ECCEORGANVM! januar2021ArsorganiSloveniae21 2 Vsebina / Contents Bibliografija raziskav slovenskih orgel do 2020 [3] Organološka statistika od zacetka 20. stol. domonografije Orgle Slovenije [81] Ars organi Sloveniae v letu 2020 [103] Ars organi Sloveniae annual report 2020 [107] ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi SloveniaeISSN 2463-9397 21 -januar 2021 http://glej.orgle.si/ Izdaja Društvo Jarina BohinjPripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo,ilustracije in oblika so avtorske.Uporaba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. www.arsors.org 3 Bibliografija raziskavslovenskih orgel do 2020 Jurij Dobravec Uvod Bibliografija praviloma predstavlja javno dostopna dela s strokovno, znanstveno, umetniško ali podatkovno vsebino. Pisnadela so najveckrat objavljena v vec izvodih v obliki samostojneenote, na primer knjige,ali v periodicnih publikacijah. Ars organi Sloveniae deluje kot samostojen inštitut v okviruDruštva Jarina Bohinj. Jedrno delo predstavlja zbiranje podatkov oslovenskih orglah, kar geografsko pomeni o orglah, ki igrajo ali soigrale na obmocju sedanje Slovenije, o orglah, ki so jih slovenskiizdelovalci izdelali za narocnike zunaj meja, in o orglah nekdanjihslovenskih dežel ter prevladujoce slovenskih krajev oziroma slovenskih uporabnikov zunaj meja sedanje države, vkljucnoizseljenstva.Vsake orgle obravnavamo v zgodovinskem kontekstu. Poleg bibliografije oziroma tiskane literature so osnovni viripodatkov zlasti ohranjene orgle z znacilnostmi,ki jih ugotovimo naterenu, in arhivska gradiva razlicnih oblik in na razlicnih medijih. Nezanemarljiv vir posameznih informacij so porocila o dogodkih vcasnikih, koncertni programi, letaki in podobno. Ti viri so zlastipomembni za cas, -ko strokovnih revij še sploh ni bilo, -ko v casu socialisticne Jugoslavije tovrstne vsebine družbeno niso bile sprejemljive,ali -za orgle zunaj kulturnih središc, ki jih strokovna javnost morda spregleda. O zvocnih znacilnostih, glasbeni estetiki in poustvarjalskihmožnostih posameznih glasbil govorijo umetniške stvaritve, ki sobile na orglah javno izvedene oziroma posnete na dostopne nosilce, deloma pa tudi neizvedene skladbe, ce so bile pisane na ali obdolocenih orglah. 4 Raziskovalno orodje Bibliografije izbrane znanstvene discipline so raziskovalcem odnekdaj predstavljale izhodišcno orodje. Zlasti na nemškem govornem prostoru so posamezni cehi ali društva vsakoletnoobjavljali sezname izdelkov svojih clanic in clanov, ter s temstrokovni javnosti dali možnost kritike, izzivov in dopolnjevanja, ahkrati tudi nekoliko zapirali intelektualni prostor v svoje okvire. Neredko še danes srecamo strokovno besedilo, ki se sklicujeizkljucno na vire iz uporabljenega jezika. Trenutno najbolj celovito orgelsko bibliografijo vzdržuje nemškiGesellschaft der Orgelfreunde. Ob koncu leta 2020 šteje 29.000zapisov. Dostopna je na spletu (www.gdo.de) in omogoca iskanjepo naslovu, avtorju in kljucnih besedah. Nekateri bibliografskizapisi vsebujejo osebna imena in kraje, ki so v enoti navedeni. Naveden je seznam nenemške periodike, ki jo deloma povzemajo. Med njimi pogrešamo zlasti slovanske vire, med vecjimi deli pa je opazno pomanjkljiv segment mediteranske organografije ter podrocje umetnostne zgodovine, neposredno povezane z orglami. Slovenski primeri Med klasicne slovenske orgelske bibliografije štejemo dva obsežnejša seznama Eda Škulja in letne preglede.Škulj je leta 1978pripravil Bibliografsko kazalo Cerkvenega glasbenika od 1878 do 1945, kjer v 183 clankih prepoznamo vsebine, povezane z raziskavamiorgel. Leta 1985 je pripravil še Bibliografsko kazalo Cerkvenega glasbenika za obdobje 1976–1985, letna kazala pa ta revija objavljado danes. Nekaj manj kot 650 bibliografskih enot je Škulj zbral vprilogi dela Leksikon orgel in orglarjev (2013), kjer jih je razdelil naliteraturo [1] v knjigah, [2] v revijah in [3] v tujih knjigah. Navede tudi seznam 80 tujih knjig, ki jih je uporabljal v svojih clankih invsebujejo splošne podatke o evropskih orglah ali orgelski glasbi. Obsežnejše in s tem širše pomembne bibliografije so del nekaterihpreglednih del, npr. disertacije Orgle in orgelska glasba v slovenskikulturni zgodovini do nastopa cecilijanstva (Trcek 2015) s 480 bibliografskimi navedbami in monografija Orgle Slovenije (2018) s 876 viri, ki so dostopni v digitalni obliki na www.orgle.si. Za raziskovalno delo so koristne bibliografije raziskovalcev nasistemu SICRIS, za katerega skrbi Institut informacijskih znanostiv Mariboru.Pri teh virih mora raziskovalec orgel seveda upoštevati, da delo posameznikov sega tudi na druga podrocja, in da mnogipisci ter starejši ali obrobni clanki s podrocja raziskav orgel v sistem 5 niso vnešeni. Podobno velja za osebne bibliografije na COBISS, kjer je vpis bibliografske enote odvisen od razlicnih okolišcin, kotso status raziskovalca, urejenost bibliografskega dela na ustanovi, kjer raziskovalci delujejo, obvešcenost osebnih bibliografov o objavah, rednost porocanja uredništev revij o clankih, presojebibliografov glede kategorij clankov ipd. Knjižnicni sistemi, v Sloveniji zlasti COBISS za fizicno gradivoin dLib za digitalne – podobne servise poznajo tudi v sosednjihidržavah – imajo stukturo nekoliko drugacno od bibliografskih. Vsebine, povezane z orglami so tudi tu odvisne od kakovosti vnosapodatkov. Ce namrec prispevek v naslovu ali med kljucnimibesedami nima izraza 'orgle', ga lahko sistem zgreši. Obenem sofiltri prilagojeni povprecnemu uporabniku knjižnice in ne raziskovalcu, digitalna obdelava znakov (OCR) pa zlasti pri starejših besedilih besede ‘orgle’ veckrat ne zazna pravilno (orglje, orgije ...).Enostavno iskanje gesla ‘orgle’na COBISS sicer da 4.322 enot, od katerih jih je nekaj vec kot pol v slovenšcini; 1356 je Tipi bibliografskih enot. (jd) 6 clankov. Koliko je ponovitev iste bibliografske enote ali navedbgesla, ki niso v pomenu glasbila orgle, ni bilo mogoce ugotoviti. Prav tako ni natancno ugotovljivo, katera dela vsebujejo podrejeneenote razlicnih avtorjev, pa morda kot samostojne niso vnešena vsistem. Zaenkrat povsem nestandardizirano je bibliografsko sledenjestrokovnim objavam na spletnih straneh. Bibliografija Ars organi Sloveniae Eden od segmentov podatkovne zbirke ARSORS, ki ga neprestano popravljamo in dopolnjujemo, je bibliografija. Razdeljena jev dva sklopa: slovenska bibliografija in primerjalna raziskovalnaliteratura. Slovenska bibliografija v osnovi izhaja iz že objavljenihbibliografskih seznamov Eda Škulja,ki smo jih ponovno pregledaliin ponekod preuredili hierarhijo.To pomeni, da so v seznamu zdajtudi zakljuceni strokovni clanki avtorjev, ki so sicer del obsežnejšemonografije in so jih dosedanje bibliografije zgrešile. Dodatki izŠkuljevih preglednih del orglarskih delavnic so prav tako zavedenikot samostojne enote, saj le tako lahko že iz bibliografskegaseznama izvemo, katere delavnice so v Sloveniji raziskovalci že Delež naslovov strokovnih clankov posameznih avtoric in avtorjev. (jd) 7 obdelali. Vkljucena so manj znana dela, npr. seminarske naloge naAkademiji za glasbo in ljubljanski Orglarski šoli, ali clanki vcasnikih, ki imajo vse znacilnosti strokovnega porocila in takovsebujejo pomembne podatke o dolocenih orglah. Nekaj je tudiletakov in brošur, izdanih ob inauguracijah novih orgel, ki pa v vecprimerih še niso obdelani po posameznih avtorjih, ce je teh vec. Sistem se vodi v odprtokodnem programskem orodju Zotero, kiomogoca izvoze v druge podobne programe, npr. EndNote aliMendeley, ter v katerokoli bibliografsko zbirko preko standardaRIS. Obenem Zotero neposredno omogoca standardne oblikecitiranja v clankih in pripravo seznamov literature posameznegaclanka ali drugih seznamov po izbranih kriterijih. Ob koncu leta 2020 je v Zotero bazi slovenske orgelskebibliografije 1720 naslovov oziroma enot, ki jih je zapisalo 477razlicnih avtoric in avtorjev; kar 367 jih ima v bazi le po en clanek. Pod vecinske tri petine naslovov se podpiše 20 imen; od tega podskoraj eno petino Škulj, pod drugo skupaj Matej Podstenšek, Tomaž Mocnik,Brane Košir in Jurij Dobravec,pod tretjo pa ostalih15 imen. Glede na tipe številcno prevladujejo naslovi strokovnihclankov in poglavja v knjigah. Vecina besedil je slovenskih, skupaj1552, nemških 57, hrvaških 34, italijanskih 17 in 12 angleških; nekaj je vecjezicnih. Nacrti Nalogi,ki jo pri Ars organi Sloveniae na tem podrocju nacrtujemov prihodnje ostajata dve: dopolnjevanje in popravljanje. Rednodopolnjevanje bibliografske baze pomeni stalno sledenje dogajanjuna strokovnem podrocju v domovini in bližnji okolici ter vnašanjecakajocega gradiva iz preteklosti.Nacrtujemo,da bodo v prihodnjihmesecih obdelani: -letaki in brošure (z imeni vseh navedenih avtorjev), -knjižice,priložene zvocnim nosilcem (po avtorjih), -casopisna porocila v Furlaniji,v državah bivše Jugoslavije in na Koroškem, -casopisna porocila naših zdomcev, zlasti slovenskih župnij v ZDA,Kanadi in Argentini, -notne izdaje in komentarji k skladbam, -restavratorska porocila, -lokalni oz.obcinski casopisi ter zborniki po 1990, -koncerntni listi in podobna programska gradiva ob dogodkih, -zgodovinsko slikovno gradivo razlicnih virov. Že med obstojecimi enotami bo potrebno preveriti, kateri 8 prispevki se ponavljajo, morda pod razlicnimi naslovi ali jezikovnimi razlicicami, oziroma še pogosteje, so ponatisnjeni zmanjšimi spremembami. Od sorodnih bibliografskih podrocij je srednjerocno v nacrtupripraviti baze slovenskih orgelskih skladb, orgelskih koncertov zznanim programom ter katalog orgelskega audio in video gradivaslovenskih medijskih hiš in zasebnih snemalcev. Sklep Bibliografija je v osnovi nikoli koncano delo.Ne le dopolnjevanje, morebitni popravki ali nova spoznanja, temvec tudi bibliografskistandardi,ki se dopolnjujejo in spreminjajo in jim je zaradi uporabesmiselno slediti. Z digitalnimi orodji so mnoge pretvorbe alioperacije na bibliografski bazi bistveno poenostavljene. Sortiranjeali kategoriziranje je, na primer, ob ustrezni strukturi, povsemenostavno. Posebna dragocenost digitalnih sistemov je možnostneposredne uporabe pri pisanju clankov. Nacrtovano je, da bi v tanamen bila digitalna razlicica seznama v prihodnje dostopna vsemzainteresiranim raziskovalcem. Bibliografski seznam v prilogi ni dokoncen niti v zgodovinskemniti v tehnicnem smislu.Je vmesni izdelek,na katerega pricakujemokritike in predloge zlasti s strani navedenih avtoric in avtorjev,ki sona tem delovnem podrocju še dejavni, in vnos zgrešenih objav. Pripombe in dopolnitve sprejema uredništvo na naslov info@orgle.si. PRILOGA – izpis iz ZOTERO v obliki ASA 30. 11. 2020 (pri casnikih so v tej razlicici izpisane le številke strani) Adamic,Franc Serafin.1860. »Dopisi -Iz Šmartna pri Litii – nove orgle«. Novice,287. Adešic, Miroslav.1964a.»Akustika pišcali«. Str. 413–28 v Svet zvoka in glasbe.Ljubljana: Mladinska knjiga. Adešic, Miroslav.1964b. »Harmonij,harmonika in orglice«. Str. 451–563 v Svet zvoka in glasbe.Ljubljana: Mladinska knjiga. Adešic, Miroslav.1964c. »Orgle«.Str. 428–51 v Svet zvoka in glasbe.Ljubljana: Mladinska knjiga. 9 Allmer, Gottfried. 1998a. »Der Grazer Orgelbauer Anton JosefRömer und seine Arbeiten in Ungarn und Kroatien«. Principal 1:65–69. Allmer, Gottfried. 1998b.»Orgeln in Südostösterreich,Hartberg«. Principal 1:3–64. Allmer, Gottfried. 2003. »Orgelbau im Bezirk Weiz«. Principal 6:18–22. Allmer, Gottfried. 2005. »Orgelbau im Bezirk Fürstenfeld«. Principal 8:4–8. Allmer, Gottfried. 2006. »Orgelbau im Bezirk Feldbach«. Principal 9:4–8. Allmer, Gottfried. 2007a. »Die Orgelbauwerkstätten in Graz«. Principal 10:13–26. Allmer, Gottfried. 2007b.»Die Orgeln in Graz«. Principal 10:4– 12. Allmer, Gottfried. 2008. »Orgelbau im Bezirk Leibnitz«. Principal 11:4–9. Allmer, Gottfried. 2009. »Aktueller Orgelbau in derOststeiermark und in Südburgenland (seit 2001)«. Principal 12:10–15. Allmer, Gottfried. 2011. »Orgelbau im Bezirk Radkersburg«. Principal 13:4–7. Allmer, Gottfried. 2012a. »Der slowenische Orgelbauer JosefBrandl und seine Werke in der Steiermark«. Principal 14:18– 23. Allmer, Gottfried. 2012b.»Orgelbau im Umland von Graz«. Principal 14:4–9. Allmer, Gottfried. 2013a. »Dei im Jahre 2012 neue erbeiten Orgeln in der Steiermark«. Principal 16:15–21. Allmer, Gottfried. 2013b.»Neue Orgeln in barocken Gehäusen inder Steiermark«. Principal 16:4–10. Allmer, Gottfried. 2014. »Die Orgeln in den krichen der Stadt Leoben«. Principal 17:4–19. Allmer, Gottfried. 2015. »Zeugnisse des romantischen Orgelbausin der Oststeiermark -die Instrumente in St.Ruprecht an derRaab und Eggersdorf bei Graz und ihre Geschichte«. Principal 18:16–22. Allmer, Gottfried. 2016a. »Die Wiener Orgebauer Johann Deutschmann«. Principal 19:31–36. Allmer, Gottfried. 2016b.»Neue Orgelklänge in Kapfengerg -St. Oswald«. Principal 19:22–23. Allmer, Gottfried. 2016c.»Orgelbau im Stift St. Lambrecht«. Principal 19:8–15. Allmer, Gottfried. 2016d.»Orgelrestaurirung in derWallfahrskirche Frauenberg bei Admont«. Principal 19:16– 21. Allmer, Gottfried. 2017a. »Historische Orgel im oststeirischen Feistritztal«. Principal 20:20–24. Allmer, Gottfried. 2017b.»Neue Orgeln in Graz und die 10 Geschichte ihrer Vorgängerinstrumente«. Principal 20:15–19. Allmer,Gottfried.2017c. »Orgelbau im Bezirk Leoben«. Principal 20:3–5. Allmer,Gottfried.2018a. »Der steirische Orgelbau im Spiegel derInstrumente im oststeirischen Feistritztal«. Principal 21:3–7. Allmer,Gottfried.2018b. »Die Ladstätter-Orgel derevangelischen Pfarrkirche Zlan in Kärnten«. Principal 21:25– 28. Allmer,Gottfried.2018c. »Orglarstvo jugovzhodne Avstrije -na presecišcu srednjeevropskih kulturnih krajin(ISO Congress2018)«. Ecce organvm! (12):3–26. Allmer,Gottfried.2019.»Orgelbau in Gleisdorf«. Principal 22:12–20. Allmer,Gottfried.b.d.»Orgeln aus Slowenien in der Steiermark(rkp).« Allmer,Gottfried.b.d.»Orgeln in der Steiermark«. Allmer,Gottfried.b.d.»Orgeln von Franz Goršic (Ljubljana) inder Steiermark (rkp).« Allmer,Gottfried,Josef Riedmann,in Gerhard Tötschinger. 2010. Alois Hörbiger (1810-1876): der Orgelbauer von Tirol. Ambrožic, Matjaž.1999a. »Hörbigerjeve orgle v Stari Cerkvi«. Cerkveni glasbenik 92:71–72. Ambrožic, Matjaž.1999b. »Mandlinove orgle pri Fari«. Cerkveni glasbenik 92:69–70. Ambrožic, Matjaž.2010.»Stare in nove orgle vžupnijski cerkviMarijinega vnebovzetja v Mekinjah«. Cerkveni glasbenik 103(5):28–31. Ambrožic, Matjaž.2013.»Brezniške orgle nekdaj in danes«. Ambrožic, Matjaž.2014.»Orgle v cerkvah Obcine Lukovica«. Zbornik Obcine Lukovica II. 100–111. Antoni, Luisa. 2009. »Stare note oživile orgle: Koper, zvoki starodavnih koralov v mestni stolnici«. Primorske novice, 12. Ardley, N.1990. Glasbila. Arh, Ivan. 1976. »Zagorje ob Savi«. Cerkveni glasbenik 69:27. Arhar,V.T. 1990. »V Bernardovem letu – nove orgle«. Družina, 11. Arko,M. 1931. Zgodovina Idrije. Arko,Mihael. 1902.»Namen in pomen orgel«. Cerkveni glasbenik 25:52–56. Arko,Mihael. 1907a. »Nove orgle v Stari Oselici«. Cerkveni glasbenik 30:95. Arko,Mihael. 1907b. »Nove orgle v Zgornjem Logatcu«. Cerkveni glasbenik 30:86–87. Arko,Mihael. 1911.»Kako sta Gregor Rihar in Blaž Potocnikpopravljala stare stolne orgle«. Cerkveni glasbenik 34:94–95. Armano, Emin.1998. Don Petar Nakic (Pietro Nocchini) utemeljiteljmletacko-dalmatinske graditeljske škole orgulja.Buljic. Armano, Emin.2006. Orgulje hrvatskih graditelja tragom Ladislava Šabana. 11 Arnault,Herni. 2020. »Descriptio instrumenti – Opis inštrumentov (Arnault)«. Ecce organvm! (18):20–26. Articek,Daniel.1994. Od Sv. Stefana preko Vinskega Vrha do Sv. Stefana. Asson, P.,L.b. d. »Le due principali opere d’arte inaugurate durante l’Anno Centenario«. v La Madonna di Monte Santo nel IV Centenario della apparizione 1539–1939, Gorizia–Trento 1939.Gorica / Gorizia. Bajc, Katja. 1998. »Sozvocje vere in kulture«. Družina, 3. Bajec,Tilen. 2009. »Orgelski inštrumenti na ljubljanski Orglarski šoli«. Univerza v Ljubljani,Ljubljana. Balažic, Branko.2015.»Nove orgle Trstenik 15. februar 2015«. Balažic, Branko.2017.»Nove orgle v Goricah 24. september 2017«. Barle,Janko. 1910. »Orgulje u Zagrebu i njegovi okolini prije sto godina«. Sveta Cecilija 4:5. Barle,Janko. 1937a. »Još o celjskom graditelju Ivanu Janaceku«. Sveta Cecilija 31:148. Barle,Janko. 1937b.»Orgulje župske crkve u Brezovici kodZagreba«. Sveta Cecilija 31:89. Baša,Silvan.1998.»Nove orgle v Dornberku«. Cerkveni glasbenik 91:31–32. Baša,Silvan.1999.»Nove orgle v Zagorju pri Pivki«.Str. 163–66 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Baša,Silvan.1999.»Pozitiv v Dobravljah«. Cerkveni glasbenik 92:24. Baša,Silvan.2001.»Orgle pri franciškanih na Tromostovju«. Cerkveni glasbenik 94:63. Baša,Silvan.2005.»Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Štefana v Vipavi«. Cerkveni glasbenik 98(5):24. Baša,Silvan in sodelavci. 2002. »Nove orgle v kapeli Teološke fakultete v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 95. Batic,Martina. 1996. Ajdovske orgle. Univerza v Ljubljani. Bencic,V. 1916. »Nešto o orguljama u kutinskoj okolici«. Sveta Cecilija 10:80. Benedik, Andrej.2000. Orgle v župniji Sora.Teološka fakulteta Ljubljana. Benedik, Andrej.2003. Orgle v župnijski cerkvi sv. Urha v Smledniku.Univerza v Ljubljani. Benedikt,Wolfgang. 1985. »Die Orgeln der Bezirke Klagenfurt– Land und Feldkirchen«.Universität Wien,Wien / Dunaj. Benedikt,Wolfgang, Andrej Feinig, in soavtorji. 2018. Kirchenorgeln. Kärnten, Slowenien, Friaul. Bergamo,M. 1982. »'Cašcena nezaželen...'Ernst Krenek danes – v luci dveh novejših orgelskih skladb«. Muzikološki zbornik 18:83–93. Bergant, Hubert.1972.»Zakaj in kako graditi orgle«. Delo. Bergant, Hubert.1976a. »Orglarjeva razmišljanja v avtobusu«. 12 Delo. Bergant,Hubert. 1976b.»Osnovna izhodišca registracije«. Cerkveni glasbenik 69:67–68. Bergant,Hubert. 1979. »Freske skrbno varujemo,za orlge pa se nihce ne meni«. Delo. Bergant,Hubert. 1980a.»300 let orgel pri Sv.Primožu«. Delo. Bergant,Hubert. 1980b.»Orgle danes«. Cerkveni glasbenik 73:46– 49. Bergant,Hubert. 1982a.»Pietro Antonio Bossi in njegove orgle v Povirju«. Primorske novice. Bergant,Hubert. 1982b.»Še o starih glasbilih«. Primorske novice. Bergant,Hubert. 1984. »Tudi z grasjkih in cerkvenih stolpov so zvenele orgle«. NL. Bergant,Hubert. 1985. »Petdesetletnica orgel Akademije zaglasbo v Ljubljani«. NL. Bergant,Hubert. 1993a.»Orgle pri Sv. Primožu«. Idriart 1993. Bergant,Hubert. 1993b.»Orgle (zgodovina in razvoj)«. Intermezzo. Bergant,Hubert. 1996a. Ob orglah. Bergant,Hubert. 1996b.»Romanticni in sodobni pogledi nainterpretacijo Bachovih orgelskih del«. Str. 107–23 v Ob orglah.Nova Gorica: Branko. Bergant,Hubert. 1996c.»Slovenska orgelska glasba v XIX. in XX. stoletju«. Str. 124–43 v Ob orglah. Nova Gorica: Branko. Bervar,Karol. 1901. »Nasvet za nabavo novih orgel«. Cerkveni glasbenik 24:30–31. Bizjak,Milko.1982a. »Ivan Faller in njegove orgle pri Sv.Primožunad Kamnikom«. Cerkveni glasbenik 75:30–31. Bizjak,Milko.1982b. »Obnovljene orgle v Vitanju«. Cerkveni glasbenik 75:94–95. Bizjak,Milko.1982c. »Orgle Franca Naraksa v Žalcu«. Cerkveni glasbenik 75:93–94. Bizjak,Milko.1983.»Francišek Ksaver Križman«. Cerkveni glasbenik 76:73–77. Bizjak,Milko.1984a. »Ljubljanske orglarske delavnice v obdobju baroka«. Cerkveni glasbenik 77:17–24. Bizjak,Milko.1984b. »Mariborska orglarska delavnica v obdobju baroka«. Cerkveni glasbenik 77:77–82. Bizjak,Milko.1984c. »Obnovljene orgle v Crngrobu«. Cerkveni glasbenik 77:94–95. Bizjak,Milko.1985a. Crngrob podružna cerlev sv. Marije.Edition Bizjak. Bizjak,Milko.1985b. Ljubljana Cankarjev dom. Bizjak,Milko.1985c. »Orglarske delavnice v obdobju klasicizma«. Cerkveni glasbenik 78. Bizjak,Milko.1985d. Orgle na Slovenskem, Crngrob [Zvocni posnetek]. Ljubljana: DZS. Bizjak,Milko.1987a. Koper stolnica. Edition Bizjak. Bizjak,Milko.1987b. Strmica – podružna cerkev sv. Krištofa. 13 Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1987c. Tržišce – župnijska cerkev sv.Trojice (Janez Francišek Janecek 1739).Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1988. Vinski Vrh pc sv. Barbare.Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1989a. Milko Bizjak, orgulje [Zvocni posnetek]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1989b. Milko Bizjak [Zvocni posnetek]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1989c. Orgelwerk [Zvocni posnetek]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1991a. Glasbena dedišcina Slovenije. [1.] [Zvocniposnetek]: Novo mesto: arhiv franciškanskega samostana. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1991b. Koncertna turneja 1991 [Zvocni posnetek] = [Concert tour 1991]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1991c. Milko Bizjak Concert tour 1991 (Kobarid). Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1992a. Baroque organs I (Kamnik). Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1992b. Glasbena dedišcina Slovenije. 4 [Zvocni posnetek]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1993a. Glasbena dedišcina Slovenije. 5, AntonioTarsia (1643–1722): [vokalno–instrumentalna dela 1] [Zvocniposnetek]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1993b. Glasbena dedišcina Slovenije. 7 [Zvocni posnetek]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1993c. Glasbena dedišcina Slovenije. 8 [Zvocni posnetek]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1993d. Milko Bizjak [spielt Johann Sebastian Bach] an der Škrabl–Orgel (1992) in der Kirche Sv. Nikolaj in MurskaSobota [Zvocni posnetek].Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1993e. »Orgle«.v 500 let franciškanov v Kamniku, Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992. Kamnik: Kulturni center. Bizjak, Milko. 1994a. Baroque organs II (Izola).Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1994b. Glasbena dedišcina Slovenije. 9, JakobFrancišek Zupan: arije [Zvocni posnetek].Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1994c. Glasbena dedišcina Slovenije. 10, AntonioTarsia (1643–1722): [vokalno–instrumentalna dela 3] [Zvocniposnetek]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1995a. Baroque organs III (Svetina).Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1995b. Glasbena dedišcina Slovenije = Slowenisches Musikerbe. 11, J. M. Steinbacher: [koncerti] [Zvocni posnetek]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1995c. Glasbena dedišcina Slovenije. 12 [Zvocni posnetek]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1996a. Baroque organs IV (Petrovce). Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1996b. Glasbena dedišcina Slovenije = Slowenisches Musikerbe. 13, J. A. Scheibl: [skladbe za cembalo] [Zvocni posnetek]. Edition Bizjak. Bizjak, Milko. 1996c. Glasbena dedišcina Slovenije = Slowenisches 14 Musikerbe. 15, B. Cordans, G. B. Gajani, A.Tarsia, B. Mayer, anonimus: [vokalno–instrumentalna dela, skladbe za cembalo] [Zvocni posnetek].Edition Bizjak. Bizjak,Milko.1997. Glasbena dedišcina Slovenije [Zvocni posnetek]: [Edition Bizjak 1987–1997] = Musical heritage of Slovenia = Slowenisches Musikerbe. Edition Bizjak. Bizjak,Milko.1998. Orgle na Slovenskem [Videoposnetek] = Pipe organs in Slovenia. Bizjak,Milko.1999. Baroque organs V (Olimje). Edition Bizjak. Bizjak,Milko.2000. 10 let Orglarske delavnice Anton Škrabl (Murska Sobota – stolnica). Brestovec: Orglarstvo Škrabl. Bizjak,Milko.2001a. »Orgelski ciklus 2001: barocna glasbaevropskih narodov«. Bizjak,Milko.2001b. »Slowenien (Orgelflügel)«. Str.672–83 v Die bemalten Orgelflügel in Europa. Bizjak,Milko.2004. Vesela Gora pri Šentrupertu [Zvocni posnetek]: koncert na barocnih orglah.Edition Bizjak. Bizjak,Milko.2008. Nove orgle v stolni cerkvi Sv. Nikolaja v Novemmestu, Škrabl, opus 200 [Zvocni posnetek].Edition Bizjak. Bizjak,Milko.b.d. Die Orgel von Tri Fare [Zvocni posnetek]. Edition Bizjak. Bizjak,Milko.b.d. Glasba dežele Kranjske [Zvocni posnetek]: 18. stol.: Fallerjeve orgle, 1680.Edition Bizjak. Bizjak,Milko.b.d. Orgle v župniji Šentjernej.Šentjernej: Obcina. Bizjak,Milko,in Edo Škulj. 1985a. Orgeln in Slowenien.Ljubljana: DZS. Bizjak,Milko,in Edo Škulj. 1985b. Orgle na Slovenskem. Ljubljana: DZS. Bizjak,Milko,in Edo Škulj. 1985c. Pipe Organs in Slovenia. Ljubljana: DZS. Blajic,P. Z. 1984. »Kolaudacija orgulja u Kaštel Starom«. Sveta Cecilija 54:42. Blajic,P. Z. 1990. »Vranjic: Kolaudacija novih orgulja«. Sveta Cecilija 60:94. Blažic,G. 2003. »Obnovljene orgle v Smledniku«. Družina, 16. Bogomil, Z. 1869. »Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Notranjskega«. Zgodnja danica,29. Bogovcic,I.2008.»Restavriranje orgelske omare«.Str. 0 v Nove orgle v novomeški stolnici. Novo mesto. Bracko,Ludvik.1993a.»Orgle na bankovcu za 200 SIT«. Cerkveni glasbenik 86:67–68. Bracko,Ludvik.1993b. »Sodobno nacrtovanje orgel«. Cerkveni glasbenik 86. Bracko,Ludvik.1995a.»Križmanova avstrijska leta«. Cerkveni glasbenik 88:60–62. Bracko,Ludvik.1995b. »Križmanove orgle v Tunjicah«. Cerkveni glasbenik 88:72. Bracko,Ludvik.1996.»Mensurierung von labialen Orgelpfeifenunter Berücksichtigung des Raumes Dissertation / 15 Menzuriranje labialnih orgelskih pišcali z upoštevanjemprostora«.Technische Universität Graz, Gradec / Graz. Bracko,Ludvik. 1999. »Obnovljene Brandlove orgle v Kamnici«. Str.17–18 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Bracko,Ludvik. 2000. »Kam si umetnost izdelovanja orgel utira pot«. Cerkveni glasbenik 93:39. Bukovšek, Marijan.2010.»Ohranjanje Jenkove dedišcine«. Cerkveni glasbenik 103(5):2–5. Burger, Matej. 1996. Orgle v cerkvi Matere Božje na Trški gori. Teološka fakulteta Ljubljana. Burja, Jakob. 1851.»Nove orglje«. Novice, 118. Canjuga,A. 1920. »Orgulje grada Varaždina«. Sveta Cecilija 14:129–30. Canjuga,A. 1924. »Nove orgulje v župskoj crkvi sv. Jurja na brijegu u Medimurju«. Sveta Cecilija 18:63. Canjuga,A. 1940. »Nove orgulje«. Sveta Cecilija 34:60. Caruana,Iris. 1973. L’ arte degli organi nel Friuli–Venezia Giulia: l’arcidiocesi di Gorizia.Udine / Videm: Il Loggione. Casar, Sara. 2017. »Solisticna orgelska dela Primoža Ramovša: magistrsko delo«.Univerza v Mariboru, Maribor. Cej,Uroš. 2012.»Orglarska delavnica Ivana Kacina in njegovisodobniki med obema vojnama«.Univerza v Ljubljani. Crnjac,P. 1989. »Nove orgle v spomin na Don Boskov jubilej«. Glas koncila, 6. Cvekan,P. 1980. »Vukovar i Franjevci«. Campa, B.2006.»Nove orgle pri Sv. Marku«. Družina, 21. Carman,Samo.1998. Orgle v Sori.Teološka fakulteta Ljubljana. Casl, Franc. 1996. »Blagoslov novih orgel (Marija Stnežna)«. Celik, Ana. 2002. Milavceve orgle v žirovski farni cerkvi.Teološka fakulteta Ljubljana. Cerne, Boštjan. 1993.»Obnovljen Janeckov pozitiv v Podlipovici – drugic«. Cerkveni glasbenik 86:70. Cerne, Boštjan. 1998.»Obnovljene orgle v Petrovcah«. Cerkveni glasbenik 91:26. Cerne, Boštjan. 2016.»Orgelske pišcali z dobrim prepihom inmehanizem z dobro telovadbo«. Cerkveni glasbenik 109(4):21–22. Cerne, Boštjan, in Matej Podstenšek. 2014. »Nove in obnovljene orgle je potrebno vzdrževati«. Cerkveni glasbenik 107(6):2–7. Crcinovic–Rozman, J. 1984. »Ackova sonata za orgle«. Cerkveni glasbenik 77:106–10. Cernelic,Franc.2016. Orgelske pišcali z dobrim prepihom inmehanizem z dobro telovadbo. Cerkveni glasbenik (4):21-22. Crcinovic–Rozman, J. 1986. »Ostrcev prispevek k orgelski glasbi«. Cerkveni glasbenik 79:50–52. De Costa (Sevšek), Barbara.2017.»Obnovljene orgle pri Sv. Križu nad Belimi Vodami«. Cerkveni glasbenik 110(5). Dermastia, Melisa.2013.»Die Kirchenorgeln der Stadt 16 Klagenfurt am Wörthersee«. Universität Wien,Dunaj. Dev, Franc Ksaver,in Edo Škulj. 2017.»Razprava v Uciteljskem tovarišu«. Ecce organvm! (5):33–37. Dobravec, Jurij. 2001. »Orgle v cerkvi sv. Martina v Bohinju«. Cerkveni glasbenik 94:57. Dobravec, Jurij. 2003a. »Nekaj misli o uporabi orgel in glasbenemustvarjanju v cerkvi«. Cerkveni glasbenik 96(0):23–25. Dobravec, Jurij. 2003b.»Nekaj misli o uporabi orgel in glasbenemustvarjanju v cerkvi: organistovo pismo župniku«. Cerkveni glasbenik 96(0):23–25. Dobravec, Jurij. 2005a. »Orgle na Bledu vceraj,danes,jutri«. EPTA bilten 2005(0):41–44. Dobravec, Jurij. 2005b.»Orgle na Bledu vceraj|danes|jutri«. Cerkveni glasbenik 98(6):10–14. Dobravec, Jurij. 2005c.»Po Kunathovih sledovih«. EPTA bilten 2005(0):39–41. Dobravec, Jurij. 2006a. »Po Kunathovih sledovih (1., 2.,3.del)«. Cerkveni glasbenik 99(0). Dobravec, Jurij. 2006b.»Po Kunathovih sledovih (del 2)«. EPTA bilten (12):38–39. Dobravec, Jurij. 2009. »Orgle -kraljica inštrumentov«. Življenje in tehnika, 58–65. Dobravec, Jurij. 2010. »Ars organi Sloveni«(ARSORS) -Zbirka podatkov o orgelski umetnosti v Sloveniji«. Cerkveni glasbenik 103(6):14–16. Dobravec, Jurij. 2011. »Ars organi Sloveniae: orgelska umetnost na Slovenskem«. Dobravec, Jurij. 2012a. »Database Ars organi Sloveniae«.Luzern: Hochschule Luzern. Dobravec, Jurij. 2012b.»IAOD – Mednarodno združenje za orgelsko dokumentacijo«. Cerkveni glasbenik 105(5):16. Dobravec, Jurij. 2012c.»Orgle svete Lucije na Mostu na Soci«.Str. 42–48 v Zbornik ob 400-letnici posvetitve cerkve sv. Lucije naMostu na Soci. Most na Soci: Obcina. Dobravec, Jurij. 2012d.»Sozvocje in razglašenost v glasbi«. Življenje in tehnika, 46–53. Dobravec, Jurij. 2013a. »Blejske orgelske stoletnice ali kaj jenarobe z orglami v župnijski cerkvi«. Blejske novice,8. Dobravec, Jurij. 2013b.»Glasbeni avtomati«. Življenje in tehnika, 14–21. Dobravec, Jurij. 2013c.»Kako je Schweitzer Widorju in vsem namnaslikal orgle, Bacha in celovitost življenja«. Cerkveni glasbenik 106(6):7–8. Dobravec, Jurij. 2013d.»Predstavitev orgel za šolarje nižjih razredov«. Cerkveni glasbenik 106. Dobravec, Jurij. 2013e. »Prvo desetletje obnovljenih Kunathovih orgel v Bohinju«. Cerkveni glasbenik 106(6):15–16. Dobravec, Jurij. 2014a. »Leksikon orgel in orglarjev (E.Škulj), predstavitev knjige«. Cerkveni glasbenik 107(1):23. 17 Dobravec,Jurij.2014b. »Ob 25–letnici Orglarske delavnice Maribor (ur.E. Škulj),predstavitev knjige«. Cerkveni glasbenik 107(6):23. Dobravec,Jurij.2014c. »Orgle – približajmo se jim v njihovih presežnikih«. Glasba v šoli in vrtcu 18(0):19–27. Dobravec,Jurij.2014d. »Orgle v župnijski cerkvi na Bledu predgeneralno obnovo«. Cerkveni glasbenik 107(3):22–23. Dobravec,Jurij.2014e. »Tirolski vplivi od vceraj in danes«. Cerkveni glasbenik 107(5):12–14. Dobravec,Jurij.2015a.»Ivan Milavec – ob 100–letnici smrti«. Cerkveni glasbenik 108(1):13. Dobravec,Jurij.2015b. »Leksikon cerkvene glasbe (E.Škulj), predstavitev knjige«. Cerkveni glasbenik 108(2):19–20. Dobravec,Jurij.2015c. »Nove orgle na Trsteniku«. Cerkveni glasbenik 108(2):22–0. Dobravec,Jurij.2015d. »Ob stoletnici zadnjih orgel bratov Zupan«. Cerkveni glasbenik 108(5):13–15. Dobravec,Jurij.2015e. »Popotovanje po sledeh zgodnjega baroka«. Cerkveni glasbenik 108(3):21–23. Dobravec,Jurij.2015f. »Slovenska orgelska glasba z Nino Frankna trsteniških orglah«. Cerkveni glasbenik 108(6):20. Dobravec,Jurij.2015g.»Štiri nove knjige Eda Škulja – pregled devetih orglarskih delavnic«. Cerkveni glasbenik 108(6):21–22. Dobravec,Jurij.2016a.»500 let orgel v Kopru«. Cerkveni glasbenik 109(3):16–18. Dobravec,Jurij.2016b. »Blagoslov obnovljenih orgel na Bledu«. Ecce organvm! (3):23–26. Dobravec,Jurij.2016c. »Castitljiva 500–letnica v Kopru«. Ecce organvm!,31. Dobravec,Jurij.2016d. »Druge Janeckove orgle na Ptujskem gradu«. Cerkveni glasbenik 109(2):26–27. Dobravec,Jurij.2016e. »Nove orgle na Bocni«. Cerkveni glasbenik 109(6). Dobravec,Jurij.2016f. »Nove orgle na Brezovici«. Cerkveni glasbenik 109(3). Dobravec,Jurij.2016g.»Obnovljene orgle na Bledu«. Cerkveni glasbenik 109(1):22–0. Dobravec,Jurij.2016h.»Orgelski mozaik 2016 – iz terenske beležke (Opatje selo, Ptuj,Videm ob Savi,Kremen, Šmihelnad Laškim,Vodule,Tržišce,Bukovo,Sv. Ema, Radlje)«. Ecce organvm! (3):5–22. Dobravec,Jurij.2016i. »Orglar Johann Gottfried Kunath – življenje in pregled dela«. Ecce organvm! (1):9–23. Dobravec,Jurij.2016j. »Petsto let orgel v Kopru«. Cerkveni glasbenik 109(3):16–18. Dobravec,Jurij.2016k. »Podatkovna zbirka Ars organi Sloveniae stanje in možnosti v slovenski kulturni krajini«. Varstvo spomenikov 47:124–41. Dobravec,Jurij.2016l. »Presecni arhiv in zbirka podatkov o 18 slovenskih orglah ARSORS«. Arhivi 39(2):263–75. Dobravec, Jurij. 2016m. Vrednotenje in kategorizacijanajdragocenejših slovenskih orgel -s predlogi ukrepov (porocilo). Jarina Bohinj. Dobravec, Jurij. 2016n. »Zapisi s terena – Janecek 2016 (Podebrady,Zagreb, Brestanica)«. Ecce organvm! (4):15–19. Dobravec, Jurij. 2016o. »Zapisi s terena – Koroška 2015 (Vrhe pri Sl.Gradcu,Poljane pri Prevaljah)«. Ecce organvm! (2):31–34. Dobravec, Jurij. 2016p.»Znacilnosti Janeckovih orgel«.v Celjski barocni orglarski mojster Janez Francišek Janecek.Ptuj: Pokrajinski Muzej Ptuj-Ormož. Dobravec, Jurij. 2017a. Ars organi Sloveniae in 2016 (AnnualReport) /Ars organi Sloveniae v letu 2016 (porocilo). 2463– 9397. Bohinj: Ars organi Sloveniae,Jarina Bohinj. Dobravec, Jurij. 2017b.»Bled und die renovierte Orgel von IvanMilavec von 1910«. Ars Organi 2017(4):245–49. Dobravec, Jurij. 2017c. Cerklje ob Krki – orgle Andreja Racica porocilo za ZVKDS. Dobravec, Jurij. 2017d.»Following Williams – Inspiration for Pipe Organ Informatics«. Informazione Organistica 39:273– 84. Dobravec, Jurij. 2017e. »Izbrani viri o dokumentiranju invrednotenju orgel«. Ecce organvm! (6):24–39. Dobravec, Jurij. 2017f.»Milestones of Slovenian Organ building History – Part I – From beginnings to Early Baroque«. ISO journal 57:50–60. Dobravec, Jurij. 2017g.»Monografija o orglarju Janecku«. Ecce organvm!, 47. Dobravec, Jurij. 2017h. »Najstarejše orgle na Slovenskem«. Slovenski magazin, 24–29. Dobravec, Jurij. 2017i. »Najvecje glasbilo na svetu«. Življenje in tehnika, 62–71. Dobravec, Jurij. 2017j. »Nove orgle v Preserju«. Cerkveni glasbenik 110(6). Dobravec, Jurij. 2017k.»Novosti o orglarski delavnici Otonic«. Cerkveni glasbenik 110(5):15–16. Dobravec, Jurij. 2017l.»Organ Dictionary beyond 23 languages«. ISO journal (55):40–44. Dobravec, Jurij. 2017m. »Orgelski nenazadnje / Final organ word(Schweitzer: Bach)«. Ecce organvm!, 54–55. Dobravec, Jurij. 2017n. »Orgle pri kapucinih v Škofji Loki«. Dobravec, Jurij. 2017o. »Orgle v blejski župnijski cerkvi«. Blejski razgledi 69–90. Dobravec, Jurij. 2017p.»Pregled zgodovine šentviških orgel«. Str. 307–28 v Šentviško tisocletje (Šentvid pri Sticni). Šentvid pri Sticni: Župnija Šentvid. Dobravec, Jurij. 2017q. »Prva svetovna vojne in orgle«. Cerkveni glasbenik 110(6):17–18. Dobravec, Jurij. 2017r.»Usoda slovenskih orgel v prvi svetovni 19 vojni«. Arhivi 40(2):415–35. Dobravec,Jurij.2017s. »Vodnik po orgelski glasbi (E. Škulj), predstavitev knjige«. Cerkveni glasbenik 110(4):19–20. Dobravec,Jurij.2017t. »Vrednotenje orgel – deset vzorcnih primerov 2016 / (Koper, Bled,Tunjice,Crngrob,Mekinje, Svete Gore,Vojnik,Vic pri Dravogradu, Sv.Jurij ob Šcavnici, Cerknica)«. Ecce organvm! (7):31–53. Dobravec,Jurij.2017u. »Vrednotenje orgel (1.del)«. Ecce organvm! (6):3–15. Dobravec,Jurij.2017v. »Vrednotenje orgel (2. del)«. Ecce organvm! (7):18–30. Dobravec,Jurij.2018a. Ars organi Sloveniae in 2017 (AnnualReport) / Ars organi Sloveniae v letu 2017 (porocilo). 2463– 9397. Bohinj: Ars organi Sloveniae, Jarina Bohinj. Dobravec,Jurij.2018b. »Blejski Otok – orgelska omara in pogodba 1639«. Ecce organvm! (10):13–32. Dobravec,Jurij.2018c. »Kirchenorgeln .Kärnten,Slowenien, Friaul [Cerkvene orgle – Koroška,Slovenija, Furlanija], predstavitev knjižice«. Cerkveni glasbenik 111(3). Dobravec,Jurij.2018d. »Kongres mednarodnega združenjaorglarjev v Sloveniji, Avstriji in Italiji«. Cerkveni glasbenik 111(5):16–17. Dobravec,Jurij.2018e. »Madžarski orglarji na Slovenskem. Ob 100-letnici smrti Josefa Angsterja (1834-1918)«. Cerkveni glasbenik 111(6):10–11. Dobravec,Jurij.2018f. »Mandlinov pedal. Ob 200-letnici rojstva Janeza Mandlina«. Cerkveni glasbenik 111(4):11. Dobravec,Jurij.2018g.»Nove orgle na Vrhu Sv.Treh Kraljev«. Cerkveni glasbenik 111(5):23. Dobravec,Jurij.2018h.»Orgelprospekte im Modern Style inSlowenien«. Acta organologica 35:1–46. Dobravec,Jurij.2018i. »Orgle Slovenije – Napovedmonumentalne monografije v letu 2018«. Ecce organvm!, 33– 35. Dobravec,Jurij.2018j. »Šencur od Mocnika do Goršica«. Cerkveni glasbenik 111(2):22–0. Dobravec,Jurij.2018k. »UNESCO in nemško orglarstvo«. Ecce organvm! (9):23. Dobravec,Jurij.2019a.»Arp Schnitger (1648-1719) -njegov vzor in vpliv.Ob 300-letnici orglarjeve smrti«. Cerkveni glasbenik 112(4):15. Dobravec,Jurij.2019b. »Ars organi Sloveniae in 2018 (Annual Report) -Ars organi Sloveniae v letu 2018 (porocilo)«. Ecce organvm! (13):29–38. Dobravec,Jurij.2019c. »Hibridni zapisi – stabilnost povezav in trendi na primeru 'knjige' Orgle Slovenije«. Knjižnice obvladovalke podatkov? 17–34. Dobravec,Jurij.2019d. »Ivan Naraks (1869-1924).Ob 150-letniciorglarjevega rojstva«. Cerkveni glasbenik 112(4):16–17. 20 Dobravec, Jurij. 2019e. »Koroški orgelski romanticizem«. Cerkveni glasbenik 112(6):10–11. Dobravec, Jurij. 2019f.»Marko Đurakic, Orgulje Bjelovarskokriževacke biskupije«. Cerkveni glasbenik 112(6):19. Dobravec, Jurij. 2019g.»Nove Mocnikove orgle v Lipi«. Cerkveni glasbenik 112(6):23. Dobravec, Jurij. 2019h. »Omembe orgel v arhivih terenskihpopisov kulturne dedišcine«. Arhivi 42(2):333–50. Dobravec, Jurij. 2019i. »Orgle Slovenije -oblika in organizacija knjige«. Ecce organvm! (13):3–18. Dobravec, Jurij. 2019j. »Petar Nakic (1694-1769). Utrinki praznovanja 250-letnice smrti«. Cerkveni glasbenik 112(5):13. Dobravec, Jurij. 2019k.»Petar Nakic (Pietro Nacchini)-seznam 170-ih tiskanih in spletnih virov / -a list of 170 printed and on-line sources«. Ecce organvm! (16):11–23. Dobravec, Jurij. 2019l.»Zaninove orgle na Jazbinah«. Cerkveni glasbenik 112(2):23. Dobravec, Jurij. 2020a. »Anticni in srednjeveški spisi o orglah – spremna beseda in komentar k prevodom«. Ecce organvm! (18):29–35. Dobravec, Jurij. 2020b.»Ars organi Sloveniae in 2019 (Annual Report) -Ars organi Sloveniae v letu 2019 (porocilo)«. Ecce organvm! (17):19–27. Dobravec, Jurij. 2020c.»E-petje pri e-bogoslužju«. Cerkveni glasbenik 113. Dobravec, Jurij. 2020d.»Kriticni pogled na slovensko orgelskokrajino 2020«. Ecce organvm! (17):3–16. Dobravec, Jurij. 2020e. »Znacaj Tartini-Vallottijeve uglasitve (ob250 letnici Tartinijeve smrti)«. Cerkveni glasbenik 113. Dobravec, Jurij, in Andrej Feinig.2018.»Nove orgle v Podkloštruv Ziljski dolini«. Cerkveni glasbenik 111(6):23. Dolenc,Irena.1994. Orgle v stari in nvi poljanski cerkvi.Teološka fakulteta Ljubljana. Dolhar, Rafko. 1994. Po Kugyjevih Poteh. Celovec: Mohorjeva Celovec. Domanjko Rožanc, A.2017.»Ob 10–letnici orgel v Markovcih«. Cerkveni glasbenik 110(4). Dragar, Blaž. 1872. »Dopisi -Iz Dola pri Hrastniku«. Novice,313. Dražumeric, M. 2012. »Dolenja Stara vas -cerkev sv. Franciška Ksaverija«. Drevenšek, Marko, in Gašper Dajcman. 1997. »V orglarski delavnici«. Drilo,Danijel. 2017. »Zur Orgelbausituation in einigensüdslawischen Ländern«. Ars Organi 65:173–80. Drovenik,Tjaša.2018.»Kraljica inštrumentov v kinodvoranah«. Cerkveni glasbenik 111(6):12. Druzovic,Hinko.1938.»Iz ptujske glasbene preteklosti«.Str. 0 v Kronika slovenskih mest 5 (1938). Dugan,Franjo.1912.»Nove orgulje stolne crkve u Ljubljani«. Sve 21 ta Cecilija 6:33–34. Dugan, Franjo. 1915a. »Nove orgulje v Bregima posavskim«. Sveta Cecilija 8:116–17. Dugan, Franjo. 1915b. »Nove orgulje v Molvama«. Sveta Cecilija 9:93. Dugan, Franjo. 1927. »Školske orgulje drž.muzicke akademije u Zagrebu«. Sveta Cecilija 21:230. Dugan, Franjo. 1931. »Blagoslov i kolaudacija novih orgulja u Cvjetlinu«. Sveta Cecilija 25:73–74. Dugan, Franjo. 1933a. »Nekoje zanimljive orgulje«. Sveta Cecilija 27:121. Dugan, Franjo. 1933b. »Nove orgulje u gimnazij. ckrvi u Varaždinu«. Sveta Cecilija 27:89. Dušinc, M.,in Edo Škulj. 2001. »Orgle v župniji Naklo«. Cerkveni glasbenik 94:94. Dvoršak, Andrej. 2014. »Pozitiv pri Sv.Trojici v Slovenskih goricah«. Str. 72–72 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: ŽupnijaŠkocjan. Đerkovic,M.2005.»Brandlova orgelska delavnica«. Univerza v Mariboru, Maribor. Đurakic, Marko. 2015. »Orgulje Bjelovarsko-križevacke biskupije«. Eberstaller, Oskar.1955. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Graz. Fabiani,Rafko. 1935. »Orgle v ljubljanskih cerkvah«. Kronika 2. Faganel,Tomaž. 