je delovala s polno paro, na pomoč ji je prišel tudi njen član iz Ljubljane, neizogibni Žerjav. V intrigantski voz so vpregli celo vrsto generalov, ki so pozabili, da jih plačuje ljudstvo za čisto kaj drugega, nego za politkarijo. Tem gospodom vojaškim generalom bodi povedano, da naj študirajo, kako bi se v vojaški upravi kaj prihranilo, kako bi se razmere zboljšale, vojaki izobrazili v krajšem roku, katerega bo ljudstvo zahtevalo itd., politiko pa si pridrži suvereno ljudstvo samo. V Avstriji smo imeli tako porodico vojvod in druge navlake v slične namene, a ti časi so mi nili! Pri nas tega ne sme biti! Imamo kralja, ki naj prosto vrši voljo ljudstva, kakor bo najbolje za celokupnost.
Da, toliko intrigiralo se že kmalu ni na dvoru, kakor ravno zadnje čase.
Najbolj trapasto pa je smešenje Ra-diča, ki ima menda vendar iste pravice kot kak Pašič ali vsak drug radikal. Kar naenkrat so razbobnali, da se je v nedeljo odpeljal Radič h kralju v Belje, kakor bi bil to čudež ali pa zločin. Ako bo treba, bo Radič storil tudi to, in prav bo imel.
Vse to nam pa pojasnuje, kako hud je udarec Davidovičeve vlade po poro-dici, ki je imela tako temne namene. Hvala Bogu, da je tako, da smo imeli ljudi, ki so se upali tej dobro oboroženi in zasidrani kliki napovedati od-
ločen boj. Čudili se bomo o podrobnostih, katere nam bo podal pozneje izza kulis vesten zgodovinar.
Utrjevanje vlade in opozicija.
Kakor vse kaže, je Radič dovršil doslej svojo nalogo izborno. Danes se lahko trdi, da se je v Radiču marsikdo motil. Tudi na zadnje pomisleke kralja in Davidoviča je znal odgovpriti zadovoljivo. Tako se zatrjuje z vseh strani. Imenovanje hrvatskih ministrov in zaprisega se izvrši, ko se vrne kralj z Belja v Beograd. To je danes gotovo in s tem tudi stališče vlade še bolj utrjeno.
Opozicija pa je v škripcih, ker tudi intrige niso in ne bodo pomagale. Radikali so razočarani in se že jeze nad zavoženo Pašičevo politiko, ki je spravila radikalno stranko v mučen položaj. Ni toraj izključeno, da se priključi nekaj poslancev politiki Nastasa Petroviča, če g. Ljuba Jovanovič ne bo vzel vodstva stranke v roke in krenil v vlado. Mi smo prepričani, da se bo to zgodilo in da naj bo vse lamentiranje le časten umik. Polomija radikalov je tu in pri prihodnjih volitvah bo še večja. Če bodo obdržali eno tretjino sedanjih mandatov je veliko, drugo bo dobil Davidov,ič jin deloma zemljoradniki.
Zato se »Slov. Narodu« ni treba bati za dvetretjinsko večino, ob svojem času pride tudi to, kakor pride do revizije ustave, l kljub medlim člankom dr. Le-narda v »Slov. Narodu«. Sicer pa sta tudi naša samostojna demokratska dnevnika »Jutro« in »Narod« na umiku (pristaši so se že davno umaknili). Ata »Narod« že pozdravljajo Radiča in mu bodo šli gratulirat, ker pusti narodno edinstvo v miru (med staro šaro), njihova želja je, da bo pustil še »naciju«. Pa Radič je njim na ljubo vrgel stran že tudi »naciju« — in staremu ati je ustreženo vse. — Sedaj je mir. Sedaj smo enih misli in ene krvi!
Vlada popravlja krivice.
Prejšnja vlada je prepovedala delo vanje madžarske stranke v Vojvodini. Sedanja vlada je to krivico popravila, ker stoji na stališču zaščite narodnih manjšin. — Mi se s tem strinjamo, v kolikor gre zares za narodne manjšine.
Nastop proti Bolgarski.
Vlada Cankova očividno kaže svoje simpatije in celo podporo do makedonskim komitašem, ki zanašajo nezadovoljnost in nemir v Macedonijo. Naša vlada ima zato dokaze in je sklenila, v ostri noti opozoriti Cankovo vlado na ta dejstva in na eventualne posledice.
Samostojni demokrati na umiku.
Gospoda Žerjav in Pribičevič sta že uvidela, da je njuna igra izgubljena. Skušata se »preorijentirati«. Zato že delata s svojimi metodami tudi v Beogradu, kjer se je mudil že opetovano dr. Žerjav. Nekateri zagrizeni žerjavovci že kar kažejo drugo barvo in udarjajo kar sumljivo na take strune, da bi jim človek, ki jih ne pozna, malone verjel in jih imel aa najudanejše vladiine pristaše. Za to imamo že več dokazov v Ljubljani. _ o tem pa priča tudi že dvakrat »Narodni dnevnik« z noticama »depolitizacija«. Včeraj trdi ta list, da so se žerjavovci pričeli drug od drugega odmikati in fingirati drugo politično barvo. Opozarja pa politične kroge, da jim ne nasedejo. — Trda jim gre, vse je šlo po vodi, treba se je potuhniti. — Pribi-čevičeva »Riječ« bo prenehala izhajati, ker ni več denarja, pač pa 2 milijona dinarjev dolga pri »Slavenski banki«.
Kaj je socijalizem?
(Iz dr. M. Rostoharjeve knjige »Socijalizem«.) ,
kapitalisti postajajo bogatejši in mogočnejši: število delavcev raste; tudi solidarnost delavcev raste, čeprav ne morda tako hitro kakor njihovo število; razlika med kapitalisti in delavci, postaja vedno bolj očividna. Zato vede razvoj kapitalizma neodvrnljivo h konfliktu med razredi, namreč h komunistični revoluciji/'5 Kopičenje, t. j. vedno razmnoževanje kapitala zasebnih lastnikov in koncentriranje kapitala sta pogoja za uresničenje komunističnega družabnega reda/"1 Zato ne stvarja kapitalizem sovražnikov le sebi, ampak pripravlja pot socijalni revoluciji ter tvori ekouomističue temelje za uresničenje komunističnega družabnega reda/'7 S tem marksističnim nazi-ranjem (ekonomistični deiermmizem) pa se ne sklada prav revolucijska taktika komunizma. Cilj komunizma je isti kakor cilj marksističnega socijalizma, kajti temeljni cilj komunistična družbe je:
1.	odprava anarhije v produkciji, ki pelje h konkurenci, krizam in vojnam,
2. odprava razrednega značaja družbe, česar neizogibna posledica je razredna vojna. Zaradi sporov teh dveh razredov mora razpasti sedanja kapitalističua družba;
3. ko zrušijo razpori, ki prevladujejo pod kapitalizmom, kapitalistični sistem, nastane na .razvalinah nova oblika družbe, ki ne bo imela napak stare kapitalistične družbe/8
4. komunistična družba se bo razlikovala od kapitalistične, in sicer:
a)	bo to organizirana družba. Pod komunizmom ne more biti anarhije v produkciji ne konkurence med zasebnimi kapitalisti, ne
kriz in ne vojn.59 Ne bo razsipanja s produktivnimi silami i;i no anarhije; komunistična družba omogoči res organizacijo produkcije.
