Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu (SLA 324)
Tj asa Jakop
IZVLEČEK: Krajevni govor Ložnice pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 324) spada v štajersko narečno skupino, natančneje v srednjesavinjsko narečje. Živahna preteklost kraja in njegova lega ob glavni prometnici Celje-Ljubljana je vplivala (in še vedno vpliva) na precej hiter razvoj govora in medsebojna jezikovna prepletanja, zato prihaja do raznih nepredvidljivih dvojnic za istovrstne jezikovne pojave. Tudi dolgi samoglasniški sistem je zaradi številnih položaj-nih in prostih različic precej zapleten.
ABSTRACT: The local speech of Ložnica pri Žalcu (Slovenian Linguistic Atlas, point 324) belongs to the Štajersko dialect group, or, more exactly, to the dialect of the Middle Savinja Valley. The vivid past of this settlement as well as its position near the major road connection between Celje and Ljubljana has influenced the relatively fast development of this speech as well as linguistic interaction resulting in various unpredictable doublets for linguistic phenomena of the same kind. Because of the numerous positional and free variants the system of long vowels is rather complicated as well.
OUVOD
0.1 Naselje Ložnica leži kilometer in pol severno od Žalca. Ime je dobila po potoku, ki teče skozi vas. Sami prebivalci izgovarjajo ime vasi na več načinov (Loz'nica/Lz'nica/L'zica/'Zica in na Loz'niclna L'zici), sami sebe pa imenujejo Ložifča.n (I ed. in mn., oblika za ž. sp. je Ložn'ča:rjka, prid. pa loz'niskï).
To je dokaj urbanizirano gručasto naselje v osrčju Spodnje Savinjske doline (na prehodu iz ravnine Spodnje Savinjske doline v Ložniško gričevje). Meri 2,4 km2 in ima 444 prebivalcev. Zaselka Spodnja in Zgornja Ložnica sta na obeh bregovih regulirane rečice Ložnica (omenjene že leta 1262), najnovejši del naselja pa je nastal na vzpetinici Škafarjev hrib (266 m). Spada v lokalno skupnost in upravno enoto Žalec.
0.2 Srednjesavinjski govori so na splošno malo raziskani in o njih ni na razpolago ravno veliko literature.1 Tudi v Slovanskem lingvističnem atlasu (OLA)
1 Tine Logar, Štajerska narečja, JiS 13 (1968), str. 171-175; Zinka Zorko, Štajerska narečja, Enciklopedija Slovenije 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, str. 131-133.
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
" '* srednjesavinjski govor ni predstavljen. Ložniški govor je prvi opisal Viljem Kralj v n svoji diplomski nalogi iz leta 1961 in ga naslednje leto zapisal Še po vprašalnici za N SLA. Primerjava njegovih zapisov s sedanjimi kaže na precejšen razvoj govora v w naglasnih paradigmah, v kratkem vokalizmu, kvantitetnih razmerjih in samogla-sniških kvalitetah).
O Medtem ko ima npr. V. Kralj (1961) vse dolge a-je zapisane kot zaokrožene,
c&    danes labializacije a-j a ni ali pa je (le v posameznih primerih) zelo šibka, zato sem
jo redko zabeležila. Kralj ima za ozka sredinska samoglasnika zapisana le é: in ô:, O sama pa zanju slišim tudi malo manj ozki prosti različici (č:le: oz. ô:/o:).W primerih ^ kratkega naglašenega i ima Kralj (1962) še polglasnik ('mt, 'toč, 'moš, 'rot, 'sot, ^ 'zof), medtem ko sedanje stanje izkazuje kratek i, ki celo teži k podaljšanju ('bik, ^     'miš, 'nit, 'rit, 'sit, 'tič). Izvorno kratki w je pri Kralju (1962) še kratek (k'rux), sedaj
pa zanj slišimo tudi že dolgi u (k'ru:x), saj govor teži k daljšanju zadnjih ali edinih N zlogov (npr. 'die:š, k'me:t, 'kuo:š, 'pie:s). Za dolgi cirkumflektirani o in novoakuti->    rani o v nezadnjih besednih zlogih ima Kralj (1962) e-jevski refleks ('lè:n, 'vè:s),
danes pa (zlasti pri mlajših govorcih) prevladuje a-jevski refleks ('la:n, 'va:s). Kralj *** (1961) ima zapisanih tudi še nekaj starejših oblik za O ed. ž. sp. (s kost'jô:j, s korv'jô.j, ^    z nocjô.j), ki se ne uporabljajo več.
1 INVENTAR
1.1 SAMOGLASNIKI
1.1.1       Dolgi naglašeni samoglasniki
u:
è:/e: ô:/o:
[e:] [o:]
ie:     uo:
a:/ä:
1.1.2      Kratki naglašeni samoglasniki
e   o   o
366
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
1.1.3       Kratki nenaglašeni samoglasniki i u
9 [o]
e       o a
1.1.3.1     Silabemi so tudi /1/, /m/, /n/ in [rj].
1.2 SOGLASNIKI
1.2.1 Zvočniki
Mm v
1   r   n j
1.2.2 Nezvočniki
p b   f
t d
C s z Č       š   ž
k g  x
1.3 NAGLAS
1.3.1 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi.
1.3.2 Naglašeni samoglasniki so lahko dolgi in kratki, nenaglašeni samoglasniki pa so lahko samo kratki.
1.3.3 Kratko naglašeni so lahko tudi nezadnji zlogi, in sicer zaradi krajšanja visokih, izvorno dolgih samoglasnikov {'zima, 'muxä) in mladega naglasnega umika s končnih kračin nanju Çcogan).
1.3.4 Govor ne pozna tonemskega naglaševanj a. Naglas jej akosten, mej e med dolgo in kratko naglašenimi samoglasniki pa so včasih nejasne.
1.3.5 Terciarnega premika naglasa v tipu zlatô ni (me'sô:, o'kô:, u'xô:, zla'tô:).
1.3.6 Govor ima tako dva naglasa ('V:, 'V) in nenaglašeno kračino (V).
Tjaša Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
2 DISTRIBUCIJA
2.1 SAMOGLASNIKI
2.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki
2.1.1.1 Dolgi samoglasniki lahko nastopajo le pod naglasom, in sicer v vseh položajih.
2.1.1.2 Dolga /i:/ in /u:/ sta se povsod, razen v določenem glasovnem okolju, skrajšala ter tako prešla v sistem kratkega vokalizma. / je dolg samo še pred /j/, /r/ in včasih pred [u], u pa pred /r/. Dolga sta tudi v mlajših sposojenkah.