2006. »Restavrirane orgle v župnijski cerkvi sv. Marjete na Prežganju«. Cerkveni glasbenik 99(0):28. Faganel,Tomaž. 2007. »Nove orgle v Adergasu – Velesovem«. Cerkveni glasbenik 100(4). Faganel,Tomaž. 2008. »Obnovljene Goršiceve orgle«. Cerkveni glasbenik 101(1):28. Fagius, H.2017.»Nove Mocnikove orgle v Švedski cerkvi v Oslu« uredil M. Podstenšek. Cerkveni glasbenik 110(2). Fagius, Hans.2017.»The Swedish church in Oslo and its newMocnik–organ«. Ecce organvm! (7):3–17. Fajgelj, Danilo.1902.»Nove orgle v Medani«. Slovenec,44. Federhofer H.1951.»Beiträge zur Geschichte des Orgelbaues inder Steiermark«. Aus Archiv und Chronik 1951(4):22–48. Federhofer H.1962.»Unbekannte Dokumente zur Lebensgeschichte von Isaac Posch«. Acta Musicologica 34:80. Feinig,Andrej. 2020. »Posebnosti slovenske orgelske prakse naKoroškem / Spezifische slowenische Orgelpraxis in Kärnten.« Ecce organvm! (17):17–18. Fendre, Petra.2004.»Orgle v dekanijah Celje in Žalec«. Univerza v Mariboru,Maribor. Ferencak, Alojzij Štefan, Brane Košir,in Franc Brglez. 2014. »Nove orgle na Prihovi«.Str.24–32 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. 22 Ferencak,Štefan Alojzij. 1994. »Stoletnica Brandlove orglarske delavnice«. Cerkveni glasbenik 87:17. Ferencak,Štefan Alojzij. 1998a.»Nove orgle v glasbeni šoli v Velenju«. Cerkveni glasbenik 91:53–54. Ferencak,Štefan Alojzij. 1998b.»Nove orgle v župnijski cerkvi v Odrancih«. Cerkveni glasbenik 91:27–28. Ferencak,štefan, Alojzij. 1999a. »Nove orgle v Odrancih«.Str. 111–12 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Ferencak,štefan, Alojzij. 1999b.»Obnovljene Krainceve orgle vCrensovcih«.Str.23–26 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofijaMaribor. Ferencak,štefan, Alojzij. 1999c.»Papeške orgle na Prihovi«. Str. 125–30 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Ferencak,štefan, Alojzij. 1999d.»Pozitiv 68 na Orglarski šoli v Mariboru«. Str. 49–50 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofijaMaribor. Ferencak,Štefan Alojzij. 2001. »Nove orgle na Prihovi«. Cerkveni glasbenik 94:52. Ferencak,Štefan Alojzij. 2003. »Josip Brandl in njegova orgelska delavnica«. Cerkveni glasbenik 96. Ferjancic,F., in Stanko Premrl.1912.»Nove orgle v župni cerkvisv. Antona na Vicu«. Cerkveni glasbenik 35:81–82. Filipic, Janez. 1979. Idrija in njeni spomeniki sakralne umetnosti. Idrija: župnijski urad. Flis, Janez. 2019. »Umetnost v bogocastni službi -orgle«. Ecce organvm! (16):3–10. Florjanc, Ivan. 2013. »Cecilija – najmlajši prostor v duši evropske civilizacije«. Cerkveni glasbenik 106(4):15. Foerster, Anton.1887.»Nove orgle v Naklem«. Soca, 25. Foerster, Anton.1905.»Nove orgle v Gorjah nad Bledom«. Cerkveni glasbenik 28:77–78. Forer, Alois.1973. Orgeln in Österreich.Wien. Forer, Alois.2013.»Sapnica na poteg«. Str. 203–4 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Fortek, Lucka. 2009. Organisti in orgle v mariborski stolni cerkvi: odškofa Antona Martina Slomška do danes. Fortuna, Bojan.1998. Župnija Dekani.Teološka fakulteta Ljubljana. Fr.Tr.1878.»Iz govora pri blagoslovljenji novih orgelj v Šen Tiljupoleg Velenja 29. junija t.l.« Cerkveni glasbenik 1. Franic,L.1986.»Svecanost uz kolaudaciju novih orgulja u crkvi sv. Petra u Dubrovniku«. Sveta Cecilija 56:66. Frelih,Saša–Mišo. 1983a. »Nove orgle v Novi vasi na Blokah«. Cerkveni glasbenik 76:95. Frelih,Saša–Mišo. 1983b. »Nove orgle v Planini pri Rakeku«. 23 Cerkveni glasbenik 76:61–62. Frelih, Saša–Mišo. 2003. »Dvajstletnici Schukejevih orgel vGallusovi dvorani Cankarjevega doma na rob«. Cerkveni glasbenik 96. Frelih, Saša-Mišo. 1988.»Nova pomlad 'kraljice inštrumentov'«. Družina, 8. Frelih, Saša-Mišo. 1999.»Papeške orgle pri Franciškanih vLjubljani«.Str. 87–88 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Frieberger,R., G.1984. Der Orgelbau in Oberösterreich im 17. und 18. Jahrhundert. Furlan, Alfonz.1937. Zgodovina franciškanske cerkve v Novem mestu.Novo mesto: Franciškanski samostan. Gaberc,Simon. 1899. »Blagoslov novih orgelj v Grižah 16. aprilja 1899 -«. Zgodnja danica,116. Gabric,Tanja. 2009. »Cerkvena orgelska glasba in orgle v župniji Brestanica«. Univerza v Mariboru,Maribor. Gajšek, Lojze.2001. Žetale.Celje: Župnija. Gantar,Alenka.1995. Orgle v rovtarski cerkvi.Teološka fakulteta Ljubljana. Gantar,Polona.2017a. »Kratka zgodovina orgel,1.del«. Orglarcek 1(1):26. Gantar,Polona.2017b. »Kratka zgodovina orgel, 2.del«. Orglarcek 1(2):34. Gartnar,Aleksandra. 2017a. »Celjski barocni orglarski mojsterJanez Francišek Janecek,predstavitev knjige«. Orglarcek 1(2):30. Gartnar,Aleksandra. 2017b.»Hydraulos vodne orgle«. Orglarcek 1(1):27. Gartnar,Aleksandra. 2017c.»Orgelski slovar«. Orglarcek 1(2):30. Gartnar,Aleksandra. 2017d.»Regal«. Orglarcek 1(2):35. Gartnar,Aleksandra. 2018. »Vešcine in skrivnosti orglarskihmojstrov: Narodni muzej Slovenije, plošcad Metelkova«. Glasna 49(1):44–45. Gartnar,Aleksandra. 2019. »Albert Schweitzer, Johann SebastianBach,prevedel Edo Škulj«. Cerkveni glasbenik 112(1):19. Gartnar,Aleksandra. 2020. »Vpliv cecilijanskega gibanja na razvojslovenskega orglarstva med 1877 in 1941«.Univerza vLjubljani, Ljubljana. Gartnar,Aleksandra, in Saša–Mišo Frelih. 2017. »Mlade bo treba podpirati v zaljubljenost v orgle in sveto glasbo«. Cerkveni glasbenik 110(3):2–6. Gašparic,J., Franc Kimovec,in Matija Tomc. 1938. »Zapisnik o kolavdaciji novih orgel v Slov. Gradcu«. Cerkveni glasbenik 61:179–80. Glavan,Ž. 2011. »Orgle ižanskih cerkva«. Str. 440–43 v Župnija sv. Martina na Igu, Ob 300-letnici župnijske cerkve. Ig: Župnija. 24 Godec, Žiga. 2004. Goršiceve orgle na Polici.Teološka fakulteta Ljubljana. Godina K. 1992. »Orgelski vecer Tanje Rebulove«. Cerkveni glasbenik 85:62. Gornik, Franc. 1990. Zgodovina blejske župnije. Celje: Mohorjeva družba. Goršic, Franc, ml. 1967. »Orglarski mojster Franc Goršic (1836– 1898) – Spomini na oceta«. Kronika 15. Govekar L. 1920. »Orglje kot liturgicen instrument«. Cerkveni glasbenik 43. Gran, G.,in Dalibor Miklavcic. 2003. »Restavriranje in izdelava novih orgel – Ustrezno nacrtovanje projekta|sklepanjepogodb|prevzem orgel ter delo orgelskih komisij«. Cerkveni glasbenik 96. Grbec, Rožana.1990. Minoritski samostan v Piranu – orgle v cerkvi svetega Franciška.Teološka fakulteta Ljubljana. Gregorcic,Brigita. 1996. Orgle na Mirni.Teološka fakulteta Ljubljana. Grga, Božidar.2020.»Orgle Hrvaške – teren jug (z izpostavljenimi orglami slovenskih izdelovalcev)«. Ecce organvm! (19):3–75. Grgic, M. b.d.»Orgulje firme Braca Zupan u Hrvatskoj(rokopis).« Grgic, M. b.d.»Zupanove orgulje u Sloveniji u Biskupiji Koper(rokopis).« Gril, Janez.1972.»Nove orgle v Dolenjskih toplicah«. Družina, 7. Gril, Janez.1990.»Spet so zapele orgle«. Družina, 4. Gril, Janez.1991a. »Bogu v cast in v veselje ljudem«. Družina, 4. Gril, Janez.1991b. »Nove melodije za nove case«. Družina,3. Gril, Janez.1992a. »Aleluja ob novih orglah«. Družina, 16. Gril, Janez.1992b. »Po 74 letih spet zapele orgle«. Družina, 16. Gril, Janez.1992c. »Po 74 letih spet zapele orgle (Catež ob Savi)«. Družina,16. Gril, Janez.1992d.»Vabilo k cešcenju Boga«. Družina,16. Gril, Janez.1992e.»Vabilo k cešcenju Boga.Blagoslov obnovljenihorgel (Šentvid pri Sticni)«. Družina, 16. Gril, Janez.1992f.»Vabilo k razumevanju, sodelovanju in upanju«. Družina,16. Gril, Janez.1994a. »Bogu v cast in v veselje ljudem«. Družina, 4. Gril, Janez.1994b. »Dan hvaležnosti in velikega veselja«. Družina, 4. Grižki kaplan.1852.»Novicar iz slovanskih krajev -Iz Griže pri Belju«. Novice, 212. Großpietsch, Christoph. 2006. »Von Slowenien nach Bayern: DerOrgelbauer Franz Serafin Koroschak«. Musik in Bayern 71:173–87. Grozdanic, B. 2003. »Rence«. Družina,21. Grum,Peter. 2003. »Orglarski tecaj v Ljubljani: diplomska naloga«. Univerza v Ljubljani,Ljubljana. 25 Gržeta,Tomaž. 2012a. »30. rojstni dan orgel v Cankarjevem domu«. Glasna 43(6):6–7. Gržeta,Tomaž. 2012b.»Orglarska delavnica Maribor«. Glasna 43(1):38. Gungl, Ernest. 2007. »Krmilnik registrskih kombinacij in tonskih tipk za orgle«. Univerza v Mariboru, Maribor. Habic,Helena.1996. Opis orgel v Planini.Teološka fakulteta Ljubljana. Hancic,Damjan.2005. Klarise na Kranjskem. Ljubljana: Zgodovinski arhiv. Hauptman, J.,in Marjan Bukovšek. 2016. »Obnova Jenkovih orgel Primskovo na Dolenjskem 2016«. Heinz,Otmar. 2000a. »Njega spomenickih orgulja u Jugositocnij Europi -šanse i rizici«. Str. 186 v Die Orgel als EuropäuschesKulturgut (Orgulje kao uropska kulturna baština), Kongressbericht.Varaždin: Orgujaška zaklada Petar Nakic. Heinz,Otmar. 2000b.»Štajerski orguljarski stil i njegov utjecaj usjevernoj Hrvatskoj«. Str.187 v Die Orgel als EuropäuschesKulturgut (Orgulje kao uropska kulturna baština), Kongressbericht.Varaždin: Orgujaška zaklada Petar Nakic. Heinz,Otmar. 2012. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark.Wien; Münster: Lit, cop. Heron. 2020.»Izdelava orgel z vodnim uravnalnikom (Heron)«. Ecce organvm! (18):6–8. Hicinger. 1858. »Ogled po Slovenskim in dopisi -Z Verhnike«. Zgodnja danica, 12. Hladnik, Ignacij.1909.»Nove orgle v Vavtivasi«. Cerkveni glasbenik 32:7–8. Hladnik, Ignacij.1910a.»Nove orgle v župni cerkvi na Raki«. Cerkveni glasbenik 33:67–68. Hladnik, Ignacij.1910b. »Nove orgle v župni cerkvi šentjernejski«. Cerkveni glasbenik 33:67. Hladnik, Ignacij.1912.»Nove orgle v Št.Vidu pri Zaticni naDolenjskem«. Cerkveni glasbenik 35:82–83. Hladnik, Ignacij.1913.»Nove orgle v Dolah pri Litiji«. Cerkveni glasbenik 36:111. Höfler, Janez. 1967. »Glasbenozgodovinske najdbe XIII in XIXstoletja v Novem mestu«.15. Höfler, Janez. 1968. »Glasbeniki koprske stolnice v 17 in 18 stoletju«.16. Höfler, Janez. 1969. »Glasbena kapela ljubljanske stolnice v drugipolovici 17 stol.« 17. Höfler, Janez. 1970a. »Nekaj umetnostno zgodovinskih izpiskov izkapiteljskega arhiva v Ljubljani«. Zapiski umetnostne zgodovine, 0. Höfler, Janez. 1970b. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem: odzacetkov do 19stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Höfler, Janez. 1978. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga. 26 Höfler, Janez.2013. O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: Krazvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel vsrednjem veku. Ljubljana: Viharnik. Hörler, Bernhard. 2017. »Der Orgelbauer Anton Dernic inRadovljica (Slowenien)«. Acta organologica 35:269–78. Horvat,A. 1975. Povijest samostana oo. Franjevaca i župe Presv. Trojstva u Karlovcu. Zagreb. Hribar,Angelik.1906a. »Nove orgle na Križni gori nad Ložem«. Cerkveni glasbenik 29:79. Hribar,Angelik.1906b. »Nove orgle na Vranji Peci«. Cerkveni glasbenik 29:7. Hrovatin,B. 1931. »Nove orgle v Preski pri Medvodah«. Cerkveni glasbenik 54:15–16. Hrušcovski,Janez. 1872. »Ogled po Slovenskem in dopisi -Z Dolenjskega«. Zgodnja danica,402. Hvalica, R.2009.»Ob 70. obletnici postavitvi orgle v župniji Deskle«. International Society of Organbuilders. 2020. ISO Webinar Organ Case Design with Didier Grassin. Ipavec, Maks.1997. Vodnik po cerkvah ribniške župnije.Ribnica: župnijski urad. Isenberg,Gabriel. 2004. Die Orgelbauer Joseph und Franz Grafenauer. Jager, K. 2004. »Blagoslovitev orgel v bogoslovju«. Družina, 20. Jager, Simon.2001. Orgle pri sv. Jožefu nad Celjem. Univerza v Ljubljani. Jakljic, Irena. 1996. Opis blejskih orgel.Teološka fakulteta Ljubljana. Jakop, Ivo. 1994. 100 let podružnicne cerkve Marija Lurd župnija Griže. Celje: samozaložba. Jakop, Zdravko.2018. 110. obletnica posvetitve župnijske cerkve inustanovitve župnije Ljubljana Vic (1908-2018): blagoslovobnovljenih orgel. Ljubljana. Jelenc,Mateja. 1998a. Orgle v župnijski cerkvi sv. Lenarta v Kropi. Teološka fakulteta Ljubljana. Jelenc,Mateja. 1998b. Orgle v župnijski cerkvi sveteTrojice v Kamni Gorici.Teološka fakulteta Ljubljana. Jeretina,Branka.1994. Orgle pri Sv. Jakobu ob Savi.Teološka fakulteta Ljubljana. Jesenovec, J. 1994. »Ob blagoslovitvi prenovljenih orgel«. Str. 2–3 v Eislove orgle v Brusnicah.Ljubljana. Ješelnik, Dušan. 2019. »Franc Goršic in krona njegovega opusa orgle v cerkvi Sv.Trojice v Ljubljani«.Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Jezernik,Anja. 2009. »Orgle v dekanijah Braslovce in Šaleškadolina«.Univerza v Mariboru, Maribor. Jezernik,Janez. 1999. »Nove orgle na Ponikvi pri Žalcu«. Str.169– 70 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. 27 Kapun,Jasna.2015.»Orglarska šola v Celju od leta 1899 dosedanjosti: magistrsko delo«. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Kastelec,Barbara. 2003. »Pojoca Vesela gora -Obnovljene orgle v cerkvi sv.Franciška Ksaverija«. Družina, 3. Kebe, J.1996. Loška dolina z Babnim poljem.Stari trg pri Ložu. Kercmar,Vili,in Jana Karcmar.1995. Evangelicanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: evangelicanska cerkev v Sloveniji. Kero, P.1978.»Kolaudacija novih orgulja u katedrali svete Štosijeu Zadru«. Sveta Cecilija 48:115. Kimovec, Franc. 1900. »Orgle v starem veku«. Cerkveni glasbenik 23:68–71. Kimovec, Franc. 1906a. »Nove orgle na Oljski gori pri Polzeli«. Cerkveni glasbenik 29:86. Kimovec, Franc. 1906b.»Nove orgle na Rožniku pri Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 29:78–79. Kimovec, Franc. 1908. »Nove orgle (1908)«. Cerkveni glasbenik 31:56–58. Kimovec, Franc. 1909. »Nove orgle za Dol pri Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 32:15. Kimovec, Franc. 1911. »Kako naj se stare orgle popravljajo?« Cerkveni glasbenik 34. Kimovec, Franc. 1915. »Nove orgle v Kropi'pri Kapelici'«. Cerkveni glasbenik 38:28–29. Kimovec, Franc. 1916. »Orglje za prezbiterij ljubljanske stolnice«. Cerkveni glasbenik 39. Kimovec, Franc. 1917. »Rekvizicija orgel«. Cerkveni glasbenik 40:101–5. Kimovec, Franc. 1926. »Nove orgle (v Grgarju in Kanalu)«. Cerkveni glasbenik 49:150. Kimovec, Franc. 1928. »Drobne misli o orgelskih zadevah«. Cerkveni glasbenik 51. Kimovec, Franc. 1931. »Nove orgle v Št.Vidu pri Brdu«. Cerkveni glasbenik 54:16–17. Kimovec, Franc. 1936a. »Nove orgle v Šempetru na Krasu«. Cerkveni glasbenik 59:184. Kimovec, Franc. 1936b.»Prva dizpozicija za nove orgle v stolnicerkvi v Djakovu«. Cerkveni glasbenik 59:82–83. Kimovec, Franc. 1937. »Nove orgle v Strossmayerjevi stolnici v Djakovu«. Cerkveni glasbenik 60:13–16. Kimovec, Franc. 1939. »Nove orgle v Spodnji Idriji«. Cerkveni glasbenik 62:183–84. Kimovec, Franc. 1940a. »Dvoje novih in dvoje prenovljenih orgel«. Cerkveni glasbenik 63:16–19. Kimovec, Franc. 1940b.»Nove orgle (Martjanci|Sv. Križ pri Litiji)«. Cerkveni glasbenik 63:121–22. Kimovec, Franc. 1941a. »Nove orgle na Golem«. Cerkveni glasbenik 64:116–17. Kimovec, Franc. 1941b.»Nove orgle: Šmartin v Tuhinjski dolini«. 28 Cerkveni glasbenik 64:77–78. Kimovec, Franc. 1941c. »Nove orgle v Dubrovniku«. Cerkveni glasbenik 64:55–56. Kimovec, Franc. 1941d.»Nove orgle v Tržicu«. Cerkveni glasbenik 64:54–55. Kimovec, Franc. 2013.»Orgle v starem veku«. Str.166–68 v Leksikon orgel in orglarjev,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Kimovec, Franc, in Stanko Premrl. 1931. »Nove orgle v Preski«. Cerkveni glasbenik 54:149–50. Kimovec, Franc, Stanko Premrl,in Hugolin Sattner.1915.»Noveorgle v Št.Vidu nad Ljubljano«. Cerkveni glasbenik 38:119– 20. Kimovec, Franc, Stanko Premrl,in Hugolin Sattner.1928.»Noveorgle za Belgrad«. Cerkveni glasbenik 51:14–16. Kimovec, Franc, Stanko Premrl,in Hugolin Sattner.1931.»Noveorgle na Crnucah«. Cerkveni glasbenik 54:83–84. Kimovec, Franc, Stanko Premrl,in Hugolin Sattner.1933.»Noveorgle pri sv. Petru v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 56:142–44. Kimovec, Franc, Stanko Premrl,Hugolin Sattner, in Matija Tomc. 1931a. »Nove orgle v Kocevju«. Cerkveni glasbenik 54:182–83. Kimovec, Franc, Stanko Premrl,Hugolin Sattner, in Matija Tomc. 1931b.»Nove orgle v Vodicah«. Cerkveni glasbenik 54:183–84. Kimovec, Franc, Stanko Premrl,Hugolin Sattner, in Matija Tomc. 1932. »Nove orgle v Škofji Loki«. Cerkveni glasbenik 55:118– 19. Kimovec, Franc, Stanko Premrl,Hugolin Sattner, in Matija Tomc. 1933a. »Nove orgle na Primskovem«. Cerkveni glasbenik 56:86–87. Kimovec, Franc, Stanko Premrl,Hugolin Sattner, in Matija Tomc. 1933b.»Nove orgle pri franciškanih v Brežicah«. Cerkveni glasbenik 56:87–88. Kimovec, Franc, Stanko Premrl,in Matija Tomc. 1935a.»Nove orgle v zavetišcu sv.Jožefa v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 58:176. Kimovec, Franc, Stanko Premrl,in Matija Tomc. 1935b.»Nove orgle'Glasbene Matice'v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 58:53–54. Kimovec, Franc, in Hugolin Sattner. 1915. »Nove orgle pri sv. Katarini nad Medvodami«. Cerkveni glasbenik 38:58. Kimovec, Franc, in Edo Škulj. 2013. »Razlika med barocnimi in romanticnimi orglami«.Str. 191–92 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Kimovec, Slavko.1999.»Nove orgle pri Sv. Katarini«.Str. 99–100 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Kirbiš,Aleksandra. 2007. »Orgle v dekaniji Dravsko polje«. Univerza v Mariboru, Maribor. Klancic,Gregor.1999. Orgle v župniji Miren.Univerza v 29 Ljubljani. Klancnik, F. 1927. »Orgle v mariborski škofiji«. Cerkveni glasbenik 50:183. Klebel A.1976.»Der Portun.Ein Beitrag zur Geschichte einestypisch österreichischen Orgelregisters«. Organa austriaca I, 0. Klemm,Miroslav, in Zdenko Kušcer. b. d. Pozitiv Rudolfa Rapoldta u gradskom muzeju Varaždin 1668-2007.Varaždin: Gradski muzej Varaždin i Atelier Heferer. Klobucar, Andelko.1969.»Restauracija orgulja u šibenskojkatedrali«. Sveta Cecilija 39:23. Koblar,Anton.1982.»Drobtinice iz furlanskih arhivov«. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 2. Kodelja A. 1992. »Valickove orgle v Doberdobu«. Cerkveni glasbenik 85:10. Kokošar J., A.Vavpotic,in Vinko Vodopivec. 1914. »Orgle v Biljani na Primorskem«. Cerkveni glasbenik 37:37–38. Kokotec, Ana.2000. Orgle v župnijski cerkvi svetega Kancijana intovarišev v Kranju.Teološka fakulteta Ljubljana. Kokotec, Ana.2004. Orgle v cerkvi sv. Jurija v Šencurju.Univerza v Ljubljani. Kolar, Bogdan.2003. Pod varstvom Marije Snežne in Sv_Lovrenca: ob 600-letniciprve omembe kraja Sv_Lovrenc in Svetina. Kompole: župnijski urad Sv_Lovrenc nad Štorami. Kolar, Simon. 2017. »Restavriran pozitiv iz leta 1812 v Grebinju(Griffen) na Koroškem«. Ecce organvm! (8):11–18. Komel, Emil.1935.»Nove orgle (1935)«. Cerkveni glasbenik 58:124. Komel, Emil.1940.»Nove orgle v Desklah pri Kanalu«. Cerkveni glasbenik 63:155. Komel, Emil,in Vinko Vodopivec. 1928. »Nove orgle v Prvacini«. Cerkveni glasbenik 51:147–48. Koncan,David. 1994. Cerkev in orgle v Župniji Sveti Duh pri Škofji Loki.Teološka fakulteta Ljubljana. Kores Korencan, D. 2003. Slovenski glasbilarski mojstri. Kos,A. 1914. »Popis cerkvenih orgel v cerkvah mestne župnije krške«. Cerkveni glasbenik 37:119–22. Kostanjšek Brglez, Simona, in Boštjan Roškar. 2019. »Ruške orgle v luci arhivskih virov in njihov kiparski okras«. Kronika 67(2):247–58. Košir, Brane.1999a. »Nove orgle na Igu«.Str.61–62 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Košir, Brane.1999b. »Nove orgle v Hocah«.Str.103–4 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Košir, Brane.1999c. »Nove orgle v Makolah«. Str.131–34 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Košir, Brane.1999d.»Nove orgle v Starem trgu pri Slovenj 30 Gradcu«. Str.161–62 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofijaMaribor. Košir,Brane. 1999e. »Papeške orgle na Orglarski šoli v Mariboru«. Str. 85–86 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Košir,Brane. 1999f. »Papeške orgle Toneta Potocnika v Zabrdu«. Str. 117–18 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Košir,Brane. 1999g.»Razvoj Škofijske orglarske delavnice«. Str. 11–16 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Košir,Brane. 2014a.»Nove orgle v Dornavi«. Str. 170–71 v Ob 25letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E. Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane. 2014b.»Nove orgle v stolnici v Skopju«.Str. 204–6 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane. 2014c.»Nove orgle v Šmiklavžu pri SlovenjGradcu«. Str.113–14 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane. 2014d. »Obnovljene Devove orgle v Robu naDolenjskem (2011)«.Str. 298–300 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane. 2014e. »Obnovljene in povecane Mauracherjeveorgle v Zagradcu (2012)«.Str.301–2 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane. 2014f. »Obnovljene orgle v Libelicah (2013)«. Str. 305–305 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane. 2014g.»Pozitiv v orglarski delavnici«. Str. 138–138 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane. 2014h.»Pozitiv v župnijski cerkvi Kranj-Sv. Kancijan«.Str.203–203 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane. 2014i. »Sanirane Hörbigerjeve orgle v Gornjem Gradu (2013)«. Str. 303–4 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane. 2014j. »Zasebni pozitiv v Hengsbergu«. Str. 137–137 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane, Karl Dorneger,Renate Nika,in Alois Kowald.2014. »Nove orgle v Gleisdorfu«. Str. 81–86 v Ob 25-letnici 31 Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir, Brane,Andrej Dvoršak, in Lavrencij Anžel. 2014. »Nove orgle pri Sv.Trojici v Slovenskih goricah«.Str. 104–12 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir, Brane,Andreja Galuf,Suzana Rožanc,in Miha Herman. 2014. »Nove orgle na Ponikvi«.Str.66–71 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir, Brane,Dominik Gider, in Martin Vöröš. 2014. »Nove orgle pri Sv. Juriju v Prekmurju«. Str.133–36 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir, Brane,in Anton Horvat. 2014. »Nove orgle v Dokležovju«. Str.54–55 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir, Brane,Anton Hribernik,Alojzij Dobravec, in FrancKramberger.2014.»Nove orgle na Kapeli pri Radencih«.Str. 93–99 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E. Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir, Brane,Maks Ipavec, in France Vidmar.2014.»Nove orgle vLoškem Potoku«.Str. 7–12 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: ŽupnijaŠkocjan. Košir, Brane,Simon Jager, in Edok PlaninŠkulj Jože. 2014. »Povecane Riegerjeve orgle pri Sv. Jožefu nad Celjem«. Str. 87–92 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E. Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir, Brane,in Jože Kancilja. 2014.»Obnovljene Valentinciceve orgle v Britofu«. Str.260–65 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir, Brane,Egon Kapellari, Lepopold Wögersbauer, in RobertBaumann.2014.»Nove orgle v Hengsbergu«.Str. 45–48 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir, Brane,Ferdinand Köck,in Egon Kapellari.2014.»Noveorgle v župniji Gradec -Sv.Peter«. Str. 56–59 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir, Brane,in Branear Košir Tone.2014.»Nove orgle vOrmožu.« Str.33–36 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: ŽupnijaŠkocjan. Košir, Brane,Andrej Kramberger,Janez Maucec, in idr. 2014. »Nove orgle pri Sv. Marku niže Ptuja«. Str. 174–82 v Ob 25letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. 32 Košir,Brane, in Janci Kurnik.2014.»Nove orgle pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah«. Str. 148–49 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane, in Drago Lukman. 2014. »Nove orgle v Geresdorfu«. Str. 146–47 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane, mikl, in Edok DolinŠkulj Igor.2014.»Nove orgle vžupniji Ljubljana-Koseze«.Str.100–103 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane, Ivan Mohoric,in Drago Lukman.2014.»Nove orglepri Sv.Bolfenku na Kogu«. Str. 158–62 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane,Vladimir Pirih, Alojz Suban,in idr. 2014. »Nove orgle v Koštaboni«. Str. 49–53 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane, Edok PodstenŠkulj Matej,Špela Filipic, in idr. 2014. »Nove orgle v Št. Jakobu v Rožu«. Str. 217–26 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane, Sandi Potocnik, Franc Bizjak,in idr. 2014. »Nove orgle v Sodražici«.Str. 150–57 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane,Tone Potocnik,Damjan Prošt, in idr. 2014. »Nove orgle v Selcih«.Str.191–201 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane, in Lojze Ratnik. 2014. »Nove orgle v župniji Kobilje«.Str.163–67 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane, Boštjan Roškar, Stanko Roškar,in Franc Markovic. 2014. »Nove orgle pri Sv.Jakobu v Slovenskih goricah«. Str. 73–80 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane, in Edo Škulj.2014.»Nove orgle v dvorani Slovenskefilharmonije«. Str. 60–65 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane, Manfred Tausch, Johannes Fraitag, in idr. 2014. »Nove orgle v Trofaiach«. Str. 183–88 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir,Brane, Mirko Zemljic, in Karlo Smodiš. 2014. »Nove orgle v Šentjurju pri Celju«. Str. 37–41 v Ob 25-letnici Orglarske 33 delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Košir, Brane,Stanislav Zver, Jožef Smej, in idr.2014.»Nove orglev Bogojini«.Str. 122–30 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: ŽupnijaŠkocjan. Košir, Branko.1995.»Nove orgle na Igu«. Cerkveni glasbenik 88:24. Košir, Branko.1997.»Obnovljene orgle v Strugah (Košir)«. Cerkveni glasbenik 90:120. Košir, Branko.1999.»Tristoletnica Fallerjevih orgel«. Cerkveni glasbenik 92:90. Košir, Branko.2000a.»Bach – orglarski izvedenec«. Cerkveni glasbenik 93:108. Košir, Branko.2000b. »Bachove orgle«. Cerkveni glasbenik 93:67. Košir, Branko.2000c. »Ustanovljenje biskupijske orguljarskeradionice u Mariboru i njeno znacenje za razvoj orguljarskedjelatnosti u Sloveniji (Sažetak)«.Str.181–82 v Die Orgel alsEuropäusches Kulturgut (Orgulje kao uropska kulturna baština), Kongressbericht.Varaždin: Orgujaška zaklada Petar Nakic. Košir, Branko.2011.»Pogovor z Branetom Koširjem, ki jeprenovil orgle v Robu: voljno, mehko, zelo prikupljivointoniranje---«. Trobla: glasilo obcanov Obcine Velike Lašce, 30– 31. Košir, Branko.2018.»Obnovljene Colarieve orgle v Šentlipšu (St. Philippen ob Sonnegg, A)«. Ecce organvm! (9):3–14. Košir, Branko,in Igor Dolinšek. 2003. »Nove orgle v cerkvi MarijeBožje Matere: župnija Presvetega Odrešenika, LjubljanaKoseze«. Košir, Branko,in Tomaž Faganel.2013.»Orgelski razvoj je vednoprepleten z družbenim,zgodovinskim in gospodarskimvprašanjem ter je odvisen od celotnega stanja dežele«. Cerkveni glasbenik 106(2):2–8. Koter,Darja. 1996. Podobe starodavnega Ptuja z utrinki glasbenega življenja.Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj. Koter,Darja. 2003. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606– 1918«. Muzikološki zbornik 39:123–52. Koter,Darja. 2004a. Glasbilarstvo na Slovenskem.Ljubljana. Koter,Darja. 2004b.»Janeckove orgle v Cermožišah pri Žetalah«. Str.209–16 v Žetale in Žetalanci nekoc in danes.Žetale: Obcina. Koter,Darja. 2004c.»Migracijski tokovi orglarjev ter vplivi inprepletanje orglarskih šol na ozemlju današnje Slovenije dozacetka 20 stoletja«. Casopis za zgodovino in narodopisje 0. Koter,Darja. 2004d. »Migracijski tokovi orglarjev ter vplivi inprepletanje orglarskih šol na ozemlju današnje Slovenije dozacetka 20. stoletja«. Casopis za zgodovino in narodopisje 0(0):715–24. Koter,Darja. 2006. »The Interdependence of Instrument Makin in 34 Slovenija with Other European Movements«. Musikinstrumentenbau Im Interkulturellen Diskurs 13–32. Koter, Darja. 2009a. »Baroque Organ Cases with AngelicMusicians: Johann Francišek Janecek and the Embellishment at His Organs«. Hudební Veda 46(3):241–60. Koter, Darja. 2009b. »Iz glasbene dedišcine tuštanjske grašcine: klavir Petra Rumpla in vplivi dunajske šole na slovenskoglasbilarstvo«. Kronika 57:257–64. Koter, Darja. 2009c. »Likovna oprema barocnih orgel: JohannFrancišek Janecek in dekoracija njegovih orgelskih omar«. Muzikološki zbornik 45(1):45–64. Koter, Darja. 2012a. »Ikonografija glasbil: kaj nam povedodekoracije orgelskih omar«. Glasba v šoli in vrtcu 16(0):44–48. Koter, Darja. 2012b. »Likovne upodobitve glasbil in glasbenih prizorov«. Str. 269–95 v Zgodovina glasbe na Slovenskem, 1. Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja. Ljubljana: SAZU. Koter, Darja. 2012c. Slovenska glasba 1848-1918.Ljubljana: Študentska založba. Koter, Darja. 2014. »Peter, Johann and August Rumpel -organ and piano makers in Slovenia and Wienna«. Str.651–68 v Unisonus Musikinstrumente erforschen, bewahren, sammeln. Wien / Dunaj: Praesens. Kovac,Uroš. 2017. »Blagoslovitev orgelj«. Lokavec in cas 23(16):56–62. Kragl,Viktor.1936. Zgodovinski drobci župnijeTržic.Tržic: župnijski urad. Kranjc, Slavko. 2003. Orgle Jožefa Brandla – opus 28 v proštijski cerkvi sv. Jurija na Ptuju. Kralj,Vinko. 1999.»Nove orgle v Dolnjem Logatcu«.Str. 83–84 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Kramar,Franc.1922.»Trije skoro pozabljeni slovenski orglarskimojstri«. Cerkveni glasbenik 45:65. Kramberger, Franc. 1999. »Poslanstvo cerkvenih orgel«.Str.5–6 vOb desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Kramberker, L. 2017. »Blagoslov novih orgel v župnijskih cerkvi v Negovi«. Prepih,8. Kranjc, J.1993.»Consortium musicum 1968–1993 -Uvod«. 5. Krašovec,M. 1987. Olimje vceraj in danes. Podcetrtek. Krašovec,Mirko. 1999. »Nastajanje Škofijske orglarske delavnice«. Str. 7–10 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Kremžar,B. 1995. »Mogocno nam orgle donijo«. 4. Kremžar,Tomaž.1994. Orgle na Šmarni gori.Teološka fakulteta Ljubljana. Križnar, Franc. 1989. »Hörbigerjeve orgle v Celju 1842«. Cerkveni glasbenik 82:75–76. Križnar, Franc. 1990a. »Škulj E.: Nove in obnovljene orgle«. 35 Cerkveni glasbenik 83:100. Križnar,Franc.1990b. »Škulj E.: Orgle v ljubljanski stolnici«. Cerkveni glasbenik 83:99. Križnar,Franc.1991.»Pri sv. Kancijanu v Kranju«. Cerkveni glasbenik 84:30–31. Križnar,Franc.1996.»Orgle na Slovenskem – video kaseta«. Cerkveni glasbenik 89:16. Križnar,Franc.2009.»Orgulje u filijalnoj crkvi NavještenjaGospodinova u Crngrobu«. Sveta Cecilija 79(0):10–16. Križnar,Franc.2014a.»Dr. Edo Škulj: Leksikon orgulja iorguljaša (Škocjan kod Turjaka,Slovenija, 2013.)«. Sveta Cecilija 84:53–54. Križnar,Franc.2014b. »Edo Škulj: Leksikon orgel in orglarjev«. Glasba v šoli in vrtcu 18(4):35–36. Križnar,Franc.2014c. »Orgle v podružnicni cerkvi Marijinegaoznanjenja v Crngrobu (Škofja Loka)«. Glasba v šoli in vrtcu 18(0):28–34. Križnar,Franc.2016.»Edo Škulj: Rojceva orglarska delavnica, predstavitev knjige«. Glasba v šoli in vrtcu 19(0):80–81. Križnar,Franc.2017.»Janeckova orguljaška radionica«. Sveta Cecilija 87:32–33. Križnar,Franc.2019a.»Edo Škulj i Jurij Dobravec: OrguljeSlovenije.Srednja vas u Bohinju: Ars organi Sloveniae (JarinaBohinj) i Dobravec d.o.o.,2018.,674 str.« Sveta Cecilija 89(0):82–84. Križnar,Franc.2019b. »Edo Škulj in Jurij Dobravec: OrgleSlovenije,Srednja vas v Bohinju: Ars organi Sloveniae«. Arhivi 42(2):427–29. Križnar,Franc,in Edo Škulj. 2013.»Šola za orgle I-III (AngelaTomanic)«.Str.227–28 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Krk, jure.1999.»Poslanstvo orgel je vecplastno!« Družina, 3. Kržišnik, Jožef.1898. Zgodovina horjulske fare.Ljubljana: samozaložba. Kumar, Patricija.2001. Callidove orgle v Šmartnem v Goriških Brdih. Univerza v Ljubljani. Kunstelj, Marija.1994. Orgle v mariborski stolnici.Teološka fakulteta Ljubljana. Kunšic, Anton. 1872. »Dopisi -Iz Šencurja poleg Kranja«. Novice, 160. Kuret,Primož.2013.»Likovna in glasbena umetnost«. v Leksikon orgel in orglarjev,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Kurpes, K. 1938. »Obnovljene orgulje u varaždinskoj franjevackoj crkvi«. Sveta Cecilija 32:10–11. Kušcer, Zdenko.2000.»Johann August Carl Hesse (Replitz, 1808. -Budimpešta,1882.)«.Str.171–77 v Die Orgel alsEuropäusches Kulturgut (Orgulje kao uropska kulturna baština), Kongressbericht.Varaždin: Orgujaška zaklada Petar Nakic. 36 Kutnar, B.2001. Seznam clankov o orglah v Družini (1960–2000). Kutnar, Božena. 1998. Orgle v župniji Šentvid pri Sticni.Teološka fakulteta Ljubljana. Laharnar, Ivan.1931.»Nove orgle na Št.Viški gori«. Cerkveni glasbenik 54:121–22. Langus, Klemen.1996. Orgle v Bohinjski Bistrici.Teološka fakulteta Ljubljana. Lapuh,I.1982.»Brežice v teku stoletij«.22. Lapuh,I.1986.»Narocili smo nove orgle«. Cerkveni glasbenik 79:122–25. Lapuh,I.1989.»Nove orgle v Brežicah«. Cerkveni glasbenik 82. Lavric, A.1937.»Orgle v župniji Škocijan pri Mokronogu naDolenjskem«. Cerkveni glasbenik 60:157–60. Lavric, Ana. 2013a. »Sv. Cecilija na naslovnicah Cerkvenegaglasbenika v letu 2013«. Cerkveni glasbenik 106(6):24–25. Lavric, Ana. 2013b. »Sv. Cecilija, zavetnica cerkvene glasbe«. Cerkveni glasbenik 106(1):26. Lavtižar, Josip. 1885. »Nekoliko o naših orglah«. Cerkveni glasbenik 8:51–52. Lavtižar, Josip. 1897. Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji. Radovljica Ljubljana: pisatelj. Lazar, Matej.2011.»Opis skladateljev in njihovih del izdiplomskega recitala -orgle«. Univerza v Ljubljani,Ljubljana. Lenarcic,Aandrej. 1998. Orgle – skladnost vrhunske tehnike in umetniškega navdiha. Lenarcic,Aandrej. b.d. Restavriranje ptujskega portativa. Ptuj. Lenarcic,Andrej. 1989. »Stare pišcali pojejo lepše kot nove«. Lenarcic,Andrej. 1992a. Eislove orgle pri Treh Farah 1753. Lenarcic,Andrej. 1992b.»Obnovljene orgle Pri Treh Farah«. Cerkveni glasbenik 85:87. Lenarcic,Andrej. 1995. »Nove orgle v Mostah v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 88:46–48. Lenarcic,Andrej. 1998. »Orgle: skladnost vrhunske tehnike inumetniškega navdiha«. Lenic, Stanislav. 1978. »Iz naših župnij (Javorje ,Trboje)«. Družina,4. Lesar,Marko.2001. Župnijska cerkev na Sutni v Kamniku. Kamnik: Kulturni center Kamnik. Lesjak, A.1893. Zgodovina Dobrovske fare.Ljubljana. Lesjak, B.2003.»Blagoslov obnovljenih orgel v Letušu«. Družina, 9. Leskovar, Karmen.2000.»Restavrirane orgle na Slovenskem izorglarske delavnice Škrabl«. Univerza v Mariboru,Maribor. Leskovec,Martina. 1998. Orgle v cerkvi sv. Urbana v Godovicu. Teološka fakulteta Ljubljana. Lešcan,M. 1970. »Makarska«. Sveta Cecilija. Levicnik,Josip.1852.»Novicar iz slovanskih krajev -Iz Železnikov«. Novice,384. Levicnik,Josip.1854.»Ogled po Slovenskim -Iz Gorenskiga«. 37 Zgodnja danica, 163. Levicnik, Josip. 1855. »Ogled po Slovenskim -Iz Gorenskiga«. Zgodnja danica, 91. Levicnik, Josip. 1859. »Ogled po Slovenskim in dopisi -Iz Krajnsko–gorenskiga«. Zgodnja danica, 206. Levicnik, Josip. 1860. »Ogled po Slovenskim in dopisi -Z Železnikov«. Zgodnja danica. Lipuš, Špela. 2004. »Orgle v dekaniji Gornji Grad«. Univerza v Mariboru, Maribor. Lovato, Antonio. 1986. Gli organi della cattedrale di Padova nei secoli XVI–XX. Padova: CLEUP Editore. Lunelli, Renato.1937.»Organari stranieri in Italia«. Archivio per l’Alto Adige 32:139–86. Lunelli, Renato.1942.»Contributi dalmatini e sloveni allarinascita e alla diffusione dell’arte organarla veneziana settecentesca«. Archivio Veneto 0:194–213. Lunelli, Renato.1973. Studi e documenti di storia organaria Veneta. Forenze: Olschki. Macarol, B.2015.»120-letno kraljico so v Dutovljah iztrgali zobucasa: v Dutovljah so obnovili 120 let stare orgle, ki jih je leta1896 naredil mojster Franc Goršic«. Primorske novice, 12. Macek, Melita Ana.2000. Orgle v župniji Naklo.Teološka fakulteta Ljubljana. Macic, P.2015.»Nove orgle na Hrvaškem po letu 1990«. Cerkveni glasbenik 108(4):21–23. Majcen, Jana.2007. »Orgle v dekanijah Nova Cerkev in SlovenskeKonjice«.Univerza v Mariboru, Maribor. Makovac,Aleš. 2013. »Nove orgle v Leskovcu pri Krškem«. Cerkveni glasbenik 106(6):26. Makovac,Aleš. 2017. »Nove orgle na Zaplazu«. Cerkveni glasbenik 110(3). Malavašic, Primož. 2000a. Orgle v cerkvi sv. Brikcija v Podlipi. Univerza v Ljubljani. Malavašic, Primož. 2000b. »Orgle v dekaniji Vrhnika«. Diplomska naloga na Akademiji za glasbo. Mandic Đ. 2005. »Vojvodanske orgulje«. Mantuani,Josip.1928. »Francišek Ksaver Križman -izdelovalec orgelj«. Mantuani,Josip.1928. »Francišek Ksaver Križman,izdelovalecorgelj: (skica njegovega življenja ob 200 letnici njegovegarojstva)«. Sveta Cecilija. Marin, Irena.1995. Orgle v cerkvi sv. Petra v Komendi.Teološka fakulteta Ljubljana. Masnik,T.2001.»Velike Poljane pri Ribnici«. Družina,19. Masten,Marija Hernja. b. d. Kronika mestne župnije Ptuj 1732. Mašek,Kamilo. 1857. »O cerkvenem petji in orglanji po deželi«. Kmetijske in rokodelske novice, 0. Mašek,Kamilo, in Edo Škulj. 2016. »O sestavi orgel in njihovemvzdrževanju (izvirnik Cecilia, 1859)«. Ecce organvm! (2):4–30. 38 Mauerhofen,Herbert. 2013. »Orgereise nach Slowenien«. Principal,33–34. MB.1980.»Iz naših župnij (Šentgotard nad Trojanami)«. Družina,4. Meder,Jagoda. 1992. Orgulje u Hrvatskoj. Zagreb. Medved,Mitja.2001. Janeckove orgle v cerkvi sv. Marije v Rušah. Univerza v Ljubljani. Meglic, Matjaž. 1996. Orgle v župnijski cerkvi sv. Helene v Križah pri Tržicu.Teološka fakulteta Ljubljana. Meglic, Matjaž. 2019. »Orgle Gornjesavske Doline (Dovje, Kranjska Gora,Podkoren, Ratece)«. Ecce organvm! (13):19– 34. Merlak,I.1977.»Iz naših župnij (Veliki Gaber)«. Družina, 5. Merljak, Pavel.2007.»V Plecnikovi lepotici nastajajo nove orgle«. Cerkveni glasbenik 100(5):10. Merljak, Pavel.2019.»Cerkveno petje in orgle«. Cerkveni glasbenik 112(5):1. Michels,Ulrich.2002. Glasbeni slovar.uredil E.Škulj.Ljubljana: DZS. Michels,Urich. 2013a. »Barok«.Str. 18–20 v Leksikon orgel in orglarjev, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Michels,Urich. 2013b.»Barok in orgle«.Str. 17–18 v Leksikon orgel in orglarjev, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Michels,Urich. 2013c.»Elektronske orgle«.Str. 51–52 v Leksikon orgel in orglarjev, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Michels,Urich. 2013d.»Renesansa in orgle«.Str.196–97 vLeksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Mihanovic, H.1983.»Nove orgulje u Kaštel Starom«. Sveta Cecilija 53:66. Mihelcic, A. 1908. »Nove orgle v Kamenju na Hrvaškem«. Cerkveni glasbenik 31:13. Mihelcic, A. 1910. »Prenovitev orgel na Radovici pri Metliki«. Cerkveni glasbenik 33:21. Mikelj, Kristina.2013. »Ars organi Sloveniae ali orgelskaumetnost na Slovenskem«. Glasna 44(5):15. Mikelj, Kristina.2014. »Edo Škulj: Leksikon orgel in orglarjev: Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2013«. Glasna 45(3):41. Miklavcic, Dalibor. 1999. »Nove orgle v Polju v Ljubljani«.Str. 139–60 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Miklavcic, Dalibor. 2000. »Mogucnosti,ciljevi inperspektiveorguljarstva u Sloveniji (Sažetak)«.Str. 181 v Die Orgel alsEuropäusches Kulturgut (Orgulje kao uropska kulturna baština), Kongressbericht.Varaždin: Orgujaška zaklada Petar Nakic. Miklavcic, Dalibor. 2002a. »Nakic in obnovljeni Antegnati«. 39 Cerkveni glasbenik 95. Miklavcic, Dalibor.2002b. »Nove orgle v Zavodu sv. Stanislava (clanek)«. Cerkveni glasbenik 95. Miklavcic, Dalibor.2002c.»Orgle in slog«. Cerkveni glasbenik 95. Miklavcic, Dalibor.2003. »Orgle kot simbol evropske vizije(ORSEV) in slovenski organist«. Cerkveni glasbenik 96(0):14– 15. Miklavcic, Dalibor.2004a.»Iznajdljiva kraljica glasbil v Kosezah«. Cerkveni glasbenik 97:5–0. Miklavcic, Dalibor.2004b. »Johann Gottfried Kunath«. Cerkveni glasbenik 97:7–0. Miklavcic, Dalibor.2004c.»Orgelski koncepti za danes in jutri«. Cerkveni glasbenik 97(0):28. Miklavcic, Dalibor.2004d. »Uravnotežena orgelska krajina«. Cerkveni glasbenik 97(0):24. Miklavcic, Dalibor.2004e. »Zaznamovale so 20.stoletje«. Cerkveni glasbenik 97(0):23–24. Miklavcic, Dalibor.2005a.»Nove ogle v Žužemberku«. Cerkveni glasbenik 98(4):27–28. Miklavcic, Dalibor.2005b. »Nove orgle pri Sv. Mihaelu v Radljah ob Dravi«. Cerkveni glasbenik 98(1):24. Miklavcic, Dalibor.2005c.»Nove orgle pri Sveti Trojici vSlovenskih goricah«. Cerkveni glasbenik 98(4):23. Miklavcic, Dalibor.2005d. »Nove orgle v Križah«. Cerkveni glasbenik 98(2):23. Miklavcic, Dalibor.2005e. »Od sanj k resnicnosti«. Cerkveni glasbenik 98(6):23. Miklavcic, Dalibor.2006. »Nove orgle v Sodražici«. Cerkveni glasbenik 99(2):23–24. Miklavcic, Dalibor.2007. »Obnovljene Goršiceve orgle na Polici«. Cerkveni glasbenik 100(3):28. Miklavcic, Dalibor.2008a.»Ob novih orglah v Šiški«. Cerkveni glasbenik 101(5):24. Miklavcic, Dalibor.2008b. »Orgle v Mekinjah pri Kamniku«. Cerkveni glasbenik 101(2):28. Miklavcic, Dalibor.2009a.»Nove orgle v Dravljah«. Cerkveni glasbenik 102(4):20. Miklavcic, Dalibor.2009b. »Obnovljene orgle v Žireh«. Cerkveni glasbenik 102(2):23–24. Miklavcic, Dalibor,idr. 2000. Nove orgle v Zavodu sv. Stanislava (CD). Let. 0.Zavod sv.Stanislava. Miklavcic, Dalibor,Aleš Makovac,Brane Košir, in Franc Povirk. 