*	   ,	v.
55 Glej: Komunistični manifest in Entvvicklung (les Soziaiismus.
“ Buharin, str. 51. Tn naziranja najdemo ie v Marksovem komunističnem manifestu.
57 Buharin, str. 52. Glej tudi Marksov komunistični manifest.
58 Buharin, str. 56. (Prim. Marx, Zur Kritik des sozialdemokratischen Parteiprogrammes.)
59 Buharin, str. 58.
Nobene konkurence ne bo, kajti vsa produktivna sredstva bodo del velikega sistema ljudskih delavnic, ki bo zagrinjal vt3o družbo.
b) To bo družba brez razredov.*1" bodoče družbe ne bosta tvorila dva nasprotna dela buržuazije in proletarijata, ki se neprestano med seboj vojujeta. Tudi ne more biti družna, v kateri en razred izkorišča drugega, ampak družba,, v kateri ni razredov, zalo tudi ne razrednih bojev, in v kateri organizira ves proces produkcije enotna družba; taka družba more biti le komunistična družba, v kateri so vsi delavci in sodrugi.«
c) Temelj komunistične oblike je skupno lastništvo produktivnih sredstev in družabna distribucija imetja.
Niti posamezni kapitalist, niti zveza kapitalistov ne bo imela pravice, razpolagati s produktivnimi sredstvi. To pravico bo imela izključno le družba kot celota — namreč le en razred, vsi delavci, ki tvorijo družbo.57
Taka ogromna organizacija mora imeti enoten načrt družabne produkcije. Ko bodo vse tovarne in zavodi ter vsa agrikulturna industrija tvorili eno gigantsko kooperativno družbo, potem se bp skrbno ocenilo, koliko dela se razdeli med posamezne panoge industrije, katera vrsta blaga in kakšna množina se ga bo producirala in kje se bo tehnična spretnost najugodneje izrabila. Vse to se mora preračuniti, čeprav le približno, in po tem se uredi postopanje. Prav v tej zadevi pride organizacija komunistične produkcije do veljave. Brez skupnega načrta in skupne uredbe, brez skrbnega preračuuje-nja ne more biti organizacije. V komunistični družbi je tak načrt.58
Organizacija sama pa ne zadostuje. Korenika vsega je, da je ta organizacija bratska enota vseh članov družbe. Komunistični družabni red označuje dalje ta okoluost, da uničuje izkoriščanje in ruši deljenje v razrede.59
Socijalni značaj komunistične produkcije se izraža v vsaki podrobnosti organizacije. Na primer pod komunizmom ne bodo isle
57 Buharin, str. 54.
58 Buharin, n. o. m.
69 Buharin, str. 54, 55.
00 Glej Marksov komunistični manifest.
01 Buharn, str. 54.
“s N. o. m.
03 Buharin, str. 54, 55.
osebe zastopale vedno tovarniške ravnatelje, tudi ne bodo ljudje vršili istega dela vse svoje življenje. Taka navada je danes. V komunistični družbi bodo vsi ljudje mnogostransko izobraženi in bodo imeli vpogled v vse panoge produkcije. Sedaj je lahko kdo upravitelj in se bavi s preračunjevanjem, koliko produkcije bo treba za prihodnji mesec, sedaj zopet bo morda zaposlen v tovarni za milo, drugič bo morda delal zopet v elektrarni.60 To bo mogoče le tedaj, kadar bodo vsi člani družbe splošno izobražen!.
2.	Distribucija pod komunizmom.
Komunistična produkcija ni za trg, ampak za komunistične potrebe. Vsak posameznik pa ne producira za sebe, ampak vsa ogromna asocijacija producira za vse"1 (centralizirana družabna produkcija) .	t
Zato ni blaga, ampak so le izdelki. Ti izdelki se ne zamenjavajo drug za drugega; ne kupujejo se in se ne prodajajo. Spravljajo se le v komunalna skladišča in se oddajajo tu vsakomur, ki jih potrebuje. Pod tem sistemom ni treba denarja."11
Spočetka, recimo po 20 ali 30 letih, bo treba imeti različna pravila, ki se bodo tikala distribucije. Na primer določeni produkti se bodo izdajali tistim, ki se bodo mogli izkazati s svojimi delavskimi knjigami ali listki. Tekom časa, ko bo komunistična družba varno ustanovljena ‘ in razvita, bodo vse te regulacije nepotrebne. Dovolj bo vseh potrebnih stvari in vsakdo bo imel toliko, kolikor bo zahteval/13	,
Toda vprašanje je, ali ne bodo ljudje v izkušnjavi, jemali več, nego potrebujejo? Nikakor ne. Vsak človek si vzame iz družabnega skladišča stvari, katere in kolikor jih bo potreboval, in odide. Nikomur ne bo na tem, da bi kupoval več, nego potrebuje, zato, ker bo mogel imeti vsakdo, kar in kadar bo hotel. Denar pa ne bo imel nobene veljave. Zato bodo v začetku komunistične ere blago razdeljevali z ozirom na izvršeno delo, pozneje pa čisto preprosto po potrebah občanov sodrugov.*4
I
m Buharin, n. o. m.
81 Buharin, str. 56.
"s Buharin, n. o. m.
03 Buharin, n. o. m.
04 Buharin, n. o. m.
Celjani, dokažite jutri, da niste nemškutarji! Vaša skrinjica je prva!
Po drugih državah.
ČEHOSLO VAŠKA. ,
Predsednik Masarik bo v mescu oktobru obiskal našega kralja. Dan še ni določen. Ta želja je že sporočena beograjskemu dvoru.
FRANCIJA.
Tudi tam narašča draginja. O omejitvi tega zla je razpravljala francoska vlada pred kratkim. Sklenili so, da .se zniža uvozna carina, da se nadzirajo detajlne cene po trgovinah, pekarnah mesnicah. — Kaj pa pri nas? Ali ni iste potrebe? Ali ni škandal, da je po žetvi tako narastla cena moki in pa mesu, ki se prodaja za drag denar dostikrat v taki kvaliteti, da bi jo izvedenec klasificiral za mrhovino! — Tudi pri nas naj napravi vlada red!
Francija se pripravlja za trgovinska pogajanja z Nemčijo. — Francoski listi vedo povedati tudi o obisku našega kralja in kraljice.
AVSTRIJA.