2.1.1.3 Samoglasnika /è:/ in /e:/ sta prosti različici, ki nista omejeni na določene položaje; tako imamo m'lè :k ali m'le:k, 'zé.ie ali 'ze.le.
2.1.1.4 Prav tako sta prosti različici samoglasnika /o:/ in /o:/. Izgovarja se lahko 'gô:ba ali 'go:ba, me'sô: ali me'so:. Samo /o:/ se govori v položaju pred [u] ('čo:un, 'o:uca, rso:uze).
2.1 A.5    /ê:/ ni možen pred /j/ - v teh primerih imamo [e:] - ob'lejčt, sta'rejša,
ziu'leje. Z [e:] se večinoma prevzemajo sposojenke z naglašenim e-jev-skim samoglasnikom ('pe:nzija). Podobno velja za [o:], ki se pojavlja v govoru nekoliko redkeje; najdemo ga v sposojenkah in knjižnih besedah ('o:pcina, pla'fo:n).
2.1.1.6 V redkih primerih (morda položajno in/ali ekspresivno) je /a:/ lahko tudi rahlo zaokrožen, zlasti za mehkonebniki (mož'ga:ne) in pred/za nosniki (do'mâ:, 'lâ:n (prisl.), fmâ:ma), vendar je tudi takrat pogostejša izgovorjava navadnega nizkega srednjega samoglasnika. Ni pa možen /a:/ pred istozložnim /j/ ali [u] - 'bajta, 'jajca, 'šajba; 'da:uč, kor'va:u, ro'ka.u.
2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
2.1.2.1 Možni so v vseh besednih zlogih.
2.1.2.2 lil in (redkeje) lui imata včasih prosti različici [j] in [u] - gos'tjlna, Loz'njca, 'mjza, z'vjna; 'suša, 'tudi.
2.1.2.3 /o/je mogoč v zadnjem ali edinem besednem zlogu ('porst, 'tort), pa tudi v nezadnjem ('čoru, 'dorve, 'gori, u'morü). Najpogosteje je ob Irl; pred njim ima lahko prosto različico [a] ('pars t, s'mar t), v položaju ne ob Irl pa prosto različico [ç] ('dele, 'mende, 'ncč, 'tek 'tako').
2.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki
2.1.3.1 /1/, /m/, /n/ in /rj/ ne nastopajo ob samoglasnikih.
2.1.3.2 loi ima pred naglasom položajno različico [p] (ko'lè:n, Loz'njca,po'ča:s).
2.1.3.3 /o/ je najpogostejši ob zvočnikih; pred Irl ima lahko prosto različico [a] (ar'ja:u, 'vè:tar), v drugih položajih pa /e/ ('e:rjket, 'no:tçr, spçt).
2.1.3.4 Predvsem v položaju za zobniki ima /m/ položajno različico [n] ('xo:dn, 'ô.sndeset).
2.1.3.5 Prosta različica fonema lil, tj. [j], je zelo redka (ofi'ci:r, 'tudj).
2.2 SOGLASNIKI 2.2.1       Zvočniki
2.2 A A    Ivi se govori pred sprednjimi in zadnjimi samoglasniki (k'ra:va, ne'vé.sta).
Tjaša Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
2.2.1.2 2.2.1.3
2.2.1.4
2.2.2 2.2.2.1
2.2.2.2
2.2.2.3
2.2.2.4
2.3 2.3.1
2.3.2 2.3.3
2.3.4 3
3.1 3.1.1
Pred soglasniki in v izglasju ima /v/ različico [u] (č'lo:uk, 'o:uca, 'sili), pred zvočniki pa se izgovarja kot /u/ ali /v/ (v'ra:te/u'ra:te, v'rie:me/ u're:me).
/1/je tudi pred zadnjimi samoglasniki srednji.
/1/ se v položaju za samoglasnikom in pred premorom premenjuje z /u/ ('da:u, ro'di:u).
n ima pred mehkonebniki /k, g, x/ položajno različico [n, rj] ('a:ngJ, 'firrjki,
'le:šnk).
Nezvočniki
V izglasju so mogoči samo nezveneči nezvočniki Çzô.p, s'tort 'med', s'né:k, že 'lé:s, 'die:s).
Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku (g'né:st 'gnezdo', g'râ.pt, 'o.pčina, otp'ré:t, s'la:tka, 'vitte 'vidite').
V položaju pred /n/ se /d/ lahko izgovarja kot [g] (g'na:r, do'po:gn, po'po:gn).
V sklopu /td/ se izgovarja le /d/ ali pa tudi ta odpade Çpé:(d)eset, 'še:eset, de'vè:{d)esef).
NAGLAS
Omejitev naglasnega mesta ni; dolgi in kratki naglašeni samoglasniki so
možni v vseh besednih zlogih.
Nenaglašenih dolgih samoglasnikov govor ne pozna.
Možne so zložene in sestavljene besede z več naglasi Çka:mno'lô:m,
'ko.jn'kista, 'nar'bo.j, 'ne:'za:konska, p'ra:'de:d, 'tum'xa:jt 'neumnost',
'vé:'cé:, 'vino'to:č).
Govor ne pozna končniškega naglasnega tipa; tako imamo 'čie:bor 'cie:bra, s'tie:bor s'tie:bra.
