ZGODOVINSKI SKLEPI Dan 29. november 1943. "bo ostal pomemben mej nik v zgodovini vseh .jugoslovanskih narodov« Ta dan je v dj-agifciaasedal A TOO J ./Protifašistični = svet narodno osvoboditve Jugoslavije / in n?rodil zgodovinsko sklepe. AVNOJ se je predvsem progla- sil za najvišjo oblast nove Jugoslavije, določil osnove nove Jugoslavije kot zvezne državo in iz- bral začasno vlado s tov. Titom na čelu. "Lti vsi smo zavriskali, svet pa je- s zanimanjem in.odobra vanjem sprejel na znanje ta razvoj narodno-osvobo dilne borbe v Jugoslaviji. Prad nami vstaja nova Jugoslavija, kakršno smo si Primorci vedno predstavljali in želeli. To jo že danos prava domovina vseh; jugoslovanskih na rodov, Slovencov, Srbov^ Hrvatov, Črnogorcev, in "Macedoncev. To -je država vseh jLtžnih Slovanov, h kateri se bodo prsj ali slej pridružili tudi Bol- gari - ena država od Idrije do Črnega morja* Pot, po kateri sc jugoslovanski narodi prišli do uresničenja svojih stoletnih teženj, jim je po kazala Komunistična Partija Jugoslavije.Ona je po zlomu versajske Jugoslavije pozvala vse njene na- rode v oboroženo borbo proti okupatorju. V oboro- ženi borbi, je skrivnost naše sedanje enotnosti. V vsakem jugoslovanskem narodu je nastalo par tizansko gibanje, so se pričeli oblikovati samo- stojni partizanski oddelki. Y svojem boju pa :.oso~ partizani vseh-jugoslovanskih narodov imeli iste- ga sovražnika - okupatorja. Bili so tako naravni zavezniki, ki so vodili en boj. Soma po sebi je zrasla enotna narodno - osvobodilna vojska,'z eno- tnim vodstvom. Vedno širše'množice so podpirale oboroženo bo rbo. Nastajala so osvobojena ozemlja, ki jih je bilo treba organizirati. Za politično vodstvo mno žic, V:p ter i h "bor "b eno enotnost je "bilo treba "brani- ti proti notranjemu, sovražniku - "beli gardi in drugim domačim izdajalcem, ter za reševanje nalog na osvobojenem ozemlju, so povsod vznikii narodno- osvobodilni odbori. Kakor so se prej pzrtizanski 6 dredi spri60 skupnega sovražnika zlili v enotno ju goslovansko vojsko, tako- so se politične organiza- cije posameznih jugoslovanskih narodov spričo sku- pnih političnih nalog zbližale in postavile novemb ra 19 42 slu pno politično predstavništvo • Jugoslovanski narodi sc tako dobili enotno voj sko~in:skupno""poIiti6no predstavništvo. _ Bve~stvari sta- potem v^eku leta"" 1943. postavi le jugoslovanske narode pred nalogo, da razvijejo t?, zarodek svoje državne skupnosti. Prvič so slav- ne zmage naše vojske prisilile anglo-ameriške za- veznike, da računajo z jugoslovanskimi partizani kot močnim vojaškim Siniteljem in to edinim na tleh Balkana. Petem pa je bila dokončno razkrinka- na goljufija begunske jugoslovanske "vlade" s .kra- ljem Petrom na čelu. T?, vlada se je predstavljala za zastopnika narodov Jugoslavije, in je bila celo tako drzna, da je uspehe na&e vojske pripisovala svojemu "ministru " Draži Mihajlcviču« Borbe, kate re je v letu 1943. vodila naša vojska, so pa pr^d vsem svetom dokazale, .da se je begunska "vlada" zvezala preko Draže "Eihajlovica z okupatorji in da sc se povsod proti partizanom ob strani okupator- ske vojske borili Mihajlovicevi četniki,bela garda in -drugi agenti Petrove vlade. Postalo je torej nujno, da jugoslovanski naro- di formalno sami vzamejo svojo usodo v roke. Mora- li sp si postaviti vlado, ki jih bo predstavljala pred svete a, Do taga je ravno-prišlo na zasedanju £7N0J-a z izvolitvijo nove vlade. Iztočasno je bi- lo določeno, da--mora Jugoslavija ostati taka, kakr £na se je rodila v borbi; brotska skupnost vseh n.jenih narodov - zvezna država. Sedaj Jugoslovani upravičeno pričakujemo, da bo svet priznal ne samo - 3 - . našega deleža v skupnem do ju za svobodo, anpa k= tudi našo voljo, ki .jo izraz? naša npva vlada. Jugoslovani pr srno v telai oborožene "borbe do- bili tudi svojeg« skupnega voditelja. Tovariš Ti- to je bil ves čas del eko vi dni organizator narodno -osvobodilne borbe in prvi kov^.c naše jeklene Na- rodno-osvobodilne vojske. Po svoji .politični mo- drosti, organizacijski neumornosti in.osebnem ju- naštvu je postal tisti vodja n^še borbe, na kate- rega vsi jugoslovanski narodi gledamo z enako lju- beznijo in neizmernim spoštovanjem. In Slovenci = smo ponosni, da je pr?v na predlog slovenske dele gacije v AVNOd-u bil podeljen tovarišu Titu na slov maršala Jugoslavije. Tovariš Tito je vedno posebno pozorno sprem Ijal borbo nas primorskih Slovencev in istrskih = Hrvatov. Tudi sedaj je govoril o nas. V svojem ~ menitem govoru, ki ga je imel za uvod k zgodovin- skim sklepom AVNOJ-a, je tako podčrtal našo borbo v preteklih letih in. združitev, '<3den najlepših u spehov naše narodne vstaje ki ima zgodovinski po- men, je osvobojenje Istre in slovenskega "Primerja pp kapi tulaci j i I tali je. . Dva j s etl etno__suženj slovenskega in hrvaškega naroda ni moglo vsern^na pprom~?a|is^oV7_^~vzamejo^ na li T£-_ ll^IiH 5 H t om~n~j* i h naro dno st7*~o slabih i _n j ih ov o "t e z n j o _ .