MARIJIN LIST
Pobožen mesečen list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglaaenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja I. 1904. dec. 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Vrejiije i izdava ga z dovolenjom višje cerkvene oblasti KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš v Črensovclh, Slovenska Krajina, Jugoslavija.
I.	Cena v Jugoslaviji na skfipni naslov, če najmenje pet komadov hodi na eden naslov: na mesec eden dinar, ali 12 dinarov na leto. Z tov naročninov je z ednim poštnina za kalendar Srca Jezušovoga tudi plačana. Za to naročnino dobi vsaki naročnik mesečno na lepom papiri 20 stranski Marijin List, na konci leta pa veliki kalendar Srca Jezušovoga i knižico „Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto.
Ceno na posamezni naslov, če na eden naslov hodi menje kak pet komadov, je 15 Din na leto. Za to ceno dobi naročnik poleg mesečnoga Marijinoga Lista ešče kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto na konci leta.
II.	Cena v inozemstvi, to je prek mej Jugoslavije je: z Novinami i mesečnim detinskim listom: »Marijikinin Ogračekom" letno 100 Din. Kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno, smrt", dobi vsaki naročnik na konci leta brezplačno i poštnine prosto Če se pa prek mej Jugoslavije samo Marijin List naroči, je cena toga z kalendarom Srca Jezušovoga, „Marijikinim Ogračekom" i knižicov »Priprava na srečno smrt" 40 Din. na leto poštnine prosto.
Naročnina se mora proti naprej plačSvatl: doma mesečno, Iz jno-stranstva pa do konca marca vse!
Važno za domače naročnike, šteri majo na skupni naslov naročen Marijin List! Naročniki, ki majo v Jugoslaviji na skiipni naslov naročen Marijin List, če si naročijo vsi Iz vsej far, nesamo iz edtie, tudi Novine, dobijo vse naše spise: Novine, Marijin List. Marijikin Ograček, kalendar Srca Jezušovoga i »Priprava na srečno smrt" za 30 Din. letno, to je na mesec njim pride za plačati samo 2 D. 50 p. Najmenje 5500 bi pa moglo biti takših naročnikov. Marijin List je priloga Novin, kak i Marijikin JJgraček, šteri je priloga M Lista. Vredništvo i uprava M. Lista v Črensovcih, Slov. Krajina.
Jugoslavija.
D A R I.
Na »Dom sv. Frančiška" v Črenšovcih so daruvali v dlnaraj sledeči:
Iz Male Polane: Gerič Štefan 10, Prša Jožef 10, Tornar Marija 1.0 Bedernjak Kristina 10, Dtih Ana 10, Kolenko Verona 10, Žižek Kata 10, Sernek Kata 10, Špilak Marija 10, Kobilec Roza 6. Raščan Bara lj Vinčec JožeS Trnje, Mariji pomočnici, Bistričkoj sv. Jožefi i sv. Trezlki Deteta Jezuša v zahvalo za dobleno zdravje, 10, Novak Jožef, Trnje, 5, Bobovec Martin z Lipovec, 100, N. 2, Franc Marija, Žižki, 14, Somen Kata, Brezovica, 12, f Horvat Jožef, plebanoš Martjanski eden črep = 650 Din., Ščrbič Treza, G. Bistrica, 10 Din-
Oča sirot povrni vsem oblino! — Odbori Na podporo Marijinoga Lista so daruvali v din.: Toplak Marija' Buenos Aires, prosi zdravje od dobre matere Marije, 50, Čačič Jožef plebanoš v Črensovcih, 100, Špolar Kata, D. Bistrica, 1, Rous Janoš, Beltinci, 6, Glavač Jožef, Beltinci, 2, Sobočan Jožef, Chicago, z doma z Sr. Bistrice, 100 Lutar Terezija, M. Sobota, 10, Mencigar Franc, D. Slaveči, 10, Frumen Matjas, Ferme de Loges, Francija, 5, Špilak Štefan,Jesenice, 9, Kerec Franc, Merienval Francija-22. Činč Roza, Dokležovje, 1, N. N. Dokležovje, 1, Salaj Ivan, Chicago, 56' Gruškovnjak Matjaš, Chicago, 18, Špilak Ivan, Chicago, 36, Vuk Jelena, Chicago, 36, Gruškovnjak Matjaš i žena, Chicago, 54, Glavač Andras, Chicago, 54, Zver Matjaš, Chicago, 54, Rajsar Štefan, Francija, 20, Meško Martin, č. kanonik, Kapela, 60, Zver Andraš i žena, Tnrnišče, 10, + Horvat Jožef, Martjanski plebanoš 1J30 Din. - Dobra mati Marija naj vam povrne! —Vrednlk.
NEBEŠKE ROŽE. 3. Bože gnezdo.
Pri Martinovih se je i božim blagoslovom vnožilo blagostanje. Podjetna Zelija je izdelavala fine čipke, tak zvane „Points d'Alencon". To misel njej je navdehnila Nevtepena, štero je prosila razsvetlenia i pomoči. Ludvik, ugleden vttrar i zlatar, jepoznej oddao trgovino, da je Zeliji pri vsikdar številnejših naroČilih nGdo svojo pomoč.
Evharistično Sunce je vsako jutro pozlatilo srca vzornih Terezikinih staršov in raziejalo svoje žarke nad njihovo gnezdeče. S svetov mešov so Martinovi začinjali den. Molitev i duhovno štivo sta bila jako udomačena. Stremlenje po kreposti njim je bilo najsvetejša dužnost. Liibezen je cvela v prijaznom domi. Vseokoli so jo trosili, posebno razkošno trpečemi brati.
Ribolov je bio g. Martini najlubša zabava. Kolikokrat ga je mala „kra-ličica", kak je ponosno nazivao svojo najmlajšo, sprevodila k sumnim bregovom Sartel Njena dovzetna dfiša se jedivila ob krasoti normandijske domovine.
Terezikina mati, gospa Zelija, je bila odločna, močna in nežno-liibeca. Znala je vzgajati, ar je delila od svojega bogastva, včila s svojim krepostnim zgledom. Hčerkam je štela dati najlepše, ka je mela: lUbezen do dužnosti i navdušenje za žrtev. Živlenje ne sen! — Ne nUdi rož — brez trnja. Že malčkom je djala, naj se trnia ne plašijo, naj lubijo bolečino i jo orosijo z bogo-vdanimi suzami. Z zgledom jih je vodila po svetniškoj stezi. Ali se bomo čudili, da so ji hčere sledile?
Najstarejšo, — Marijo, — je nekoč bodrila, naj silne bolečine pri zobozdravniki darUje za pokojnoga staroga očo. To je zadostUvalo. Zdravnik se je čudo detečoj batrivnosti. Kak je izjavo, da operacija nej potrebna, je deklica vzdehnola: ,Oh, mamica, škoda! Dedek bi bio rešen očiščilišča". — Spodobno je bilo vsikdar.
Pa male junakinje neso žrtvtivale s kislim obrazom. Veselo, smeheč se so se premagUvale. Sprva mamici na lUbo, — poznej iz lubezni do Jezuša, z žel jo v; „Naj bo vsaka žrtev roža, ki naj Križanoga božal"
Od Zelije piše njena sestra, redovnica Marijnoga obJskavanja: "Te močne žene ne upogne nikša prezkUšnja i sreča je ne povzdigne. Občudujem jo*. Po smrti male Marije Helene jo tolaži: »Blagriiiem Te, ka nebi darUješ toliko dUš, ki bodo krasile Tvoj nevenljivi venec, Tvojoj neomajanoj veri i zavupanji se smehlja sijajno plačilo. Bog te bo blagoslovo. N.e prihrani Ti preizkušenj, zato pa bo Tvoja večna blaženost toliko slajša. Kak boš srečna, če Ti bo Gospod v dokaz, da je s Tebov zadovolen, morebiti podaro vroče zaželenoga svetnika..
LUbeča prorokba se je vresničila: Bog njej je dao veliko svetnico. —
4. Benjamin.
Terezika, driižinsko srnce, je bila od dneva do dneva prikUpliveiša. Gospa Martin je pisala Pavlini, tedaj gojenki v zavodi Marijinoga obiskavanja v Mansi: „Kaže, da bo prav dobra, vsikdar se smehe. Njeni obrazek je obraz zvoljenke.. .* Terezika je bila jako navezana na mamo. Obsipala jo je z nežnostjov. „Ne vseli iz čiste lUbezni," - pravi gospa Martin, »včasih je tUdi nekeliko jalna. Če najde šivanko, ki bi jo rada obdržala, me iskreno obime." — To je bio čisto njeni način. Poznej je bila tUdi proti Jezusi razkošno nežna i je zato vse, ka je želela, — prejela.