IZVOR
SAMOGLASNIKI Dolgi samoglasniki
i: <— stalno dolgi in staroakutirani i v nezadnjem besednem zlogu (ter včasih dolgi in novoakutirani e) v položaju pred /r/ -krom'pi:r, 'Mi:rko, o'bi: rat, 'pi: rje 'perje', se'ki:ra, š'ti:r; <— stalno dolgi in staroakutirani i v nezadnjem besednem zlogu v položaju pred /j/ (< i, n) - gospo'di:ja, 'pi:jejo, stoji:jo, svi-na'ri.ja;
-e— stalno dolgi in staroakutirani i v nezadnjem besednem zlogu v položaju pred/u/- 'i:uje, na'pi:u,poro'či:u,ro'di:u, 'si:u, 'ži:uci;
<— včasih izglasni i-d'ni: (R, Tran.), b'li:, 'mi:, no'ci:, 'ti:, t'ri:, 'vi:;
<— redko/j/+/e/- 'i:uša 'jelša', 'i:st 'jesti', 'ki: 'kje';
<— v knjižnih besedah - 'i:gra, kita'ri:st, k'ni:žnca, ko'si.lo;
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
+— v prevzetih besedah (večinoma v položaju pred /r/) -adap'ti:rat, 'bi:rma, fab'ri:ka, for'di:rbat 'uničiti', ofj'ci:r, ošte'ri:ja, 'pi:r 'pivo', 'ri:xtat; u:      <— stalno dolgi in staroakutirani u v nezadnjem besednem zlogu v položaju pred /r/ - 'Ju.rca, 'ku;r (R mn.), 'ku:rba, 'u:ra;
+— izjemoma kratki u - k'ru:x;
<— včasih zgodaj podaljšani novoakutirani o - 'du:bu (del. -/),
'ku.ik, 'u:na; <— redko o:u - do'mu:lda'mu:\
<— v knjižnih besedah - 'bu:nda, kul'tu:rno d'rw.stvo, ra'ču:n, s'lu:žba;
<— v prevzetih besedah - 'fu:jtramo, 'ku:rzi (I mn.), 'pu:nca; è:/e:   <— stalno dolgi in staroakutirani e v nezadnjem besednem zlogu -'dé:tela, je:tre, 'pè:tek, pok'lè:knat, por'je:u, te'le:ta (R ed.), Vre: sem, za'če:u; <— dolgi cirkumflektirani e - 'lè:t Ted',pe'pe:u, dre'vé.sa (R ed.), s'me:t\
<— novoakutirani e v nezadnjem besednem zlogu — 'me.iem, 'rè:ku (del. -/), 'sè:dn, t'rè:k (vrstil, štev.), u'sé:sa (R ed.), 'zè:le, 'že:nska\
<— stalno dolgi in staroakutirani e v nezadnjem besednem zlogu -be'sè:da,b're:k, 'dè:l 'delo', ko'lé :n, 'lè:t, 'me.snc, 'mè:st,m'lè:k, s'ne:k;
<— êpred/r/- 'cé:rku,x'cé:ra, 'mé:ra, 'vé:ra, zve'cè:r,z'vé:r;
<— naglašeni ë v zadnjem besednem zlogu v položaju pred /u/ — g're:u, s'm<—:u, z're:u;
<r— izjemoma dolgi cirkumflektirani q v nezadnjem besednem zlogu - 'vé:s;
<— redko iz /j/ + /e/ - 'ké: 'kje', lu'dè:, 'è.rbas 'jerbas'; <— v prevzetih besedah - 'fè:xtat, 'kè:tna, 'lé:der,s'pé:gu,s'té:nge; ô:/o:   <— stalno dolgi in staroakutirani ç - 'bo:bn, 'gô:ba, k'rô:k, 'mô:s; <— dolgi cirkumflektirani o - 'bo:k/'bo:x, gos'po:t, me'sô:, 'nô:c, 'vo.js;
<— novoakutirani o v nezadnjem besednem zlogu - 'bô.tra, 'dô.bor, 'xo:dn, 'mo:kar, 'nô:sn, 'o:le, 'o:sn, p'rô:sn, s'ko:rja, 'vô:la, 'vo:zn;
<— stalno dolgi ter staroakutirani / v vseh besednih zlogih skupaj z [u] - 'čo.un, 'do:uk(prid.), 'do:užn, 'so:uze, 'vo:una, 'žo:una;
<— v posameznih primerih dolgi /- 'so.nce, 'so:nčnca;
<— o, ki je prišel pod naglas po mlajšem naglasnem umiku -'gô .senca;
<— o različnega izvora v položaju pred istozložnim [u] (<u,f)-č'lo:uk, mo'zo.uc, 'o:uca, 'so:u;
<— naglašeni a v zadnjem besednem zlogu v položaju pred istozložnim [u] -p'ro:uzap'ro:u, zd'ro.u;
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
<— naglašeni 9 v zadnjem besednem zlogu v položaju pred [u] -    **f
<— v prevzetih besedah -fro:štik, 'kô:In, 'lô:dn 'trgovina', 'šč>:štar, ^ št'ro:zuk; ^
ie: <— e, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratke- <ni ga zloga - 'čie:l, 'nie:sla, 'tie:ta, 'žie:na; *
ë, ki je prišel pod naglas po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga - v'rie:me, ž'rie:l 'žrelo';
<— 9, ki je prišel pod naglas po poznem umiku naglasa s končne- ^ ga kratkega zloga - 'čie:b9r, 'die:ska, 'mie:gla, 'pie:ku (sam.), ^ 'tie:mn; m
<— naglašeni 9 v zadnjem besednem zlogu - 'die:š, 'pie:s, 'tie:š;     fe
<— v posameznih primerih novoakutirani 9 - 'gie:ne 'gane'; <j
«— naglašeni e, ë, q v zadnjem besednem zlogu - 'die:t 'ded', ^ 'nie:st,p'lie:st, 'rie:p, 'vie:č;
<— včasih stalno dolgi in staroakutirani q v nezadnjem besednem ^ zlogu — g'rie:da, 'mie:xek, 'pie:ta;
*— e, ki je prišel pod naglas po mlajšem naglasnem umiku - > 'bie.zguka; C
<— v prevzetih besedah - c'vie:k, š'tie:pix; ^
uo: «— o, kije prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratke- ^ ga zloga - 'guo.ra, 'kuo:tu, 'nuo:ga, 'nuo:su, 'uo:sa, 'ruo:jen, q š'ruo:ka, 'uo:da; ^
<— naglašena o, ç v zadnjem besednem zlogu - 'kuo:j, 'kuo:š/'kaš, w k'ruo:p, 'puo:t 'pod', st'ruo:k, š'kuo:f; ^
<— ç v posameznih primerih - 'muo:ški, 'muo:tn, 'ruo:ka; fr1
«— o po mlajšem naglasnem umiku - 'uo:trok/'vatrok, 'puo.plat;     ^
<— ç pod terciarnim naglasom - 'zuo:bi;
<— v prevzetih besedah - k'nuo:flk'nof; [e:]    <— /e:/e:/ in /ie:/ različnega izvora v položaju pred /j/ - 'be.jš (vel.), 'me.jat, ob'le.jct, o'ze.jen, 'pe.jmo (vel.), s'le:jčt, 've:ja, u'le:jčt 'vleči', žiu'le:je;
+— naglašeni ë,e,e_v zadnjem besednem zlogu, večinoma v položaju ob zvočniku - d're:k, x'me:u, x're:n, k'me:t, 'ne:st;