______za zŠru§en3e"z""brati in^ostalimi_narodi_Jug^ SV^OJ je~po"bem tudi potrail sklep Plenoma 0 svobodilne fronte, da ao proklucita primorska in slovenska Benečija k Združeni /Sloveniji v demokra tišni in federativni Jugoslaviji. Tako je. zasedp.nje OJ-a še-posebej važno za nas, za Primorsko Slovenijo, Dokončno je potrdilo našo pripadnost k Jugoslaviji, ki b^ srečna domo- vina vseh jugoslovanskih, narodov pod modrim vod- stvom tovariš? Tita. Dr. Joža Vilfan. — 4> - OBJAVA \ . ■ Dne 21. XII. 1943. se je vršila Širok?, seja krajinskega inic. odbora SPZZ za Primorsko, katere so se udeležile delegatke iz okrožij: Kanalf3rkir4 Tolmin, Gorica, Ajdovščina, Pivka, Idrija in Kras. Seji-sta prisostvovala tudi sekretar Centralnega Komi tet a KPS tovariš Fr^nc 1e skovše K/luka, in taj- nik Narodno osvobodilnega sveta za Primorsko Slo- venijo tov. Iro Aleš Bebler /PrimoŠ''. Iz poročil delegatk je razvidn , da je naša or ganizacija zajel*3 skoro slednjo v? 3 naše Primorske. Tovarišice iz vseh okrožij so lepo proslavile praz nik 1.november, T-dvoranah okrasnih z slovenskimi in ruskimi zastavami so recitirale, deklamirale in prepevale partizanske pesmi. Vsa okrožja so-dosled, no izvedla kampanjo za boži6n-, darila, s katerimi so v velikem Številu obdarovs le jiaše partizanske "borce. Za nadaljno delo smo si postavile mnogo nalog, ki jih hočemo vestno izvesti. iTa tej seji je bilo izvoljeno tajništvo Pokra- jinskega- inic. odbora SPŽZ za Primorsko, katerega sestavljajo: sekretarka tov. Kačja, Anica in Kaj da Pred zaključkom sm^ izdale proglas na vse. £ri- * morske žene- dekleta, katerega v celoti objavlja PROGLAS Primorske žene in dekleta! Nepremagljiva Haeca Armada, naši zavezniki An- glija in-Amerika, naša'Narodno - osvobodilna voj- ska-in partizani vseh svobodoljubnih narodov, ".\so nedavno zrušili italijanski fašizem. Očistili coso našo sveto zemljo ornih banditov, ki so prizadeja- li našemu ljudstvu toliko gorja in ki nosijo kriv- do tolikih nedolžnih' žrtev slovenskega naroda. Prva velika zmaga nad fašizmom je izbojevana . - 5 - Haj pomembnejši Hitlerjev zaveznik - italijanski * fašizem je-na tleh. Ves svobodoljuben svet se pripravlja na. kon- čni obračun s hitlerjevsko Nemčijo. V Teheranu so vodje treh največjih demokratičnih velesil - Sta- lin, Roosevelt in Churchill izdelali vojaški na- črt za napad na tako imenevano evropsko trdnjavo= •s treh strani - vzhoda, juga inzapada. S tem bo izvršena naša davna, zahteva po odprtju druge fron te. V tem. zadnjem napadu na našega smrtnega sov- ražnika bomo so-delovali tudi -mi . zatirani narodi,, ki . hočemo na ruševinah hitlerjevskega divjaštva u stvariti svobodne zavne tvorbe po naših lastnih željah. Mi Slovenci si bomo zgradili svobodno, i= združeno in neodvisno Slovenijo v demokratični 7fe derativni Jugoslaviji. _ . Na poti k temu cilju smo dosegli pod vodstvom Komunistične Partije velikanske uspehe.Skovali sr: o■ - si s vo j o' naro dno vo j s kc , kat er o pri znava jo = vsi narodi in-govore o njeni hrabrosti.. Zmage, ki jih žanje naša Narodno osvobodilna vojska, se pi- šejo na prvih straneh vseh inozemskih listov. Ustvarili sme si trdno in borbeno narodno predstavništvo, ki se je pred kratkim oblikovalo v za-časno vlado demokratične- Jugoslavije pod pred sedstvom ljubljenega voditelja vseh južnoslovan skih narodov, legendarnega maršala.Tita. PRIMORSKE SLOVENKE : Jugoslavija, ki vstaja,.'-pomeni tudi za nas to ri::o zaželjeno svobodo in varnost. Demokratična Jugoslavija, domovina svobodnih bra.tskih narodov tesno naslonjena na bratsko slovensko Rusijo, bo za naše s trnjem kronano Primorje•tisti končni c= cilj, ki je vreden največjih žrtev. V boju za te cilje se ne bomo ustrašili nobenih žrtev. Ne bode - o - na.s peljale s prave poti nemške limanice, ki jim pravijo slovenski župani, slovenske in gol ju fiva aprovizacija. Ne! Pokazale bomo^ da smo vredne sestre junaš kih Srblfinj, Bo sank, Crnogork in Hrvatic, ki so v tisočih same zgreZ le za orožj« in se "bore ob stra ni svojih mož in "bratov v vrstah naše slavne Naro- dno - osvobodilne vojske *ber ti so cev ruskih in U- krainskih partisank. Stopale "bomo same v nase