Zelija je v maloj duši opazila prvo bitje lubezni do Jezuša. Se ne dveletna je bila dovzetna za lepo i dobro Poznej je vzkriknola: „Tvoja lubezen, o Bog, mi je že v detinstvi naprejvujšlal' — Po nedelah so jo morali voditi k večernicam. Če nej smela k svojoj popoldnešnjoj »uieši", je bila vsa nasrečna. Nekoč je v najvekšem deži bežala v cerkev. Sezna so gorečo ubežnico pravočasno dojšli.
Gospa Martinova je radostno zasleduvala razvoj svoje zlatolaske. „Celina i Terezika sta neločljivi. Nesem vidila dece, ki bi se tak iskreno lUbila," pripovedava Pavlini. 1 drUgoč piše: „To lubeznivo dete je naša tolažba. Dobra bo. Njena srčna dobrota že poganja. Samo od Boga govori. Molitve ne bi opustila za vse nasveti. Če bi jo slišala pripovedati I t), kak je lubkal* —Neki den je razbila vazo, ki je bila Zeliji dragi spomin. Resno jo je pokarala. Vsa suzna se je hitro vrnola i skušala mamico tolažiti: „Mamical Naj ti ne bo žaol — Kda bom velika, ti kilpim drugo!"
2elija je Tereziko iskreno liibila. Nej šparaia z nežnostjov i lubkovanjom. Vendar je ne) razvajala. Opazila je pri njej najmenjšo napako i skušala zamoriti prve bilke nerednih kali.
Martinova krallčica je znala biti ttidi nevljudna. Kda se je nekoč na huickanici veselo bata,jo je oča pozvao: .Terezika, pridi i daj mi polub!" Princeska je odvrm j ia! „'TI ptidi esi!" - G. Martin je razžaljen odišo. Terezika je ra/.mela, zbežala za njim i jocič popravila otroško nerodnost s skesanim: „Prosim, odptisti!"
Nj : a živahnost e nudila zatajiivanji vnogo prilike. S Celinov sta se poslnžiiv ii la motvoz spelanih jagod, s šterimi sta šteli svoje skrite zmage. Nešterokrat je roka čujsnola v žeo. Terczi a se je že te trUdila, da bi junaško • porabila neznatne. vsakdanešnje melenkestf. Priznala je: ,Od tretjega leta oe-sem Boji ni. s; odpovedala". — Milost je v njenoj maloj duši neopazno lioblila sveinico.
5. Zbogom, mamica 1
V deklin3kih letaj se je gospa Martin močno vdarila. 16 let je tiho prenašala b;,> ine. ki so rasle z nr čajočira stvorom. V juliji 1877 se je njeno stanje resn poslabšalo. Martinovi so iskreno molili i vUpali, da draga bolnica z Marijioov pomocjov čudežno zdravi. Štirikrat je romala k Našoj I.Uboj Gospej v Lurd. Vendar zaman. Brezmadežna je kak Bernardki tudi njej Ijata: , Osrečila te bom, —pa ne tO — nad zvezdami I" — 28. avgusta je odjšla k Bogi — Oča je Tereziko ^digno v naroce i njej pravo: „Kusni mrtvo mamico ešče ednok!" Težka bol je legla nad družino. Gospod Martin, šteroga j,- /aiostna zgfiba Zelije silno potrla, je želo, da bi njegova svakinja deklicam nadomestG v lla mater. Spomno se je prosečega pogleda vmirajoče, kak se poslavlala od Gospe Guerin.Zato so se v novembri preselili v Lisieux i se nastanili v praznoj vili „Les Buissonets".
Zadnji polub spavojočoj materi na oledeneio lice, očinska globoka žalost, potoki suz, • vse to j? neizbrisno stopilo v mehko dušo štiriletne, ki je zgubila najdražje »Ubogi crvički — brc;, mamice!" je djala služkinja Celini i Tereziki, kila so se vrnili od pokopa. Te se je C slina paščila k najstarejšoj sestri Mariji i jo ihteč prosila, naj njej nadomestuje nepozabno mater. Terezika pa je obinola Pavlino i proseč« zašepetnola: »Bodi mi mamica!"
Te se je z vsov iskrenostjov otroške duše okleaoia nebeške Matere, ki je sirotam neskončno nežna i lubeča Mati.
Srebrni smeh zlatolaske se je z materjov sklono v grob. Terezika je postala boječa, občutliva i resna.
Pavlina, Terezikina vzgojitelica, je blia poosoblena pokojnica. Njeno bogato duš o so krasile mak rine- vrline. Setev, ki jo je bila vzorna uati vse-jala v otroško njivo Terezikine duše, je Pavlina skrbno gojila. Tudi v Karmeli je bila Pavlina, m. Agneza, kak prednica njena mati. Pij XI jo je s posebnim odlokom izjemoti -. menuvao za dosn.rtno ; s^neisko prednico v Lisieuxi. Prt .evala, rahlala, obdelavala jo je. Mala vučenfco je podediivala Pavlmino jasnost v m i stenji, njeno preprostost v govoreuji i oponašanji. Pavlina je znala zadovoliti i pojasniti vsa' deeinska piianjr, i dvome, ki so se /budili. Miseo ali so vsi zvoljeni neskončno srečni, se je boječe oglasila v maloj duši. Modra Pavlina pošle Tereziko po o črno velike kupico, k šteroj postavi svoj mali naprstnik, jiva napuni i pita: , Šteti |e bole pun?" — „Oba vednako, ar str. napunjena do roba, i ne ide ni kaj več notri", odvrne zvonkl glas. — Terezika je razmela.	■	'	" .
•Sedi:li sta na samotno) pečini pri morskom obrežji m obcuduvali sunem zahod. Ognjena kmgla je g£tonila. Sunčni traki so v gladini vsekali zlate brazde. — .Terezika glej podobo milosti, ki dfiši razsvetlava pot?"
Dete je na o/arjenom vali vidlo svojo snežnobelo dUšno ladjico, ki lUbeČe plava proti msbeskomi pristani.	(Dale)
Vsem. Polleta je proti konci. Prosimo vse naročnike, da plačajo naročnino kak najhitrej- Širitelje poberite in a.e 6 Din. od vsakoga naročnika i pošlite notri, ovale ne moremo š tam pari je plačati. Polleta je tU i pol naročnine vsaki naj plača. Vredništvo i uprava.
XXVIII. Letnik.	Štev. 6.	1932. juni 8.
Najveksi kinč katoličancov.
I. Ka sv. meša pomeni?
1. Spomin na Jezuša.
Pitate me, dragi krščeniki, ka je pravzaprav sv. meša. Vodim vas v hižo slednje večerje, štero že vi poznate, ar ste že od toga večkrat culi predgati. Vidimo tam, kak Jezuš sedi pri stoli v sredini med dvanajsterimi apoštolami. To je velki i resen trenutek: Kak oča pred smrtjov vkup pozove vso svojo deco i njim naznani svojo zadnjo volo — tak tiidi Jezuš. Napravi teštament. Vzeme krtih i ga spremeni v svoje Telo; vzeme vino v kelihi, spremeni je v svojo krv i da oboje zavžiti apoštolom. Nato spregovori važne reči: „To delajte v moj spomin". — Ka nam šče s tem povedati?
Pa povem prispodobo. Predstavlajte si, da leži vaša mati na smrtnoj posteli, pozove vas i vam pravi: „Deca, prosim vas, če jaz vmerjem, zmolite za mene vsako nedelo eden očanaš." Ka bi vi včinoli ? Morali bi meti kameno srce, če ne bi meli te zadnje žele vaše liibe matere za sveto i je ne bi zvesto zvršavali. Poslušajte kratko zgodbico slavnoga nemškoga duhovnika, ki pripovedavle: „Meo sam pobožno mamico, ki so bili zadnja leta svojega živlenja pri mojih starišaj. Bili so prek 85 let stari. Zadnjikrat sem jih vido kak bogoslovec, kda sam prišeo med počitnicami domou. Ednok so me k sebi pozvali i mi jako slovesno i genlivo pravili: „Janči, če jaz vmerjem, te moli za mene! Kda sam bila mala deklica, so me tiidi moja mamica pred smrtjov prosili, naj se jih v molitvi ne spozabim. Zdaj sam prek 85 let stara i sam molitvi niti eden den ne vonihala."
Če mi slednjo volo naših dragih za tak velko mamo, kem bole verno moramo teda božo volo i želo zvršavati? Sam Zve-ličiteo stoji pred nami, pri slednjoj večerji je vse krščanstvo vseh časov okoli sebe zbrao. On, Gospod, Bog, Sodnik, Odrešenik, najvekši Dobrodelnik, liibši od očč i matere, vam pravi: „Deca, če me ltibite, delajte to, — ka sam pri slednjoj večerji včino, — v moj spomin." To delajmo s svetim poštiivanjom. Pitate, kak i gde moramo to delati v Njegov spomin? Odgovor se glasi: pri
švetoj meši. Ravno to, ka je Jezuš pri slednjoj večerji včino — najmre kruh i vino je spremeno v sveto Telo i sveto _ Krv — ravno to dela duhovnik pri svetoj meši. Sv. meša je teda spomin na najdrakše, ka mamo, to je na Jezuša Kristuša.