<— I a/ in redkeje /a:/ različnega izvora v položaju pred istozložnim /j/ - 'de:j (vel.), d've:jst, 'ke:j (nedol. zaim.), 'me:jxn (I ed., mn.), 'ne:j, 'se:j, 'te:j 'tja', uk're:j 'vstran', (z)'de:j;
<— včasih q po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga - je:zik, je:čmen;
<r- v posameznih primerih novoakutirani 9 - 've:šk 'vaški';
<— v novejših sposojenkah -fri'ze:r, inži'ne:r, mo'de:rn, 'pe:nzi-M
[o:]    <— v novejših sposojenkah in knjižnih besedah - 'go:las, 'lo:gor,
'o:pčina,pla'fo:n, st'ro:ji (I mn.), ze'lo:; a:/à:   <— stalno dolgi in staroakutirani a v nezadnjem besednem zlogu    <yj^
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
- 'a:pn,d'va:/d'và:,g'ra.t,ko'va:č,k'ra:l,k'ra:va/k'râ:va, 'ma:j, 'ma:t/fmâ:t,p'ra:x, t'ra:va/t'rà:va, u'ra:tlu'râ:t;
<— dolgi cirkumflektirani q in novoakutirani q v nezadnjem besednem zlogu- 'ča:st, 'da:n, 'la:n, 'la:š, 'ma:x, 'ma:ša/'ma:ša, 'sa:je 'sanje';
<— a po premiku naglasa z zadnjega naglašenega zloga proti začetku besede -p'ra:xa (R ed.), u'ra:ta (R ed.), st'ra:xa, 'ta:k (prid.);
<— v prevzetih besedah - fa:xtat, 'fa.jn, fa:rbat, 'mâ:ntl, š'la:tat, 'ža.jfa;
3.1.2       Kratki naglašeni samoglasniki
i <— stalno dolgi in staroakutirani / v nezadnjem besednem zlogu -brije 'brinje', 'xiša/'xjša,ko'sit, 'lipa/'ljpa, 'list, 'riba, 'sin,s'vija, ž'vina/ž'vjna;
<— kratki naglašeni / v zadnjem besednem zlogu - 'miš, 'nit, 'rit, 'sit;
<— naglašeni i v izglasju - b 'Ii, s'pi, š'li;
*— i pred istozložnim /u/ - 'biuši, 'diuji, 'siuka, 'žiučn;
<— i po mlajšem naglasnem umiku, lahko tudi po naglasni analogiji - 'pisarjka, 'šivarjka; klicala, 'pisala;
<— v prevzetih besedah - 'cigu, 'firtux, frišn, ma'sina, pe'cikl, 'piskdr, 'šixt;
u       <— stalno dolgi in staroakutirani u v nezadnjem besednem zlogu
- 'buku, 'južna, k'luc, k'ruxa (R ed.), 'kura, 'lubje, 'luc/'luc, 'lupm, 'muxa,p'luče;
<— naglašeni u v zadnjem besednem zlogu - 'čut, 'juk, 'kup, o'but,
s'kup, 'tu; <--ui- 'ču 'slišal', na'su, o'bu, se'zu;
<— v posameznih besedah po naglasni analogiji - 'sux (< suho), 'pust (< pusto);
<— v prevzetih besedah -b 'luža, 'cukor, 'nucat, (s)'pucat, 'šuxi; e       <— v posameznih primerih umično naglašeni ë in d ter novoakutirani o - 'pečka, 'tenek, u'sexne 'usahne', z'rebe; <r— i: -s'vene 'prašiček', 'peše 'pišče', jet 'iti'; <— izjemoma istozložni naglašeni /a:/ + /u/ -m'reula; <— kratki in dolgi o po preglasu - p'reč, 'vejska, 'vej s t 'voziti'; <— v prevzetih besedah - bes'tek, f rej, par'cela, 'penzl,p'remza, 'rekle, 'tepix;
o       <— včasih namesto o:/o: in uo: različnega izvora - 'mogu, ni'kol, 'tojk 'toliko'; <— v prevzetih besedah - b'lont, 'foter; a/a     <— naglašeni a v zadnj em besednem zlogu - b 'rat, 'gat ' gad', s 'tar, s'kaf škaf; zaimki:por 'nami"nam, 'nas, 'naš, 'tam/'tam, 'vam; <— v posameznih primerih dolgega a - dor'gqc, 'kakršn, 'narta 'lč:pš, z'ram;
Tjaša Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
<— o, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega, redkeje dolgega cirkumflektiranega zloga - 'kazuc, 'vatrok;
+— redko v prevzetih besedah - g'lgs, g'lazuna; 3 M m <— f: in/*skupaj z/r/- 'boru, c'voru, ce'tortek, 'coru, 'dorve, 'morzla, 'porse, 'porst, 'orš, s'mort, te'poru, 'torta, u'moru, 'žoru;
<— različni reducirani samoglasniki, ki so prišli pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga - 'cogan, 'dole/'dele 'sedaj', 'monde, 'poršu, 'soršen, 'šorek 'širok', 'vosek 'visok';
<— včasih kratki naglašeni e, ë, a y zadnjem besednem zlogu -'von (prisl.); j os/j'es, 'nos,s'tor, 'tok/'tçk 'tako', 'torn, 'tot (kaz. zaim.);
<— redko kratkanaglašena iinu- 'noc/'nec, 'tole 'tule'; <— redko dolgi naglašeni e - z'mçri; 3.1.3       Nenaglašeni samoglasniki
i <— prednaglasni (kadar se ne reducira), ponaglasni in izglasni i -i'mè:, ti'si, 'zi'dâ:r; 'jeizik, ob 'uo.smix, z 'jim; b'ra:ti (I mn.), z'ga:rjki;
<— v M mn., dv. in O mn., dv. sam. ž. sp. v končnicah -ax in -ami
po analogiji - por k'raivix, z be'sè:dim; <— v D mn., dv. sam. sr. in m. sp. v končnici -om po analogiji -
b'raitim, te'lèitim; *— izglasni -aj v velelniku glagolov na -ati, -am in prislovih -
'de:li,pos'luši; 'komi, 'né:ki,s'po:di,s'kupi, 'te:di 'tedaj', 'tuki,
ii'če:ri;
<— v O ed. ž. sp. iz -oj - iz 'na:šifa'miliji;
*— včasih izglasni -ji - 'ka:či 'kačji', 'la:zi, 'o:ži, 'pe.jsi 'pasji', 've:či;
u       <— prednaglasni, ponaglasni in izglasni w (v D, M ed. m. sp.) -
ču'da:k,xu'dič, lu'pina, u'sè:se; t'ré.bux; b'râ.tu, 'kuo.ju, 'la:su; <— o po sporadičnem ukanju v vzglasju ter predvsem za ustnični-
ki in mehkonebniki - ku 'ko', 'lè:tus, ust'rist 'ostrici', uze'nila
'omoziW,pu'ra.bmo 'porabimo'; <— izglasni -il, -ël, -el, -ol in -al - 'cigu, 'die:bu (prid.), 'xuo:du,
je:sku 'iskal', 'né:su, 'nuo:su, 'uo:su/'vosu, 'poršu, 'uču, 'vidu,
'vorgu, z'gubu, 'živu; <— izglasni -ev-b'rè:sku, b'ritu,p'litu (prid.), 'rie:tku; 'kuo.ju (R