par- tizanske vrsto, tolkle hitlerjevske-banditš - ter njihove plačance in na ta način pomagale kovati = lepše in svetlej se bodočnost svojemu narodu. Zato storimo vse svoje sveto dolžnosti Primorske matere! Pošljite svoje sinove v našo Narodno - osvobodilno vojske, saj se danes prvič v zgp.devini bore naši sinovi za svoj lasten narodi Dekleta! Stopajte kot prostovoljke v partizan- ske vrste in pokažite tudi v borbi svojo enakoprav nost! Vse ostale žene in dekleta pa, gradite zaledje! Utrjujte našo narodno oblast! Širite n&še organiza cije: Pomagajte naši junaški vojski! V borbi je naša rešitev! Naprej v borbenem po letu dc končne zmage I Smrt fašizmu - svobodi narodu! Pokrajinski inic.odbor SPŽZ za Primorsko. OTROKE V ŠOLO j Bil sem nekoč učitelj. Kot partizan sem stopil v neko kmečke hi so biizu.mo jega roj stnega kraj a. Gostoljubno sc me sprejeli. Sedemletni gospodarjev sinček se je učil brati iz slovenskega abecednika, Pog] edal arx knjig*;, ki oči vidne že veliko trpela, da s i ni na-j kal. niti en list. Na naslovni strani - -e tile napisano ime njene prve lastnite. 2 začude ". r,m sem spoznal pisavo, Bila je mo ja, Hišna gospodinja je "bila ne,:oč noja učenka. Po tridesetih letih jo nisem ve8-po znal. Le njen nasmeh in njene ooi so "bile nekdanje. Spomnil sem se je, kako je vsa drobna, crnclasa, z živahnimi, očmi in trajnim nasmehom na licih sedela v prvi klopi. Zdaj pa je-bila. že kmečka gospodinja in je iz svojega starega abecednika ličila sina brati.In kazalo je, da je iz tistega abecednika, že več o- trok črpalo svoje prvo znanje. Učila je svoje sta rejše otroke že prej, ko so bile pri nas italijan ske šole, kot so to delale mnoge primorske matere in kot so to delali po naših domovih v tistih sta rih časih, kc po naših vaseh še ni bilo Šol, ter so otroci dobivali svoje edino znanje od svojih c četov in mater. Ne bom vas spominjal na--to, kako je bilo z na. Šim Šolstvom pod Italijo* Marsikateri na,ših mater se je krčilo srce, ko je videla, kako so tujci ho teli raznaroditi njene otroke in kako so jih sku- šali naučiti sovraštva do vsega,, kar je slovenske ga. In da se to fašistom ni posrečilo niti v naj- manjši meri, jo v prvi vrsti zasluga sls?venskih - mater, ki so čuvale nad svojimi otroki tor zatira le tuji strup. Ves narod jim je za to hvaležen.. Danes je drugače. Po zaslugi Osvobodilne fron- te so osvobojeni lepi predeli naše zemlje,Pri nas ni več italijanskih Šol in jih nikoli več ne bo.- Po naših vaseh se odpirajo slovenske' šole. To sc začetki novega slovenskega šolstva v Primorski Slo veniji j ki se bo vedno bolj izpopolnjevale i Krva- vo bomo potrebovali pismenih ljudi, da, bomo v bo- dočnosti kos svojim nalogam. Zara,di tega, matere} pošiljajte svoje otroke ra.de in redno v šolo! --S tem ne boste koristile le svojim otrokom, ampak celemu narodu. Kjer zaradi neugodnih razmer še ni Šol, se ustavljajo posebni učni krožki za privat- ni pouk. Pošiljajte otroke v te učne krožke! Ir kjer niti teh učnih krožkov ni5 posnemajte mcj~ 8 - "fciivŠo učenko! Učite svoje otroke abecede doma! Zim s ki vežeri so dolgi, utrgajte si'.-.urico za to! lah ko poučujejo .tudi dekleta,^ki seže dovršila solo in obvladajo slovenščino.- Ce nimate abecednikov, naj vas to ne ovira. V ta namen je dobra vsaka = knjiga. Dobra volja vse premaga. Saj so se naši o čet je -učili branja iz starih mašnih knjig. Poznaao težave, ki nekaterim otežujejo redno obiskovanje Šole. Ta nima tople obleke, drugi ni- ma obuvala, tretjemu je šolska izba premrzla. Po- magajmo si med seboj!"V tem pogledu naj razvijejo vso svojo delavnost vaške organizacije SPŽZ. Tem organizacijam, ki so se tako lepe razvile, da so lahko vzgled vsem drugim, ni nič nemogoča.Pri pre možnejših vaš£anih se bo zmeraj dobila kaka topla oblekica ali čevel jčki za ubožne otroke .-S dobro voljo se bo dalo napraviti^toliko drv, da otroci= n.e bodo zmrzovali v šoli. Ženske organizacije naj prepričajo ljudi o. velikem pomenu te akcije- tako' v kulturnem kot v socialnem pogleuu. - • 'Naša nova šolska organizacija pa našemu= Žen- stvu ne prinaša samo nalog, ami-ak tudi pravice. V vaseh, kjer-obstojajo Šole, snujejo roditeljske = svete. V vsak tak svet pošlje svojo zastopnico ta di vaška organizacija SPŽ3. Roditeljski--sveti ima jo nalogo, da redno sklicujejo zbore staršev v šo lo .obisku jočih otrok. Na teh zborih se bodo obrav navale vajine zadeve domače šoler katere bodo sme- le izraziti svoje pritožbe in dajati nasvete, ki se bodo upoštevali. To,da bodo v bodoče v pogledu šolstva soodlocevalc tudi ženstvo^ posebno