Sv. meša pa je ne mrtev spomin. Če mamo koga mrtvoga na pokopališči, šteri nam je dragi, te radi denemo na grob venec, šopek cvetlic, svečo; ali si v hiši obesimo sliko mrtvoga, da mamo njegovo podobo vsikdar pred svojimi očmi. Liki vse to je mrtev spomin. Venec povehne, podoba ne spregovori, nego ostane nema. Sv. meša pa je živi spomin, živa spominska slav-nost na Gospoda. V hipi, kda mi svetimo te spomin, stopi Gospod resnično v našo sredino, sezna da pod podobama kruha i vina. Če bi dovica, štera je v boji zgubila svojega zvestoga moža, zvedila za pripomoček, da bi z možom bar za nekaj časa vkup prišla, če ga tiidi nebi mogla viditi, kak bi bila vesela! Zato radi hodimo na grobe. Tam leži bar del mrtvoga, njegovo telo. Čutimo se v njegovoj bližini. Pri sv. meši pa je ščista inači: tu je Liibi Pokojni zaistino blizi, tudi je živ med nami. Sam je pravo : „To je moje dariivano Telo, to je moja prelijana krv." Mi mamo teda v toj poštiivanja vrednoj spominskoj slavnosti več kak grob mrtveca. Pred nami leži dariivano Telo i dariivana Krv ravno tak, kak je bilo oboje daril dariivano na križnom drevi. Sv. meša je teda živi spomin na Kristuša.
Dragi Kristjani! Če vi prav razmite te spomin, s kakšim poštiivanjom bote šli v nedelo k sv. meši. Na poti v cerkev si predočite: Zveličiteo je pri slednjoj večerji s svojimi apoštolami i vi ste med njimi, on vas vidi i vam pravi: „Če me radi mate, če ščete biti moji, delajte to v moj spomin."
2. Sv. meša je daritev krščanstva.
Sv. meša je ne samo živi spomin na našega Gospoda Jezuša Kristuša, nego tiidi daritev. Ka je pa daritev? To je zemel-sko blago, reč, ki - je moja i jo jaz Bogi podarim, da jo s tem neporabno napravim ali jo izločim iz svoje rabe. Najbouše nam more sv. pismo staroga zakona povedati i pojasniti, ka daritev pomeni. Že na prvih straneh nam sv. pismo pripovidavle od daritvi. Kajn i Abel sta dariivala Bogi v zahvalo za zemelski blagoslov. Prvorojenec Kajn od svoje žetve, Abel pa ovco. S tem, da sta reči zažgala, sta jih Bogi podarila. Mi ščemo gos-podstvo Boga pripoznati na te način, da se odpovemo kakšoj zemelskoj dobrini. To pa ešče ne najglobokejši pomen daritvi. Daritev izhaja iz spoznanja greha, iz človekovega stremlenja, da bi za grehe pokoro delao. Tak pride človek do toga, da živo stvar buje i jo Bogi daruje. Dobro zna, da ga zavolo grehov dosegne najvekša kaštiga — to je smrt. Samoga sebe bi morao dariivati za zadoščenje grehov, liki to ne včini i nešče včiniti. Zato njemi pride na miseo, da bi poiskao nadomestilo. Vzeme živo stvar, daruje njeno živlenje Bogi, prenese svoje grehe na žival, buje jo i prosi Boga, da bi sprijao smrt živali kak spravo za njega. To pomenijo skoro vse daritve staroga zakona. Spomnimo se samo na takzvanoga „grešnoga ovna". Na spravni den
Sč pripravili židovje zviin drugih daritev tiidi ovna. Velki duhovnik je položo na njega roke i pri tom izpovedao grehe vsega liidstva. Nato je bio te z grehi obtovorjeni oven odgnani v puščavo, ge so ga s pečine vrgli. Daritev teda izhaja v najglobšem pomeni iz pripoznanja grehov i človekovega stremlenja, da bi Bogi za svoje grehe zadoščenje dao i delao pokoro.
Pitamo se, ali more nespametna žival človeka nadomestiti? More li živlenje edne živali ali pa tiidi večij dati Bogi zadoščenje za grehe človečanstva; posebno, če pomislimo na poprijeti greh i na vse človekove osebne grehe? Ne, žival nemre nado-mestuvati človeka, šteri ma razum i svobodno volo. Zato je bila židovom i poganom ta živalska daritev samo krik človekove goreče žele po punovalavnoj spravnoj i pomiritvenoj daritvi. — 1 ta punovalavna daritev je prišla, kda so se dopunili časi. Jezuš Kristuš, nedužni boži agnjec, je odvzeo greha sveta. Živina človeka nemre zastopati, liki Bog ga lehko nadomesti. Žival lehko bujemo, ali Bog nemre vmreti. Zato je Boži Sin prevzeo človečo podobo, človečo naluro. To je bila zdaj spravna daritev, štera je mogla vse grehe v najpopunejšoj meri izbrisati. Kak človek je lehko za grehe vmro, kak Bog pa je dao zanje zadoščenje. Kristusova smrt na križi je punovalavna i edina spravna daritev za vse grehe liidi.
Ali smo pa po Kristušovoj smrti na križi že odrešeni? Ali pridejo po Kristušovoj smrti na križi vsi liidje v nebesa brez la-stivnoga truda? Ne. Mi se moramo po križi ravnati, križno daritev si moramo p-ilastiti, ona mora postati tiidi naša daritev. Boži daritveni agnjec mora biti v naše roke položeni i mi ga moramo dariivati nebeskomi Oči za naše odrešenje. Pitam vas zdaj, ali je to mogoče? Ali nam je Kristuš dao priliko, da mi lehko takšo zvišeno daritev za sebe Bogi posvetimo i njemi damo? Ja, Kristuš je takši pripomoček cerkvi zavupao — i to je sv. meša.
Zdaj dobro pazite: To velko daritev, štero je Kristuš na Golgoti kak velki duhovnik za človečanstvo doprineseo, je On pri zadnjoj večerji na nekrvavi način vnaprej opravo. Pravi nam: „To je moja za vas prelijana Krv!" Ista daritev, štera je bila na križi doprinešena i pri zadnjoj večerji na nekrvavi način oprav-lena, ravno ista daritev je pri vsakoj sv. meši pred nas postav-lena i predočena.
Sv. meša je teda ne samo živi spomin, nego tiidi daritev, predočitev Kristušove daritvi na križi. Komaj zdaj moremo prav razmiti reči: „Zuj se, ar je kraj, ge si, sveta dežela." Pri sv. meši se ne spominamo samo trplenja i smrti Jezuša Kristuša, nego tu je pravo njegovo daritveno Telo i njegova daritvena Krv; to je Golgota, ge se Kristuš znova nebeskomi Oči daruje i pred nas postavi svojo daritev, da svet reši.
Zdaj nam je jasno, da je sv. meša edina i istinska daritev krščanstva, najzvišenejša boža služba na zemli.
Če idemo k sv. meši, si zmislimo, da stopamo na breg Kalvarijo, ge Kristuš za nas na križi vmira.
(Po Parschi.)	(Nadaliivanje.)
Srce Jezušovo kraliij vu vseh hišaj Slov. Krajine.
Sv. Antoni.
Sedemsto let že vživaš Boga
i boš ga vekomaj, Semdemsto let sprevajaš Krala
v nebeških višavaj, Kralujež, ar Itibo si brata, Zaničevanoga bližnjega ... To pot je v nebo Kak pravo lepo Zveiičar naš boži je salti.
Od posvetitve družine presv. Srci Jezušovomi.
Marijin List je že večkrat šteo pisati od te posvetitve, a do zdaj nas je eden ali drugi zrok zadržao. Zatoga volo bomo pa mogli biti tem bole goreči i nadomestiti to z gorečnostjov ka smo zamudili.
Itak živemo v teških časaj. Satan i njegovi hlapci vse vči-nijo, ka bi narode odtrgnoli od Boga i bi je nesrečne včinili za vse veke. Na našo žalost to njiivo delo rodi vnogo-vnogo sadiij. Človeka groza obide, či čiije, ali pa šte od grozodejstev besnih
brezbožnikov v Rusiji, Španiji itd. Pa za volo toga nesmimo obviipati! Boža Previdnost, ki je naprej vidila vse te strašne vi-here, je preskrbela tiidi za potrebno obrambo. Edna najvekših teh obramb je posvetitev drulin presv. Srci Jezušovomi.