Na Dunaju se je sestala naša delegacija z zastopniki avstrijske vlade, da zaključijo pogajanja o trgovinski pogodbi. Na rešitev tega vprašanja že nestrpno čakajo zlasti naši gospodarski krogi.	,
Kovinarska stavka je končana z delnim uspehom.
MADŽARSKA.
Komunisti so se pripravili za prevrat, ki bi naj se bil izvršil v septembru. Vlada je za to izvedela in komunistične načrte prekrižala.
NEMČIJA.
Nemčija bo vstopila, oziroma bo sprejeta v društvo narodov. V Nemčijo je potoval iz Švice delegat Nansen, ki se bo pogajal z zastopniki nemške vlade.
— To je sad, ki je dozorel na sejah društva narodov v Ženevi in ki je velikega pomena za svetovni mir.
BOLGARIJA.
V Bolgariji vre naprej in bo kmalu prav zares zavrelo. Vlada kaže make-donstvujočim pristašem pokojnega Aleksandra Todorova sicer prijazno lice, a ti ji ne zaupajo. Čimdalje bolj se utrjuje sumu ja, da je vlada pustila ubiti njihovega poglavarja. Republikjanska ideja se širi ter pridobiva tla zlasti pri komunistih in tudi pri zemljoraduikih. Zato ni izključeno, da pride do puča.
— Sicer pa prihajajo zlasti v našo državo tjako različne Vesti, ki si druga drugi nasprotujejo. Vse je umetna igra, ki jo bo v kratkem nadomestila prava slika. Vlada Cankova igra nevarno igro. Duh Stambolinjskega živi in zahteva maščevanja..
Seja centralnega organizacijskega odseka NSS se bo vršila v petek 8. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih strankinega tajništva v Narodnem dontu. Pozivamo vse člane organizacijskega odseka, da se te seje zanesljivo ia točno udeleže.
Seja linančno-gospodarskega odseka N88 se bo vršila v torek 80. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu NSS. Prosimo, da se seje udeležijo vsi člani odseka in ostali osebno vabljeni tovariši. Na tej seji se bodo sestavili predlogi za strankino gospodarsko konferenco, ki se vrši v nedeljo, 5. oktobra v Celju.
Sestanek NSS. na Bledu. V sredo 17. t. m. se je vršil na Bledu prav dobro obiskan sestanek članov naše tamošnje krajevne organizacije. Sestanek se je vršil v vrtnem salonu gostine Sekovanič. Namen sestanka je bil, razpravljati o predstoječih občinskih volitvah na Bledu in sestaviti kandidatno listo za našo stranko. Sestanku je predsedoval predsednik krajevne organizacije, tov. Jožo Marolt, ki je pojasnil namen zborovanja in opozarjal na bližajoče se občinske volitve, ki se bodo vršile 26. oktobra. Nata je poročal podnačelnik NSS, tov. B. Juvan o važnosti občinskih volitev in po-vdarjal potrebo, da nastopi naša stranka popolnoma samostojno, da bomo mogli v občinskem odboru zastopati samo interese delavstva. Opozoril je na razliko med nami in drugimi v vpoštev prihajajočimi strankami na Bledu ter pozival tovariše, da zastavijo vse sile, da bo naša lista izšla iz volilnega boja še zmagovitejša, kakor je izšla dosedaj. Nato je bila sestavljena kandidatna lista, katero so navzoči tovariši takoj na licu mesta podpisali. Sestanek, ki je trajal tri ure, se je zaključil v splošnem navdušenju za na-rodno-socijalistično stranko. Prepričani smo, da bo naša krajevna organizacija na Bledu, kakor vedno, storila tudi sedaj svojo dolžnost in si priborila zmago.
Občinske volitve v Celju. V nedeljo 28. t. m. se vršijo v Celju občinske volitve, pri katerih nastopi naša stranka v Narodnem bloku. Kakor za Maribor in Ptuj, tako prihaja tudi v Celju narodni moment v ospredje in se je vsled tega popolnoma naravno tudi naša stranka priključila Narodnemu bloku. Storiti moramo vse, da v sedanjem slovenskem Celju ne bodo zopet zagospodarili
ALBANIJA.
Iz Albanije prihajajo vesti, da je zadnje nemire v južni Srbiji insceuirala albanska vlada, nahujskana od neke velesile. Namen je prozoren, vsled česar bo naša vlada v Albaniji vložila protest. — Balkan je pač vedno nemirni vulkan.
ITALIJA.
Mussolini sicer reterira na celi črti, vendar se je k temu odločil najbrž že precej pozno. Sredi mesca je imel možakar v Neapolju govor, ki drastično dokazuje preporod njegovega duha, da o srcu še za enkrat ne govorimo. Mož si želi notranjega miru v državi, uvidi, kako dobro in prav misli opozicija, ki je neobhodno potrebna, uvidi pa tudi možnost dobrega sožitja med vladnimi pristaši in opozicijoualci, med fašisti in protifašisti. Toda to možnost je treba spraviti v dejanje. Ali gospod Mussolini, ki je tako vehementno zasedel faši-stovski tron, je za tako dejanje preslab. Dokler bodo razni upravni organi s fa-šistovsko zategnjenim in od zlobe popačenim obrazom imeli prosto roko in brez vzroka ob vsaki priliki klofutali naše ljudi, jih pretepali in trpinčili, dokler ne bodo pred takimi napadi varne niti 6 mescev nosne žene in otroci, toliko časa ni govora o mirnem sožitju. In tega Mussolini ni zmožen, zato bo moral oditi. Prišel bo drug mož — Anti-mussolini, ki bo napravil red in sožitje. Ta pa bo vzel na piko najprej fašiste — kot edino največje zlo.
RUSIJA JE DOBILA CARJA!?
Listi poročajo, da se je knez Ciril, bratranec pokojnega Nikolaja, proglasil za carja. Novi car obljubuje skorajšnjo osvoboditev Rusije izpod komunističnega jarma. — V nekem ruskem listu, ki izhaja v Beogradu, bo novi car baje v kratkem objavil svojo proklamaeijo. — Ali je to res? Zakaj mora biti prokla-macija objavljena v naši državi?
POGAJANJA MED RUSIJO IN
ANGLIJO,
ki so bila svoj čas nenadoma prekinjena, se bodo v kratkem nadaljevala v Berlinu.
KITAJSKA.
Upor na Kitajskem se približuje navidezno h koncu, ker zmagujejo uporniki. — Amerika ne bo intervenirala, pač pa od strani gledajo vso to igro Japonci.
JAPONSKA.
V okolici Tokija je 17. t. m. nastal strahovit ciklon, ki je razrušil nad 3000 hiš. Kmalu nato pa je sledilo več močnih potresnih sunkov. Ljudje so ponoči begali okrog. Škoda je velikanska.