matere, je v duhu naše nove demokracije« Želimo le, da bi naše žene in dekleta to pravico izrabile v polni meri« Zave^mo se, da. gre za bodočnost naših otrols. Kakršni bodo naši otroci, taka bo prihodnjost ce- lega naroda.. Prance Bevk. MATEK8, UČITE SVOJE OTROKE SLOVENSKEGA JEZIKA! mmm r/uonjkim in vaškimi odborom spzz Drage "tovarišice . Naša Narodno - osvobodilna vojska prehaja iz ofenzive v ofenzivo in zadaja hitlerjevskim bandi tem ter njihovim hlapcem krvave udarce. Vemo tudi da sto% pred. našo vojsko Še veliko težke naloge. S t-m v zvezi je nujno, da čim večji meri preskr- bimo naše bolnice z vsem poti.ubnim bolniškim mate A rialom« Zato pozivamo vse odbore SPZZ oziroma vse tovarišice-organizirane v naši organizaciji, hiti te takoj na-delo in nabavljajte cim več bolniške- ga materiala! Zavedati se moramo, da našim rablje- nim in bolnim tovarišem niso razpolago moderne in dobro - opremljene bolnice-, zato pa moramo skrbe ti me5--da ne bodo v pomanjkanju vsaj najpotrebnej Šega materiala. Kaj in kako bomo delale ? Iz platnenih rjuh režite zavoje 6-8 - 10 cr široke in 5 m dolge. Izdelujte majhne krpe '0x10., 20x20cm* 'ki naj bodo lepo. rezane ,da se ne brg-:,jo ob robu. Trikotne- rute z daljšo stranico 1m 30cm, krajši stražnici pa 90cm« Nad vse važno je zbiranje ganja in oddajanje žganja-našim vaškim sanitetkam , ki bodo žganje od dale naprej v naše bolnice. tfno najvažnejših pogla.vij apotekarskega dela je zbiranje sanitetnega- materiala, ki ga je zapu- stila italijanska vojska in-ki so mnogi kmetje ra znesli in ga nekoristno uničujejo. Vaške sanitet- ke naj zberejo ta material v svoji vasi. Nadalje koristne delo lahko-opravlja naša organizacija v mestih in drugih krajih zasedenih od okupatorja s tem, da. organizira kupovanje sanitetnega materia- - 10 - la, v apotekah in sicer; jod, obveze, vato, storil no garzo, razne vrste injekcij, vsakovrstne table- te za želodec, aspirin i,t.£. -- ■ - Za nabrasi bolniški-material napravite suha = skladišča, da se material ne bo pokvarilv Količino nabranega bolniškega materiala oddajte našim bolni cam, katerega taorajo dati potrdila za prejetoblog^ Odbori ue^amijte med seboj! Smrt fašizmu - svobodo narodu ! Tajništvo pokrajinskega inc. . odbora SPZ2 za Primorsko Slovenijo. ŽJVELENAŠE PRIIjDRSKE- ŽENE IN -DEKLEIA?. Vedeli smo že davno,-da so primorske žene. in dv^-deta najtrdnejša opora Osvoooailne-fronte slo- venskega naroda na teh tleh, ki 3 i h naša- narodna vo jska po petindvaj.se jih letih najhujšega osvobaja za 2dri;.ženo Slovenijo in novo, demokratično in fe- derativno Jugoslavijo.- - - In vendar nas je raketna akcija? ki so jo za božič izvedle na poziv 5PZZ primorske žene ilv-cfce« iž&ta skupaj z vso primorsko mladino, prepričala , da že davno ni smo-po znali vse njihove ljubezni do slovenskega"naroda in naše junsŠse vojske, njihove požtvovalnosti in njihove organizaciske iznajdlji- vosti. ... Ni bilo niti enega partizana, ki se bori v-Pri morski--Sloveniji, ko bo bil ostal brez bogatega bo žičnega pozdrava. In tudi edini ean, ki pobijajo = Nemce in domače izdajalce po drugih delih sloven- ske zemlj.'.; so poslale svoje darove naše primorske žene in dekleta. '••'.'' Prisrčna , jim hvala! . Smrt fašizmu^-, svobodo. narodu! -- r o Kraj ms ki ocioor 0? za Primorsko Slovenijo - 11 - PRIMORSKO LJUDSTVO VEDNO 5 SVOJO.. VOJSKO "Tovariš ! Naj te ta mali dar spominja tvoje- ga doma! Naj ti "bo v zagotovilo, da smo vsi s te- boj, vedno! V tvojem veselju, v tvojem trpljenju, posebno ta nocojfni sveti večer.--Da bi se skoro vrnil-v-svojo domačo vas zmagoslavni junak !" Taka in podobna pisma in-tisoče-in tisoče pa- ketov so sprejemali naši tovariši-za božič. Od = vseh strani slovenske Primorske: kdo more še trdi ti, da slovensko ljudstvo ne spremlja svoje vojs- ke z vso ljubeznijo in požtvovalnostjo. Zaman so vse nasprotne trditve belogardističnega časopisja Primorsko ljudstvo je že tolikokrat in sedaj pono vno izpričalo, da je priprevij eno-žrtvovati vse - za svojo vojsko, vse/za končno zmago nad okupato- rji in od njega plačano belogardistiono- zaleg© . Vsi vrli darovalci naj spre jme j o-" našo najtoplejšo zahvalo in plamteč borbeni pozdrav! /Vojaški vestnik Štaba 12,korpusa NOV in POJ od 28. dec. 194-3. štev 11./ . panM^Jno Si sami • V svoji slabosti in nemoči se Hitler poslužu- je različnih načinov vladanja, nad Slovenci posta viti nam hoče slovenske• žapane, slovenske šole, obljublja nam aprovizacijo. Nemci in njihovi agen t'i nam -ponujajo'poselno v okolici.mest in krajih, ki jih oni kotrolirajo makarone,. riž, sladkor,ičd za nekaj glav živine ali•nekaj mleka na mesec. Mi pa vstrajarno na popolnem bojkotu mest kontrolira-, hih .po- okupatorju, tudi č e i zgubimo do s e dan jo a- provizacijo. ;3a nas.ni in ne more biti odstopanje od o med našimi ženami nekaka pobitost, utrujenost = ŽP. sološno malo duš je. Zakaj ? Pač gotovo zato, ker - 15 - tu.in tam gore naši domovi, ker po naših hribih = in okrog naših vasi pokajo puške, mitraljezi, to- povi, ker smo v borbi in te borbe še ni konecV- ■ Hes, drage tovarišice-, živimo v dobi, ki ne- prestano od nss terja: "Daj dom,-sin?