Kratka zgodovina te posvetitve.
Vučenica presv. Srca Jezušovoga, Sv. Margeta Alakok, je dobro razmila želo božega Zveličitela i je 20. julija 1685 posvetila svojo redovno družino presv. Srci Jezušovomi. A ta sreča je bila samo ništernih izvolenih duš.
Boži Zveličiteo je napovedao, da bo z tov pobožnostjov zmagao proti vsem sovražnikom. I proti konci 19. stoletja se je zaistino začnola nova doba za posvetitev. V tistom časi je živo Henrik Ranisere D. J. ki se je triido za to, ka bi se za čas va-tikanskoga cerkvenoga zbora (1870) ves katoličanski svetposveto presv. Srci Jezušovomi.
Leta 1882 je Božidar Vibo D. J., goreči francozki redovnik, začno po novinaj širiti te lepi način pobožnosti do božega Srca. To je zbudilo velko navdtišenje i se je po čelom Francozkom posvetilo vnogo družin presv. Srci Jezušovomi.
Leta 1890 so se začnola imena posvečenih družin zberativ „Zlatih knigajki se hranijo v Paray-le-Monniali na Francozkom, gde se je razodelo presv. Srce Jezušovo.
V začetki 20. stoletja (11. jun. i899) so sv. Oča Leon XIII. slovesno posvetili ves človeči rod presv. Srci.
Kak vidimo, je ta pobožnost stara skoro 300 let. Boži Zveličiteo je najmre povedao Margeti Alakok, naj se kepNjegovoga Presv. Srca izpostavi, ar bo razlevao svoj blagoslov na one družine, ki bodo to viinile.
Velki apoštol posvetitve driižin presv. Srci Jezušovomi.
Na nov način i jako obširno se ta posvetitev vrši od tis-toga časa, ka si je liibleni Zveličiteo zbrao gorečega apoštola, svetovnoznanoga Patra Matea (P. Mateo Crawley—Borwey) iz družbe najsvetejših Src.
Te mladi duhovnik Amerikanec, je jako zbetežao na pliičaj. Zdravniki so obviipali nad njegovim zdravjom. Pred svojov smrtjov je želo obiskati svetišče presv. Srca v Paray-le-Monniali, ka se njemi je tiidi posrečilo. Leta 1906 se je napoto v to mesto, gde je v cerkvi presv. Srca Jezušovoga na čiidoviten način ozdravo. Med tem je pa tiidi čiio nekši notrašnji glas, šteri ga vabo, ka bi naj začno križarsko vojsko posvetitve družin po čelom katoličan-skom sveti.
P. Mateo se je včasi napoto v Rim, da bi od Sv. Oče dobo dovolenje za svoje poslanstvo. Pij X. so njemi pa pravili: »Moj sin, ne samo, da Ti dovolim, liki kakti namestnik Jezuša Kris-tuša Ti zapovem, ka prehodiš ves svet i pridobiš za Srce Jezušovo svetišče vsake družine."
P. Mateo se je povrno v južno Ameriko z blagoslovom sv. Oče i je tam začno vršiti svoje apoštolsko delo z velkov goreč-nostjov i z velkim uspehom. Najvekši neprijateli sv. Cerkve,
poglavarje framasonov so se spreobračali. Gda so amerikanski piišpecje ta iznenadno vesela dejstva naznanili v Rim, sv. Oča Piuš X. so s posebnimi odpustki obogatili posvetitev družin. P. Mateo je pa v velkoj zahvalnosti do liiboga Boga nadaliivao svojo misijonsko pot po Severnoj Ameriki i Kanadi i je prišeo tiidi v Europo, gde je s čudovitim uspehom širio posvetitev družin po Španiji, Franciji i Holandiji.
Po smrti Pija X. se je P. Mateo napoto v Rim k Benedikti XV, šteri so jako pohvalili apoštolsko delo P. Matea i so pravili, ka je sama boža Previdnost zbrala to posvetitev družin, da reši svet i so naročili tomi gorečomi apoštoli, naj nadaliije svoje misijonsko delo. V svojem priporočilnom pismi so sv. Oča pravili: „V našem časi nega i se nemre najti svetejšega djanja kak je posvetitev družin." Kardinal Billot (Bijo) so pa pravili, ka je P. Mateo naslednik velkoga apoštola sv. Pavla, ar šče prenovili človečanski rod v diihi Kristušovom.
Gda je pa P. Mateo bio driigoč pri sv. Oči Benedikt XV., so njemi Oni pravili: „Ile po vsem soejti i predgajte vsešerom brez henjanja to križarsko vojsko liibezni Meli bote velke težave, ar so samo težave tao vsakšega velkoga dela, pa povejte, ka je to vola sv. Očo Papo, da se razširi to zveličavno delo po vsem svejti v rešitev Uovece družbe."
Čuda nam posvedotijo kak je posvetitev Družin dopadlivo Jezušovomi Srci.
P. Mateo je predgao tridnevno pobožnost v Holandiji. Povedao je ništerna čuda iz šterih se vidi, kak je dopadliva presvetomi Srci Jezušovomi ta posvetitev. Pa čiijmo njega samoga:
1. „Predgao sem od smilenost i vsemogočnosti presv^ Srca Jezušovoga." Edna gospa me po predgi počaka i pravi: „Častiti Pater, v svojoj predgi ste oblubili spreobrnitev kotrig družine, či se ta posveti presv. Srci Jezušovomi. Ali morem tiidi jaz do-segnoti, da se spreobrne moj mož?" — „Morete, gospa", njoj odgovorim i tiidi bote dosegnoli, či spunite sledeče tri pogoji: 1. Liibite Jezuša v Oltarskom Svestvi i vzemte ga vsakši den v svoje srce. 2. Postavite Srce Jezušovo slovesno na najlepši prostor svoje hiže i bo vaša hiža Betanija, štere prijateo i tanačnik bo Jezuš. 3. Bodite apoštolka! Delajte na to, ka bo Liibezen liiblena, ka bodo najmre tiidi druga srca Jezuša liibila i ka bo On kraliivao i vladao ne samo v vašoj, nego tiidi v drugih drii-žinaj — i vorte mi, ka de vam Gospod to znao bogato poplačati. Zagvušno bote dosegnoli v milost, štero si tak srčno želejte."
Gospa pravi nato: Častiti Pater, ali mi morete to obliibo tudi pismeno potrditi?" Ponudila mi je kep presv. Srca Jezušovoga i pokazala mesto, gde bi naj podpisao. Podpisao sam i sem pridjao sledeče reči: „Zavolo svoje smilenosti o Srce Jezušovo, reši to dušo!"
Za dve leti pride k meni gospa vsa potrejta od žalosti: njeni mož je ležao na smrtnoj posteli i preklinjao. „Pater, ali je mogoče?" je vskliknola i pitala: „Ka pa vaša obluba, Pater?" — „Gospa, ali verjeta v Liibezen?" Ali se spominate Zveličitelovih reči: „Či boš včinila, boš vidila čude moje milosti!" — , O častiti
Pater, zagotavlam vas, ka vorjem." — Ka pa gospa, ste včinili vse, ka šte mogli? Ali ste spunili tri reči, štere sem vam naložo, ali zapovedao?" — Častiti Pater, vse sem včinila. Vsakši den sem bila pri sv. prečiščavanji, posvetila sem svojo družino presv.
Srci, pridobila sem preči drugih družin i.....moj mož denok
mera i preklinja. O, častiti Pater, to je strašno ! Pravi, ka njemi nesmemo gučati od Boga, od svetih vorskih reči. Naj ga nihamo samoga mreti."
„Gospa, moja obliiba.....je obliiba presv. Srca i se bo
spunila. Samo zaviipajte.....Inači se nemre zgoditi. Vaš mož
se bo spreobrno. Večer smo zanjega molili pri sv. vori i viitro ga pridem gledat."
O, častiti Pater, to je ne mogoče. Pozvala sem že štiri duhovnike, pa jih je ne pusto pred sebe. Zdaj si je dao prinesti revolver i je pravo, ka streli petoga, ki bi viipao k njemi priti. O, častiti Patec, to je strašno.!"
„Gospa vi vorjete: vorte v Lubezen! Viitro pridem k vašemi betežnomi moži."
Drugi den je dobra gospa bila vsa trda od straha. Probala me je odvrnoti (doli zgučati), ar je dobro znala, ka njeni mož ne pozna špajsa. Pravo sem njoj: „Gospa v imeni Krala lubezni vstopim k betežniki."
Betežnik je ležao na smrtnoj posteli. „Gospod, sem njemi pravo, prihajam k vam, ar sem duhovnik i ščem rešiti vašo diišo zavolo presv. Srca Jezušovoga."