mn.);
<— izglasni -ov - k'me:tu, 'zè:ninu (R mn.); sm'rè:ku (prid.); <— včasih izglasni -vo - k'ladu/k'la:du,po'sè:stu;
<--v in -/ za /r/- 'čoru, 'doru, 'voru; c'voru, u'moru, za'poru;
<--evi-, -vi - g'lazuna, 'pa.jčuna, te'poru;
e       <— prednaglasni in ponaglasni ë - de'la:uci, dre'vô:, le'sè:n,
res'nica, se'dè:t, te'lô:; 'uo.rex, 'sô:set, 'videt; <— prednaglasni, ponaglasni in izglasni e - be'sè:da, te'lè:ti,
ze'lie:n; 'nie:sem; 'mô:rje, 'pô:le, 'rie:če, 'tie:če;
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
<— prednaglasni, ponaglasni in izglasni e. -kle'či,pe'tina; 'pâ:met; ^ 'tie.le, 'žie.ne (R ed./I mn. ž. sp.);
^ <— včasih prednaglasni in ponaglasni a ob zvočniku /r/ - ATo 'ce:ver-
yz, ner'dil; ko'loiuret, mreu'lise, res'siru (del. -/); ^ <— v priponi -ca: (< -3&) v položaju ob nezvočnikih - 'pe:sek,
o 'pe:tek;
c# <— redko nenaglašeni a zdi d-de (vez.), 'mande 'menda', se'vê:de;
tr* <— naglašeni e po umiku naglasa s končnega dolgega zloga - 'sorce;
O <— redko prednaglasni z - de'xur, svejâ:k;
^ o       <— ponaglasna in izglasna o in q - 'jaigoda, 'puo:tok, fžje:lot;
^ 'Ma:rko, k'ra:vo, 'lipo, 'ruo.ko; v glagolskih priponah -mo, -jo
w - 'bo.jo, 'kupmo, 'me.jamo, 'mo.rjo, nar'dijo, 've.jo, z'vimo;
[9]     *— prednaglasna o in q-glo'buo:k, ko'lé:n, mo'gô.c, o'ci; N a       <— prednaglasni, ponaglasni in izglasni a v I ed. ž. sp. - ma'line,
nar'dil; 'dèilat, 'saltan, 'zà:gat\ g'iàiva, g'ruska, k'râ:va; *v *— nenaglašena o in e v redkih primerih akanja - da'mu, 'vè:var-
ca; v nikalnici /te - na 'bo:m, na 'bo: š'lo, na 'vé:m; & <— o v O ed. sam. m. in sr. sp. - z b'ra:tam, s 'kuo.jam, z 'vô.jzam;
Pn <— v nedoločniški glagolski priponi -na- - pok'lèiknat, s 'po.unat,
uz'dignat;
o nenaglašeni a pred r - 'čieibor, 'do:bor, 'jè:tor (R mn.);
\ <r— redko nenaglašeni a - star'niše 'stranišče';
ica <— izjemoma nenaglašeni e - on'ma:l\
2 <— f skupaj z /r/ - bar'zina, dar'ža:l (del. -/), kar'vi, ar'dé:c, ar'jâ:u;
<— 0 po onemitvi samoglasnikov z, w, o ob zvočnikih /r/ in /1/ -* 'jutar, par'nèisu, štar'na:jst, dar'gac, al'di (R, T ed.), 'xitar
Z (prisl.);
3.1.4       Zlogotvorni zvočniki
J +— l in 1, če se je ob njiju reduciral samoglasnik - 'die: bi, 'gori, 'kislca, 'mislt,par'jâ:tlca,t'rupl;som'la.tl, 'nie:sl, 'rie:kl,u'morl, 'vé:dl;
<r- v prevzetih besedah - kabj, 'la.jblc, 'mâ:ntl, 'rè:klc, 'té.glc, z'nâ:bl;
ni      <— m, če se je ob njem reduciral samoglasnik (v primerih, ko ni prešel v n) - 'luprp, m'la:trp, 'mô:lm, 'pe:stp, 'pisip; <— v prevzetih besedah - 'biripska, reuma'tizrn;
n <— n in n, če se je ob nj iju reduciral samoglasnik - 'čieisn, do 'pôign, g'lie:žn, 'je:dn, 'kè:dn, 'le:šrjk, 'mè:snc, no'bieidn, ob'lâ:cn ($x\û),pe'tie:ln, 'pô:dn 'tla', por'tisn (vel.), 'sô:ncnca,sp'rè:dn, t'ra.urjk, 'zâ:dn;
<— pogosto iz -ip (predvsem v položaju za zobniki) - 'nô:sn, 'ô:sn,
p'rô:sn, 'xo:dn, 'mô:rn,sn; <— v prevzetih besedah - 'ca:jtnge, 'firrjki, 'že:gn.
374
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
3.2 SOGLASNIKI 2
Soglasniki so nastali iz enakih glasov kot v izhodiščnem sistemu (Logar ^
1981: 32) ali v prevzetih besedah, poleg tega pa še: r~*.
3.2.1 Zvočniki |l v       <— w pred sprednjimi in zadnjimi samoglasniki - 'vin 'vino', 'vô:la; <ni
<— včasih vv pred r in / - v'râ:te, v'rie.me, v'ra:t, v'la:k; *
~ ... .      t>
<— v posameznih primerih kot proteza pred zadnjimi samoglasniki- Vače, 'vejgi 'ogenj', 'vosu 'osel', 'vatrok; u       <— izglasni / v del. -/ m. sp. ed. - 'da:u, 'pi:u, por'je:u, ro'di:u,     ^ 'šo:u, za'če:u; ^
<— vv v izglasju in pred soglasniki - x'me.u, č'lo:uk, pe'pe:u, m zd'ra:uje, 'ži.uci; fe
<— včasih vv pred rini — u'ra:te, u're:me, u'ra:t, u'ie.jât, u'rô:c;
<— 1: in / skupaj z o: - 'vo:una, 'po:un; ^
j <— n na začetku besede in v položaju med dvema samoglasnikoma - cre'pije, gospo'dija, x'ra.jen 'spravljeno', ka'me.je, 'ko:šja,je'go:u, o'ze.jen, s'vija;
<— ri redko za soglasnikom - č're:šja, sadou'ja:k; >
<— v posameznih primerih kot prehodni (drugotni) /j/ - 'fu:jtrat,
'na:jgl, 'vejgi 'ogenj', 'o.jstor, 'pe.jsi 'pasji', 'ujzda, 'vô:js, ^ 'vô:jzek; oo
<— včasih kot proteza pred sprednjimi samoglasniki - 'je:dn 'eden', q je:na 'ena', je:n 'eni', je:rjket, je:mu (del. -/), je:sku (del. ^ -0, >"^'iti',
<— v posameznih primerih mehčanja /g/ v /j/ — 'ta:jga 'takega';      ^ 1        <— 7 - 'Cje:le, k'luc, k'luka, k'râ:l, 'lučki 'ljudski', ne'dê:la, 'ô:gle,     ^ p'luce, 'pô.le, 'po:stla, s'téda, 'vô:la, 'zè:le, 'zje:mla; ^
<— primarne skupine ti, dl — 'šil, 'vile,'vilce; n       <— /i v položaju za soglasnikom - k'niga, 'kuxna, 'lukna, og'nise, 'sukna, s'pô:dna, s'vene, š'ko:rni; <— kot drugotni glas v prevzetih besedah - 'de:kna 'odeja', 'ke:tna 'veriga', š'te:rjge 'stopnice', span'cirat 'sprehajati se', 'zo:kni 'nogavice';
r       <— f skupaj z o - 'gori, 'soršen, 'torn, 'vorx.