*, moža,brate -.....Že dve leti in pol se naš narod žrtvuje in krvavi i a klonil ne bo in kloniti netas&e -nikcfer nikoli! Saj-naš partizan--čvrsto sti-ska puško v ro ki, se bori da z-občudovanjem gleda ves svet. Se vi-malodušni ga poglejte, kako se-bori za našo = pravdo, za srečno bodočnost našega naroda" in vide li boste, da ni Škoda žrtev, da naša borba ni za- man. • - , . • Koliko-.je onih, ki-so že . dve leti in pol-brez strehe in če prav preganjani, od okupatorja na zve rinski način,, pa niso malodušni.• Poznala .sesal v tabori£$u malega Dalmatinčka, I ve mu. je bilo ime. Pet let je "bil star,' imel- je = suho•sestradano telesoe, raztrgano obleko, razkuš trane lase in ve.dno jo bil lafcen. Vse smeti tabo- rišča je prebrskal, da bi v.njih dobil ostanke če bule in zel j nate 'storže. Nekoč sem.'ga vprašala: = "Mali Ive, zakaj.pa si ti zaprt-?" "1 za naše pra vot" Me -je začudeno pogledal. Mali Ive pač ni sam znal tega odgovora*, naučila ga je njegova mati.Bi la je t'o/mati. Dalm?:tinka, • ki so ji fašisti požga- li dom ih jo z. otročiči vred' pognali v tujino. In takih-mater in- otročiči v- je veliko. In veliko je mfed nami tudi .mater, žena, sester, ki-nam je sov- ražnik^ vzel neprimerno več kot,-dom, živinor blp.go. Njegova- zločinska roka je kriva, da naš dragi po- čiv^, pod čr ho -rušo, nek je sre d-i na ših gora. tte objokujmo teh:.naših junakov, saj oni mirno spe V'domači zeml ji , za katero;'- so-, prelili kri. Iz njih/grobov se nt3 čuje glas tožeč, strašno obtožu joč-r '"Zakaj so nas ubili ?" Kakor piše- Dora Grud- nova v pesmi iz.prve svetovne vojne "Padlim voja- iCom pri Doberdobu". Tp.krat so pač bile njihove = - .1.6 - žrtve "brez plodu. ____,>.. ... "' Danes pa bodite ponosno na svcje junake, ki so nesebično dali življenje za svobodo in boljšo bodo čnost nas vseli, Mi vsi točno' verno, zakaj se žrtvujemo, zakaj = se borimo. Borimo,, se za svetlejšo bodočnost lastne ga naroda in za boljše žilj enje naših otrok. In = ker vemo, proč z. malo duš jem ! Bo dimo;> vredne dobe, v kateri živimo, dobe v kateri vstvarjamo sebt in po tomcem* človeku vredno življenje. Zakaj naj bi oGfc daj klonile,- ko ps ni smo. klonil i niti takrat, ko so nas preganjali po- zaporih in,taboriščih in smo de lale tudi takrat, če prav j a bila naša dežela pre- plavljena z italijanskimi vohuni. Klonile nismo in klonile ne "bomo tudi danes-,-ko je svoboda pred vrati in to- tista svoboda, za kate ro ni nobena žrtev prevelika. ... Žena padlega borca s Tolminskega. MOJA MATI - -- Večkrat-, ko- hodim po samotnih stezah naših go- ra, ko-gledam na tiste majhne koče v dolini,se spo mnim na svojo mater-. Vedno vidim pred seboj njen = zagorel, droben obraz, z veliko svetlo ruto in nje ne žuljave roke. Taka je pač, kot vse naše kmečke - matere. Vedno tiha, vedno je skrivala svoja čustva, po drugi strani pa-*na vse načine delala in mislil^ kako bi nam zboljšala življenje. Lahko rečem, da sem jo docela spoznala šele po slenjo uro pred o'dhodom v partizane. Ko sem-ji- po- vedala svoj namen, da ho Čem-oditi-se ni:-jokala. Te ga od nje nisem nikoli pričakovalav Ostala je mir- na, bleda i"1 z mehkim, ljubečim, materinskim nagla som mi je- dajala besede, ki so mi. svete in se jih neštetokrat spominjam. "Slovenska mati nima pravi- . ce braniti svojemu otroku, če se odloči na kakršen koli način žrtvovati se za svobodo, za našo svobodi ' • • -17 - Odšla sem od doma z lahkim srcem, spoznala. = sem da je tudi moja mati pripravljena na vsako žr tev, ki sluzi naši stvari, če prav je. ob slovesu= imela solzne oči in ji je- "bilo tesno pri srcu. Nataša - partizanka. NAHOD, KI IMA TAKE MATERE, NE MORE PROPASTI! VESEL- DOGODEK« Sama sva sedela ob na pol zakurjeni peči. Kar se začuje pokanje pušk, mitraljezov in brzostrelk. To so hrabri partizani, ki napadajo bližnje mesto. - Vsa srečna sva strmela- v.temno noč in ugotav- ljala, da vsaka krogla mora zadeti smrtnega sovra žnika, kateri mora zaspati za vedno. Po cesti se je