Nemci in nemškutarji, temveč da bo nedeljska volitev pokazala, da je poleg Maribora tudi Celje slovensko mesto. Naše tovariše opozarjamo, da se ne pustijo begati od raznih kompromisarjev z Nemci in nemškutarji ter Jih pozivamo, da se zavedajo svoje strankine dolžnosti in discipline ter da glasujejo in agitirajo samo za Narodni blok. Z onimi pa, ki so se zvezali z Nemci in nemškutarji, pa morate obračunati v nedeljo na voliščih.
Shod NSS v Celju. Krajevna [organizacija NSS v Celju je sklicala svoje člane na volilni shod, ki se je vršil v sredo, dne 24. t. m. ob 8. |uri zvečer v hotelu »Balkan«. Shod je bil zelo številno obiskan. Pod predsedstvom tov. Gobca sta na shodu poročala tov. Ivan Tavčar in tov. Anton Brandner. Prvi poročevalec je govoril o nalogah socija-lfetične komunajtne politike in o nastopu NSS pri celjskih občinskih volitvah. Tov. Brandner je govoril o organizaciji NSS in prav tako kot tov. Tavčar poživljal somišljenike, da gredo na vstrajno delo za zmago Narodnega bloka. Za govori shodovih poročevalcev se je priglasil k besedi še tov. dr. Dobovišek, ki je v markantnih besedah očrtal politični in nacijonalni položaj v Celju in poživljal na najoetrejši boj proti nemšku-tariji in tistim, ki so se z njo zvezali. Sijajno uspeli shod je zaključil tov. Gobec ob pol enajstih zvečer.
Vsem krajevnim organizacijam mariborske oblasti sporočamo, da v Mariboru zopet posluje strankino tajništvo za mariborsko oblast in da se vse organizacije v organizatoričnih zadevah obračajo na to naše tajništvo, ki ,se nahaja v Frankopauovi ulici št. 17. V vseh drugih zadevah pa se naj organizacije obračajo še nadalje na centralno tajništvo v Ljubljani. Pozivamo vse organizacije v mariborski oblasti, da čim-preje skličejo članska zborovanja in sestanke ter to vsaj 8 dni preje javijo tajništvu v Mariboru, da se bo mogel tov. tajnik Brandner, udeležiti ivseh zborovanj.
Ustanovitev krajevnih organizacij NSS. Kjer še nima naša stranka samostojnih krajevnih organizacij, tamkaj poslujejo samo strankini zaupniki ali pa pripravljalni odbori hi skušajo čimpreje 1 ustanoviti! samostojno organizacijo. Do danes pa še ni-
mamo v vseh občinah ne krajevnih organizacij in tudi ne zaupništev vkljub temu, da ima naša stranka v vsaki občini nekaj pristašev, kar so pokazale zadnje skupščinsko volitve in kar dokazuje izkaz naročnikov »Nove Pravde’.. Ker pa moramo brezpogojno ustanoviti v vsaki občini krajevno organizacijo ali pa vsaj' zaupništvo, poziva tajništvo stranke vse naše tovariše v krajih, kjer še nimamo krajevne organizacije, da jo
Osrednje vodstvo NSSZ ima svojo redno sejo v sredo 1. oktobra ob 8. uri zvečer v tajništvu. Bratje odborniki naj se te seje polnoštevilno udeleže.
Zagorje. Podružnica NSSZ sklicuje za nedeljo 28. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih »Bralslvn« članski sestanek, na katerem poroča zastopnik iz Ljubljane o delavskem položaju. Kadi važnosti dnevnega reda je udeležba za vse člane obvezna. — Odbor.
št. Pavel. Tukajšnja podružnica NSSZ bo sklicala prihodnji teden po delu članski sestanek, na katerem bo poročal zastopnik centrale in na katerega opozarjamo vse člane. Dan, ura in prostor bo razviden iz lepaka na objavili deski v tovarni. Bratje in sestre, vsi na sestanek!
Trbovlje. V soboto 20. t. m. se je vršil v Trbovljah sestanek podružnice NSSZ na katerem je poročal strokovni tajnik iz Ljub-
»Bratstvo« v Zagorju priredi v nedeljo 28. t. m. ob 7. uri zvečer v vseh prostorih gostilne Millier veliko »vinsko trgatev«. Na prireditvi svira neumorni sekstet »Bratstva« iz Zagorja. Prireditev obeta biti zanimiva, ker se sliši, da jo poseti sam Čaru-ga in je zato častiti župan izdal velemodre varnostne ukrepe. Tudi bo ta dan ojačena policijska moč, a kljub temu bodo domači tatički lahko plodonosno želi, ker bo vse koncentrirano na Čarugovo hajko. Kdor želi zabave, naj pohiti v Zagorje. Uzmoviči prav vljudno vabljeni. — Zupan.
Knjižnica »Bratstva«. Vse člane ljubljanskih mladinskih organizacij NSM, kakor tudi člane NSS in NSSZ opozarjamo na našo knjižnico. Knjižnica posluje vsak torek in vsako soboto od 6. do 8. ure zvečer. Izkaznica in vpisnina 5 dinarjev. Pristojbina za vsako izposojeno knjigo 50 par. Pozivamo vse naše člane, da se poslužujejo knjižnice in darujejo knjige. Knjige hvaležno sprejema knjižničar o poslovnih urah. — Bratje in tovariši, izpopolnujmo lastno knjižnico in se je pridno poslužujmo.
Brezplačen srbo-hrvatski tečaj »Bratstva« se otvori tudi letos in sicer sredi oktobra v dveh oddelkih. V I. oddelek se sprejemajo novinci, v II. pa učenci lanskega I. oddelka in taki, ki že poznajo srbo-hrvaščino. Pri-glase za I. in II. oddelek sprejema načelnik šolskega odseka, Vlado Kravos, tajništvo NSSZ, Narodni dom I. desno. Ker bo letos število obiskovalcev omejeno, je v interesu vsakogar, da se čimprej priglasi. — Načelnik.
Članstvu »Bratstva« Celje. Mnogi člani so s članarino v zaostanku, nekateri celo za
Abstinenca. — Ena najvažnejših zadev v naši taborniški organizaciji je vprašanje abstinence. Ne vsiljujemo je nikomur, ker navadno prepovedan sad najbolj diši. Toda članstvu najtopleje priporočamo, da se vzdrži opojnih pijač in kajenja. Dobro vemo, da se z lepo besedo in dobrim vzgledom več napravi, kakor pa z ukori in kaznimi, zato bomo poskušali našo mlado, doraščajočo generacijo odtujiti strupenemu alkoholu in nikotinu, odtujiti jo vsem slabim strastem in navadam in jo vzgajati v ljubezni do narave, zdravja in solnca. Naš veliki Manitu naj nam pomore k temu!