3.2.2 Nezvočniki
p       <— b v nekaterih prevzetih besedah — p'lont, 'po:rma'šina;
k       <— včasih (/— 'kè:dn 'teden', t'ré.ka 'tretja', tor'ki:j'altre 'ki :ja (<
tretjinja); <— v skupini tn - k'na:l 'tnalo'; g       <— v skupini dn —g'na:r, do'po:gn,po'po:gn; x       <— k pred t ali m — 'dô:xtar, x'ma:l 'kmalu'; c       <— v posameznih primerih iz to - de'vè:cto, 'sô:cka 'soteska'; š       <— šč-dvo'riše, 'go:ša, 'išem, k'le:še, ko'sica, 'kor'šen (prid.), 'ku-
šar, 'lušt 'luščiti', 'ne:leš 'nalašč', og'nise, ti'si;
375
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
j       <— včasih č v položaju pred zvenečim soglasnikom - do 'ma:^ga, or'de:^ga.
Zveneči nezvočniki b, d, g, z, z so nastali tudi iz nezvenečih po asimilaciji na sledeče zveneče nezvočnike, nezveneči pa iz zvenečih z asimilacijo na sledeče nezveneče nezvočnike in v izglasju; to velja tudi za nezvočnike, ki so prišli v omenjene položaje po onemitvi samoglasnikov.
3.3 NAGLAS
3.3.1 Naglasno mesto je kot v izhodiščnem sistemu, le da so zlogi, ki so bili tam pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi, naglašeni {'žie:na, 'kuo:sa, rmie:gla). Naglasni umik s cirkumflektirane zadnje dolžine ni izvršen {ko 'lô:, me 'sô:, u 'xô:, zla 'tô:). Oblike z umaknjenim naglasom so večinoma analogičnega izvora ('gô.senca, 'sorce, 'zočneš).
3.3.2 Kolikost je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami:
3.3.2.1 /; in u: sta skrajšana {'xisa, 'muxa).
3.3.2.2 Nekdanji kratki naglašeni samoglasniki v zadnjih ali edinih besednih zlogih so se večinoma podaljšali {'die.t 'ded', 'die.š, k'me:t, 'kuo:š, 'pie:s)\ izjema sta i in u, ki sta večinoma ostala kratka {'miš).
3.3.2.3.    Umično naglašeni samoglasniki so kratki ('cogan).
4 IZGUBA GLASOV
4.1 SAMOGLASNIKI
i - v prednaglasnih zlogih ob zvočnikih (p'ja:ča, s'rô.ta, š'ruo:ka, z'vina,
ž'va:t 'žival'); v predponi pri- se i pred r razvije v o (por'de:lki,por'je:u, por 'nie: si, p or'j a :tu);
- v ponaglasnih zaprtih zlogih {'južna, 'kuxna, p'ridga, t'ra:urjk); v priponah -ica, -ice {'gô.senca, 'pa:lca, 'vè.varca, 'vilce); pri tem lahko nastaneta tudi zlogotvorna /, n {'bo.Tnca, 'le:tnca, 'sômcnca, š'ma:rnca, 'ustnca, ve'če:rnce); v glagolski priponi -i- v sed. ed., mn. in dv. vseh oseb {'xo.dn, 'xo.dma, 'xo.tta, 'xo.dmo, 'xo.tte, 'xo.djo; 'vidn, 'vitte itd.); v nedoločniški priponi -/- {'kupt, 'mislt, 'nuo.st); v del. -/ ž. sp. ed. {c'vil-la, 'kupla, 'pustla, rto:žla);
- v izglasju v D, M ed. večine sam. in prid. ž. sp. (po 'ce:st,por gos'tiln, uxme'la:rn, na južn, na Loz'njc, na 'mis)', v D, M ed. os. zaim. za 1. in 2. os. in povratnoos. zaim. (por 'mie:n, k 'tie.p, k 'sie:p)\ v O mn. sam. m., ž., sr. sp. (z be'sè:dim, zb'ra:tim, s te'lé:tim); v prislovih in ostalih nepre-gibnih besedah ('duo:st, o'ko:l,po'le:t, u'ča:s)\ v I ed. in mn. prid. m. sp. (tem'la:t 'mladi', ko'ruzn); v vrstil, štev. (te t're:k 'tretji'); v nedoločniku ('de:lat,s'le:jčt 'sleči', usfrišt 'ostrici'); v velelniški priponi -z- ('nie:smo, 'pie.čte,p'rim, uz'dignte); v končnici 3. os. mn. m. sp. del. -/ ('be.jžal, 'de:lal,fro:škal, obra'čo:val, do'bil, nar'dil, ž've:l)\ v glagolski priponi -/- v 3. os. ed. sed. (rxo:t);
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
u - redko v prednaglasnih zlogih (dor'gac, golfa:t, l'de:,s'tim 'pustim');
- redko v ponaglasnih zaprtih zlogih ('pa:ska 'pazduha');
- v izglasju v M ed. sam. m., sr. sp. (na 'kuo:nc,po 'mè:st, u 'sie:n)\ v R, ^ T dv. os. zaim. za 1. in 2. os. ('na:j, 'va:j); v prislovih (x'ma:l, na 'vorx);    z.