bližal-.nemški kamion. Naši to- variši so-držali zasedo iz katere so bruhali rafa li za rafali na fašistične bandite. Pobili so več sovražnih vojakov, zaplenili mnogo orožja in muni cije. Vse to se je-zgodilo tik pod vasjo. Drugo jutro, na vse zgodaj sem videla vaščane veselih in vedrih obrazov, ki si se veselili uspe hov v pretekli noči. Časti tali smo .našim hrabrim borcem in obljubili jim pomagati na vsakem koraku. Zorka - Tolminka. FAŠISTIČNO DELO .. '• Meseca februarja so pridrli fašisti na Otlico in t^m v ■ pijanosti pobili družino in požgali hišo. "Policijska ur? je, pojdi notri!" Pokliče ma~ ti svojega 22 letnega sina, ki se z nemirnim kora - 18 - kom prestopa prod hišo. Njegovo oko zre nekam Zda- leč, njegove misli so temne- in megleno. Kaj misli? Kaj tako otožno.gleda to o čaru jo čo naravo ? Prav = tako gleda, kakor ptiček svoje gnezdo, predno ga zapusti"in odleti daleč v tujino. Počasi stopi v hišo in prisede v liro g svoje = družine. Vse je tiho, vsak je vtopljen v svoje mi- sli, samo glas malega, otroka odmeva po hiši: ^'la- ma, kje je ata ? Kdaj se spet vrne k nam? Kdaj me zopet po juga na svojih kolenih?" "Bodi priden sin- ko! On ni daleč, "bori se za tvoje lepšo in "boljšo "bodočnost", odgovori mlada mati s solzami v očeh . "Tiho!" Zakliče stari oče iz kota. Kaj se ne = sliši nekak ropot? Vsi prisluhnejo in ugotovi jo,da je ho j a ve čihM judi. -V'/ ' Morda so naši-, morda Italijani. Toda čuj, kaj ni počil strel? Kaj se ne plazi nekaj okrog' naše = hiše? Sonkoma se vrata odpro in na njih se pokaže- vidka, visoka postava oficirskega psa z dvema voja kama, ki v pozdrav zaničljivo zatuli: "Kje -je- vaš partizan? Kdaj mu zopet nesete jesti?" Zavladala = je tišina. Samo otrok "bojazljivo zakliče: "Mama ma mica", in se tesneje privije k njej. Psi'poskočijo on začnejo divjati po hiši. lioKo nič ne najdejo začnejo kričati' in pretepati naše = ljudi. Toda oni so vse udarce molče prebesli, samo otrok se je od udarcev zgrudil na tla. PuJSl ! Poči prvi strel in zadene nedodžnega triletnega otroka. Ob tem prizoru začne mati glasno vpiti, dokler -jo strel-ne podre in se napol mrtva tudi ona zgrudi = na tla. Pum, pum!- odmevajo streli po hiši. Starec, ki se je m'.rno vdal krutim barbarom, pade tudi -;on kot žr.tev fašističnega nasilja. LHadega 22 letnega mladeniča ki je hotel skozi okno sosedne sobe zbežati, zadene strelnezavesti pade na tla njim v roke. Primejo- ga-in kakor mačka vlačijo okrog hiše. Sprašujejo-ga, a on jih ne sli Ši., zato ga tepejo in mučijo n? najbolj barbarske - «9 - načine, - Ali glej! Zo prvič odpre oči, zagleda hi- šo v-plamenu. Prva misel mu je mati, ki je na pol mrtva ostala v hiši.-Kaj je z njo? Kaj je z osta- limi, ki so še vsi napol živi? Iz teh težkih skr- bi ga predrami hud udarec z kopitom po glavi, da mu črepinjo odnese in vse je za vedno, pozabljeno. Junaška stara mati p?., ki je že vse okrog nje v plamenih in vse kakor na travniku pokošeno, s prokletstvom v srcu mirno čaka, kaj bo z njo.Toda kaj hoče biti?-Oficirski-pes se ji približa, jo sprašuje, a ona molči, saj ga niti ne razume. Za čne mučenje-, lomnjenje prst,o7 sekanje roke, na kateri je imela poročni prstan; ta roka se je na- šla po dveh mesecih med razvalinami. In- na zadnje še en strel in tudi ona se zgrudi na tla. I glej čudeži Dvigne se z groznim osornim po gledom in pade za ^edno. Ta pogled je na oficirja tako uplival, da j.e začel še huje divjati, stre- ljati in vpiti na Vojake . Vee ljudstvo na okrog je zbegano. Sliši se po kanje in vidi ogenj . . ... Kaj bo z nami? Da bi se vsaj kmalu jutranja zarja pokazala! Ubogi ljudje, kje.so? Kaj je z njimi? 0 r p a n i • s o %ž .i v 1 j. e n j a in svetle svobode! Dunja. . PRI NAŠIH JUNAKIH, Na trnjevi-poti življenja, naj te sreča spre& lja! Tako je marsikatera slovenska-mati vošči- la svojemu sinu, ko se je odpravi j al' v--partizane. Za res težka je pot, katero sp morali prehodi ti naši partizani v dve in -poletni težki borbi, a vse te"napore so•prenašali v zavesti, da se bore za svobodo svojega naroda. ' •Po deh mesecih svobode so pridrveli v nše kra je največji sovražniki - nemški fašisti. Ko sopT dni pred njihovim prihodom prišli bombniki nad na - 20 - . s3 nezavarovane vasice,-sme vsi pobegnili v gore vročo željo, da "bi le ostali živi in pričakali = i.akiko časa Naseljeno zlato svobodo. Ko sva nekega dne tako hodili.po gozdu s svojo sorodnico, sva obe želeli obiskati partizansko bo-, lnico, ki je bila med robovi in je tako zlužila =■ kot vareb kotiček našim-bolnim in ranjenim junakom. Pot- je bila