On vzeme revolver v roke i mi pravi: „Što ste, Vaše ime?" — „To je ne važno", odgovorim, „to nema pomena, gospod. Prišeo sem vas gledat kakti poslanec liibečega Srca Jezušovoga."
„Vaše ime", ponavle betežnik, „vaše ime? Ka sem povedao to včinim. Potrebno je samo, da znam što ste. Povejte mi vaše ime!"
„Ponavlam vam tiidi jaz", sem njemi odgovoro, „ka sem ne nikaj drugoga kak poslanec presv. Srca."
„To ne me briga i za to vas ne pitam," pravi betežnik, „liki znati ščem vaše ime. Kak pa vi ste bojazlivec! ..."
„0 gospod, vi pravite, ka sem bojazlivec? No pa pogled-nite!. . . Moje ime je zapisano na tom kepčeki, pri nogaj Gospoda, ki me je poslao k vam . . ." Po posebnoj Previdnosti božoj so obesili kep, na šteroga sem zapisao svoje ime, v spalnico, ar je gospod ne dopiisto, da bi ga djali v sprejemno sobo.
Vpro je svoj pogled na presv. Srce i je gledao ... Genjen je bio i premagan. „0 gospod vi ste tisti, ki ste zapisali: „Za-volo svoje velke smilenosti, o Srce Jezušovo, reši to diišo!"
Boža milošča je delala v njem. Razjokao se i bio je spre-obrnjen. — „Smiliijte se me, častiti Pater, pomagajte mi. Ščem se spovedati. Pa počasi, prosim vas, ar je to prva spoved mojega živlenja."
Spovedao se je čudovito lepo, s skuzami v očaj i s srčnov želov je proso, ka bi ga prečisto. Sam je ponovo posvetitev driižine presv. Srci. Njegovo sveto podobo je dao prenesti na najlepše mesto v sprejemnoj sobi.
Zdaj vidite i razmite. Mi vsi bomo prosili presv. Srce Je-
zušovo, ka bo Gospod vsega svejta i ka bo ta poboinost postala pravo iivlenje Uovece družbe, najdragši kini v koroni našega Gospoda, najdragU kinč svete cerkve i vaše domovine.
2. V ednom zavodi sem govorio od čud, štere povzroči posvetitev presv. Srci Jezušovomi v diišaj. Med poslušalci sem vido dekličko staro okoli deset let. Bridko se je jokala. Po predgi mi jo je predstavila mati prednica, šteroj je deklička pravila: „ Dobra častita mati, čiili ste, ka so častiti Pater pravili, naj prosim stariše, ka Jezuši dajo časten prostor v hiži. Pa častita mati, kak naj jaz to dosegnem ? Ve vam jaz toga nemrem včiniti. Mislite si! Zadnjikrat gda sem bila doma, sta me ajta i mama pitala ka nas včijo pri katekizmuši. Jaz sem njima povedala, ka nam pravijo, ka moremo biti dobre, pobožne, pokorne svojim starišom; ka nas včijo kak se moremo spovedavati itd. Oča so se mi smejali i so mi praviti: „Hči moja, vidiš jaz, tvoj oča sam nigdar ne bio pri spovedi. K spovedi iti pa — je velka norost!" Tiidi mama je pravila, ka je že 20 let od tistih mao, ka je zadnjikrat bila pri spovedi. I so mi pravili, ka me vzemejo vo iz zavoda, či bom se šče naprej dala mešati od takših norosti."
Zagviišao sam jo, ka bo mogla dosegnoti spreobrnenje staršov, ar tak srčno lepo liibi dobroga Jezuša, samo ka more vnogo moliti i včinite vse, ka de njoj mogoče, da se doma v njihovoj družini zvrši posvetitev presv. Srci. „Dobro", je pravila blaga redovnica, „dovolim ti, ka boš za svoj rojstni den šla domo k starišom. Doma včini, ka ti je mogoče. Morebiti ti pa za tvoj rojstni den napravijo to veselje, ka se družina posveti presv. Srci."
0	to je pa lepa miseo! Včasi bom pisala ateki, ki mi za rojstni den vsigdar kaj lepoga dajo? — I napisala je starišom zaistino genlivo pismo, v šterom njim je raztolmačila, ka njoj nemrejo napraviti vekšega veselja kak to, či jo posliihnejo. „Ajtek i mama želem, ka bi se spovedala i ka bi za moj rojstni den dala posvetiti družino presv. Srci." — To pismo je položila na oltar; potem odnesla na pošto.
Odgovor je prišeo, pa je bio jako žalosten!. .. Deklička je mislila, ka se včasi čudo zgodi, ka se bota taki oba spre-obrnola, ajtek i mama. . . Zdaj jo je pa trošt vkano i je bridko jokala. Oča njoj je pisao: „Dobro znaš, hči moja, ka smo ti povedali: neščemo, ka bi se ti tak noro obnašala! Srčno te lubimo, ar si naša jedina hči. Zato se veselimo i ti za rojstni den ščemo podariti jako lepo darilo. Gviišno bo te jako razveselilo. Pokažemo ti ga prle, najbrže pri prihodnjem obiski."
1	za nikaj časa se zaistino pripelajo starišje z automobilom gledat svojo hčerkico v zavod. Deklička ide v sprejemno sobo. Vso svojo skrb je zročila presv. Srci. Sklenola je, ka se odpove lepo mi dari, samo zato, da dosegne spreobrnenje svojih starišov. — Gda jo oča zagledne, jo z veseljom pozdravi i jo vzeme v naroče. „Jeli, ka ta šla k sv. spovedi", pravi dobro dete . .. Oča se razčemeri. „Ka so denok napravili tu iz tebe, dete moje. Tiho bodi i ne delaj mi nikših norij!" Gda je pa vido, ka dete začne jokati, se tudi oča omehči i začne kazati darila.
„Pogledni", njoj pravi, „pogledni!" I pokaže njej jako lepo škatulico. „Odpri jo, odpri i boš vidila! Ne joči, vej te oča i mama jako rada mata. Ti si najni kinč. Samo čedna moreš biti. .
Po mali i ponižno s svojov rokicov vkrej porine dragoceni dar: „Ne ajtek i mama. Viiva sta jako dobriva i ravno zato vaj prosim nekaj lepšega i bogšega: prosim vaj, da mi data nebeški dar: ščem, ka za moj rojstni dan idete k spovedi."
Oča je probao njene misli i guč na drugo obrnoti, zato je odpro dragoceno škatlico____Tu sva ti prinesla krasno zapestnico, okrašeno z najlepšimi kinči.
„Dobro, to bo moj dar presv. Srci", pravi deklička, „obe-sila ga bom pred kep Srca Jezušovoga na den posvetitve. Jeli mama i ajtek, ka bo taks'najbogše?" — Onjeva se pa obnašata kak či je nebi razmila, i jo karata zavolo njenoga obnašanja i pravita, ka so prej vse to norosti, ka smo lehko dobri tudi brezi spovedi i sv. prečiščavanja. Deklica joče i gda skuznata slovo vzeme od njiva, šče milo prosi: „Jeli bar, ka ne bodeta pozabila? To bo moja najvekša sreča i veselje, či ta šla na moj rojstni den k sv. spovedi i či bo se naša hiža tisti den posvetila Krali lubezni." — Starši sedejo v auto i se odpelajo. „Kak je najna hči čudna", začne praviti oča med vožnjov. „Kak či bi nemeren i genjen bio. Sam ne vem kak sem mogeo zadržati skuze." — - „0, pa tudi jaz", pravi gospa. Ali si ne vido kak sem se trudila, da skrijem svoje genjenje pred njov?" — MPa", nadaluje gospod, „kak ti zna gučati!. .. Bogše predga kak kakšišteč predgar, ka
ne?" — „Tak je". - Auto biži____Gospod pa tiho premišlavle.
Za nikaj časa pa pravi ženi: „Znaš ka? Ne mislim ravno toga, ka se pred smrtjov nebi šteo spovedati i z Bogom zmiriti. Toga
ne! Liki mislim, mislim"____„Ka pa te misliš? Pa povej!" —
„Mislim, ka či bi se sledkar lehko spovedao, zakaj nebi mogeo zdaj toga včiniti, či hčeri to telko veselja napravi?" »Jaz ti pa ravno to mislim", odgovori gospa. Gospod stavi auto i pravi šoferi: „Pelajte nas k jezuitom!" — Boža miloščajiva je genola. Spoved sta na najlepši način izvršila.