Na naslov zastopnikov kmetskega ljudstva. Ne samo naše gg. poslance, temveč sploh vse one vplivne može, ki zastopajo interese kmetskega ljudstva opozarjamo na našo stvarno razpravo »Stanovanjsko vprašanje — državno vprašanje«. Posebno jih mora zanimati današnji sestavek, ki skuša v kratkem dokazati, v kaki ozki zvezi stoji stanovanjsko vprašanje v mestih tudi s splošnimi eksistenčnimi interesi podeželskega ljudstva. Naši gg. poslanci, ki zastopajo pretežno interese kmetskega ljudstva, so dozdaj zelo grešili, da se niso zanimali za to socijalno vprašanje, vsled česar je to vprašanje tako dolgo ostalo na svoji mrtvi točki. Oprošča jih splošno napredno naziranje, da je stanovanj-ko vprašanje, velikanski socijalui problem, ki mora v svoji razrešitvi prenoviti celo naše življenje in postaviti temelj za lepšo bodočnost naše domovine.
Prosvetni minister je stavil na razpoloženje višjega šolskega nadzornik* g. Engel-berta Gangla v Ljubljani, na njegovo mesto pa imenoval okrajnega šolskega nadzornika Josipa Novaka iz Kočevja. — Za višjega Sol-skega nadzornika v Mariboru je imenovan
skušajo čim preje ustanoviti ali pa se vsaj javijo tajništvu, da hočejo vršiti funkcijo zaupnika. Prepričani smo, da bodo vsi tisti naši tovariši, ki dosedaj še niso organizirani, uvaževali ta naš poziv ter storili vse, da se bo naša organizacija razširila v sleherno občino. Zadostuje samo kratek dopis na tajništvo, na kar bodo dobili tovariši vsa nadaljnja navodila.
ljane. Na sestanku so se napravili važni sklepi za razširjenje trboveljske podružnice.
Litija. Pri nas gre vse staro pot naprej. Beda trka vsak dan huje na vrata, a pomoči od nikoder. Delavstvo je šele sedaj v uesreči spoznalo veliko škodo, ki so mu jo nanesli »neodvisni«,, ki pa so vendar od nekoga odvisni, drugače bi sedaj lahko izpolnili najmanjši del svojih velikih obljub in tako zboljšali naš položaj. Tu z gnusom preziramo one, ki obljubujejo raj na zemlji, a nas privedejo v živ pekel. V zadnjem času slišimo, da bo NSSZ podvzela korake v našo zaščito in zboljšanje ibednega položaja. In le to nam še daje nekaj upanja. Ne z de-inagoškimi obljubami, p pozitivnem delom se rešujejo delavska vprašanja, gospodje »neodvisni«, to si zapomnite; zapomnite si tudi to, da ste pri predilniškem delavstvu doigrali. Sodelavci, vsi v NSSZ in v nov boj za lepše življenje. — Čim več nas bo, tem hitreje bomo kaj dosegli! — Predilničar.
več mescev. Da se blagajniško stanje do zbora uredi, pozivljemo zamudnike, da svoje obveznosti uapram organizaciji poravnajo najkesneje do 1. oktobra. Pripominja se, da je navedenim zamudnikom že v naprej poravnala društvena blagajna članarino pri o. i. o. ter naročnino za »Novo Pravdo«. — Kdor se temu pozivu ne bo odzval, ga ne bomo smatrali več kot člana nar. soc. mladine! — Bed in disciplina je prvi predpogoj k uspehu 1
»Bratstvo« Celje sklicuje svoj redni občni zbor v soboto, dne 4. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Balkan« z običajnim dnevnim redom. Pozivljemo vse brate in sestre — člane in članice — da se zbora vsi do zadnjega točno udeleže! Glavni namen zbora je, — vsestransko poživiti delo v organizaciji! Na zboru se bo razpravljalo tudi o snovanju gozdovnikov! Bratje in sestre, na delo — pridobivajte nove člane!
ČLANI »BRATSTVA« CELJE, POZOR!
28. oktobra gre za sloveisko Celje! Bratje volilci — vsi do zadnjega takoj ob jutranjih urah na volišče! Zavedajte se svoje narodnosti!
Narodni socijalisti volijo 1. skrinjico!
»Bratstvo« Celje. Odborova seja se vrši v četrtek 2. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer »Na škarpi«. Točna in polnoštevilna udeležba — tudi pregledovalcev računov — dolžnost! Dnevni red z ozirom na občni zbor in snovanje knjižnice velevažen! — Predsednik.
»Bratstvo« Celje (kegljaški klub) opozarja svoje člane, da se vrši od 80. t. m. dalje kegljanje vsak torek in ne več, kot dosedaj, ob sredah.
Redni sestanki ljubljanskih tabornikov (gozdnih skautov) se vrše vsak torek in soboto ob 8. zvečer v Pulpanovi čitalnici. Ob
ugodnem vremenu pohod v Tivolski gozd.
Celjski taborniki. Položen je temelj novemu gozdovniškemu rodu v Celju. Naše gibanje vodi br. Dolenc.
»Bratstva«, ki bi hotela organizirati taborniške družine, naj javijo to tajniku celokupne organizacije. Ta pošlje vsa potrebna navodila, brošure in tiskovine. Naslov za dopise:	Črtomir	Zorec,	Dunajska	cesta	85,
Ljubljana.
g. nadučitelj Fortunat Lužar doslej dodeljen prosvetnemu oddelku v Ljubljani, kamor pride sedaj g. G angl. — Dalje je imenovanih še več drugih šolskih nadzornikov ter upokojenih učnih moči z dosluženimi leti. Med njimi tudi šolski vodja v Sp. Šiški g. Furlan, kateremu želimo, da bi dolgo let užival zasluženi pokoj. Mož je vzor šolnika in vzgojitelja mladine!
Izplačilo razlik med novimi in starimi plačami drž. nastavljeucev je, kakor izvemo iz pravih virov, gotova stvar. Izplačevati se bo pričelo v prvi polovici mesca oktobra in sicer v etapah. Mesca novembra bo vse izplačano. Najprej dobe diferenco služitelji in poduradniki, potem III. uradniška kategorija, za tem II. in nazadnje I. kategorija.
Železniške legitimacije za vožnje za polovično ceno dobe državni uslužbenci v kratkem za poljubno število voženj. Te ugodnosti bodo deležni tudi nijhovi družinski člani. Kaj pa je z upokojenci? Na te se vedno pozabil Ali ti niso te ugodnosti trdo zaslužili?
Železniške ugodnosti za novinarje, oziroma redakcije dnevnikov so dovoljene. Na-redba je famozna, zunanji svet se ji bo ču-
dom čudil. Tedniki so v okrožnici, ki Jo je izdalo ravnateljstvo železnic v Ljubljani, kar izpuščeni. Vidi se, da ljudje žive samo v ljubem domačem miljeju. V drugih državah upoštevajo prav lako tednike, ki so lahko ravno tako svetovni listi, kakor dnevniki. Pri nas je to »manj vreden« materijalt Zahtevamo, da se ta uaredba revidira.