zelo naporna pri več krajih sva morali nadaljevati po--vseh štirih in še danes me je groza, ko pomislim, da so morali tam gori prebiti naši ra njenci ves čas njihove bolezni. Srce mi je v prsih kar zastalo ko sem dospela na vrh in sem pod viso- kim robom zapazila okorno palicoy katero je gotovo rabil mlad partizan,- ki je bil ranjen v nogo,kakor so mi pozneje povedali. Z nepopisno žalostjo in ve likim ponosom sem opazovala ležišča,- na katerih so ležali junaki slovenskega naroda, kakršnih ne pom- ne zgodovina. Nekaj kolov zvezanih s trto k dreve- som, na drugem kraju pa v tla zabiti-, ker bilo -je prav v strmini, po vrhu nekaj vej in mahu, tako so izgledale postelje naših borcev. Na takšnih ležiš- čih so nekateri prebili tudi mesecev Tam so kovali nove načrte, se veselili dneva ozdravljenja. Komaj so čakali dni, da se zopet vrnejo v svoje edenice in skupno s tovariši maščujejo trpljenje slovenske ga narodaV "* . ' Med našimi ranjenimi junaki je bil-tudi tova- riš Mars, katerega so domačini po razpadu Italije prenesli v bližino vasi, pod streho in na bolj u- dobno ležišče. Ko je to zagledal je rekel, da je to za njega preveč ugodno, da si tega ni zaslužil. Lrage tovarišice! Kaj niso te besede ganljive. Morajo ti priti do srca obpomisli, dame do danes Še nikdar nismo spale na tleh, a vendar vedno godr njamo,- da je vojna huda. Vzdramimo se vsaj seiaj in pomagajmo našimi partizanom vsaj sedaj s toplo--o ble/io in jedili, da jim tako vsaj nekoliko olajša- mo njihove napore. - 21 - Ob tej priliki pošiljam srčne pczdrave vsem našim borcem, predvsem pa tovarišu Iu.?.xsu, katere- ga se bomo vedno spominjali. Ha povratku v dolino sem bila srečna, da sem- vsaj enkrat prehodila pot, po kateri so hodili na ši ranjeni borci in zdravi partizani s težkimi '.= bremeni neštetokrat. Ta pet - se mi je utisnila glo boko v dušo* tako da je ne pozabim nikdar. Obljubi la sem-in prisegla sama sebi, da bom napravila = vse, kar koli bode olajšalo trnjavo pot našim be- re em. Tudi ostale tovarišice pozivam na čim večjo a ktivnost v naši sveti borbi. Slovensko dekle s Kobariškega. ETOIt10 VSO P0M0C NAŠILI RANJENIM BORCEM ! , . ZRO:RGWiNJE .V .VASI N. Dne 26.12.43. se je v naši vasi vršilo zboro- vanje- Slovenske protifašistične ženske zveze. Ra- jonska tajnica tovarišica Vida,nam je podala splc šen političen pregled, ki smo ga navdušeno.spreje le. Lepo nam je govorila o našem ljubljenem tova- rišu Maršalu Titu, ki nam kot vrhovni komandant = naše Narodno osvobodilne vojske in voditelj vseh južno slovanskih narodov modro vlada kot predsednik Nacionalnega Komiteta / Državni odbor / ki preds- tavlja začasno vlado demokratične Jugoslavije. Predočila- nam je Komunistično Partijo kot ust variteljica in Voditeljica našega naxodno-osvobo- dilnega gibanja, katera je pri tem težkem delu tu di največ žrtvovala. Z velikim veseljem smo sprejele razlago, da . .-- 22 - je dokončno razkrinkana "begunska vla-da, njen miri ster Draža MihajloviS in njegovo zločinsko poče- tje, na drugi strani pa pozdravljena naša nova = vlada, tudi s strani zaveznikov. 3 tem sa za vedno izpodmaknj eni stolčki izkorišanja na katerih- so sedeli kralj Peter II«. in bivša jugoslovanska vla da in jim je onemogočeno, da bi razvajali in iz- dajali narode Jugoslavije. Za vedno pa nam je za- varovana svoboda in srečno življenje v skupni do- movini - demokratični in federativni Jugoslaviji, naslonjeni na Sovjetsko Zvezo„ Zborovanje smo zaključile z burnimi- vzkl i ki, Zahtevamo jjriznanje naše. začasne vlade cd sira ni naših zaveznikov! Živel naš ljubljeni voditelj tov,- Tito! Živela svobodna in združena Slovenija v nova, demokratični in federativni Jugoslaviji! Živela bratska slovanska Rusija in njen legen darili voditelj Stalin! Smrt fašizmu - svobodo narodu ! .-Metka. JUNAŠTVO NAŠIH TOVARIŠ IC ' Za Časa goriake frešite so imeli Nemci posto«- janko-na- Osi joku v Solkanu--Ne daleč od 'tod je ta borila partizanska, edinica. Pri tej edinici je.-bi la "tudi mlada par ti zanka, ki je silno sovražila- = fašistične bandite'in jim hotela zato nekako ško- dovati. 'tjla je proti-vasi in na svojo veliko že- ljo srečala nemško baterijo. Vrgla je med njo reč ne bombe in ubila pri tem tri nemške vojake« • Ker se ii megla umakniti, so jo ujeli.-Pelja.- 11 so jo v vas in izsiljevali iz nje priznanje. = grozili so ji s smrtjo, a vzgiedna partizanka ni iz -al? ničesar. Potem so jo na prvem križišču us- trelili. Na-Gorjancih je manjša partizanov ho—' tela. napasti "belogardiste, k± sovv^rshovali tam- kajšnje ljudstvo. Prav takrat pa so pričeli Ita- lijani z ofenzivo na Gorjance. Bližali so se že tej partizanski skupini. Zaradi prevelike premoči se je morala skupina partizanov kar najhitreje u- makniti.