e - v prednaglasnih zlogih ob zvočnikih (č'lo:uk, s ja: t 'sejati'); v pridev-    <ni
niški končnici -ëga in -emu (re:nga, 'e:nmu, 'fa.jrjga, 'na:žga, 'na:šmu,     s no'bie:rjga, ob'le:jčerjga, 'urjga, pie.dga, 'todga); kot glagolska pripona v del. -/ ('vé:dla, 've:dl, 'vidla, 'vidi); ^
e/ç - redko v prednaglasnih zlogih (g'na:r, kuš'va:la, nar'dit); ^
o - v prednaglasnih zlogih - v glagolski medponi -ovâ- (kup 'va:t, stan 'va: t,    ^
izdel'va:t);
- v izglasju v I ed. sam. sr. sp. ('čie:l, 'mé:st, p'la:tn, že'le:s); v prisl. fe ('čist, 'čudn, 'do:bor, 'xitor, 'lušn, ob'ln:čn);
o — v ponaglasnih zlogih v priponah -qc, -ok(ga 'silc,x'la:pc,x'le:pc, 'kuo:nc,    ^
o'virjk, 'pa.jk, 'tuo:rk, z'vo:nc, 'Ža:uc 'Žalec'); v nekaterih primerih za nezvočnikom pa je nenaglašeni o ohranjen kot e (mar'tincek, 'pe:sek, 'pe:tek). ' Z
;>
4.2 SOGLASNIKI O
4.2.1 /j/ (< i, n) je onemel v vzglasju ali vzglasju pred /i/ ('i:uša 'jelša', 'è:rbas    ^ 'jerbas', 'i:spri 'ješprenj', 'iva 'njiva').
4.2.2 Po redukciji samoglasnika / za v je začetni v onemel v besedi 'no:grat.      q
4.2.3 V sklopupt- pride včasih tudi do izgovorne olajšave v t- ('tie). ^
4.2.4 Skupini čre-, žre- sta ohranjeni (č're:s 'čez', c'rè:da, cre'pije, č'rč:šje, č're:ve, z'rebe, ž'rebulž'rie:bu), v primeru 'če:uli pa ne. ^
4.2.5 OSTALI PRIMERI ONEMITEV: b <—     0       - one'mo.gu 'obnemogel', d <—     0       -že'lo:c, g <-     0       -7e.y(vel.), m           <—     0       - sed'na.jst, os'na.jst, t            <—     0       - 'ki:r < kateri (toda nek'ti:r), šes'na:jst, z            <-     0       -'de:j 'zdaj'.
4.2.6 Onemitve zaradi asimilacij e : d-m        <—     n       - 'sè:ndeset,
r-r <—     r       -ma'sira, 'ma:trat, t'riket, z'ma:tran,
td <r—     d/0    -'pè:(d)eset,de'vè:(d)eset,'sè:eset,
vr <—     r       - 'tur 'tvor',
zd (< st)   <r-     s/z     - 'pa:ska, 'pè:tnd'vè:jzga.
4.2.7 Prekozložna disimilacija: 1-1 <—     n-1     - 'misnal 'mislili', m-n        <—     u-n    -s'po:unem, s'po:unat,za'po:unat, r-r <—     j-r     -'fa.jmuštar, t-t          <-     0-t     - 'puo.plat.
377
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
5 NAREČNA BESEDILA
5.1 V besedilih se pojavljajo naslednje oznake:2
{1} - izpust (nezapis) daljšega besedilnega odlomka, {Sx} - smeh sodelujočih pri pripovedovanju, {Z} - žarek, tj. prekinitev stavčnega vzorca, .. - krajši premor informatorja.
Pri zapisovanju napovednega spremnega stavka je pred dobesednim navedkom v premem govoru namesto dvopičja uporabljen pomišljaj. Premi govor je označen z dvojnim srednjim narekovajem. V besedilih se pojavljam tudi sama - kot stranska pripovedovalka oz. spraševalka. Moje besedilo se od ostalega loči po tem, daje pisano kurzivno.
Vozili smo s konji
!De:j pa ko-s 'mo:gu, u'ča:s si 'mo:gu pa 'vejst is 'kuo:jam is 'cigunc, 'vè:te, 'tule, s 'kuo:jam na va'go:n u 'Ža:uc. U'sa:k 'da:n si 'mo:gu 'e:n va'go:n na'vo:jst .. 'Mi smo u'ča:s 'poršl po 'tistix vese'licax - u pon'dè:lkix je b'lo 'nar'bo.l xu'dic, ko to ni b'lo 'ča:sa, ni b'lo 'té:x vese'lic 'noč, no'bie:ne so'bö:te, vese'lice, 'sa:m ob ne'dè:lix. .. 'Puo:l je pa 'ma:mau'ca:s-»'Ja:nko,« p'ra:u, »si že 'da:u 'kuo:jam 'i:st?" Sn 'rè:ku - »Sn 'ja: 'da:u, če sn g'lix 'poršu da'mu.« Sn 'da:u 'kuo:jim 'ji:st, po sn 'da:u pa 'i:st, po snpa zas'pa:u. »'Jo:zos,« p'ra:u, »'pè:tje 'u:ra, fpé:t je 'u:ra.« 'Ja: 'noč, op 'še:stix si 'mo:gu 'bit pa že 'guo:r na, na 'ciguncix is 'kuo:jami pa z 'vo:zam, 'jolte, si 'e:n va'go:n na'luo:žu do d've:x po'po:gn. 'Po sn pa u'ča:s 'guo:r na 'vo:js 'sie:du, Vê:te. Pro'me:ta pa ni b'lo 'tedi, 'a:utu, 'e:x, no'bie:nga.
(Povedal Janez Zagode (roj. 1925), Ložnica, 12. 9. 1999.)
Vsi bi samo gledali, kaj se po svetu dogaja
T'rice'tort va'si je penzjo'nisto. Pa de 'kokor 'zočneš 'ke:j 'dè:lat, so kor 'jê:zn, ko 'zočneš ropo'tâ:t. {Sx} A 'vè:s, u'si 'ra:t po'civajo, u'si bi 'sa:m g'lè:dal, 'kua: se po s'vè:t do'ga:ja, {Sx} pa 'fa:jn 'jè:dl pa 'pil, e'din 'to: je 'de:j. 'Noč 'ni 've:č 'tizga zag'na:âga, 'vè:s, pa 'noč 'ni p'ro:sto'vo:lrjga 'dè:la 'vie:č, 'noč no'bie:dn 'no:če no'bie:nim. Pa 'je:n d'rugim je u'sa:k 'fo:uš, de bi u'se 'kor .., {Z} 'sa:m da d'rugim 'ke:j 'corkne. {1} 'De:j 'tule 'ka:kix narko'ma:no še ne 'čutmo 'volk. 'Tom do 'Ža:uca so že 'poršj. {1} 'Tok se že po'ja:ulajo, 'nie:, 'ta:ke t'rume. Pa .. ne 'vè:m. U g'la:unim, 'noč, no'bie:nga ne do'bis, če bi 'votu 'kej za {Z} de bi ti 'ke:j po'ma:gu por fdè:l. U'sa:k se 'kor zgo'va:rja, de ma op'cinsko pot'po:ro pa 'ta:k. U'si 'ma:jo 'nè:ki g'nâ:r, 'tok de jim 'ni t'rè:ba 'dè:lat.