Na rojstni den, gda je hčerkica prišla domo, je tiidi Jezuš prišeo kraliivat v njiivo hižo. A starši so jo šteli prav posebno razveseliti.. . Najprle so njoj povedali, ka so bili pri sv. spovedi. Potem je pa oča odkrio krasno podobo presv. Srca Jezušovoga, nad šterov se je deklica čiidivala. Vzela je dragoceni dar, šteroga so njoj starišje dali, stopila je na stolec i je obesila v znamenje hvaležnosti i lubezni k nogam Jezušovim, ki jo je zbrao kakti nedužno šker, da je po njoj spreobrno liiboga oča i drago mater.
3. V krščanskoj družini so se pripravlali na posvetitev. Po posvetitvi je pravo oča: „Mislite si kak je to žalostno! Kak srečni bi bili gnes, či bi vse kotrige naše hiže bile zbrane v lii-beznosti Jezušovoga Srca, či bi z nami bio tudi zgiibleni sin!... Mojega najstarešega siniij nega tu, prečastiti Pater! .... I to je tak bridko!"
„Gospod, zavupajte! Posvetitev družine presv. Srci Jezušo-
vomi bomo dariivali za spreobrnenje vašega siniij. Jezuš, ki je postao Krao vaše družine, bo v njoj kraliivao popunoma. Bote vidili, či ne bo tak."
Molili so, jokali so, vsakši mesec so redno ponavlali posvetitev. Minola so tri leta, gda pride oča ves potret k meni: „Častiti Pater, pomislite si, moj sin vmera v zapiiščenoj pod-strešnoj sobi — i je brezi vsega. Naznanili so mi i šo sem ta... Lehko si mislite, kak me je bilo sram, gda sem vido tak strašno zapiiščenost. Denok je moj sin! Ležao je nakli. Trešlika ga je pala. Razbijao je i preklinjao. Zapovedao sem, da ga naj prinesejo k meni na dom. Tak zdaj prihaja zgiibleni sin v očino hižo — liki v kakšem stani! O Bog! . . . Častiti Pater, kak nam po-morete rešiti to dušo?" — „Vaša hiža je zaistino hiža presv. Srca Jezušovoga", njemi pravim. „Ob štiraj bodo pripelali siniij domo — te pridem tiidi jaz". Tak je tiidi bilo. Že v pre-kliti sem čiio kak je kričao te nesrečen človek. Vsa hiža je molila. „Zaviipajte", sem pravo, „niti malo nesmite dvojiti, ka Srce Jezušovo ne bi pomagalo! Naj vkup pridejo vsi, ki so v hiži i zdravniki naj tudi pridejo." Vsi so bili katoličani.
Opravili smo posvetitev z velkov gorečnostjov. „Ka pa zdaj nakanite včiniti", me pitajo? „Idem k betežniki". - „To je nepotrebno i je tiidi nevarno" mi odgovorijo zdravniki. „Šče lastiv-noga očo je ne spoznao i divja ... Dva moška ga komaj ladata i zadržita v posteli, — „Nikaj ne dene", pravim oči. »Pridite vi zmenov, pa včinimo to malo, ka mi moremo včiniti, vse drugo bo pa zvršo Jezuš sam."
Stopili smo v sobo. Betežnik je mlato okoli sebe. Vročina ga je strašno mantrala. Pravo sem njemi: „Prijateo moj, jaz sem prišeo v imeni Jezuša Kristuša, Krala te hiže, štera je po-stanola za njega nova Betanija." Betežnikove roke so. omahnole. Prijao sem ga roko. „0 častiti Pater", mi pravi, „vi ste me pripravili na prvo sv. prečiščavanje ... I tiidi vi ste tu, oča moj?" Obrnovši pogled na očo — „oh odpiistite mi!" Obino ga je — gde so pa mati i sestre? — Vej sam pa doma, vidim, da sem doma. Oh napravo sem njim toliko bridkosti, morem je prositi, ka mi odpustijo." Potem se obrne k meni: „1 vi, častiti Pater, pomagajte mi, ka mi tiidi Bog odpusti. Ali bote tak dobri, ka me spovejte?
Lehko si mislite, ka sem njemi taki spuno želo. O kak je bilo genlivo to spreobrnenje! Kak lepa i spodbudna gorečnost mojega prvoobhajanca! Kak puno lubezni njegovo zadnje sv. prečiščavanje i kak sladka njegova smrt!... To je bilo čudo presv. Srca Jezušovoga.
4. Pripravlao sam dečkeca na prvo prečiščavanje. Oh, bio je goreč kak angeo i dobro je razmo velko djanje, na štero sam ga pripravlao. Večer pred sv. prečiščavanjom mi je pravo: „Kak naj se zahvalim dragomi Bogi za velko miloščo, štero mi bo skazao s tem, da se mi vsega dariije?" Odgovoro sam njemi: „Obprvim, moreš živeti od presv. Oltarskoga Svestva, moreš prejeti Jezuša vsakši den v svoje srce. či bo to žmetno, šče bogše! Ob drtigim, moreš nositi Oltarsko Svestvo tiidi drugim!
Bodi novi Tarcizij !* — „0 bom, častiti Pater, a vi sami znate, ka so moji starši!" — Njegov oča je bio brezbožnik i s tem je vse povedano. — „No pa Či boš tak delao, kak sam ti pravo, boš dosegno spreobrnenje svojega oče." — Deček je vse včino. Ednok ga oča obišče v zavodi: „Znaš ka? Neščem, ka bi se mi ti naklekavao i hodo k spovedi! Jaz sam pošteni človek, či ravno ka vsega toga ne delam. Žao mi je, ka sam te dao v te zavod. Viitro vzemeš slovo od svojih vučitelov. Gnes je zadnji den, ki ga preživeš med njimi."
BZato sam prišeo k vam, častiti Pater', mi je pravo dečkec, „ar se bojim za volo bodočnosti. Ve poznate mojega očo. On me da v brezversko šolo .... Bog zna v štero ..-.."
Pravo sam njemi: „Dragi sinko, gledaj na to, ka ostaneš voren Jezuši. Obečaj mi, ka sv. prečiščavanja ne nihaš ta, či de ii mogoče! Spomni se na to, ka sam ti povedao pred prvim sv. prečiščavanjom: či bo ti to žmetno, tem bogše. V šoli, kam boš prišeo, moreš biti misijonar Srca Jezušovoga, njegov mali svečenik i njemi moreš pridobivati svoje tivariše ..." Poslali so ga v zavod, šteroga je vodo znani brezverec. Tam je začno dečkec svoj apoštolat. Na tjeden po tistom, ka je prišeo, mi je pripelao dva svojiva tivariša iz svojega razreda k prvoj sv. spovedi. Potem drugiva dva. — Ali znate kelko jih je pripelo? 85 - po tri in štiri! I gda so prišli, so že bili popunoma priprav-leni za spoved i prečiščavanje. On sam jih je pripravo. Navčo jih je katekizmuša, moliti i vsega, ka je potrebno za sv. spoved.
Vsakši den je šo k sv. prečiščavanji. I kak žmetno je to včino! Tri frtale na osem je mogeo biti v šoli. Zajtra njemi je sliižečka dekla nalekla zajtrk na nočno omarico: tej, kruh i ztnočaj pa je odišla. Dečkec je stano, tej je vlejao skoz okno, krtih i zmočaj je djao v žep i je odišeo tak ka so domači nika; ne znali od toga. Jaz sam ga čakao za oltarom, da ga prečistim skoz nad okence, štero je bilo pripravleno za tiste, ki so ne meli zadosta časa v cerkvi biti.
Po sv. prečiščavanji je ostao nikelko minut i je goreče molo, potem je šo i se je po poti zahvaluvao Jezuši, ka ga je v. srci noso. Vsakši večer se je vsigdar dobro pripravo za šolo, zato je pa prvi frtao vore, gda so drugi ponavlali i se pripravlali za šolo, zbrano molo, pokrivajoč obraz svoj z rokami. Drugi so mislili, ka se vči, ka ponavla ... Ob desetih je meo zajtrk.
Dečkec ne pridobivao duš zlehka. Ostre pokore je delao i me je proso, ka bi zadnje tri dni velkoga tjedna smeo preživeti brezi hrane . .. Vsaki četrtek večer je opravlao sv. v6ro pred podobov presv. Srca. „Ka praviš Jezuši", sam ga ednok pitao? „To, ka ga liibim i ščem ka bi ga liibili tiidi drugi". — „1 potem?" — „To je vse častiti Pater, vsigdar njemi ponavlam, da ga liibim ... Da ga pa zaistino liibim, to njemi pa s tem posvedočim, ka satn celo voro pred nji-n na kolenaj."
Njegov oča je nevarno zbetežao. Dečkec je pribežao k meni-„Lubo si Jezuša i pridobivao si za njega druge duše, dragi sinko' moj, zato pa zaviipaj! Viitro bom šo gledat tvojega očo v imeni našega Gospoda. Povej njemi, ka pridem!"