Nauki o plebiscitu v Mariboru. Mariborski Nemci so imeli prav, ko so po svojih glasilih trdili, da naj bodo zadnje občinske volitve plebiscit med germanstvom in slovanstvom. Zdaj imajo, kar so sami želeli. Kako pa bi ta plebiscit zanje šele izpadel, če bi se bili vsi Slovenci držali vzgleda Nemcev —■ kar velja osobito za vodilne osebe v demokratski stranki. Z ozirom na volitve v Celju se za daues vzdržujemo ostre kritike, ki je v interesu naše skupne stvari, zlasti š« v interesu naše stranke na Štajerskem, neobhodno potrebna. Eno pa že lahko danes in ravno z ozirom na volitve v Celju naglaša-ino: nobenih ponujanj Nemcem! Onih, ki sami žele sodelovanja v občinskem gospodarstvu, ne odganjamo s pretiranim šovinizmom od sebe, toda kakor rečeno, ponujanj od naše strani pa nobenih. Tudi so za našo premoč odveč vsi nerodno inscenirani orju-naški bav-bavi, kakor smo jih doživeli na predvečer mariborskih volitev. Če že hoče Orjuna aktivno in posebej sodelovati, naj to delo opravi v civilu in na tak način, da bo na dan volitev s taktičnim nastopom skrbela, da pridejo na volišče v vsakem kraju znani omahljivci in brezbrižneži. Točna organizacija in disciplina v slovenskih strankah posamezno in v bloku ne potrebuje nikakšnih fašistovskih uniform, še manj pa pouličnih maškerad. To naj zadostuje.
Zagorski zvonovi prav milo pojo. Smešna točka sedanjih občinskih volitev v Mariboru je bila vsekakor kandidatura gospoda Zagorskega. Njegova lista je dobila na vseh sedmih voliščih skupno 40 glasov. Zaupniki pa so mu zatrjevali, da bo dobil sigurno 1200 glasov. Neprijetni položaj g. Zagorskega so na večer lajšali pevci, ki so pod njegovim stanovanjem zapeli zelo čustveno »Zagorski zvonovi prav milo pojo...« Pravijo, da g. Zagorski, dosmrtni šef Samostojne gospodarske strauke — kakor je to tako lepo rečeno v pravilih — še vedno ne misli opustiti politike. Kandidirati namerava tudi pri prihodnjih volitvah.........
»Radikalski Glasnik« je prenehal izhajati. Ta teden že ni več izšel. — S tem je hvale Pašičevih smernic v Sloveniji konec.
Ljubljana ne pride v I. razred pri odmeri draginjskih doklad za drl nameščence po zaslugi samostojnih demokratov (Žerja-vovcev) in radikalov, ki so v seji finančnega odbora glasovali proti temu, da bi glavna mesta pokrajin prišla v I. draginjski razred. Gola zaslepljena politična strast jih je gnala tako daleč, da so odjedli uradniku in upokojencu po 400 Din mesečno. Kot centralisti ne priznavajo glavnih mest v pokrajinah, kakor da bi namreč to povzročalo draginjo. — Zadnji čas je, da se s temi ljudmi tudi v parlamentu obračuna. Zakaj se ne spremeni tudi finančni odbor? — Državni nameščenci in upokojenci naj si svoje velike prijatelje dobro zapomnijo. To je udarec v obraz v najtežjih časih. Samostojni demokrati so že opetovano pokazali svojo pravo »ljubezen« do uradništva, pri tej priliki pa še prav posebno. — Mi pa zahtevamo, da se ta sklep finančnega odbora na eni prvih sej ponovno pretresa in spremeni. Vsaj radikali se naj otresejo škodljivega vpliva Pribičevičevih avanturistov in pokažejo malo več razumevanja za bedne uradnike in upokojence.
2000 kg velik grozd bodo v nedeljo pripeljali na vinsko trgatev »Bratstva« v Zagorje. Kdor še ni videl takega fenomena, naj ne zamudi prilike in si ga od blizu ogleda. Torej, v nedeljo gremo prav zares v Zagorje 1
Razglas. Osnovalo se je v Celju društvo prvih slovenskih uličnih strežnikov z imenom »Komisijonarji« ter se občinstvu priporoča za vsakovrstna opravila; ne odgovarja pa za druge nosače, ki so brez znaka tega društva. Občinstvu se najvludneje priporočajo. — »Komisijonarji« v Celju.
Pazite na deklice! V Ljubljani se nahajata dva zločinska pohotneia, ki zasledujeta mlade deklice. Opazovali bo jih že na več krajih, kako sta zasledovala otroke. V Mostah sta pa prišla do svojih namenov. Pograbila sta 10-letno deklico, ji zamašila usta, zlorabila, odrezala kito, pa izginila. — Pazite na lopova, ki sta srednje starosti, zanemarjene vnanjosti, eden črn z brado, drugi svetlih las.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnikom v Rogaški Slatini! Volivni boj je pri Vas končan. Kakor povsod je nastala tudi pri Vas lokalna borba, ki se je spremenila v osebni boj. Odtod tako raznolična mnenja, katerih ni mogoče zadostno nepristransko razmotriti. Zato se postavljamo na stališče, da se naj s povolilno polemiko ne pričenja. Duhovi naj se raje pomirijo. To bo najbolje za vse stranke. Žal nam bi bilo komu delati krivico, ali pa celo koga žaliti. To tudi doslej ni bil naš namen. Zato dopisov, ki smo jih prejeli, ne bomo priobčili, kar naj se upošteva ter nam oprosti. Predvsem naj nam to oproste oni, ki so se čutili užaljene radi zadnjega članka, ki je zagledal luč sveta takorekoč po naključju.
Iz stranke.
Mladinski vestnik.
Taborniki.
Tedenske novice.
Strokovni vestnik.
Stran 4.
I
»NOVA PHAVDAc
Štev. BO.
Gospodarstvo.
Kolik« je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1348 — 1361 25			
100 franc, frankov	»	37370	3866
100 laških lir	»	310'—	315-45
100 čeških kron	»	211'—	21725
100 avst. kron	»	0101	0.1015
100 ogrskih kron	>	0088	00939
100 bolg. levov	»	519	52-68
100 dolarjev	»	7100 —	7162-5
100 angl. funtov	>	31740 —	32350'—
Curiška borza, 100 dinarjev je stalo		24. sept. švicarskih 7-375	17. sept. frankov 7-475
100 franc, frankov	»	27-57	28-30
100 laških lir	»	2307	23-25
100 čeških kron	>	15-75	15875
100 avst. kron	»	0-0075	0 0075
100 ogrskih kron	»	00069	0 0069
100 bolg. levov	»	3-85	3-87
100 dolarjev	A	527-—	530-
100 angl. funtov	»	2349-	2370-—
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
»Ti si bila prva, ki me je izdala, prejela si svojo kazen. Dve leti si tu, simbol smrti, sama v sobi. — Toda se daj se bo slika spremenila. Tukaj leži druga, ki te je v grozovitosti se prekosila — Eliza, ki je nekoč vživala moje popolno zaupanje, sedaj jo je doletela zaslužena kazen. Čez nekaj tednov ne boš več sama. na mizi buljila v svet iz svojih praznih očesnih votlin. Elizina mrtvaška glava naj ti ob uri duhov pripoveduje svojo grozno zgodovino!«
Grozna sumnja.