(Povedal Štefan Lešnik (roj. 1949), Ložnica, 22. 2. 2001.)
2 Glede načina zaznamovanja gl. še Peter Weiss, Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: glasoslovje, oblikoslovje in skladnja: Magistrsko delo, Ljubljana 1990, 181 in Karmen Kenda-Jež, Cerkljansko narečje - teoretični model dialektološkega raziskovanja na zgledu besedišča in glasoslovja (rokopis), 2001.
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu_
Piva si ni mogel privoščiti vsak
X'me:l se je u'ča:six {Z} 'ka:m se je to .. u A'me:riko se je iz'va:žu, 'ne:? H'me:u.
X'me:u seje iz'va:žu, se'vè:de. Pa 'se:j še z'de:j 'tudj, 'ne:, iz'va:ža. Sam z'de:j je 'tok s'la:ba torgo'vina, de je tudi 'torn u .. 'totix dor'ža:vix, 'ne:, u A'me:rik pa 'torn, kjè:r so ga 'mè:l ve'lik, je tudi u'se s'lâ:ps, 'ne:. Sam so se z'de:j zdru'zujejo, 'ne:, de se zdru'zujejo, de bi jim b'lo 'bô:ls. Zarat 'tè:ga 'mçnde, ko je z'de:j st'rosn ve'lik d'ruge pi'jâxe, 'vè:te, 'ja:, st'rosn ve'lik d'ruge pi'jâxe. P'rej pa, p'rej pa 'ni b'lo 'totix pi'jax 'tô:lk, 'ne:. 'Ki:r je 'ja:bucek 'jemu do'mâ:, de je 'ja:pke sp'rè:su, 'ne:, pa 'ki:r so 'mè:l vi'no:grate, de so, de so 'mè:l 'vin pa 'to. 'to je b'lo, de bi pa 'ta 'tote, 'totle .. 'No, 'pivo je že tut 'biu, sam 'to si ga 'ni 'mogu u'sa:k por'uo:št, 'ne:. To so 'mè:l po gos'til-nix 'tu pa 'tam, pa za {Z} 'tok za 'rè:tke pri'me:re. Do'goc pa k'me:ti 'to .. 'niso 'mè:l g'na:rij, de bi xo'dil 'pit u gos'tilno. 'Ni b'lo g'na:rij.
(Povedala Ana Lešnik (roj. 1915), Ložnica, 22. 2. 2001.) Literatura
JAKOP, Tjaša, Oblikoslovje govora Ložnice pri Žalcu: Magistrsko delo, Ljubljana 2001, 197 str. + prii.
LOGAR, Tine, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi srp-skohrvatskihlhrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvače-nih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1981 (Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka 9), str. 29-33.
KENDA-JEŽ, Karmen, Fonološki opis govora kraja Cerkno (OLA 6, SLA 166), Jezikoslovni zapiski 5, Inštitut za slovenski j ezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 1999, str. 201-234.
ŠKOFIC, Jožica, Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem (SLA 204), Jezikoslovni zapiski 6, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 2000, str. 141-153.
Phonological Description of the Local Speech of Ložnica pri Žalcu (SLA 324)
Summary
The local speech of Ložnica pri Žalcu belongs to the dialect of the Middle Savinja Valley. For the time being, the quantitative opposition is still preserved: the vowels can be either long or short (the long ones can only be stressed, whereas the short ones may be stressed or not), but because the short stressed vowels lengthen in the last or the only syllable (fkyo:š) - and the long ones shorten ('miza) - the quantity of the vowels no longer tends to be relevant. Another typical feature is that the short
Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu
stressed vowels (especially i and u) can be found not only in the last or the only syllable, which is typical of the standard language and central dialects, but in other syllables as well. Besides the general Slovenian stress-shifts this speech also underwent the shift-back to the pre-stress vowels e and o ('kuo:sa, fsie:stra), and to the pre-stress schwa ('mie:gla).
The present-day dialect of the Savinja Valley results from contacts between the Gorenjsko and the Štajersko bases and is a relatively new conglomerate formation. While the Štajersko features show on the level of prosody (no tonemic stress), the Gorenjsko features appear mostly on the level of phonology, e.g. in the development of midvowels (there are equal narrow reflexes, i.e. è:/e: and ô:/o:, for all Proto-Slavic long stressed vowels of the e and o types). It is one of the northeasternmost speeches with an a vocalization of ö and o-. The system of long vowels is monophthongal-diphthongal and consists of 7phonemes: i:, é:/e:, ie:, a.7a:, uo:, o:l o:, u:, and the two systems of short vowels have 6 phonemes each (the stressed i, e, a, o, u and o, and the unstressed i, e, a, o, u and oj. The long i and u have shifted into the short vowel system - with the exception of a few position-dependent instances. The vowel reduction is of a medium degree. Especially the unstressed high vowels i, ë and o become silent when in combination with a sonorant and in word-final position. There is no umlaut after the functionally palatal consonants j (<i, n), 1 (< 1) and č, ž, š in this speech. The schwa sound that used to be stressed in word-final position (in the prefixes -oc and -okj became silent in combination with the sonorants (ga'silc, 'kuo:nc, 'tuo:rk, 'Ža:uc 'Žalec '), while in combination with other consonants it may be preserved as e ('pè:tek). Some of the unstressed vowels became silent in combination with the sonorants /1/, /m/, /n/ and [rj] which resulted in the occurrence of the syllabic sonorants /1/, /m/, /n/, [rj].
The consonant system reflects individual specific developments: 1 lost its palatal component and became 1 ('pö:le), only the central articulation of\ is used in this speech; in position after vowels n has lost its nasal character and merged with the etymological j (s'vija), or, in combination with a consonant, it could have lost its palatal component and became n ('lukna); the groups čre-, žre- are preserved in most cases (č're:šja, z'rebe); the group šč assimilated into š (k'le:še). The primary groups tl, dl assimilated into 1 (Vilce), while the secondary groups tl, dl are preserved in most cases ('buo:dla). The most frequent changes are: b/-p, d/-t, g/-k, z/-s, ž/-š, v/ -u.