Dečkec je klečao vso noč pred podobov presv. Srca Jezušovoga v gorečoj molitvi. Drugi den sam prišeo k njim. „Pridite, gospod", mi je pravo betežnik. „Jezuš je preveč dober i mi bo odpusto, a denok ščem, da bo spoved kak najbogša".
Spovedao se je s čiidovitov poniznostjov, šteo je popraviti vse svoje živlenje i pravo je, ka bi ga prečisto. Sam je posveto svojo družino Jezuši. Vsa družina se je spreobrnola. Malo po tistom sam bio pri smrtnoj posteli maloga apoštola. Ali smem imeniivati to smrt? . .. Ležao je na posteli lepi kak angeo, miren, veseo kak Či bi se smejao proti Jezuši, šteroga je po posebnoj milošči vido prle kak je zapro oči svetlosti toga svejta!
Z godba toga angelskoga dečkeca je živa podoba reči, štere je liibi Zveličiteo povedao svojoj ,tajnici", častitlivoj S. Benigni Konsolati: nDaj mi duš! Z aldovom, s trplenjom mi jih moreš dati. Brezi dela se diiše ne rešijo ... Da rešim duše, sem na križi vmro. Ne zahtevam velkih reči, samo edno reč, štero zadržiš, samo eden pogled, šteromi se odpoveš, samo edno miseo, štera se ti vidi pa se njov vse edno proti postaviš, z ednov rečjov to, ka košta premaganja. Skleni ali združi vse te male reči z mojimi neskončanomi zasliiženji i zadobile bodo velko vrednost."
Morebiti bo što mislo, ka se presv. Srce poslužuje samo č. Patra Mateoja za ta čudovita spreobrnenja, štera so tii popisana. Ne! Ne tajimo, ka je te goreči apoštol kak dobra, pri-lična šker v rokaj Gospodovih, a tudi od drugih krajov prihajajo veseli glasi od sadiij te pobožnosti. Tak na priliko pišejo iz Beča, ka je zadnja leta tam bilo okoli 18.000 liidi navzočih pri posvetitvi po 80—100 v posameznih skupinaj. Med njimi so bili vsefele liidje, tudi brezverci. Konec je pa bio te, ka je že 22 odpadnikov prosilo, ka bi je sprijeli nazaj v sv. kat. Cerkev, vnogi brezbrižni so se pa spreobrnoli i postali goreči katoličani. Posvetitve so se vršile v posameznih driižinaj i v zavodaj. Tisti, ki to pišejo, pravijo, ka ta posvetitev jako dobro dene, ne samo kotrigam družin, ki se posvetijo nego i drugim navzočim. Vnogi dobri liidje znosijo pohištvo iz hiže, da več gostov ma v njoj mesto i da pridejo lehko takši, štere ne bilo mogoče v cerkev spraviti, denok tii so vkiiper z Jezušom i ž njegovimi namestniki.
Posvetitev v Sloveniji.
I kak je s posrečiivanjom v našoj miloj slovenskoj domovini? Po tistom, ka so se Slovenci javno posvetili presv. Srci Jezušovomi na 5. katoličanskom shodi v Ljubljani, dne 26. aug. 1923. se je začnola posvetitev družin naglo širiti. Tri leta po tistom smo meli zbranih 11.365 slov. družin iz vseh piišpekij i far, gde prebiva naš narod. Vse te družine so zapisane v prvo Zlato knigo, štero so prevzvišeni vladika lavantinski Dr. Andraš Karlin skupno z drugimi romari izročili v svetišči presv. Srca Jezušovoga v Paray-le-Moniali. (17. IV. 1926.)
Leta 1928. smo meli napunjeno drugo Zlato knigo z 10.350 družinami, ki je bila slovesno zrpčena istomi svetišči z našov zastavov i z znakom presv. Srca Jezušovoga.
To so, hvala Bogi, lepa števila, a kolko je ešče slovenskih
družin, kolko slovenskih hiž, v šterih presv. Srce nema tistoga častnoga mesta, šteroga bi moglo meti po vsoj pravici. Pri nas v Slovenskoj Krajini je na žalost zaistino malo-malo družin, ki bi bile posvečene presv. Srci. I kak bi to bilo potrebno ob prvim zato, da bi se presv. Srci, ki je naš Gospod i Kral, dalo mesto, štero njemi ide, v naših hižaj, ob drugim, da bi se po toj posvetitvi zvračile one vnoge rane, ki nas tak jako morejo boleti vse, ob tretjim, da naša liiba mladina, vaši sinovje i hčere, ki se klatijo po sveti i si služijo bridki kruhek tihine, ne bi bili zgiiblena deca; naj bi je toplota božega Srca družila z domačim svetiščom, ki je Jezusova lastivnost.
Krščanski očevje i matere, ki to čtete, či je vaša družina tudi med vnogimi, ki so do zdaj ne zadostile vročoj želi liiboga Zveličitela i njegovim namestnikom, vzdramte se: Priskrbte si kep ali podobo prsv. Srsa Jezušovoga, či je ešče nemate pri hiži i pogučte si s svojim dušnim pasterom, gda i kak se lehko vrši pri vas posvetitev i pripravte se na nje.
Na den posvetitve ite k sv. spovedi i prečiščavanji i začnite novo življenje, posvečeno lubezni onoga, ki vas liibi i vas šče osrečiti na veke.
Pred njegovov podobov opravlajte skupno jiitrašnjo molitev, obudite dober namen i proste presv. Srce, naj vas varje vsake nesreče zlasti pa greha, ki je najvekša nesreča. V bridkostih i težavaj iščite moči i tolažbe pri Srci Jezušovom, ve je Ono vretina tolažbe.
Gospodov den posvetite, kak najlepše vsi, mladi i stari i ite pogostoma k sv. spovedi i k sv. prečiščavanji. Ne dovolite, da bi kotriga vaše družine ali pa hlapec i dekla s spreklinja-njom, ali pa z grdim nečistim ali količkaj zamazanim gučom odganjao ali odganjala blagoslov boži od vaše hiže! Božne knige ali božno časopisje naj ne najde prostora pod vašov strehov. Gledajte na to, ka te veselje delali presv. Srci Jezušovomi v vsakšoj priliki, posebno z lepim krščanskim živlenjom i z vernim izvrša-vanjom najvekše zapovedi — zapovedi lubezni.
Po takšem živlenji se bodo nad vami spunile obltibe Gospodove i bote ednok s Sv. Margetov Alakok lehko pravili: „0 kak sladko je mreti, či smo v živlenji častiti presv. Srce Onoga. ki bo po smrti naš Sodnik!"
Štefanija Jurkič:
ŽIVLENJEP1S BLAŽENE IMELDE LAMBERTINI, SESTRE DOMINIKANSKOGA REDA. Imelda.
Kda je po molitvi samostanski ograd oživeo, kda so sestre v veselji i smehi trgale vejice jorgovana, da ž njimi okrasijo oltar Marijin, iz polkmične cerkvi sta se čiila dva različna glasa, kak molita sv. rožnivenec. Eden glas je tenek, nežen i zvončen, a drugi pa globok, hrapav i pretrgan z vzdihajami.
Samo edno je bilo čudno Imeldi, naimre pokora, da sme duže kak vse druge sestre ostati v cerkvi i moliti i premišlavati. Jeli je to kakša pokora? Ali—boječ se, da njene misli ne bi
se pregrešile proti poslušnosti, neje štela na nikaj drugo misliti, samo na strašno muko našega Zveličara. Kda ste končale molitev, sta šče ostale obe v cerkvi klečeč pred velikim križom. Imeldine rjave oči so se zagledale v trnavo krono, ki se je zatisnola v belo čelo Boga—Človeka, a napol slepe oči sestre Marke vidijo sliko križa, ki se je v dugoj vrsti let vtisnola v dno njene duše.
Kda se je oglaso zvonec, ki je oznanjao „globoko mučanje", sta smeheč šle vsaka v svojo celico.
Samostanski ograd je ponovno tihi i prazen, šče bole tihi, kak je bio zajtra. Kak da bi vse v samostanskom ogradi čiilo tisti zvonec, ki je naznanjao „globo mučanje".
Metiilci so mirno počivali na širokom listji zelenjave i cvetlic, fčele so se vrnole v svoje koše, da ostavijo v njih, ka so nabrale, da si odpočinejo i pripravijo za popoldnevni let,
A na sunci se je vovtegnola mačka, pa je dremala.
Den je za dnevom mino. Živlenje v samostani je teklo vedno v ednom istom redi: na oko gledoč tiho i priprosto a v globočini puno žrtve, dela, trplenja i molitve.
V samostanskom ogradi se je pa vnogo spremenilo: sijalo je sunce, padalo je dežovje, jorgovan je ocveo, močen veter je odpihno rožičasti cvet z breskvic, a trava je močno naraščala.