Ellen še vedno ne ve, kakega pre-greška Je obdolžen njen zaročenec. Njeno trpljenje je nepopisljivo. Ne samo, da si vedno muči možgane s tistima dvema zagonetnima damama, glede katerih je uverjena, da ima William z njima intimnejše odnošaje, ne, mnogo bolj jo muči popolen molk njenega zaročenca, ki ji že dalj časa ne pošlje ni-kakega obvestila, kajti odkar je Wil-
liam odpotoval, ni prejela od njega nobenega pisma več. ,
Kaj neki naj to pomeni? Ali ji ni prisegel večne ljubezni in zvestobe? Ali je pozabil na svojo prisego?
Nič manj ne teži Ellene prisotnost dveh policijskih organov, ki bivata sedaj stalno v gradu. Sicer nastopata na-pram njej z vso vljudnostjo, vendar je občutek, da stoji pod nadzorstvom in da jima mora večkrat dajati pojasnila o življenju svojega zaročenca, zanjo naravnost neznosen. Njena mati je bila nad stražo — kot jo je nazivala — naravnost razkačena. Seveda pa tudi njej ni znano, česa je pravzaprav William osumljen.
Lepega jutra v avgustu se gospa Morris sama sprehaja v bližini gradu po krasnem drevoredu ob reki. Dasi je že večkrat prosila Elleno, da bi šla z njo na sprehod v okolico gradu, je do tega doslej še ni mogla pripraviti.
Gospa Morris ravnokar s tužnim skrbi polnim srcem razmišlja o tem pre-okretu svojega sicer tako srečnega življenja, ko zapazi neznanega ji gospoda, ki se ji počasi bliža. Bil je baron Hardy.
Ellen ni svoji materi povedala, na kako vsiljiv način se ji je zadnjič baron pridružil. Gospa Morris odzdravi baronu, čeprav hladno, vendar vsekakor uljudno.
Hardy takoj obstane. Hudoben pogled njegovih lokavih oči kaže, da mu je zelo prav, da je naletel na gospo Morrisovo samo.
»Ali še niste dobili nobenega obvestila o svojem nečaku, milostiva gospa?«
Stara gospa odmaje z glavo, ker jo prav malo veseli, da bi se pričela raz-govarjati z baronom.
»Seveda popolnoma razumem« nadaljuje baron strupeno »v položaju, v katerem se nahaja mladi gospod, ni dosti časa za pisanje pisem, ker bi s tem kaj lahko izdal svoje zavetišče.«
»Zavetišče pravite?«
»Gotovo, milostiva gospa, ali še bolj pravilno bi se reklo — skrivališče. Saj ni nobenega dvoma, da se gospod Morris sedaj skriva, da bi ga policija ne dobila v roke.«
»Moj nečak ni nič takega zagrešil, da bi se moral skrivati!«
»Menite, milostiva gospa? No, o tem si vendarle usojam dvomiti! Vrh tega pada na vašega gospoda nečaka še prav
posebno sum, ker se stalno izogiba svoje hiše v Londonu.«
»To ni res!«
»Prav žal mi je, če nočete verjeli mojim besedam« odvrne Hardy in sko-mizgne z ramami. »Zaenkat ostanem pri svoji trditvi. Vedite, da sem v stalni pisemski zvezi z najslavnejšim londonskim detektivom gospodom Davisom, zato sem vedno najtočneje poučen o vseh dogodkih.«
Poštama dama postaja vedno bolj osupla. — William se izogiba svoje hiše — pa ne, da se vendarle čuti krivega?
Hardy motri izraz gospejnega obraza z naravnost vražjim zadoščenjem.
»Sicer pa tudi ni čudno,« nadaljuje baron premeteno, »da se gospod Morris tako skrbno in s strahom skriva, saj mu gre pri taki obdolžitvi za življenje!«
»Življenje?« vzklikne gospa Morris.
»Ah — najbrže niti ne veste, da je vaš nečak osumljen, da je umoril mlado deklico« reče Hardy kot bi šlo za nekaj vsakdanjega.
»Umoril?« vzdihne gospa Morris.
»Da, milostiva gospa, in vse, kar je policija dognala o vašem nečaku, je zanj naravnost uničujoče. Ker sem prav dobro znan z gospodom Davisom in me zadeva prav posebno zanima, je povsem naravno, da sem o vsem natančno poučen.«
Stara dama ima vsled tolike nesramnosti in predrznosti zopet samo sebe v oblasti. Ponosno dvigne glavo in reče odločno:
»Moj nečak je nedolžen. William ni izvršil zločina, tega nikdar ne verujem!«
Baron se satansko nasmehne.
»Toda najmanj, čemur se je čuditi, je dejstvo, — da se gospod Morris tako skriva. Zakaj ne stopi pred oblast in tako ovrže sumnjo, ki pada nanj?«
Gospa Morris molči, kaj pa naj tudi na to odvrne.
»Pa še mnogo drugih okolnosti je, ki podkrepljujejo sumnjo na vašega nečaka. Tako sta se vselej, kadar je prišel semkaj, pojavili dve lepi mladi dami, ki sta vedno na zagoneten način izginili. Tudi te dve išče policija, da ju aretira. Sicer se je posrečilo, aretirati ju, toda že nekaj ur na to so ju zakrinkani možje s silo oprostili.«
»Na kak način naj vsled te zadeve pada sum na mojega nečaka?«
Hardy zmaje z ramami.
»Policija domneva, da ima gospod Morris pri tem svoj prste vmes; kaj drugega tudi meni ni znano o tej zadevi. Sicer pa« — pristavi baron zasmehljivo — »je zelo verjetno, da se vaš gospod nečak z ozirom na njegovo splošno znano galantnost napram lepim mladim damam nahaja v družbi teh dveh mladih deklic. In če prav imata za seboj obedve menda precej bujno preteklost, to končno vendarle nič ne pomeni, o prav nič! Nasprotno, ljubimkanje s takimi deklicami je še celo zelo zanimivo!«
Ellenina mati čuti strašno zasmehovanje, ki zveni iz Hardyjevih besedi, pa mu ne more na to ničesar odvrniti.