2014. »Nove orgle v Žužemberku«.Str.139–45 v Ob 25letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Miklavcic, Dalibor,Tomaž Mocnik, Brane Košir,in Franc Rode. 2014. »Nove orgle v Zavodu sv.Stanislava«. Str.13–23 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. 40 Miklavcic, Maks. 1945. Predjožefinske župnije na Kranjskem vodnosu do politicne uprave. Ljubljana:Tiskarna ljudske pravice. Milcinovic,Jože. 2008. »Naše orgle,Banja Loka,27.julij 2008«. Mioc, J.1998. Orgulje Suboticke biskupije. Subotica. Mlinaric,Jože. 1987. Kostanjeviška opatija 1234-1786. Kostanjevica na Krki: Galerija Božidar Jakac. Mlinaric,Jože. 1995. Stiska opatija 1136-1784.Novo mesto: Dolenjska založba. Mlinaric,Jože. 1997. Marenberški dominikanski samostan 12511782. Celje: Mohorjeva družba. Mocnik,Tomaž.1990.»50–letnica Jenkovih orgel v Cerkljah«. Cerkveni glasbenik 83:96–97. Mocnik,Tomaž.1992a. »Nove orgle na Škofljici«. Cerkveni glasbenik 85:42. Mocnik,Tomaž.1992b. »Obnovljene orgle v Ljubnem ob Savinji«. Cerkveni glasbenik 85:89–90. Mocnik,Tomaž.1992c. »Obnovljene orgle v Sevnici«. Cerkveni glasbenik 85:43–44. Mocnik,Tomaž.1993a. »Nove orgle na gradu Bogenšperk«. Cerkveni glasbenik 86:93. Mocnik,Tomaž.1993b. »Nove orgle pri Sv.Petru pod Sv. gorami«. Cerkveni glasbenik 86:21–22. Mocnik,Tomaž.1993c. »Nove orgle v Gornji Radgoni«. Cerkveni glasbenik 86:94–95. Mocnik,Tomaž.1993d.»Nove orgle v Sloveniku v Rimu«. Cerkveni glasbenik 86:94. Mocnik,Tomaž.1993e.»Obnovljen Janeckov pozitiv vPodlipovici«. Cerkveni glasbenik 86:22. Mocnik,Tomaž.1993f.»Obnovljene in povecane orgle v StariLoki«. Cerkveni glasbenik 86:19–21. Mocnik,Tomaž.1993g. »Obnovljene orgle v Škocjanu pri Novem mestu«. Cerkveni glasbenik 86:47–48. Mocnik,Tomaž.1994a. »Nove orgle na Dobju pri Planini«. Cerkveni glasbenik 87:22–23. Mocnik,Tomaž.1994b. »Nove orgle na Vranskem«. Cerkveni glasbenik 87:21–22. Mocnik,Tomaž.1994c. »Orgle v podružnicni cerkvi sv. Janeza nad Radljami«. Cerkveni glasbenik 87:91–92. Mocnik,Tomaž.1994d.»Povecane orgle na Ravnah naKoroškem«. Cerkveni glasbenik 87:21. Mocnik,Tomaž.1995a. »Obnovljene Eislove orgle v Brusnicah«. Cerkveni glasbenik 88:39–41. Mocnik,Tomaž.1995b. »Sattner in orgle«. Sattnerjev zbornik 105–10. Mocnik,Tomaž.1996a. »Obnovljene Janeckove orgle v Rušah«. Cerkveni glasbenik 89:47–48. Mocnik,Tomaž.1996b. »Obnovljene orgle v cerkvi Marije Tolažnice«. Cerkveni glasbenik 89:15. Mocnik,Tomaž.1996c. »Premrlove orgle«. Premrlov zbornik 155– 41 60. Mocnik,Tomaž. 1997a. »Matija Tomc in orgle«. Tomcev zbornik 103–10. Mocnik,Tomaž. 1997b.»Nove orgle na Ježici v Ljubljani – drugic«. Cerkveni glasbenik 90:54–55. Mocnik,Tomaž. 1997c.»Nove orgle na Kurešcku«. Cerkveni glasbenik 90:24. Mocnik,Tomaž. 1997d.»Nove orgle v Ankaranu«. Cerkveni glasbenik 90:24. Mocnik,Tomaž. 1998a. »Nove orgle na Colu«. Cerkveni glasbenik 91:30. Mocnik,Tomaž. 1998b.»Nove orgle v Senovem«. Cerkveni glasbenik 91:30. Mocnik,Tomaž. 1998c.»Nove orgle v Šmartinu pri Kranju«. Cerkveni glasbenik 91:54–55. Mocnik,Tomaž. 1998d.»Obnovljene Goršiceve orgle v Zasipu«. Cerkveni glasbenik 91:57–58. Mocnik,Tomaž. 1999a. »Menzure Goršicevih registrov«. Str.0 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice. Maribor. Mocnik,Tomaž. 1999b.»Nove orgle na Colu«. Str.81–82 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž. 1999c.»Nove orgle na Kurešcku«.Str.79–80 vOb desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž. 1999d.»Nove orgle na Senovem«.Str. 77–78 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž. 1999e. »Nove orgle na Škofljici«.Str. 29–30 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž. 1999f.»Nove orgle na Vranskem«. Str. 53–54 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž. 1999g.»Nove orgle pri Sv. Petru pod Svetimi gorami«.Str.39–40 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž. 1999h. »Nove orgle v Ankaranu«.Str.75–76 vOb desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž. 1999i. »Nove orgle v Dobju pri Planini«. Str.51– 52 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž. 1999j. »Nove orgle v Drulovki/Breg«. Cerkveni glasbenik 92:72. Mocnik,Tomaž. 1999k.»Nove orgle v Drulovki/Breg«. Str.167– 68 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. 42 Mocnik,Tomaž.1999l.»Nove orgle v Gornji Radgoni«. Str.47– 48 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž.1999m. »Nove orgle v Kidricevem«. Str. 109–10 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž.1999n.»Nove orgle v Polju ob Sotli«.Str. 97–98 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž.1999o.»Nove orgle v Šmartinu pri Kranju«. Str. 119–22 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž.1999p. »Obnovljene Eislove orgle v Brusnicah«. Str. 0 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice. Maribor. Mocnik,Tomaž.1999q. »Obnovljene Eislove orgle v Brusnicah«. Str. 67–70 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž.1999r.»Obnovljene Goršiceve orgle v StariLoki«. Str. 31–34 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž.1999s.»Obnovljene Janeckove orgle nadŽetalami«.Str.63–64 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofijaMaribor. Mocnik,Tomaž.1999t.»Obnovljene Janeckove orgle v Rušah«. Str. 71–74 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž.1999u.»Obnovljene orgle na Ravnah naKoroškem«. Str.41–42 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofijaMaribor. Mocnik,Tomaž.1999v. »Obnovljene orgle v Dvorjanah«.Str.27– 28 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž.1999w. »Obnovljene Scholzove orgle v Ljubnem«.Str. 35–38 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofijaMaribor. Mocnik,Tomaž.1999x. »Pozitiv 68 na gradu Bogenšperk«.Str. 45–46 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž.1999y. »Pozitiv 68 v Sloveniku v Rimu«. Str. 43– 44 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mocnik,Tomaž.2000.»Obnovljene Janeckove orgle nadŽetalami«.Str.0 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice. Maribor. Mocnik,Tomaž.2001.»Zvocna zasnova novih orgel«. Nove orgle v cerkvi sv. Petra v Naklem 0. 43 Mocnik,Tomaž. b. d. »(Organ on the banknote)«. ISO journal. Mocnik,Tomaž, in Tomaž Faganel. 2015. »Ce na orgle sam igraš, potem veš, kaj potrebuješ«. Cerkveni glasbenik 108(6):2–5. Mocnik,Tomaž, in Franci Petric.2001.»Blagoslovitev novih orgel[…]sv.Andreja v Beli Cerkvi«. Mocnik,Tomaž, Boštjan Roškar,Marko Odar,Jurij Dobravec, inTomaž Mocnik. 2002. Orgle v cerkvi Svetega Martina: 1830– 2002. Mocnik,Tomaž, Matija Selan,in Melita Macej. 2000. »Nove orgle v cerkvi sv. Petra v Naklem«. Mocnik,Tomaž, in Jože Zadravec. 1999. »Obnovljene orgle na Prevaljah«.Str. 19–22 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Mohoric, Danica, in Marija Lotric.b. d. »Orgle v cerkvi Sv_Franciška v Železnikih«. Mrzovnik,M. (ur. ).2016. Orgle, kraljevski instrument v naših cerkvah. Nagode,Tomaž.1982.»Nove orgle v stoženski cerkvi v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 75:127. Nagode,Tomaž.1985.»Nove orgle na Rakeku«. Cerkveni glasbenik 78:119. Napotnik,M. 1909. Die Basilika zur Heiligen Maria Mutter derBarmherzigkeit in der Grazervorstadt zu Marburg. Nassimbeni, L. orenzo,in Loris Stella. 2004. L’Arcidiocesi di Gorizia. Let. 0.Gorica / Gorizia: Pizzicato. Nassimbeni, L. orenzo,in Loris Stella. 2012. L’arcidiocesi di Udine I. Let. 0. Gorica / Gorizia: Pizzicato. Nicolausig, Andrea. 2019. Musica sacra a Gradisca.Gorica / Gorizia: Istituto di storia sociale e religiosa. Novak, Lea.1992. Orgle v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete naPrimskovem pri Kranju.Teološka fakulteta Ljubljana. Novak, Peter. 1994. Orgle v župnijski cerkvi Kranjska Gora. Teološka fakulteta Ljubljana. Novak, Peter. 2000. »Orgle v dekaniji Radovljica«.Univerza vMariboru, Maribor. Oblonšek (Emeršic),Cecilija.2007.»Orgle v dekanijah Ptuj inZavrc«.Univerza v Mariboru,Maribor. Oblonšek (Emeršic),Cecilija.2008. Tebi velja moja hvalnica: orglein cerkveni glasbeniki v dekanijah Ptuj in Zavrc. Oblonšek (Emeršic),Cecilija.2009. Orgle in cerkveno–glasbeno dogajanje na Ptujski Gori: od leta 1696 do vélikega jubileja. Okorn,S.1992.»Nove orgle v Radencih«. Cerkveni glasbenik 85:90. Okorn,Stanislav. 1992. »Nove orgle v Radencih«. Družina, 16. Oprckal M. 2006. »Veseli v Gospodovo hišo – Župnija sv.Lenarta v Novi Cerkvi praznuje«. Družina. Osredkar,Janez,in Matej Podstenšek.2016.»Prva želja je bilapostati organist«. Cerkveni glasbenik 109(5):2–7. 44 Pahor,R. 1927a. »Nove orgle na Goriškem«. Cerkveni glasbenik 50:149–53. Pahor,R. 1927b.»Zopet dvoje novih orgel«. Cerkveni glasbenik 50:175–76. Paroni, Igino,in Onorio Barbina.1973. Arte organaria in Friuli. Udine / Videm: Nuova Base. Paulus, Evgenij.1992. Zgodovinski opis orgel v Preski.Teološka fakulteta Ljubljana. pavcic,Anton. 1868. »Dopisi -Iz Šentjanža na Dolenskem«. Novice, 395. Pavlic, J.1995.»Bogu v cast in ljudem v veselje (Komenda)«. Družina,4. Pavlic, Jože. 1995. »Bogu v cast in ljudem v veselje«. Družina, 4. Pavlic, Jože. 1999. »Prepevajmo Gospodu!« Družina,3. Pavšic Milost, A.2014.»Ivan Kacin (1884-1953) -organist, izdelovalec orgel,zborovodja«. Koledar za leto 2014 125–30. Penjak, A.2018.»Na najvecje cerkvene orgle bodo zaigrali do leta2020: v koprsko stolnico prihajajo orgle, ki so nekoc stale vdvorani Tonhalle v Zürichu«. Primorske novice, 6. Perne, Hrabroslav.1872.»Ogled po Slovenskem in dopisi -iz Kovorja (nove orglje)«. Zgodnja danica,141. Perovic,Vesna. 2003. »Opis skladateljev in njihovih del izdiplomskega recitala«. Univerza v Ljubljani,Ljubljana. Peršin,Majda.2004. Orgle v Mirni Peci.Teološka fakulteta Ljubljana. Petek,Robert.2000. Orgle v cerkvi svetega Petra v Komendi. Teološka fakulteta Ljubljana. Petric, Franci. 1973. »Med praznovanji v Dupljah na Gorenjskem. Nove orgle«. Družina, 4. Petric, Franci. 1992a. »Jernejeva nedelja pri Treh Farah«. Družina, 13. Petric, Franci. 1992b.»Orgle v Valvasorjevem gradu«. Družina, 4. Petric, Franci. 1992c.»Pomembna obogatitev cerkve Vseh svetih«. Družina,6. Petric, Franci. 1992d.»Slapenci imajo kraljico glasbil«. Družina, 6. Petric, Franci. 1994a. »Izpolnitev velike želje«. Družina,5. Petric, Franci. 1994b.»V zeleni dolini ob Rogatnici«. Družina,4. Petric, Franci. 1995a. »Svetinske orgle so spet zadonele«. Družina, 5. Petric, Franci. 1995b.»Z orgelsko melodijo v praznovanje«. Družina,4. Petric, Franci. 1997. »Blagoslov novih orgel v Šentjerneju«. Družina,2. Petric, Franci. 1999. »Kraljica glasbil oznanja kršcansko veselje«. Družina,1. Petric, Franci. 2000. »Gradimo prihodnost slovenske kulture«. Družina,36. Petric, Franci. 2002. »Ob 30–letnici delovanja Orglarske šole vLjubljani nove orgle«. Družina, 1. 45 Petric,Franci.2003. »Vesela pesem ob novih orglah«. Družina, 3. Pirih,Vladimir. 1976. »Zagorje ob Pivki«. Cerkveni glasbenik 69:82. Pirih,Vladimir. 1987. »Nove orgle v Novi Gorici (1987)«. Cerkveni glasbenik 80:61. Pirih,Vladimir. 1989a. »Nove orgle v Lokavcu pri Ajdovšcini«. Cerkveni glasbenik 82:41. Pirih,Vladimir. 1989b.»Nove orgle v Novi Gorici (1989)«. Cerkveni glasbenik 82:41. Pirih,Vladimir. 1989c.»Orgle v Portorožu«. Cerkveni glasbenik 82:45. Pirih,Vladimir. 1992. »Obnovljene orgle v Cerknem«. Cerkveni glasbenik 85:11. Pirih,Vladimir. 1995. »Orgle v Koprski škofiji (tipkopis).« Pirih,Vladimir. 1999a. »Jenkove orgle v Senožecah«. Cerkveni glasbenik 92:23. Pirih,Vladimir. 1999b.»Nove orgle na Ustjah pri Ajdovšcini«. Cerkveni glasbenik 92:24. Pirih,Vladimir. 2000. »Nove orgle v Vrhpolju pri Vipavi«. Cerkveni glasbenik 93:107. Pirih,Vladimir. 2001. »Nove orgle v Tolminu«. Cerkveni glasbenik 94:31. Pirih,Vladimir, in Leon Kernel. 2016. »Moje najvecje veselje je igranje na orgle«. Cerkveni glasbenik 109(3):2–7. Pirih,Vladimir, in Branko Košir. 2001. »Nove orgle v Koštaboni«. Cerkveni glasbenik 94:139. Pirih,Vladimir, in Franci Petric.1992.»Nove orgle na Slapu priVipavi«. Cerkveni glasbenik 85:68. Pisar,Valerija.1999.»Orgle na slovenskem Koroškem«.Univerzav Mariboru,Maribor. Plesnicar A. in Vodopivec V. 1905.»Nove orgle na Otlici«. Cerkveni glasbenik 28:29. Podpecan,Marija Snežka. 1992. »Slovenski organist«. Podpecan,Marija Snežka. 1993. Orgle Franca Naraksa v cerkvi sv. Lenarta v Šentilju pod Turjakom [Raziskovalna naloga]. Podstenšek, Matej.1996.»Nove orgle na Ježici v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 89:30–32. Podstenšek, Matej.1999a.»Nove orgle v Šempetru v Savinjskidolini«.Str. 0 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, Maribor 1999. Podstenšek, Matej.1999b. »Nove orgle v Šempetru v Savinjski dolini«.Str. 135–38 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Podstenšek, Matej.2002.»Orgle – investicija za desetletja«. Cerkveni glasbenik 95(0):24. Podstenšek, Matej.2005a.»Nove orgle v kapeli mariborskegabogoslovja«. Cerkveni glasbenik 98(1). Podstenšek, Matej.2005b. »Obnovljene Zupanove orgle v 46 Grižah«. Cerkveni glasbenik 98(3):24. Podstenšek,Matej. 2006a.»Nove orgle v cerkvi sv. Petra na Kronski gori«. Cerkveni glasbenik 99(4):24. Podstenšek,Matej. 2006b.»Petindvajset let Walckerjevih orgel vmariborski stolnici«. Cerkveni glasbenik 99(0):2–5. Podstenšek,Matej. 2007. »Nove orgle v župnijski cerkvi sv.Jernejav Ribnici na Pohorju«. Cerkveni glasbenik 100(1):27. Podstenšek,Matej. 2008a.»Obnovljene Hörbigerjeve orgle v cerkvi sv. Pankracija na Gradu«. Cerkveni glasbenik 101(4):27– 28. Podstenšek,Matej. 2008b.»Obnovljene orgle v podružnicni cerkviMarije sedem žalosti v Vojniku«. Cerkveni glasbenik 101(6):27–28. Podstenšek,Matej. 2009a.»Mitterreitherjeve orgle v Tomaški vasi«. Cerkveni glasbenik 102(5):23. Podstenšek,Matej. 2009b.»Nove orgle v Št.Jakobu v Rožu«. Cerkveni glasbenik 102(6):28. Podstenšek,Matej. 2009c.»Obnovljene orgle iz delavniceBoštjana Cerneta«. Cerkveni glasbenik 102(1):23–24. Podstenšek,Matej. 2010a.»Nove Škrablove orgle v Angliji«. Cerkveni glasbenik 103(2):27–27. Podstenšek,Matej. 2010b.»Obnovljene Goršiceve orgle v Slaviniin Hotedršici«. Cerkveni glasbenik 103(6):31–32. Podstenšek,Matej. 2010c.»Obnovljene Otoniceve orgle vLovrencu na Pohorju«. Cerkveni glasbenik 103(3):19–20. Podstenšek,Matej. 2011a.»Nove Mocnikove orgle v Hööru na Švedskem«. Cerkveni glasbenik 104(1):19–20. Podstenšek,Matej. 2011b.»Nove orgle v Srpenici«. Cerkveni glasbenik 104(5):31–32. Podstenšek,Matej. 2011c.»Nove Škrablove orgle na Rogli«. Cerkveni glasbenik 104(2):23–24. Podstenšek,Matej. 2011d. »Ob 100-letnici knjižice Orgle vcerkvah Lavantinske škofije«. Cerkveni glasbenik 104(6):11– 14. Podstenšek,Matej. 2011e. »Ob 100–letnici knjižice Orgle vcerkvah Lavantinske škofije«. Cerkveni glasbenik 104(6):11– 15. Podstenšek,Matej. 2012a.»Nove in obnovljene orgle v Slovenijiin zamejstvu v letu 2011«. Cerkveni glasbenik 105. Podstenšek,Matej. 2012b.»Nove Mathisove orgle v Feldbachu«. Cerkveni glasbenik 105(6):27–28. Podstenšek,Matej. 2012c.»Nove orgle v Šmartnem ob Paki«. Cerkveni glasbenik 105(1):20. Podstenšek,Matej. 2012d. »Obnovljene orgle v Kokri«. Cerkveni glasbenik 105(5):24. Podstenšek,Matej. 2012e. »Presenetljivi ambasador slovenskega orglarstva«. Cerkveni glasbenik 105(3):24. Podstenšek,Matej. 2013a.»Angsterjeve orgle v Dobrovniku«. Cerkveni glasbenik 106(1):27. 47 Podstenšek, Matej.2013b. »Nove orgle v Dobu«. Cerkveni glasbenik 106(3):23. Podstenšek, Matej.2013c. »Obnovljene Brandlove orgle v Lucanah«. Cerkveni glasbenik 106(4):23. Podstenšek, Matej.2013d. »Obnovljene Goršiceve orgle v Logu pri Vipavi«. Cerkveni glasbenik 106(5):22. Podstenšek, Matej.2013e.»Obnovljene orgle v Šmarjeti priRimskih Toplicah«. Cerkveni glasbenik 106(2):19. Podstenšek, Matej.2013f. »Orgle v Sloveniji v letu 2012«. Cerkveni glasbenik 106(1):8–14. Podstenšek, Matej.2014a.»Nove 'barocne' orgle na avstrijskem Štajerskem«. Cerkveni glasbenik 107(4):18–19. Podstenšek, Matej.2014b. »Nove orgle v Galiciji«. Cerkveni glasbenik 107(6):27. Podstenšek, Matej.2014c. »Nove orgle v Križevcih pri Ljutomeru«. Cerkveni glasbenik 107(5):27. Podstenšek, Matej.2014d. »Nove orgle v Pirnicah«. Cerkveni glasbenik 107(1):26–27. Podstenšek, Matej.2014e.»Orgle v Sloveniji v letu 2013«. Cerkveni glasbenik 107(1):9–14. Podstenšek, Matej.2015a.»Doslej neznane Marthalove orgle vŠentjanžu«. Cerkveni glasbenik 108(5). Podstenšek, Matej.2015b. »Nove orgle v Zgornjem Tuhinju«. Cerkveni glasbenik 108(6):27–30. Podstenšek, Matej.2015c. »Obnovljene Goršiceve orgle v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 108(1):26–27. Podstenšek, Matej.2015d. »Orgle v Sloveniji v letu 2014«. Cerkveni glasbenik 108(1):14–19. Podstenšek, Matej.2016a.»Nove korne orgle v celovški stolnici«. Cerkveni glasbenik 109(4). Podstenšek, Matej.2016b. »Nove orgle na Akademiji za glasbo«. Cerkveni glasbenik 109(5). Podstenšek, Matej.2016c. »Orgelwoordenboek [Orgelski slovar, W. Praet], 3. izdaja, predstavitev knjige«. Cerkveni glasbenik 109(4):20. Podstenšek, Matej.2016d. »Orgle v Sloveniji v letu 2015«. Cerkveni glasbenik 109(1):8–11. Podstenšek, Matej.2016e.»Šole za vzgojo organistov«. Dostopno in plemenito 53–58. Podstenšek, Matej.2017a.»Celjski barocni orglarski mojster JanezFrancišek Janecek (ur.T. Štefanic),predstavitev knjige«. Cerkveni glasbenik 110(1):20. Podstenšek, Matej.2017b. »Nove orgle v Pernici«. Cerkveni glasbenik 110(1). Podstenšek, Matej.2017c. »Orgle v Sloveniji v letu 2016«. Cerkveni glasbenik 110(1):6–0. Podstenšek, Matej.2018a.»Edo Škulj in Jurij Dobravec. Orgle Slovenije«. Cerkveni glasbenik 111(5):19–20. Podstenšek, Matej.2018b. »Orgle v Sloveniji v letu 2017«. 48 Cerkveni glasbenik 111(1):7–12. Podstenšek,Matej. 2019a.»Nove Lukmanove orgle v Badnu«. Cerkveni glasbenik 112(4):23. Podstenšek,Matej. 2019b.»Orgle v Sloveniji v letu 2018«. Cerkveni glasbenik 112(1):10–15. Podstenšek,Matej. 2019c.»Slovenec v Zagrebu.Ob 150-letnicirojstva Janka Barleta (1869-1941)«. Cerkveni glasbenik 112(3):13. Podstenšek,Matej, in Jurij Dobravec. 2019. »Jurij Dobravec: Prihodnost vidim v iskanju avtenticnosti«. Cerkveni glasbenik 112(3):2–9. Podstenšek,Matej, Klaus Kuchling,in Tomaž Mocnik.1999. »Nove orgle na Ježici«. Str. 89–96 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Podstenšek,Matej. 2014a.»Nove orgle v Dobu pri Domžalah«. Str. 285–93 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Podstenšek,Matej, 2014b.»Nove orgle v Hausmannstättnu«. Str. 169–169 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Podstenšek,Matej in Blasius Chudoba. 2014. »Nove orgle v Wolfsbergu im Schwarzautal«. Str. 272–76 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Podstenšek,Matej, Karl Dorneger,in idr. 2014. »Nove orgle pri Marii Osterwitz«.Str. 266–71 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Podstenšek,Matej, Stane Fele,in idr. 2014. »Povecane orgle v Polšniku.« Str.208–16 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Podstenšek,Matej, Brane Košir,Roman Ažbe, in idr. 2014. »Nove orgle v župniji Trata-Gorenja vas«.Str. 248–59 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Podstenšek,Matej, Brane Košir,Edo Škulj,in idr.2014.»Noveorgle v Lescah«. Str.231–46 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Podstenšek,Matej, Karl Schmeltzer-Zirigner, Franz Ehgartner, inidr.2014.»Nove orgle pri St. Petru in Sulmtal«. Str. 277–84 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Podstenšek,Matej, in Jože Šipoš.2014.»Nove orgle pri Sv. Lenartu v Podgorcih«.Str. 227–29 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. 49 Pokorn,Franc.1909. Bésnica pri Kranju: prispevek k zgodovinižupnij ljubljanske škofije.Ljubljana: Knezoškofovski ordinariat ljubljanski. Potocnik, Blaž.1866.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz št. Vida nad Ljubljano«. Zgodnja danica,20. Potocnik, Irena.1999.»Restavriranje orgelske omare v župnijskicerkvi sv.Miklavža v Žalcu«. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Potocnik, Marjan. 1993. »Nove orgle pri Sv.Juriju v Slovenskih goricah«. Družina,5. Potocnik, Mojca.1991.»Po mnogih letih spet zapele orgle«. Družina, 11. Potocnik, Sandi. 2002. »Fascinacija Schnitgerjevih orgel«. Cerkveni glasbenik 95. Praet,Wilfried,Jurij Dobravec, in authors.2015. »Orgelwoordenboek -Orgelski slovar«. Praetorius,Michael. 2019. »SYNTAGMAMUSICUM Druga knjiga -tretji del in poglavja cetrtega dela«. Ecce organvm! (14):3–78. Premrl,Stanko.1911.»Nove orgle v župni cerkvi na Bledu«. Cerkveni glasbenik 34:84–85. Premrl,Stanko.1913.»Prenovitev stolnih orgel v Zagrebu«. Cerkveni glasbenik 36:75–77. Premrl,Stanko.1914.»Nove orgle v Karlovcu na Hrvatskem«. Cerkveni glasbenik 37:79–80. Premrl,Stanko.1915.»Nove orgle v Žireh nad Idrijo«. Cerkveni glasbenik 38:11. Premrl,Stanko.1918.»Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanskiškofiji«. Cerkveni glasbenik 41. Premrl,Stanko.1923.»Nekoliko podrobnih zanimivosti o orglahv ljubljanski škofiji«. Cerkveni glasbenik 46:7–10. Premrl,Stanko.1943.»Najvecje orgle na svetu«. Cerkveni glasbenik 66:10–12. Premrl,Stanko,in Hugolin Sattner. 1910a. »Nove orgle na Selih pri Šumbregu«. Cerkveni glasbenik 33:92. Premrl,Stanko,in Hugolin Sattner. 1910b. »Nove orgle na Vojskem«. Cerkveni glasbenik 33:91–92. Premrl,Stanko,in Hugolin Sattner. 1910c. »Nove orgle v podružnici sv. Antona v župniji Dobrepolje«. Cerkveni glasbenik 33:47. Premrl,Stanko,in Hugolin Sattner. 1912. »Milavceve orgle v ljubljanski Orglarski šoli«. Cerkveni glasbenik 35:75–76. Premrl,Stanko,in Hugolin Sattner. 1913a. »Nove orgle: Nadanje selo«. Cerkveni glasbenik 36:127. Premrl,Stanko,in Hugolin Sattner. 1913b. »Nove orgle: Prem«. Cerkveni glasbenik 36:128. Prosen, Andrej. 1992. Orgle v cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki. Teološka fakulteta Ljubljana. Pucko, I. 1980. Župnija Zavrc in njenih 550 let. Cakovec. Quoika,Rudolf.1953. Die altösterreichische Orgel. Kassel. 50 Radic,N. 1984. »Kad si sopile i orgulje pruže ruke – Kolaudacija orgulja u Puntu«. Sveta Cecilija 54:85–86. Radole,Giuseppe.1969. L’Arte organaria in Istria.Bologna: Patron. Radole,Giuseppe.1975. L’Arte organaria a Trieste. Bologna: Patron. Radole,Giuseppe.1989. La civica Capella di S. Giusto.Trst / Trieste: Comitato Capella Civica. Radole,Giuseppe.1990. La musica a Capodistria.Trst / Trieste: Centro studi storico-religiosi Friuli-Venezia Giulia. Rataj, Franci. 2014. »Povecane Naraksove orgle v Šmartnem priSlovenj Gradcu«.Str.42–44 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Rebolj,Zinka. 1944. »Ljubljanske orgle -njih zgodovina in sedanje stanje«. Resman, S.2018.»Blagoslov orgel in obnovljene cerkve sv.Petra(Radovljica)«. Skrinja, glasilo Radovljiške dekanije,5. Rihar, Andreja. 1996. Orgle v župnijski cerkvi na Dobrovi.Teološka fakulteta Ljubljana. Rihar, Gregor. 1858. »Franc Adamic -Nove orglje na Verhniki«. Novice, 35. Rijavec,Andrej. 1967. Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma. Ljubljana: Slovenska matica. Ristic,Andraž.2018.»Orgle na blejskem Otoku – pregled stanja in osebno mnenje«. Ecce organvm! (10):3–12. Rode, F. 2014. »Blagoslov orgel in slike«. Communio 0(1):60–68. Rola M.1990.»Orgle v mariborski dekaniji«. Cerkveni glasbenik 83. Rola,Marijan. 1992a. »Dekanija Dravograd«. Str.36–37 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1992b. »Dekanija Dravsko polje«. Str. 32–35 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1992c. »Dekanija Jarenina«. Str.27–28 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1992d.»Dekanija Ljutomer«. Str.23–26 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1992e.»Dekanija Maribor«. Str.1–22 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1992f.»Dekanija Ptuj«. Str. 37–40 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1992g. »Dekanija Velika Nedelja«. Str.29–31 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1993a. »Dekanija Celje«. Str. 53–55 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1993b. »Dekanija Gornji Grad«. Str.61–67 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1993c. »Dekanija Kozje«.Str. 56–60 v Popis orgel Mariborske škofije. 51 Rola,Marijan. 1993d. »Dekanija Nova Cerkev«.Str. 68–70 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1993e. »Dekanija Rogatec«. Str. 43–46 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1993f. »Dekanija Slovenjske Konjice«.Str. 49–52 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1993g.»Dekanija Slovenska Bistrica(nedokoncano)«.Str. 71–72 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1993h.»Dekanija Vuzenica«.Str. 47–49 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1993i. »Dekanija Zavrc«.Str. 41–43 v Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1994a.»Dekanija Braslovce«. Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1994b.»Dekanija Lenart v Slovenskih goricah«. Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1994c.»Dekanija Lendava«. Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1994d. »Dekanija Mežiška dolina«. Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1994e. »Dekanija Murska Sobota«. Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1994f. »Dekanija Radlje ob Dravi«. Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1994g.»Dekanija Slovenska Bistrica«. Popis orgel Mariborske škofije. Rola,Marijan. 1994h.»Dekanija Šaleška dolina«. Popis orgel Mariborske škofije. Ropitz J. 1998. »Nove orgle v kapeli šolskih sester v Celovcu«. Cerkveni glasbenik 91:29. Rosa, J. 2012. »Oce in sin zapisana glasbi. Ivan Kacin (18841953): organist, izdelovalec orgel,zborovodja. Paul John Sifler (1911-2001): skladatelj, organist, zborovodja.« Arhivi 35(1):289–92. Roškar, Boštjan. 2016. »Restavratorski posegi na pozitivu JanezaFranciška Janecka iz leta 1748«. Celjski barocni orglarski mojster Janez Francišek Janecek 257–73. Roškar, Boštjan, in T. Štefanic.2016a.»Katalog ohranjenihh ohišijglasbil Janeza Franciška Janecka na obmolju Slovenije«. Celjski barocni orglarski mojster Janez Francišek Janecek 197– 256. Roškar, Boštjan, in T. Štefanic.2016b. »Tipologija ohišij glabilJaneza Franciška Janecka in njegov ornamentalni ter rezbarskiokras«. Celjski barocni orglarski mojster Janez Francišek Janecek109–95. Rotar,Branka. 1989. »Orglarska šola v Ljubljani v letih 1877– 1944«.Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Rovtar, Bernarda.1994. Orgle v cerkvi sv. Petra v Selcih.Teološka fakulteta Ljubljana. 52 Rožanc,Suzana. 2003. »Orgle v dekaniji Šmarje pri Jelšah«. Univerza v Mariboru, Maribor. Rudolf, Manca.2015. »Ekskurzija ljubljanske Orglarske šole na Štajersko«. Cerkveni glasbenik 108(4):13. Rumpel,Peter.1845.»Cerkovne orglje«. Dokladni list, 28. Rupnik, Aleš.1992a.»Zakonodaja o orglah do koncila«. Cerkveni glasbenik 85:45–49. Rupnik, Aleš.1992b. »Zakonodaja o orglah do Pija X.« Cerkveni glasbenik 85:26–32. Rupnik, Aleš.1992c. »Zakonodaja o orglah po koncilu«. Cerkveni glasbenik 85:69–74. Rupnik, Aleš.1995.»Col«. Družina,5. Rupnik, Aleš.b. d. Cerkvena zakonodaja o orglah. Rupnik, F. 1994. »Nove orgle v Borjani«. Cerkveni glasbenik 87:20. Rupnik,Tatjana. 1999. Orgle v župniji Nova Oselica.Teološka fakulteta Ljubljana. Rus, K. 2003. Orgle v cerkvi Sv.Trojice na Gojki v Frankolovem. Rus,V.D. 2007. »Z veseljem in vznemirjenjem do novegainštrumenta«. Cerkveni glasbenik 100(5):9–10. Rustja, Božo, Jurij Dobravec,in Edo Škulj.2019.»Knjiga OrgleSlovenije je enciklopedija orgel na Slovenskem,prvinacionalni popis orgel na svetu«. Ognjišce, 8–13. Saje, N.2015.»Obnova Goršicevih orgel v cerkvi sv.Trojice vLjubljani«. Str.47 v, Povzetki strokovnega srecanja. Santonino, Paolo.1991. Popotni dnevniki Prev Primož Simoniti. Celovec: Mohorjeva založba. Sattner, Hugolin. 1890.»Orgle pri slovesni sv.maši«. Cerkveni glasbenik 13:57–60. Sattner, Hugolin. 1891.»Nove orgle v uršulinski cerkvi v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 14:84–86. Sattner, Hugolin. 1892.»Nove orgle v vipavski dekanijski cerkvi«. Cerkveni glasbenik 15:78. Sattner, Hugolin. 1893.»Nove orgle na Koroški Beli«. Cerkveni glasbenik 16:69–70. Sattner, Hugolin. 1899.»Nove orgle za župno cerkev v Hinjah na Dol«. Cerkveni glasbenik 22:86. Sattner, Hugolin. 1902a. »Nove orgle v Št. Andreju pri Gorici«. Cerkveni glasbenik 25:60–61. Sattner, Hugolin. 1902b. »Prenovljene orgle v franciškanski cerkvi v Lj«. Cerkveni glasbenik 25:67–69. Sattner, Hugolin. 1903a. »Orgle pri oo. kapucinih v Krškem«. Cerkveni glasbenik 26:86. Sattner, Hugolin. 1903b. »Orgle v Leskovcu«. Cerkveni glasbenik 26:85–86. Sattner, Hugolin. 1904a. »Nove orgle: 1.Zagradec|2. Novaštifta«. Cerkveni glasbenik 27:92–93. Sattner, Hugolin. 1904b. »Nove orgle v kapiteljski cerkvi Novomeški«. Cerkveni glasbenik 27:37–38. Sattner, Hugolin. 1904c. »Nove orgle v Škocjanu na Dolenjskem«. 53 Cerkveni glasbenik 27:78–79. Sattner,Hugolin. 1904d. »Zupanove Orgle v Bovcu«. Cerkveni glasbenik 27:51–52. Sattner,Hugolin. 1905a. »Nove orgle v Šmihelu«. Cerkveni glasbenik 28:85–86. Sattner,Hugolin. 1905b.»Orgle v Tomišlju«. Cerkveni glasbenik 28:45–46. Sattner,Hugolin. 1906a. »Nove orgle na Vrhpolju«. Cerkveni glasbenik 29:6. Sattner,Hugolin. 1906b.»Nove orgle v Begunjah naGorenjskem«. Cerkveni glasbenik 29:85. Sattner,Hugolin. 1906c.»Nove orgle v Mošnjah«. Cerkveni glasbenik 29:85–86. Sattner,Hugolin. 1906d. »Nove orgle v zavodu sv.Stanislava vŠentvidu nad Ljubljano«. Cerkveni glasbenik 29:78. Sattner,Hugolin. 1906e. »Orgle v kapucinski cerkvi v Škofjiloki«. Cerkveni glasbenik 29:45–46. Sattner,Hugolin. 1907a. »Nove orgle v Beli cerkvi«. Cerkveni glasbenik 30:22. Sattner,Hugolin. 1907b.»Nove orgle v Krašnji«. Cerkveni glasbenik 30:34. Sattner,Hugolin. 1907c.»Nove orgle v Šmartnem pri Kranju«. Cerkveni glasbenik 30:59–60. Sattner,Hugolin. 1908a. »Nove orgle na Breznici«. Cerkveni glasbenik 31:5–6. Sattner,Hugolin. 1908b.»Nove orgle na Košljunu (Krk)«. Cerkveni glasbenik 31:38. Sattner,Hugolin. 1908c.»Nove orgle na Vrhpolju pri Vipavi«. Cerkveni glasbenik 31:38. Sattner,Hugolin. 1908d. »Nove orgle v Lucinah«. Cerkveni glasbenik 31:91. Sattner,Hugolin. 1909a. »Orgle pri sv.Jakobu ob Savi«. Cerkveni glasbenik 32:62. Sattner,Hugolin. 1909b.»Orgle v Idriji«. Cerkveni glasbenik 32:94. Sattner,Hugolin. 1909c.»Orgle v Križevem pri Kostanjevici«. Cerkveni glasbenik 32:62. Sattner,Hugolin. 1909d. »Orgle v Šmartnem pri Litiji«. Cerkveni glasbenik 32:14. Sattner,Hugolin. 1910a. »Anton Dernic,nov orglarski mojster«. Cerkveni glasbenik 33:37–38. Sattner,Hugolin. 1910b.»Nove orgle na I. državni gimnaziji v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 33:21. Sattner,Hugolin. 1910c.»Nove orgle v Kresnicah«. Cerkveni glasbenik 33:77–78. Sattner,Hugolin. 1910d. »Nove orgle v Št. Rupertu na Dolenjskem«. Cerkveni glasbenik 33:20. Sattner,Hugolin. 1910e. »Nove orgle v Teharjih«. Cerkveni glasbenik 33:78–79. Sattner,Hugolin. 1911a. »Nove orgle za Ambrus«. Cerkveni 54 glasbenik 34:36. Sattner, Hugolin. 1911b. »Ventilator«. Cerkveni glasbenik 34:45– 46. Sattner, Hugolin. 1912a. »Milavceve orgle za Punat na otoku Krku«. Cerkveni glasbenik 35:100–101. Sattner, Hugolin. 1912b. »Nove orgle na Blejskem otoku«. Cerkveni glasbenik 35:94. Sattner, Hugolin. 1912c. »Nove orgle Preddvorom«. Cerkveni glasbenik 35:93–94. Sattner, Hugolin. 1912d.»Nove orgle v Trbižu v Istriji«. Cerkveni glasbenik 35:63–64. Sattner, Hugolin. 1912e.»Stolne orgle v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 35:24–25. Sattner, Hugolin. 1913a. »Kolavdacija orgel na Brezjah«. Cerkveni glasbenik 36:101–3. Sattner, Hugolin. 1913b. »Nove orgle v Skocidolu na Koroškem«. Cerkveni glasbenik 36:35. Sattner, Hugolin. 1913c. »Orgle na Dobrovi«. Cerkveni glasbenik 36:91. Sattner, Hugolin. 1913d.»Orgle v Besnici«. Cerkveni glasbenik 36:48. Sattner, Hugolin. 1913e.»Orgle v Kamniku«. Cerkveni glasbenik 36:99–100. Sattner, Hugolin. 1913f.»Orgle v Mavcicah«. Cerkveni glasbenik 36:48. Sattner, Hugolin. 1914a. »Orgle na Jancah«. Cerkveni glasbenik 37:51. Sattner, Hugolin. 1914b. »Orgle v kapucinski cerkvi v Celju«. Cerkveni glasbenik 37:16–17. Sattner, Hugolin. 1915.»Zupanove orgle v Višnji gori|op.127«. Cerkveni glasbenik 38:75. Sattner, Hugolin. 1916a. »Nove Orglje. Zadnje Milavceve orglje na Dovjem«. Cerkveni glasbenik 39:96. Sattner, Hugolin. 1916b. »Orgle v Špitalicu«. Cerkveni glasbenik 39:8. Sattner, Hugolin. 1917.»Orglje v Rodinah|župnija Breznica«. Cerkveni glasbenik 40:111–12. Sattner, Hugolin. 1921.»Orgle v Žireh«. Cerkveni glasbenik 44. Sattner, Hugolin. 1923.»Nove orgle pri Sv. Bolfenku pri Središcu«. Cerkveni glasbenik 46:72. Sattner, Hugolin. 1925.»Novo orglarsko podjetje«. Cerkveni glasbenik 48:77. Sattner, Hugolin. 1926.»Nove orgle v Ptuju«. Cerkveni glasbenik 49:101–2. Sattner, Hugolin. 1928.»Nove orgle v Rajhenburgu«. Cerkveni glasbenik 51:146–47. Sattner, Hugolin. 1929a. »Nove orgle v Domžalah«. Cerkveni glasbenik 52:135–36. Sattner, Hugolin. 1929b. »Skrb za orgle«. Cerkveni glasbenik 55 52:164–65. Sattner,Hugolin. 1930a. »Nove orgle (Selo)«. Cerkveni glasbenik 53:84. Sattner,Hugolin. 1930b.»Nove orgle za Kostreno«. Cerkveni glasbenik 53:116–17. Sattner,Hugolin. 1930c.»Nove orgle za župno cerkev Mozelj na Kocevskem«. Cerkveni glasbenik 53:181. Sattner,Hugolin, in Matija Tomc. 1932. »Dr. Kimovceve orgle«. Cerkveni glasbenik 55:153–54. Schiller, R.1906.»Nove orgle v Vojni vasi pri Cernomlju«. Cerkveni glasbenik 29:7. Schütz,K.1979.»Die Orgelakten des Stiftes St. Paul in Lavanttal«. Organa austriaca 2:76–168. Schweitzer,Albert. 2013. »Novobarocne orgle«. Str.145–50 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Schweitzer,Albert. 2018. »Johann Sebastian Bach«. Selan, D.1997.»Tomceve klavirske in orgelske skladbe«. Tomcev zbornik 65–74. Semler, Mateja.2007.»Orgle v Prekmurju«.Univerza v Mariboru, Maribor. Semprimožnik, Anton.2019.»Obnovljene orgle v Špitalicu«. Cerkveni glasbenik 112(3):22–23. Sevšek (De Costa), Barbara.1994.»Orgle v župniji sv.Mihaela vŠoštanju«. Cerkveni glasbenik 87:77. Sevšek (De Costa), Barbara.2002.»Alois Hörbiger und seinEinfluss auf slowenische Orgellandschaft«. Universität für Musik und darstellende Kunst,Graz / Gradec. Sevšek (De Costa), Barbara.2005.»Orgelski pozitiv«. Cerkveni glasbenik 98(6):28. Sevšek (De Costa), Barbara.2007.»Obnovljene Marthalove orglev Šoštanju«. Cerkveni glasbenik 100(6):27. SevŠkulj, Edok-Šramel,Tomaž. 2014. »Nove orgle v Glasbeni šoli Lj-Vic-Rudnik«.Str.202–202 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Sibila.2000.»Kulturne poti 2000«. Družina,10. Sinur, J.2017.»Blagoslov oltarja in orgel (Cerklje ob Krki)«. Dolenjski list,2. Skok, D. 2001. Zgodovina orgel v cerkvi sv. Petra v Ilirski Bistrici. Skuhala, Ivan.1881. Župnija in božja pot Device Marije v Pušcavi: krajepisno-zgodovinske crtice. Maribor: župnijski urad v Pušcavi. Slana,Valentina. 1993. Orgle v Zagorju ob Savi in orgle v Zasipu pri Bledu.Teološka fakulteta Ljubljana. Slekovec,Matej.1887. Kronika župnije Sv. Marka niže Ptuja. Slekovec,Matej.1889. Škofija in nadduhovnija vPtuji: zgodovinska crtica. Maribor: samozaložba. Slekovec,Matej.b. d. Vurberk: Krajevno-zgodovinska crtica 56 Maribor: samozaložba. Smodiš,Karlo. 1994. »V božjo slavo in v veselje ljudi«. Družina, 4. Smodiš,Karlo. 1996a. »Markovci«. Družina,4. Smodiš,Karlo. 1996b.»Trbovlje«. Družina, 5. Smodiš,Karlo. 1997a. »Kostrivnica«. Družina, 4. Smodiš,Karlo. 1997b.»Šentvid pri Grobelnem«. Družina,4. Smodiš,Karlo. 1998. »Znamenja blagoglasja«. Družina, 19. Smodiš,Karlo. 1999. »Pišcali veselja, zvoki harmonije, klic edi nosti«. Družina, 36. Smodiš,Karlo. 2000. »Sožitje glasbe in življenja«. Družina,3. Smodiš,Karlo. 2002. »Dva blagoslova na Slomškovi Ponikvi«. Družina,0. Smodiš,Karlo. 2003. »Za rast edinosti v ljubezni«. Družina,21. Smodiš,Karlo. 2004. »Nove orgle v Plecnikovi prekmurski golobici«. Družina,3. Smrekar,Josip.1906. »Spomenica o orglah ljubljanske stolnice«. Cerkveni glasbenik 29. Snoj, Alojzij.1978.»Iz naših župnij (Višnja Gora)«. Družina, 4. Snoj, Alojzij.2020. Crngrobske orgle: 1743-2020. Stara Loka: Župnija Stara Loka. Snoj, Alojzij Slavko.2010.»Cestitam Kodeljevemu za te orgle!« Vrtnice,3–4. Snoj, Jurij. 2012. Zgodovina glasbe na Slovenskem 1: Glasba naSlovenskem do konca 16 stoletja.Ljubljana: ZRC SAZU. Snoj V.,Kimovec F.;. Premrl S.,Tomc M.1940.»Nove orgle vCerkljah na Gorenjskem«. Cerkveni glasbenik 63:181–83. Sokol,B. 1932. »Nove orgulje u crkvi sv. Franje u Splitu«. Sveta Cecilija 26:74–75. Sokol,B. 1936. »Spomen–orgulje u crkvi Male Brace u Dubrovniku«. Sveta Cecilija 30:14–16. Sonderegger, P.1992.»Orgelbau Gebrüder Mayer«. Spindler,Franc.1905a.»Nove orgle v Cakovcu na Ogrskem«. Cerkveni glasbenik 28:86–87. Spindler,Franc.1905b. »Nove orgle v Št.Juriju pod Taborom na Štajerskem«. Cerkveni glasbenik 28:86. Spindler,Franc.1906.»Nove orgle pri Sv. Petru niže Maribora«. Cerkveni glasbenik 29:14. Srebrnic,Josip.1919. Sticna: crtice o cistercijanskem samostanu v Sticni. Ljubljana: samozaložba. Steinbacher, Johann Michael.1992. Glasbena dedišcina Slovenije. 2 [Zvocni posnetek]: Ptuj, arhiv Študijske knjižnice. Stele, Franc. 1940. Ptujska gora. Ptujska gora: župni urad. Stele, France. b. d. Politicni okraj Kamnik: topografski opis: Stembridge,Christopher. 2019. »Orgle v Furlaniji / Organs in Friuli (ISO Congress 2018)«. Ecce organvm! (15):3–23. Steska,V. 1916. »Sv.Primož nad Kamnikom«. Carniola 7:17. Steska,V. 1935. »Stare rimske orgle«. Cerkveni glasbenik 58:175– 76. Steska,V. 1936. »Važna poprava stolnih orgel v Ljubljani«. 57 Cerkveni glasbenik 59:49–51. Strašek, Janko. 2014. »Obnova orgel v župniji Cirkovce«. Ravno polje,12. Stres A.1912.»Nove orgle v Kortah na Koroškem«. Cerkveni glasbenik 35:41. Šaban, Ladislav. 1969. »Orgulje ljubljanskog graditelja orguljaIvan Jurja Eisla u Hrvatskoj«. Arti musices 1:115–41. Šaban, Ladislav. 1972. »The Organs of Ivan Juraj Eisl in Croatia«. The Organ Yearbook 3:41–52. Šaban, Ladislav. 1973. »Umjetnost i djela graditelja orgulja PetraNakica u Dalmaciji i Istri«. Arti Musices 4:5–45. Šaban, Ladislav. 1979. »Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj (skrajšano)«. Muzikološki zbornik 15:13–41. Šaban, Ladislav. 1980. »Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj«. Rad JAZU 385 5–84. Šaban, Ladislav. 1985. »Dva Josipa Pape poslijednji graditeljiorgulja u Varaždinu«. Godišnjak gradskog muzeja Varaždin 7:161–62. Šijanec, N.2004.»Orgle v dekaniji Sv.Lenart v Slovenskihgoricah (diplomska naloga na Akademiji za glasbo UL)«. Šilc, Betka. 1992. Orgle v župnijski cerkvi Trebnje.Teološka fakulteta Ljubljana. Škrabl, Anton.2000a. Klang und Harmonie. Brestovec. Škrabl, Anton.2000b. Sound and Harmony. Brestovec. Škrabl, Anton.2000c. Zvoki in harmonija, ob desetletnici orglarskedelavnice Antona Škrabla.Let.0. Škrabl, Anton.2000d. Zvuci i Harmonija. Brestovec. Škrabl, Anton.2002.»Odgovor na objavljeno rubriko v CGštevilka 3–4/2002«. Cerkveni glasbenik 95:7-8. Škrabl, Anton.2018.»Porocilo o bonovi orgel (Pilštanj)«.Str. 91 v Pilštanj in cerkev sv. Mihaela.Ljubljana: Sirius. Škrabl, Anton.b.d. Choir & Organ 2019?? Škrabl, Anton,in Tomaž Faganel.2013.»Novih izzivov inmožnosti v orglarstvu je še dovolj«. Cerkveni glasbenik 106(6):2–6. Škufca,Mateja. 1994. Orgle v župniji Šmarje-Sap.Teološka fakulteta Ljubljana. Škulj, Edo.1971.»Nove orgle v Dražgošah«. Družina,6. Škulj, Edo.1977.»Naša skrb za orgle«. Cerkveni glasbenik 70:33. Škulj, Edo.1981a.»Nove orgle na Kodeljevem v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 74:126–27. Škulj, Edo.1981b. »Orgle – kraljica glasbil.« Ognjišce, 29–36. Škulj, Edo.1981c. »Otocec ob Krki«. Cerkveni glasbenik 74:62. Škulj, Edo.1982a.»Obnovljene orgle v Dobu pri Domžalah«. Cerkveni glasbenik 75:31. Škulj, Edo.1982b. »Obnovljene orgle v Zapogah pri Vodicah«. Cerkveni glasbenik 75:63. Škulj, Edo.1982c. »Stare orgle – novo bogastvo«. Družina,14. Škulj, Edo.1982d. »Stare orgle – novo bogastvo.« Družina,14. 