--Pri naglem umiku- jim -je ušla mula s tež- , kim mi tr al jezom- vPrišla je v vas t blizu katere so bili Italijani z-mulami, ki so zelo rigale, Tova- rišice dotiene. vasi so mislile, da je mula-z mi~ trljezcm-ušla Italija,r:om« Ker so vedele5 ča. jo t--, žki mitralje-z za-partizane velike vrednosti,so ga hotele na vsak način prinesti partizanom- 'D v o to- varišicj-sta prijeli mulo- ki -je strašno rigala - in silila neprestano, v smer, od koder je prihaja- lo riganje italijanskih mulo Z. veliko težrvo so prignale mulo k partizanom.--Bili so zj hvaležni, da stalim požrtvovalni to vari-ci 01 rešili plen., ki so/-si ga s težavo priborili v boji 1. V RadoviŠkem rajonu / Bela Krajina/ ob slo ven sko - hrvaški me^i' so meseca julija-napadli Itali jani j.11 ustaši partizane XIII ^brigade, ki so nu- dili srditi odpor. Ker so sovražniki imeli velika nsko premoč,- tako v Človeškem kakor v vojnem mate rialu-j ni bilo mogoče odbiti -takoj sovražnikovega "napada. Poleži j -je izgledal za partizane spočetka • skor j brezupen, a- v udar ni--ni ti' eden borec vas ča'L» bojev? ki so trajali dvanajst dni, zapustil = svojega položaja. Velikie.-zasluge pri tem so imele tovarišioe omenjenega-rajona* Ves čas bojev so no šile hrabrim brrcem na fronto hrano 111 pomagale - ranjenim tovarišem*- Tovariši se so odnašale ran j e-^- ne partizane v skupinah po štiri iz bojišča v za- ledje,. Gesto se-je zgodilo, da je bila katera od njih pri .prenašanju: tovarišev, ranjena? a'to- jih. ni.oviralo5 da ne bi nesle druge štiri ob pravom - 24 - časa partizanom na fronto hrano in odnašale ranjen cs. Tako je bilo tekom teh bojev ranjenih 20 tova- ri c. Požrtvovalna dekleta so vztrajala.-Ni jim bi- lo težko nositi stalno dve-do tri .ure daleč hrano tudi- cez mejo na Hrvaško. Ni jih bilo--strah pomaga ti ranjenim borcem na bojišču 100 m daleč od sovra Žnikovih vrst med točo kroge! najrazličnejšega so vražnikovega modernega orožja. Tako so neustrašene tovariši c e pomagale-hrabrim hrvaškim borcem--- par- tizanom, da so trinajsti dan premagali sovražnika in ga pognali v beg. OKROŽJA TEKMUJEJO? Tovarišice iz okrožja Brkini, so lepo proslavi le 2 5 letnico smrti Ivana, Cankarja. V lepo okraše- ni dvorani so nastopale skupno z mladino. - V okrožju Pivka so tovarišice organizirale mi- klavževo akcijo za pcgorelce. Obdarovale so nad 50 družin. Božična darila za naše borce so poslale = preko stare meje v naše brigade. 3nako-tudi Brkini. Zene in dekleta iz Kraškega okrožja se skupno s tovariši udejstvujejo akcij. Vsaka vas je dala = po par prostovoljk - pairtizank. Naše Tolminke so zbrale veliko hrane za- našo = vojsko. Iz nabrane volne pridne pletejo nogavice , rokavice in druge volnene predmete-našim borcem«, Tovarišice z Ajdovskega okrožja, so napravile = čez 1000 božičnih daril za naše borce, V Iderskem okrožju -so napravile veselo presene čenje našim borcem z darili za 7« november, kakor tudi za božič« - - Pravtako so-se pri&no-iskazale tovarišice iz o krožij s Br-a? Gorica in Bača. Le pridno naprej V delu i Smrt fašizmu -- svobodo-narodu ! Tajništvo pokrajinskega inic,odbora SPZZ za Primorsko Slovenijo. 2rp.go tovarišice ! 7 er smo v zadnjem času pre jele- malo dopisov za n^š list "Slovenka", vas ponovno pozivamo, da "bolj pridno dopisujete kot doslej. Pišite kratko in stvarno. Ne spuščajte se v uvodne politične članke, amp«k jemljite za vsebi- no dopisov dogodke iz- svojega, življenj«, kakor n. pr» v življenju pod fašističnim jrrmom, ob kopitu laciji Italije, srečanje s partizani, opisujte ju naške primere naših mater in deklet i.t.d. Pišite nam, loj no s zanima. Ali morda o parti zankah'-v ^ Jugoslaviji , o ruskih junakinjah i. t. d., da bomo vedele pisati v Slovenko take članke, ki jih boste še z večjim vesoljem čitale ! Smrt fašizmu - svobodo narodu ! Uredrištvo "Slovenke". VSES/MA. Str, 1, 'Zgodovinski sklepi. 4. Objava. . '• 4. Proglas. 5. Primorske^Slovenke! 6. Otroke v Solo! 9. Vsem okrožnim rajonskim in vaškim dborom SPZZ. A 10. 3iV6le n^Še Primorke Žene in dekleta!' 11. Primorsko, ljudstvo vedno s svojo vojs>o. 11. Pomagajmo si-sa^i! 13. Veliko priznanje. 14. Drage Primorke! -14. Proč z malo duš jem! 16. Moja mati. 17. Vesel dogodek* 17.'^ašisti6nc delo. • • - 19. Pri naših junakih. 21. Zborovan-je v vasi N. 22'. Junaštvo naših t o vari si c. 24. Okrožja tekmujejo". 25.. Drage tovarišice! ■ f < tir.^ \ - MV m