William naj bi bil izvršil umor? — Nemogoče! Kot da bi uganil njene misli, nadaljuje baron ravnodušno:
»Da, kdo bi si kaj takega mislil, jaz najmanj. Saj sem poznal vašega gospoda nečaka kot vzor solidnega trgovca. Ta novica me je zelo užalostila!«
Gospa Morris hoče biti zopet sama. Zato se z nemim poklonom poslovi od barona, ki natihem triuinfira, da mu gre vse tako posreči. Razburjena hiti proti gradu, dobro vede, da se Ellen ob tem času vedno nudi v vrtni lopi na bregu reke. In res! Mlada deklica sedi v lopi, opiraje svojo lepo glavo na roko. Velike modre oči upira sanjavo na vodno gladino, ki se svetlika v solnčnih žarkih.
»Ellen!« vzklikne gospa Morris.
Mlada deklica se v svojih sanjah zdrzne. Pogled na materni obraz ji pove razločno, da se ji je moralo nekaj strašnega pripetiti. Na to, da bi svoji hčeri prikrila, kar je ravno slišala, mati niti ne misli.
Brez oddiha, s skoro nerazumljivim glasom ji pove vse, kar je zvedela od barona Hardyja.
Ellen svoje matere niti enkrat ne prekine. Sicer dobi njen ljubki obraz snežnobelo barvo, ko sliši, kakega dejanja je William osumljen, vendar se je prične polaščati nemir šele sedaj, ko omeni mati zagonetni deklici. — — —
Tu utihne mati.------------
»Umoril ni William nikogar« de Ellen. »Kaj takega ni on nikdar storil — toda stoj — njegova divja strast, oh ne, ne, nemogoče!«
Zadnje besede izvene kot divji bolestni vzklik. Saj se spominja slik, katere je našla v njegovi pisalni mizi. Pa ne, da bi katera od teh slik predstav-
ljala umorjeno? Morda — oh, kako strašno, samo misliti im kaj takega.
»Ellen« izpregovori šepetaje mati.
Mlada deklica se obrne k materi.
»Ali veruješ, da je Williain kriv?«
»Jaz — ne vem.«
Stara dama vije roki. Če že njena hči dvomi nad Williamom, kaj naj nastane iz tega? Seveda ne ve, da Elleno muči čisto drug občutek — divja ljubosumnost do obe mladi deklici, ki sta se tako tajinstveno pojavili v okolici. — Da, lepi sta bili obe! Oh, kake muke razjedajo pri tej misli srce uboge Ellene! — William ji je zopet postal nezvest na vse svoje prisege je pozabil!
Tako si misli Ellen in vsaka ljubeča deklica bi si na njenem mestu mislila enako.
Naenkrat pa pade Elleni nova misel na um.	,
»Mama, Hardy ti je vse to pravil?«
»Da, baron, — in rekel je tudi, da ima pismene zveze z detektivom Davisom.«
»Ker je to pravil baron, zato še prav resno dvomim. Takoj hočem pisati Wil-liainu — moram govoriti z njim!«
»Toda, Ellen,« vzklikne mati prestrašeno »ali hočeš na vsak način, da tudi na te pade sum? Ali naj morda moj edini otrok pride še v ječo?«
»Moram govoriti z njim, pusti me, mama; če se mi ne posreči odstraniti teh morečih dvomov, umrem od žalosti.«
Mati uvidi, da je najbolje prepustiti otroka, da se sam pomiri. Zato hčerko nežno poljubi in s skrbjo v srcu tiho tar-naje odide nazaj v gradič.
(Dalje prihodnjič.)
KINO,IDEAL1
predvaja v sredo 24., četrtek 25, petek 26, soboto 27. In nedeljo 28. izborno veseloigro
»KRALJ CIRKUSA"
v glavni vlogi
MAKS LINDER
To je njegova najboljša veseloigra dosedaj in bi ga ista kmalu stala živllenje. Kdor se želi res zabavati in se od srca nasmejati, naj si ta film ogleda.
Ogovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Modistka M. HORVAT
LJUBLJANA, STARI TRO ŠTEV. 21.
prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Dim. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi.
naiboijH Hvalni stroll
so edino
Josip Petelin«
znamke
„Gritzner“ in Jtfler"
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Llublfana
blizu Preiarnov«ga •pomen ka za vodo.
Ravnokar došla večja oprema šivalnih strojev.
Oglašajte
v
Novi Pravdi!
Trboveljski
premog*
drva
H. Petrič, Ljubljano,
Gosposvetska cesia št, 16 Telefon 343.
t/L-ž L/jNJ
Česar ne veš, vprašaj
Univerzitetni Informativ. Biro
„ARGUS“
Knez Mihailova 35, Tel. 6-25 BEOGRAD
(Pasaž Akademije nauka).
Stefan Ferant
urar državnih železnic
Celje, BetKoti trs 3
priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne.
[no »D ml
Kilogram sivega opuljencga perja 70 Din, na pol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din, mehkega kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto proti povzetju, od 300 Din naprej pošnine prosto. — Blago se tudi zamenja in neuga-joče nazaj. Naročila naslavljati:
Benedikt Sacksel, Lobes št. 84
pri Pilznu, Češkoslovaška
Poštne pošiljke gredo iz Češko-siovaSke v Jugoslavijo ca 14 dni.
Tone Malgaj
Pleskar za stavbo in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici št. 9.
Franc Szantner
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
špecijalist za ortoped ična in anatomlčna obuvala In trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila.
ADRIJA
Tom slaili kave
Velepražarna Zrnate kave Milni za dišave
I. t. ef. Brzojavi „Adrla“ VIČ
Glince pri Ljubljani
" in najball zdrava Žitna kava
je in ostane
ŽIKA"
«»
Vse pisalne, risalne In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Biuic
Ljubljana SvA Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Trboveljski premog in drva
dobavlja
Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220
Kupujte pri tvrdkah, ki Inserlrajo v našem listu l
Higijenična pralnica, svetiolikal-nica in popravljanje perila vsake vrste.
CENE NIZKE! FRANC ŠIMENC,
Ljubljana, Kolodvorska 8.
AVTO - VOZI
BENCINA!
JU30-HAG
LJUBLJANA
BOHORIČEVA UL. 24 TELECOM ŠTEV. SCO
prikuhah
hrano
Očala, Ml
ure, zlatnino najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašenem optiku in urarju
Ljubljana, Stari trg 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
Edini tihi
pisalni stroj
L. C. Smith & Bros Mod. 8
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo i
LUD. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6/1.
Priporočamo Mo
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Nolcenejil nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega pjatna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehalalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
I	W	T'
obresti brez odbitka rentnega In Invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto-
vanje po dogovoru.
Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite najkulantneje.
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slov. Bistrica
Ekspoziture:
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Dunalska cesta 5tev. 4
(v lastni stavbi).
Kapital la rezerve Din 18,300.000.
Iivršuje vse benčne posle
najtočneje In najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska.
Tel.i 139, 145, 458.
Konjice
Meža-Dravograd
LQlQ
g Bji imseM ‘gUBfignfi 3IA01VNU39 'O