Mino je svetek sv. Duha, i zdaj se približava veliki dominikanski svetek: Telovo. S ponosom i navdiišenjom so se posebno pripravlali dominikanski samostani v Bolonji, da čim lepše, ve-ličastnejše proslavijo te svetek, šteroga je zproso od pape Urbana IV. dominikanec Hugo de Saint-cher, a sv. Tomaž ga je poviso s svojimi nebeškimi himnami.
I Imelda je že vsa razburjena i radostno vzbujena.
Ona je v svojoj maloj duši že pripravila prekrasni oltar, okrašen z belimi i rdečimi cvetlicami, da bi se euharistički Bog bar mimoidoč malo stavo, če se že nemre popolnoma nastaniti v njenoj duši.
To je bila žalost Imeldinoga maloga srca: vse sestre bodo na te svetek sprejele Boga v tistoj beloj Hostiji, samo bo njena duša i njeno srce ostalo prazno. Kda, kda bo prišeo te presrčni den! Imeldino hrepenenje je že tak veliko, da se njene oči vsakokrat napunijo s skuzami, kdakoli zaglednejo tisti okroglo, belo podobo nebeskoga kruha.
Vendar jo je prevzelo večkrat detinsko veselje i njoj je na čelom lici zasijala nekša notrašnja svetloba. Kelika je Imeldina briga, jeli bodo za Telovo zacvele bele rože v ogradi! Žmetno čaka vsako viiro svojega počinka, da odbeži v ograd i pregleda vse bateke i cvete. Šče samo malo naj sunce močnej zasija, pa bodo za Telovo razcvele i bele rože.
Bila je presrečna, kda jo je tisti den pred telovim zajtra, pred sv. mešov poslala sestra Katalena, da pobere cerkveno perilo, ki se je prek noči sušilo v ogradi.
Veselo je odskakala v letno jiitro. Najprle je pregledala nebeški obok: vedro je, popunoma vedro!
Ne, ne bo zgubila dosta časa, da samo malo pregleda rože.
Glej—edna bela roža se je že odprla. Imelda se je s svojimi dečinskimi viistami doteknola vsakoga bateka i vsakomi je nekaj povedala:
„1 ti, da se mi do ziitra odpreš!" — „čakaj dragi, zakriva ti te list sunce" — „zdaj ga bom odtrgnola... tak... zdaj se samo malo nagni, pa de ti sunce naravnost v lice sijalo . .. tak..." — „A ti draga roža, ti si se prva odprla i tebe bom položila najbliže k tabernakli . . . čiij, kda zagledaš belo Hostijo, reči Jezuši, da ga neizreklivo liibi mala Imelda i da ga tak jako žele ... da On pride v njeno dušo".
Od rožnoga grma je Imelda odskakala do gredice belih klinčkov .. . O—zavolo njih je mirna ... že so se teliki razcveli... A šeboji? ... Poklekne na zemlo i nagne se nad nizke bilke. — Ne, bateki so šče popunoma mali, ne bodo se tak skoro razcveli.
Škoda.. . šeboj tak lepo diši.
Ali zato dam dva beliva oleandra! Glej!... Imelda je obstala od čiidivanja. Velike kite žutkasto—belih cvetov so zavijale tenko veje i so se blesketale v sunci. Teva dva oleandra trbe postaviti z dve strani oltara. Lehko se prenesejo, ar sta vsajeniva v lesene kište. Presenečena zaspeva Imelda himn sv. Tomaža: „Molim te ponižno, skriti Bog nebes, ki v podobi kruha tajno bivaš res!"
I tiho pevajoč začne pobirati cerkveno perilo.Misli so njoj neprestano pri ziitrašnjem svetki, i glas njeni postane vse toplejši: „0 spomin, ki kažeš smrt Gospodovo, živi kriih, ki daješ hrano milostno: Hrano mojoj duši vedno ti dajaj i sladkost naj tvojo čiitim vekomaj".
I štero komaj ziitra zaspevle zbor sester: „Hvali Sion Rešenika". .
Imelda pritisne z obema rokama cerkveno perilo na prsi, kak da bi štela omiriti svoje malo srce, ki je tak jako bilo . ..
Cerkveno perilo je dišalo po rosi i mesečini ... Kak nebeški sen, je mino veliki svetek!
Pri evangeliji, kda je duhovnik čteo:.. . „vaši očetje so jeli mano i vmrli so; ali tisti, ki je te kruh, bo živo vekomaj" — je Imelda podigla obe roki proti nebi, a viista so njoj šepetale: „0 moj Jezuš, daj mi kriih živlenja večnoga, daj mi sebe!"
Tisti den so obiskali Imeldo njena mati i oča i šče nikak iz rodbine. Imelda se je vzradostila, smejala se njim je i raz-govarjala se ž njimi; ali njena duša se je mudila neprestano tam pri belih rožaj, pri klinčkaj i olendaraj. I dišava hrepenenja njene duše je bila močnejša od dišave belih rož i klinčkov . . .
Celo noč neso sestre ostavile svojega nebeskoga Zaročnika. Po tri i štiri so se neprestano izmenjavale pred oltarom. Kda je Imelda mogla svoje mesto prepustiti drugoj sestri, žmetno se je poslovila od beloga oltara.
Idoč po kmičnom hodniki proti svojoj celici,, obstoji nekdi bluzi vrat celice sestre Marke. Posluša pazlivo—da, čiila je jasno bolno stonjanje iz celice. Hitro, brez pomisleka je prijela kvako na dveraj i stopila notri:
Sestra Marka stonjajoč podigne glavo; i če ravno v krnici njene slepe oči neso mogle nikaj spoznati, zašepeče:
„Imelda, jeli si ti?"
„Da, jaz sam? A kaj vam je, draga sestra Marka?
„Ah Imelda—slabo mi je—slabo? Mislim, da me Bog to ' noč pozove k sebi. Imelda, moja mala, viižgi mi lampico".
Kda je Imelda viižgala posvet, se je primeknola k posteli. Taki je vidila, da je sestri Marki jako hudo. Hitro odpre malo okno, ar je opazila, da se starka bori za vsaki vzdih. Potem pograbi vrč i z vodov namoči stihe viistnice betežnice.
A zdaj more pocinkati—more, more pozvati sestre. Imelda, neodločna stoji poleg postele. Potem naednok poklekne i prime roko vmirajočoj.
„Sestra Marka, odpustite mi, odpustite!"
Edna skuza se zasveti na bledom i zmeherjenom lici sestre Marke, a viista so njoj zašepetale:
„Draga Imelda, moli se za mene, moli se".
„Bom se molila, bom—ali, čiijete sestra Marka, kda pridete v nebo, povejte liibomi Jezuši, da ga jaz jako želem, da pride k meni, ali pa me naj vzeme k sebi".
Glej—olehkotila si je dušo, zdaj pozvoni i pozove sestre. 1 Imelda izide na hodnik i močno potegne parkrat za zvonec. Na glas zvonca začiilo se šošjanje obleke i hitri stopaji i vse več sester je prihajalo. Čiio se je šepet: „Vmira sestra Marka" ... Medtem je prišla i sestra predstojnica, i so se vse napotile v celico sestre Marke.
Kak da bi nebeški angeli napunili njeno celico i kak da bi prišli zato, da jo odpelajo v nebo, takša radost je napunila lice stare sestre Marke. Ali poslednji napadaji bolečine i trplenja so hitro zbrisali te nasmeh radosti, ki bo ponovno zasijao potem, kda telo pretrpi smrt.
Sastra predstojnica vzeme s zida križ i ga položi v .roke vmirajočoj. Potem začnejo na glas moliti „Vero, viipanje, liibezen", a betežnica je ponavlala samo z viistami. Niti šepet več neje mogeo predreti vmirajočega grla.
Kda je sestra predstojnica začnola moliti litanije Vseh svetnikov, opazi, da se bliža smrtna viira. Zato pretrgne molitev, 1 da olehkoti težino te viire, da sestram znamenje i sama začne spevati slednjo „Salve Regino".
„Zdrava kralica, mati milosti..." tihi spev sester je spre-vajao ločitev duše od tela.
Lepa i lehka je smrt poleg slednje „Salve Regine", ki jo vsaki den posluša dominikanska duša, kda se pripravla na počinek. Kak rada se loči duša i ostavla to skuzno dolino, da ide za nebeskov Kralicov, ki bo njoj pokazala Sina svojega! (Dale)
Iz hrvaščine poslovenio: Bogoslav.
VSEBINA:
Najvekii kinč katoličancov . . Str. 1 živlenjepls Blažene Imelde Lambertini Str.
Sv. Antoni......„4 sestre Dominlkanskoga reda i , 13
Od posvetitve drBžine presv. Srci Jej, „ 4