58 Škulj, Edo. 1983a. »Glasbeni terminološki slovar«. Cerkveni glasbenik 76:93–94. Škulj, Edo. 1983b.»Kronana Pepelka«. Družina, 11. Škulj, Edo. 1984a. »Crngrobske orgle ponovno 'Bogu služijo'«. Družina,5. Škulj, Edo. 1984b.»Orgle v ljubljanskih Mostah«. Cerkveni glasbenik 77:30–31. Škulj, Edo. 1985a. »Bibliografsko kazalo (1976-1985)«. Cerkveni glasbenik. Škulj, Edo. 1985b.»Kam so šle ljubljanske orgle«. Cerkveni glasbenik 78. Škulj, Edo. 1985c. Ljubljanske orgle.Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. Škulj, Edo. 1985d. »Najstarejše Eislove orgle«. Cerkveni glasbenik 78:68–73. Škulj, Edo. 1985e. »Nove orgle v Rogaški Slatini«. Cerkveni glasbenik 78:61–63. Škulj, Edo. 1985f. »Obnovljene orgle v Tržišcu«. Cerkveni glasbenik 78:94–95. Škulj, Edo. 1985g. Orgle v franciškanski cerkvi v Ljubljani: zgodovina in nacrti. Škulj, Edo. 1985h. Orgle v ljubljanski stolnici: zgodovina in nacrti. Škulj, Edo. 1986a. »Biser v semeniški kapeli«. Družina, 4. Škulj, Edo. 1986b.»Bogoslovno semenišce«. Cerkveni glasbenik 79:31. Škulj, Edo. 1986c.»Brandl Josef Josip«. v Die Musik in Geschichte und Gegenwart, Allgemeine Enzyklopädie der Musik. 2. Stuttgart,Weimar: Bärenreiter. Škulj, Edo. 1986d. »Ebner Leonhard«.v Die Musik in Geschichte und Gegenwart, Allgemeine Enzyklopädie der Musik. 2. Stuttgart,Weimar: Bärenreiter. Škulj, Edo. 1986e. »Franc Goršic (1836–1898)«. Cerkveni glasbenik 79:108–15. Škulj, Edo. 1986f. »Najstarejše Janeckove orgle«. Cerkveni glasbenik 79:19–21. Škulj, Edo. 1986g.»Najstarejše orgle pojejo v Sodražici«. Družina, 5. Škulj, Edo. 1986h.»Obnovljene orgle v Lescah«. Cerkveni glasbenik 79:89–91. Škulj, Edo. 1986i. »Obnovljene orgle v Lescah«. Družina, 33. Škulj, Edo. 1986j. »Obnovljene orgle v opatijski cerkvi v Celju«. Cerkveni glasbenik 79:84–89. Škulj, Edo. 1986k. »Obnovljene orgle v Šmartnem v Brdih«. Cerkveni glasbenik 79:59–61. Škulj, Edo. 1986l. »Obnovljene orgle v Šmartnem v Brdih«. Družina,5. Škulj, Edo. 1986m. »Orgelski tecaj v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 79:58. Škulj, Edo. 1986n. »V stolnici so Janeckove orgle«. Družina, 4. 59 Škulj, Edo.1986o.»V stolnici so Janeckove orgle.« Družina,3. Škulj, Edo.1987a.»Laudate Dominum in chordis et organo.« Družina, 4. Škulj, Edo.1987b. »Muzej glasbil v Rimu«. Cerkveni glasbenik 80:113. Škulj, Edo.1987c. »Najstarejše Fallerjeve orgle«. Cerkveni glasbenik 80:10–14. Škulj, Edo.1987d. »Obnovljene orgle v Šmartnem pri Litiji«. Cerkveni glasbenik 80:60–61. Škulj, Edo.1987e.»Obnovljene orgle v Šoštanju«. Cerkveni glasbenik 80:30. Škulj, Edo.1987f. »Obnovljene orgle v Viševku«. Cerkveni glasbenik 80:62. Škulj, Edo.1987g. »Orgle v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 80:41–47. Škulj, Edo.1987h. Orgle v ljubljanski nadškofiji. Škulj, Edo.1987i.»Orgle v Ribniški župniji«. Družina, 3. Škulj, Edo.1987j.»Orgle v Velikih Lašcah«. Cerkveni glasbenik 80:105–6. Škulj, Edo.1987k. »Orgle v Velikih Lašcah«. Družina,6. Škulj, Edo.1987l. »Orgle v župniji Ribnica«. Cerkveni glasbenik 80:79–82. Škulj, Edo.1988a.»Nove orgle v Ponikvah«. Cerkveni glasbenik 81:98. Škulj, Edo.1988b. »Obnovljen pozitiv v Novem mestu«. Cerkveni glasbenik 81:76. Škulj, Edo.1988c. »Obnovljene orgle na ljubljanskem Barju«. Cerkveni glasbenik 81:29. Škulj, Edo.1988d. »Obnovljene orgle v Bukovšcici«. Cerkveni glasbenik 81:97. Škulj, Edo.1988e.»Orgle na Slovenskem v dobi klasicizm«. Str. 97–106 v Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev naSlovenskem, mednarodni simpozij 26. -28. 10. 1988.Ljubljana: SAZU. Škulj, Edo.1988f. »Orgle v župniji Idrija«. Cerkveni glasbenik 81:18–21. Škulj, Edo.1989a.»Kaj pa orgle?« Družina,6. Škulj, Edo.1989b. »Kaj pa orgle?: ob bogoslužni pesmarici inmolitveniku Slavimo Gospoda.« Družina,6. Škulj, Edo.1989c. »Nove orgle pri notredamskih sestrah«. Družina, 14. Škulj, Edo.1989d. »Nove orgle v Grosupljem«. Cerkveni glasbenik 82:10–12. Škulj, Edo.1989e.»Obnovljene orgle v Starem trgu pri Ložu«. Cerkveni glasbenik 82:42. Škulj, Edo.1989f. Orgle v ljubljanski stolnici.Ljubljana: ZRC SAZU. Škulj, Edo.1989g. »Orgle v Precni«. Cerkveni glasbenik 82:74–75. Škulj, Edo.1989h. »Osredkarjeve orgle pri notredamskih sestrah«. 60 Cerkveni glasbenik 82:75. Škulj, Edo. 1989i. »Zvoki celjskih orgel na kaseti«. Družina,14. Škulj, Edo. 1990a. Nove in obnovljene orgle I: Hubertus von Kerssenbrock. Škulj, Edo. 1990b.»Rekonstruirane orgle na Grosupljem«. Zbornik obcine Grosuplje 16:145–48. Škulj, Edo. 1990c.»V Sticni imajo nove orgle«. Družina, 4. Škulj, Edo. 1990d. »Valvasor in orgle«.Str. 258–69 v Valvasorjev zbornik, ob 300 letnici izida Slave vojvodine Kranjske: referati ssimpozija v Ljubljani 1989.Ljubljana: SAZU. Škulj, Edo. 1992a. »Nove orgle na Orglarski šoli«. Cerkveni glasbenik 85:44. Škulj, Edo. 1992b.»Nove orgle v Catežu ob Savi«. Cerkveni glasbenik 85:10. Škulj, Edo. 1992c.»Nove orgle v stiški baziliki«. Zbornik obcine Grosuplje 159–63. Škulj, Edo. 1992d. Orglarstvo. Ljubljana: Družina. Škulj, Edo. 1992e. Orgle v Ljubljani.Mohorjeva Celje. Škulj, Edo. 1993a. »Muziki in muzikologi«.Str. 260–71 v Cerkev kultura in politika 1890-1941, Simpozij 1992.Ljubljana: Slovenska matica. Škulj, Edo. 1993b.»Obnovljene in povecane orgle v Šentvidu priSticni«. Cerkveni glasbenik 86:23. Škulj, Edo. 1994a. »Obnovljene Janeckove orgle v ljubljanski stolnici«. Cerkveni glasbenik 87:93–96. Škulj, Edo. 1994b.»Obnovljene orgle na Opcinah«. Cerkveni glasbenik 87:71–72. Škulj, Edo. 1994c.»Obnovljene orgle v Šentvidu pri Sticni«. Zbornik obcine Grosuplje 1994:211–15. Škulj, Edo. 1994d. »Orglarji«. Str. 155–56 v Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga. Škulj, Edo. 1994e. »Orgle CD na plošci CD«. Cerkveni glasbenik 87:24. Škulj, Edo. 1995a. »Francišek Ksaver Križman (1726–1795)«. Singende Kirche 42(3):122–26. Škulj, Edo. 1995b.»Francišek Ksaver Križman (1726–1795) Slowenische Jahre«. Singende Kirche 42:122–26. Škulj, Edo. 1995c.»Križmanova slovenska leta«. Cerkveni glasbenik 88:11–16. Škulj, Edo. 1995d. »Med Gallusom in orglami.« v Letopis slovenskega glasbenega življenja v Argentini. Celje: Mohorjevadružba; Celovec: Kršcanska kulturna zveza; Ljubljana: Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Škulj, Edo. 1995e. »Nove orgle pri Svetem Duhu«. Cerkveni glasbenik 88:42. Škulj, Edo. 1995f. »Nove orgle v Ivancni Gorici«. Cerkveni glasbenik 88:43–45. Škulj, Edo. 1996a. »Mauracherjeva orglarska delavnica«.Str.61– 84 v Mayerjeva orglarska delavnica. Škocjan pri Turjaku: 61 Župnija Škocjan. Škulj, Edo.1996b. »Nove orgle v Ivancni Gorici.« Zbornik obcin Grosuplje Ivancna Gorica Dobrepolje 19:175–77. Škulj, Edo.1996c. »Orgle: kraljica glasbil.« Vestnik Murska Sobota, 14. Škulj, Edo.1996d. »Orgle na obmocju obcine Dobrepolje«. Dobrepoljsko-struški zbornik 1996 329–39. Škulj, Edo.1996e.»Orgle v franciškanski cerkvi sv.Lenarta«. Dolenjski zbornik 1996 0. Škulj, Edo.1996f. »Orgle v franciškanski cerkvi sv.Lenarta.« Škulj, Edo.1996g. »Orgle v kapiteljski cerkvi sv.Nikolaja«. Dolenjski zbornik 1996 0. Škulj, Edo.1996h. »Orgle v kapiteljski cerkvi sv. Nikolaja.« Škulj, Edo.1996i.»Premrlove orgelske skladbe«. Str.67–98 v Premrlov zbornik. Ljubljana: Družina. Škulj, Edo.1996j.»Riegerjeva orglarska delavnica«.Str.85–102 vMayerjeva orglarska delavnica. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.1997a.»Beneške orgle na Slovenskem«. Str.203–23 v Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba, Zbornik referatov z mednarodnega simpozija 13. in 14. oktobra 1994 v Ljubljani.Ljubljana: ZRC-SAZU. Škulj, Edo.1997b. »Franc K. Križman: 1726–1795.« Mohorjev koledar 1997. Škulj, Edo.1997c. »Nove orgle v Šentjerneju«. Cerkveni glasbenik 90:119. Škulj, Edo.1997d. »Obnovljene orgle v proštijski cerkvi sv. Jurija na Ptuju«. Cerkveni glasbenik 90:88. Škulj, Edo.1997e.»Orgle v cerkvi sv. Franciška v Piranu«. Glasbeno–pedagoški zbornik 2:67–84. Škulj, Edo.1998a.»Die Orgel in der Franziskanerkirche in Piran«. Str.373–93 v Musikalische Begegnungen zwischen Ost und West. Rombach Wissenschaft. Škulj, Edo.1998b. »Nove orgle v ljubljanski stolnici«. Cerkveni glasbenik 91:57–58. Škulj, Edo.1998c. »Obnovljene orgle v Strugah«. Zbornik obcin Grosuplje, Ivancna Gorica, 1998 (20):135–38. Škulj, Edo.1998d. »Orgle v minoritskih cerkvah«.Str. 280–99 v Ptujska župnijska cerkev sv. Jurija, Zbornik znanstvenega simpozija Ptuj 1998. Škulj, Edo.1999a.»Nove orgle pri Svetem Duhu«.Str. 65–66 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Škulj, Edo.1999b. »Nove orgle v ljubljanski stolnici«. Str. 101–2 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Škulj, Edo.1999c. »Nove orgle v Šentjerneju«.Str.105–8 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. 62 Škulj, Edo. 1999d. »Obnovljene Janeckove orgle v ljubljanski stolnici«.Str. 55–60 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofijaMaribor. Škulj, Edo. 1999e. »Orgle v dekaniji Škofja Loka«. Loški razgledi 73–128. Škulj, Edo. 2000a. »Das älteste Bild der hl. Cäcilia in Slowenien.« Music art 25(0). Škulj, Edo. 2000b.»Organisti in orgle v Franciškanski cerkvi«. Str. 391–422 v Franciškani v Ljubljani, Samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja.Ljubljana: Samostan in župnijaMarijinega oznanjenja. Škulj, Edo. 2000c.»Orgle v dekaniji Kamnik«. Kamniški zbornik 0:86–106. Škulj, Edo. 2000d. »Orgulje u Sloveniji (Sažetak)«.Str.181 v Die Orgel als Europäusches Kulturgut (Orgulje kao uropska kulturnabaština), Kongressbericht.Varaždin: Orgujaška zaklada Petar Nakic. Škulj, Edo. 2001a. Jenkova orglarska delavnica. Družina. Škulj, Edo. 2001b.»Orglarji in orgle v samostanski Cerkvi«.Str. 315–33 v Sedem stoletij minoritskega samostana sv. Franciška Asiškega v Piranu: 1301-2001. Ljubljana: Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa. Škulj, Edo. 2001c.»Slowenien (Orgel)«. Str. 147–49 v Orgel, uredil A.Reichling. GdO, Bärenreiter. Škulj, Edo. 2002a. »Orgelska glasba«. v Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga. Škulj, Edo. 2002b.»Orgle v uršulinski cerkvi in glasbenaustvarjalnost uršulink«. Str. 223–41 v Tristo let ljubljanskih uršulink. Ljubljana: Družina. Škulj, Edo. 2002c.»Razvoj Cerkvene glasbe«. Str.441–52 v Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju, zbornik.Ljubljana: Družina. Škulj, Edo. 2002d. »Slowenische Kirchenmusik am Ende des 2. Jahrtausends«. Str.12–17 v IAH Bulletin. Internationale Arbeitsgemeinschaft für Hymnologie. Škulj, Edo. 2003a. »Musica sacra praeludium vitae aeternae – Napisi na orglah«. Cerkveni glasbenik 96. Škulj, Edo. 2003b. Odloki o cerkveni glasbi. Škulj, Edo. 2004. Goršiceva orglarska delavnica. Družina. Škulj, Edo. 2005a. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Družina. Škulj, Edo. 2005b. Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici. Družina. Škulj, Edo. 2005c.»Orgle v dekaniji Kranj«. Kranjski zbornik 2005 199–206. Škulj, Edo. 2007a. Milavceva orglarska delavnica.Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2007b.»Orgelski pozitiv na Turjaškem gradu«. Cerkveni glasbenik 100(5):23. Škulj, Edo. 2007c.»Orgle v cerkvi sv.Vida«. Str. 286–90 v Župnija Šentvid nad Ljubljano skozi cas in prostor. Šentvid: Župnija. 63 Škulj, Edo.2009a. Mayerjeva orglarska delavnica.Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2009b. Naraksova orglarska delavnica.Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2009c. Zupanova orglarska delavnica. Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2010a. Križmanova orglarska delavnica. Družina. Škulj, Edo.2010b. »Stare orgle v župnijski cerkvi v Lescah.« Nove orgle v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Lescah 5–6. Škulj, Edo.2010c. Škrablova orglarska delavnica. Družina. Škulj, Edo.2011a.»[...] najvecji slovenski orglar vseh casov [...]«. Bilten 2011(3):22–25. Škulj, Edo.2011b. »Iz starih zapisov o orglah v Robu«. Trobla: glasilo obcanov Obcine Velike Lašce, 32. Škulj, Edo.2011c. »Mandlinova orglarska delavnica«. Str. 103–30 v Rumplova orglarska delavnica. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2011d. »Obnovljene Devove orgle v Robu na Dolenjskem«. Cerkveni glasbenik 104(4):22–24. Škulj, Edo.2011e.»Orgle v župniji Preserje«.Str. 343–49 v Župnija Preserje skozi cas. Preserje: Župnija. Škulj, Edo.2011f. »Papova orglarska delavnica«. Str.133–35 v Rumplova orglarska delavnica.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2011g. »Pevceva orglarska delavnica«. Str. 131–32 v Rumplova orglarska delavnica.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2011h. »Raciceva orglarska delavnica«.Str.135–40 vRumplova orglarska delavnica.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2011i. Rumplova orglarska delavnica: ob 150-letnicismrti: 1861-2011.Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2012a. Barocne orglarske delavnice.Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2012b. »Benczova orglarska delavnica«.Str. 71–78 v Goriške orglarske delavnice.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2012c. »Eislova orglarska delavnica«.Str. 47–82 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2012d. »Fallerjeva orglarska delavnica«.Str. 9–32 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2012e.»Göblova orglarska delavnica«. Str. 43–48 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2012f. »Janeckova orglarska delavnica«.Str. 97–160 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2012g. »Kacinova orglarska delavnica«.Str.7–38 vGoriške orglarske delavnice.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2012h. »Kuclerjeva orglarska delavnica«. Str. 79–80 v 64 Goriške orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2012i. »Kucerova orglarska delavnica«. Str. 83–96 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2012j. »Martlova orglarska delavnica«. Str. 171–80 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2012k. »Otoniceva (Jožefova) orglarska delavnica«. Str. 185–98 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2012l. »Otoniceva (Simonova) orglarska delavnica«. Str. 181–84 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2012m. »Pauhausova orglarska delavnica«. Str.37–38 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2012n. »Scholtzova orglarska delavnica«. Str.161–70 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2012o. »Steinhofferjeva orglarska delavnica«. Str.39– 42 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2012p. »Valickova orglarska delavnica«. Str. 39–70 v Goriške orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2012q. »Wallensteinova orglarska delavnica«. Str.33– 36 v Barocne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2012r. »Zitzmanova in Ježkova orglarska delavnica«. Str. 81–84 v Goriške orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013a. »Alettijeva orglarska delavnica«.Str. 81–82 v Beneške orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013b. Beneške orglarske delavnice: ob 200-letnici smrtiGaetana Callida. Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013c.»Beneške orgle«.Str. 22–24 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013d. »Bossijeva orglarska delavnica«.Str.49–54 vBeneške orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013e. »Callidova orglarska delavnica«. Str. 27–48 v Beneške orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013f. »Carlonijeva orglarska delavnica«.Str. 15–18 v Beneške orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013g.»Cerkvena zakonodaja glede orgel«. Str.34–38 65 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013h. »Cerkveni glasbenik«.Str. 38–39 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013i.»Collonova orglarska delavnica«.Str. 13–14 v Beneške orglarske delavnice.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013j.»Cortejeva orglarska delavnica«.Str. 57–62 v Beneške orglarske delavnice.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013k. »Delitev orgelskih registrov«.Str. 43 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013l. »Deželne znacinosti orgel«. Str.45–46 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013m.»Harmonij«.Str.68 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013n.»Harmonika«.Str.68–69 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013o.»Igralnik«.Str. 75 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013p. »Ime orgel«. Str. 75 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013q.»Internationale Arbeitgemeischaft fürOrgeldokumentation (IAOD)«.Str. 76–77 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013r. »Kratka oktava«. Str. 102 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013s. »Krila pri orglah«.Str. 104–5 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013t. Leksikon orgel in orglarjev: orgle, orglarji, skladatelji, pisci. Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013u. Malahovskega orglarska delavnica. Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013v. »Mascionijeva orglarska delavnica«. Str.75–80 v Beneške orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013w. »Mehovje«. Str. 133 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013x. »Menzure pišcali«. Str.133–34 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013y.»Merlinijeva orglarska delavnica«. Str. 55–56 v Beneške orglarske delavnice.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013z. »Musica organistica slovenica«. Str. 138–39 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2013aa. »Nakiceva orglarska delavnica«. Str.19–26 v Beneške orglarske delavnice.Škocjan pri Turjaku: Župnija 66 Škocjan. Škulj, Edo. 2013ab. »Omara (orgel)«. Str.153 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013ac. »Organo de papel de Leonardo da Vinci«. Cerkveni glasbenik 106(1):24–25. Škulj, Edo. 2013ad.»Organografija na Slovenskem (1760-1985)«. Str. 154–59 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013ae.»Organografija na Slovenskem (1985-2013)«. Str. 159–60 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013af. »Orglarska delavnica Maribor«. Str. 161–64 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013ag.»Orgle v srednjem veku«.Str. 164–66 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013ah.»Orgle v videmski nadškofiji (L’Archidiocesi di Udine),predstavitev knjige«. Cerkveni glasbenik 106(1):23. Škulj, Edo. 2013ai. »Orglice«.Str.168–79 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013aj. »Pnevmatska traktura«.Str.178 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013ak. »Prižnicne orgle«.Str. 186–87 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013al. »Procelje ali prospekt«. Str.187 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013am.»Puginova orglarska delavnica«. Str. 69–74 v Beneške orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013an. »Reformacija in orgle«. Str. 196 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013ao.»Romanticne orgle«. Str. 200 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013ap. »Sapnica na stožce (opis)«. Str. 204–5 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013aq. »Tabulature orgelske«. Str.232 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013ar. »Tonolijeva orglarska delavnica«. Str. 63–64 v Beneške orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013as. »Traktura«.Str. 235 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013at. »Ustnicne pišcali«. Str. 240 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo. 2013au. »Zaninova orglarska delavnica«.Str. 65–68 v Beneške orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. 67 Škulj, Edo.2013av.»Zgodovina razlicnih pišcali«.Str. 249–50 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2014a.»Nove orgle na podružnici Ljubno/Sv.Nikolaj«. Str.115–115 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2014b. »Nove orgle na podružnici Mala Ilova Gora«. Str.189–189 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2014c. »Nove orgle pri Sv.Barbari v Slovenskih goricah«. Str. 247–247 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: ŽupnijaŠkocjan. Škulj, Edo.2014d. »Nove orgle v Hrušici«.Str. 131–32 v Ob 25letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2014e.»Nove orgle za Skupnost Lojola v Šentjerneju«. Str.190–190 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2014f. Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor. Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2014g. »Obnovljen Göblov pozitiv na Veseli gori«. Str. 116–17 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2014h. »Obnovljene Schehlove orgle na Brinjevi gori(2010)«.Str.294–97 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: ŽupnijaŠkocjan. Škulj, Edo.2014i.»Pozitiv na Centralnem pokopališcu v Gradcu«. Str.118–20 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2014j.»Pozitiv na Turjaškem gradu«.Str.172–73 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2014k. »Pozitiv v Marijini kapeli v Zagraju/Sagrado«. Str.207–207 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor, uredil E. Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2014l. »Pozitiv v Neusiedlu bei Güssing«.Str. 168–168 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2014m.»Zasebni pozitiv v Thoriu«. Str. 230–230 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2015a. Brandlova orglarska delavnica. Župnija Škocjan. Škulj, Edo.2015b. »Tri sinteze Križmanovih orgel: (ob 220letnici smrti) = Three syntheses of Križman’s pipe organ: (at 220th anniversary of the death)«. Muzikološki zbornik 51(1):81–95. Škulj, Edo.2015c. »Vrste orgel«. Cerkveni glasbenik 108(5):21–22. 68 Škulj, Edo. 2016. »Janecek versus Križman«. Str. 10–0 v Celjski barocni orglarski mojster Janez Francišek Janecek.Ptuj: Pokrajinski Muzej Ptuj-Ormož. Škulj, Edo. 2017a. »Cigave so orgle«. Ecce organvm! (8):3–10. Škulj, Edo. 2017b.»Devova orglarska delavnica«. Ecce organvm! (5):3–0. Škulj, Edo. 2017c.»Stoletnica Premrlove Statistike o orglah vljubljanski škofiji«. Cerkveni glasbenik 110(4):16–17. Škulj, Edo. 2017d. Vodnik po orgelski glasbi. Ljubljana: Duhovniški dom. Škulj, Edo. 2018a. Ausgewählte Kapitel über Kirchenmusik. Ljubljana. Škulj, Edo. 2018b.»Orgle v ljubljanski nadškofiji – 30 let pozneje«. Cerkveni glasbenik 111(1):13. Škulj, Edo. 2020. Prirocnik za organiste. Ljubljana. Škulj, Edo. b. d. »Bibliografsko kazalo Cerkvenega glasbenika: (1878–1945)«. Knjižnica Cerkvenega glasbenika 2 0. Škulj, Edo, in Jurij Dobravec. 2018. Orgle Slovenije.Bohinj, Radovljica: Jarina Bohinj. Škulj, Edo, Sašo-Mišo Frelih,in Tomaž Mocnik.1999.»Noveorgle pri Franciškanih«. Str.171–90 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E.Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Škulj, Edo, in Brane Košir. 1999. »Obnovljene orgle v Strugah«. Str. 113–16 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Špendov,Vendelin. 1992. »Orgle v slovenskih cerkvah v ZDA«. Cerkveni glasbenik 85:23–25. Štefanic, Bogomir ml.1999.»Ponos župnijskega obcestva«. Družina,3. Šuštar,Tadeja, in Tomaž Mocnik.2019.»Tomaž Mocnik: 'Vse,kar delaš, delaj srcno in s srcem.'« Železne niti,297–327. Švigelj, Ana. 2004. »Orgle v dekaniji Cerknica«. Univerza v Mariboru,Maribor. Theophilus.2020.»De instrumento quod organarium dicitur – O glasbilu, ki se imenuje orgle (Theophilus)«. Ecce organvm! (18):13–19. Thieme,Renata. 2010. »Nov model trženja orgel«.Fakulteta zakomercialne in poslovne vede Celje, Celje. Tomanic,Angela.1983.»Obnovljene Jenkove orgle v župnijskicerkvi v Kranju«. Cerkveni glasbenik 76:31. Tomanic,Angela.1984.»Nove orgle v Mavcicah«. Cerkveni glasbenik 77:126. Tomanic,Angela.1999a.»Nove orgle v Šentlovrencu«. Cerkveni glasbenik 92:99. Tomanic,Angela.1999c. »Papeške orgle v ljubljanskem semenišcu«. Str.123–24 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice,uredil E.Škulj.Maribor: Rimskokatoliška škofijaMaribor. 69 Tomanic, Angela. 2000. »Nove orgle v Kostanjevici na Krki«. Cerkveni glasbenik 93:40. Tomanic, Angela. 2002a. AngelaTomanic, orgle. 2 [Zvocni posnetek]. Angela Tomanic. Tomanic, Angela. 2002b. AngelaTomanic, orgle [Zvocni posnetek]. Angela Tomanic. Tomanic, Angela. 2002c. »Obnovljene orgle pri Sv. Kancijanu v Kranju«. Cerkveni glasbenik 95. Tomanic, Angela. 2002d. Orgle v Ljubljanski stolnici. Angela Tomanic. Tomanic. Angela. 2013. »Ucenje orgeske igre«. Str.238–39 v Leksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Tomanic, Angela. 2018. »Slovenske skladbe«. Ecce organvm! (11):3–14. Tomažic,Tanja.1992. Orgle v Šentvidu pri Sticni.Teološka fakulteta Ljubljana. Tomc, Matija. 1931. »Orgelski in drugi problemi«. Cerkveni glasbenik 54. Tomc, Matija. 1933. »Nove orgle pri sv. Petru v Ljubljanu«. Cerkveni glasbenik 56:142–44. Tomc, Matija. 2013. »Zancilnost barocnih orgel«.Str.150–251 vLeksikon orgel in orglarjev. Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Tomc, Matija, in Edo Škulj.2013.»Razlika med barocnimi inromanticnimi orglami«. Str. 192–95 v Leksikon orgel in orglarjev.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Tomšic,E.1853. »Obertnijstvo domace«. Novice. Trcek Marušic,Katarina. 2012. »Orgle na Kranjskem do izteka 17. stoletja«. De musica disserenda 0(2):91–107. Trcek Marušic,Katarina. 2015a. »Glasba na gradu Borl: grajski pozitiv Rudolfa Rapolta«. Novice za clane Društva za oživitev gradu Borl 8(1):8–11. Trcek Marušic,Katarina. 2015b.»Orgelska glasbila v župnijskicerkvi sv.Jurija v Stari Loki«.Str. 377–85 v A glej, na tem polju je obrodil stoteren sad, Zbornik Župnije sv. Jurija Stara Loka. Stara Loka: Župnija Stara Loka. Trcek Marušic,Katarina. 2015c.»Orgle in orgelska glasba vslovenski kulturni zgodovini do nastopa cecilijanstva«. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Trcek Marušic,Katarina. 2016a. »Dinamika razvoja slovenskeorgelske krajine do nastopa cecilijanstva«. De musica disserenda 0(2):77–101. Trcek Marušic,Katarina. 2016b.»Invaluable cultural heritage orthe fading image of the past: the state of historical organs inthe territory of present-day Slovenia through the example ofthe organs of Joannes Franciscus Janechek«. Arti musices 47(2):117–32. Trcek Marušic,Katarina. 2016c.»Migration Flows in the 17th 70 and 18th Centuries on the Territory of Today. s Slovenia«. Music Migration in the Early Modern Age (Abstracts) 21–22. Trcek Marušic, Katarina.2016d.»Seventeenth-and Eighteenth- Century Migration Flows in the Territory of Today’s Slovenia«. Music Migration in the Early Modern Age 139–50. Trcek Marušic, Katarina.2016e.»Tradicija Göblove orglarskedelavnice«. Cerkveni glasbenik 109(5):16–20. Trcek Marušic, Katarina.2017a. »Glasbene migracije na Slovenskem v 17. in 18. stoletju«. Glasbene migracije: sticišce evropske glasbene raznolikosti 99–114. Trcek Marušic, Katarina.2017b. »Ljubljana: Glasbene migracije: sticišce evropske glasbene raznolikosti,Musical migrations: crossroads of European musical diversity«: Arti musices 48(1):150–53. Trcek Marušic, Katarina,in Simona Molicnik.2016. Potujociorglarski mojstri in preplet njihovih poti na Kranjskem[Elektronski vir]. Trcek Marušic, Katarina,in Anton Škrabl.2018. »Zgodovina orgel v župnijski cerkvi sv. Mihaela na Pilštanju«.Str. 77–86 v Pilštanj in cerkev sv. Mihaela. Ljubljana: Sirius. Trcek Pecjak,Tamara. 1994. Opis orgel Šmihel nad Mozirjem. Teološka fakulteta Ljubljana. Trebuch, Bernhard. 1986. »Orgeln und Orgelbau im Bezirk St. Veit/Glan (Kärnten)«. Universität Wien,Wien / Dunaj. Treven, J.1999.»Papeške orgle v Zadobrovi v Ljubljani«. Str.0 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice.Maribor. Treven, Jože. 1999.»Papeške orgle v Zadobrovi v Ljubljani«.Str. 107–8 v Ob desetletnici Škofijske orglarske delavnice, uredil E. Škulj. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor. Trobina, Stanko. 1985a.»Nova cerkev in nove orgle v Šoštanju«. Cerkveni glasbenik 78:30–31. Trobina, Stanko. 1985b.»Nove orgle v Braslovcah«. Cerkveni glasbenik 78:63. Trobina, Stanko, in Edo Škulj.1982.»Nove orgle v mariborskistolnici«. Cerkveni glasbenik 75:2–9. Trontelj, L. 1981.»Jenkove orgle – opus 174 (Ljubljana - Kodeljevo)«. Družina, 4. Trontelj, Lidija. 1981. »Jenkove orgle – opus 174«. Družina, 4. Turšic, Katarina.2001. Orgle v Cerknici.Teološka fakulteta Ljubljana. Uršic, I. 2009. »Arhivska zapušcina profesorja Huberta Berganta«. Arhivi 32(2):379–86. Ušenicnik,Marko.2001. Orgle v župniji Trata -Gorenja vas. Teološka fakulteta Ljubljana. Valencic R. 1981. »Prenova šentpetrskih orgel v Ljubljani«. Cerkveni glasbenik 74:61–62. Veider,J.1947. Stara ljubljanska stolnica. Ljubljana. Veider,Janez. 1913. Steska, Ivan Zgodovina župnije Šentrupert na Dolenjskem.Ljubljana: samozaložba. 71 Velikanje, E.,in Simon Kolar.2016.»Prenova orgel v Braniškicerkvi«. Zlati grozdi -glasilo župnij Branik in Brje, 23–26. Verhovec, I. 1894. »Nekdanji rog na ljubljanskem gradu«. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 0. Verne,M. 1852. »Potovanje po nekterih jugo–slavenskih krajih«. Novice,151. Vidic, Marjanca.2000. Orgle v cerkvi sv. Martina Šmartno pri Litiji.Teološka fakulteta Ljubljana. Vidmar, F. 1999.»Stare in nove orgle v Loškem Potoku«. Cerkveni glasbenik 92:98–99. Vidmar, P.2009.»Umetnostnozgodovinski oris cerkva v obciniSveta Ana«.Str.143–51 v Sveta Ana skozi cas: zbornik obcine Sveta Ana.Sv. Ana. Virjent.1890.»Listek za raznoterosti -Orglje (Nevlje)«. Zgodnja danica, 87. Vitruvius. 2020. »De hydraulis – O orglah z vodnim uravnalnikom (Vitruvius)«. Ecce organvm! (18):3–5. Vodopivec,Vinko.1910.»Nove orgle v vikarijski cerkvi pri sv. Tomažu na Vipavskem«. Cerkveni glasbenik 33:68. Vodopivec,Vinko.1927.»Porocilo o kolavdaciji novih orgel vžupni cerkvi v Dornbergu«. Cerkveni glasbenik 50:59. Vodopivec,Vinko.1929.»Nove orgle na Goriškem (Gabrije, Avce, Kronberg)«. Cerkveni glasbenik 52:17–18. Vodopivec,Vinko.1931.»Nove orgle v Ledinah«. Cerkveni glasbenik 54:189. Vodopivec,Vinko.1939.»Svetogorska cerkev je dobila noveorgle«. Svetogorska Kraljica,1. Volbert, Emil.1912.»Govor o priliki blagoslovljenja novih orgel vljubljanski stolnici dne 14. februarja 1912«.v Glasnik božje slave v svetišcu Gospodovem. Ljubljana. Vostner, O. 1964.»Ob stoletnici franciškanov v Mariboru«. Vrhovec,Ivan. 1947. Stara ljubljanska stolnica: njen stavbni razvoj in oprema.Ljubljana: Umetnostno zgodovinsko društvo. Vrhovnik,Ivan.1898. »Rožnik in cerkev na Rožniku«. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 8. Vrhovnik,Ivan.1904. »Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske«. Danica 57:221–22. Vrhovnik,Ivan.1933. Trnovska župnija v Ljubljani. Vrišer, S.1999. Cerkev svetega Jožefa na Studencih v Mariboru. Vrišer, Sergej.1991. Trnovska župnija v Ljubljani. Ljubljana: Akademska založba. Vrolih,F.1979.»Iz naših župnij (Brdo pri Lukovici)«. Družina, 4. Vuk,Marko.1983.»Obnova orgel na Sveti gori pri Gorici«. Cerkveni glasbenik 76:62–63. Vuk,Marko.1984.»Nove orgle v Šempasu«. Cerkveni glasbenik 77:95. Vuk,Marko.1997.»70–letnica mirenskih župnijskih orgel«. Dom in rod 0. Vuk,Marko.1999.»Orglar Ivan Kacin – življenje in delo«. 72 Cerkveni glasbenik 92:19–20. Walentowicz A.1999.»Nove orgle v Dornberku – drugic«. Cerkveni glasbenik 92:23. Zadnikar,Marijan. 2000. Cerkev Device Marije Vnebovzete na Vurberku. Spodnji Duplek: župnijski urad Vurbek. Zadnjikar, Marijan.1990. Samostan Sticna in njegove znamenitosti. Družina. Zadravec,Dejan.2016.»Nekaj drobtinic iz življenja celjskegabarocnega orglarja Janeza Franciška Janecka«.Str. 19–33 v Celjski barocni orglarski mojster Janez Francišek Janecek. Ptuj: Pokrajinski Muzej Ptuj-Ormož. Zadravec J. – Rola M.1992.»Nove orgle v Murski Soboti«. Cerkveni glasbenik 85:91–92. Zadravec,Jože. 1982. »Lucani imajo nove orgle«. Družina, 5. Zadravec,Jože. 1983. »V zatišju Planine«. Družina,5. Zadravec,Jože. 1989a.»Orgelska nedelja na Polzeli«. Družina,6. Zadravec,Jože. 1989b.»Za varovanje dedišcine«. Družina,2. Zadravec,Jože. 1990. »Nove orgle v Veržeju«. Družina, 5. Zadravec,Jože. 1992a.»Pesem življenju, pesem upanju«. Družina, 16. Zadravec,Jože. 1992b.»Velike katedralne orgle«. Družina, 16. Zadravec,Jože. 1994. »Orgle imejte v veliki casti«. Družina, 16. Zadravec,Jože. 1996. »Za melodijo živega obcestva«. Družina, 5. Zadravec,Jože. 1999. »Naj kraljica glasbil poje v božjo slavo«. Družina,9. Zadravec,Jože. 2000a.»Hvalnica orglam«. Družina, 11. Zadravec,Jože. 2000b.»Obetavna orgelska prihodnost«. Družina, 11. Zamošcan. 1853. »Novicar iz slavenskih krajev -Iz Soderšice«. Novice, 324. Zapušek, Ema. 1996. »Izvajalska praksa stare orgelske glasbe: magistrska naloga«. Univerza v Ljubljani,Ljubljana. Zapušek, Ema. 2010. »Orgle v glasbeni šoli«. Cerkveni glasbenik 103(4):14–15. Zapušek, Ema, Hubert Bergant, in Janez Osredkar.1992. Orgle: predmetnik za orgle v glasbeni šoli, okvirni ucni nacrt za glasbenošolo, okvirni ucni nacrt. Zarnik, Miroslav. 1853. »Novicar iz slovenskih krajev -Iz Senožec«. Novice,63. Zarnik, Miroslav. 1872. »Ogled po Slovenskem in dopisi -iz Krope«. Zgodnja danica, 54. Zemljic,Mirko.2000. »Nove orgle za novo tisocletje: zbornik obblagoslovitvi novih orgel v cerkvi Sv.Jurija v Šentjurju«. Zendek,O.2015.»Hans Leitner: Orgle so akusticna upodobitevoblike križa«. Cerkveni glasbenik 108(2):2–5. Zupan, Ignacij. 2013. »Sapnica na stožce (zagovor)«.Str. 205–7 v Leksikon orgel in orglarjev,uredil E.Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Zupan, Ignacij ml.1882.»Sostava orgelj«. Cerkveni glasbenik 5. 73 Žagar, Andrej. 2001. Orgle v župnijski cerkvi sv. Urha v Smledniku. Teološka fakulteta Ljubljana. Žajdela,Ivo. 2004.»Glasbilo za življenje -V Hrušici imajo nove orgle«. Družina, 2. Židek,Pavel. 2020. »Tractatus de musica – Zapis o glasbi (Židek)«. Ecce organvm! (18):27–28. Žitek,Tomaž.2014.»Nove orgle v Unterpremstättnu«.Str. 121– 121 v Ob 25-letnici Orglarske delavnice Maribor,uredil E. Škulj.Škocjan pri Turjaku: Župnija Škocjan. Žitko, Salvator. 1995. Ptujska Gora: visoka pesem slovenske gotike. Ljubljana: Družina. Žuraj,T. 2014. »Skrb za kulturno dedišcino: kraljica glasbil vframski cerkvi zopet v polnem zvocnem sijaju«. Novice obcine Race-Fram, 25–26. Nejasne navedbe avtorjev A.F.1996.»Stara cerkev«.Družina,5. A.H.1992.»Orgelska hvalnica Stvarniku«.Družina,4. A.J.1999.»Nove orgle v Zrecah«.Družina,19. A.K.1869.»Dopisi -Iz Dolenje vasi pri Ribnici«.Novice,169. A.L.1997.»Obletnica v Kidricevem«.Družina,13. A.M.1982.»Kolaudacija orgulja u Busovaci«.Sveta Cecilija 52:42. A.M.1983.»Kolaudacija orgulja u Karlovcu«.SvetaCecilija 53:44. A.P.1856.»Ogled po Slovenskim -Iz Dobrove«.Zgodnjadanica,223. A.T.2000.»Ormož«.Družina,18. A.V.1882.»Naši dopisi -Bohinj«.Novice,199. B.B.1996.»Nove orgle pri Sv.Katarini«.Družina,5. B.J.1998.»Sveta Katarina nadTrbovljami«.Družina,4. B.Š.1996.»Struge«.Družina,4. B.Š.2000.»Nove orgle in barvni okni v Kocevski Reki«.Družina,18. B.V.1996.»Sv.Cecilija v Celju«.Družina,5. ce.1988.»Videm ob Savi:Prenovljene orgle in križev pot«.Družina,4. ce.1994.»Za lepše sozvocje«.Družina,5. ce.1995.»Na Kurešcku tudi kraljica glasbil – orgle«.Družina,5. ce.1996.»V osrcju žitne pozlate«.Družina,10. ce.1997a.»Kolovrat«.Družina,4. ce.1997b.»Odranci«.Družina,5. D.B.1993.»Tolminci ljubijo glasbo«; Družina,7. D.K.1984.»Pridobitev za orglarski tecaj«.Družina,13. D.K.1990.»Orgle v ljubljanski stolnici«.Družina,4. F.J.1992a.»Blagoslovitev novih orgel«.Družina,6. F.J.1992b.»Blagoslovitev obnovljenih orgel«.Družina,6. F.K.1992.»Nove orgle za radensko faro«.Družina,11. F.P.2003.»Zopet pesem orgel in zvonov pri Sv.Lenartu«.Družina,9. H.1863.»Dopisi -Iz Ipave«.Novice,181. j.1997.»Zaplana«.Družina,4. 74 J.C.1969.»Nastop pevskih zborov in blagoslovitev novih orgel v Odrancih«.Družina,4. J.C.1992.»Novi glasovi iz orgel na Izlakah«.Družina,11. J.G.1860a.»Dopisi -Iz Ipave«.Novice,311. J.G.1860b.»Od orgel sploh,posebno pa od novih orgel v Ipavi -«. Novice,226. J.G.1861.»Dopisi -Iz Poljan priToplicah na Dolenskem«.Novice, 64. J.Jarc.1991.»Crnuce bogatejše za zvonove – V Nadgorici pojo nove orgle«.Družina,10. J.K.1994.»Nove orgle v ankaranski cerkvi«.Družina,13. J.K.1995.»Dolnji Logatec«.Družina,5. J.,K.1996.»Zvesti koreninam.1150 let od posvetitve cerkve sv.Jurija na Ptuju«.Družina,8. J.K.1998a.»Blagoslov orgel v Senožecah«.Družina,4. J.K.1998b.»Svetel kamen v mozaiku«.Družina,5. J.K.1999a.»Celje«.Družina,18. J.K.1999b.»Župnija z velikim srcem«.Družina,28. J.K.2000.»Harmonija 1382 pišcali v Vrhpolju«.Družina,30. J.M.1997.»Zasip«.Družina,5. J.N.2003.»Nove orgle v Gorenjem Logatcu«.Družina,20. J.P.1995.»Blagoslovitev orgel na Zgornjem Brniku«.Družina,4. J.St.1989.»Nove orgulje u crkvi Marije Pomocnice na Knežiji – Zagreb«.SvetaCecilija 59:89–90. J.V.b.d.»Ogled po Slovenskem in dopisi -S Podgrada,cerkvene naprave,nove orglje in slovesnost«.Zgodnjadanica. J.Žan.1886.»Ogled po Slovenskem in dopisi -V Šmartinem pod Šmarno goró«.Zgodnjadanica,341. jz.1991.»Nova prevaljska legenda«.Družina,1. K.H.2003.»Blagoslov obnovljenih orgel v Zapogah«.Družina,16. K.S.1995.»Sv.Lenart v Slovenskih goricah«.Družina,4. K.S.1996a.»Edine tovrstne v Sloveniji«.Družina,4. K.S.1996b.»V Hocah spet praznicno«.Družina,4. K.S.2000.»Iz vsega srca v slavo Boga«.Družina,28. L.B.2002.»'Ave'za škofa.V Rogatcu za škofov rojstni dan zaigrale prenovljene orgle«.Družina,3. L.K.1996.»Stara Gora«.Družina,5. L.,K.,K.1994.»Naše življenje je pesem.Na Ljubecni blagoslovili nove orgle«.Družina,3. L.K.K.1994b.»Po 50 letih so orgle zopet zaigrale«.Družina,4. L.N.1984.»Orgelski praznik v Šempasu«.Družina,4. L.Z.2000.»Biser,ki mu ni para«.Družina,19. M.M.1992a.»Iz orgel globoka zahvala Bogu se glasi«.Družina,6. M.M.1992b.»Trojni župnijski praznik v Svecini«.Družina,16. M.M.1997.»Zadobrova pri Ljubljani«.Družina,4. M.P.1998.»Ljubljana–Polje«.Družina,21. M.Š.1992.»V pricakovanju jubileja«.Družina,4. MAK.1986.»Nove orgle pri Šmartinu – Kranj«.Družina,8. P.1986.»V središcu ob Dravi«.Družina,4. 75 P.K.2003.»Nove orgle v Budanjah«.Družina,20. r.p.2000.»Blagoslov orgel na Besnici«.Družina,18. še.1981.»Praznik slovenske cerkvene glasbe«.Družina,7. T.A.M.1997.»Nove orgle v Dornberku«.Družina,4. T.S.1995.»Ljubljana–Marijino oznanjenje«.Družina,13. V.I.1994.»Dogodek za sto let«.Družina,7. V.P.1999.»Goce na Vipavskem«.Družina,19. Breznavedbeavtorjev 1850.»Nove orgle na prodaj«.Novice,60. 1852.»Ogled po Slovenskim -Iz Notranjiga«.Zgodnjadanica,192. 1853.»Novicar iz slovanskih krajev -Iz Postojne«.Novice,8. 1858a.»Ogled po Slovenskim in dopisi -Iz Krajna«.Zgodnja danica, 172. 1858b.»Ogled po Slovenskim in dopisi -v Lašicah (nove orglje)«. Zgodnja danica,24.1859.»Ogled po Slovenskim in dopisi -Iz Ljubniga pri Gornjim gradu«.Zgodnja danica,37.1860a.»Ogled po Slovenskim in dopisi -Iz Ipave«.Zgodnjadanica,23. 1860b.»Ogled po Slovenskim in dopisi -Iz Sibinj na Sedmograškem«.Zgodnja danica,108.1860c.»Ogled po Slovenskim in dopisi -S Postojne«.Zgodnjadanica, 163. 1860d.»Ogled po Slovenskim in dopisi -Z Dolenskiga«.Zgodnja danica. 1861.»Dopisi -Iz Volovskega v Liburnii«.Novice,263. 1864a.»Dopisi -Iz Ljubljane«.Novice,107. 1864b.»Dopisi -Krakovo v Ljubljani [1]«.Novice,195. 1865a.»Dopisi -Krakovo v Ljubljani [2]«.Novice,242. 1865b.»Dopisi -Od Sv.Križa pri Rogatcu«.Novice,282. 1865c.»Dopisi -Od Št.Ruperta na Dolenskem«.Novice,335. 1865d.»Od sv.Križa pri Rogatcu«.Novice,282. 1866a.»Dopisi -Šmarnagora«.Novice,306. 1866b.»Dopisi -Iz Ježice«.Novice,290.1866c.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Krakovo«.Zgodnjadanica, 27. 1867.»Dopisi -S Pivke«.Novice,348.1868.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Z Dolenskega (Nove orglje v Knežaku)«.Zgodnjadanica,34.1870.»Ogled po Slovenskem in dopisi -v Lašcah«.Zgodnjadanica, 388. 1871a.»Dopisi -Iz Ljubljane – Nove orglje«.Novice,113. 1871b.»Dopisi -Iz Ljubljane – Prijateljem cerkvene muzike«.Novice, 105. 1871c.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Ljubljane«.Zgodnja danica,93.1872a.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Ljubljane.O cerkveni 76 glasbi«.Zgodnjadanica,188.1872b.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Orglje na prodaj«.Zgodnja danica,46.1873a.»Naši dopisi -IzTrnovega na Notranjskem«.Novice,274. 1873b.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Klane«.Zgodnja danica, 63. 1873c.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Polhovega gradca«. Zgodnjadanica,46. 1875.»Naši dopisi -V Gorici«.Novice,212. 1877.»Listek za raznoterosti -Orglarsko šolo«.Zgodnjadanica,159. 1878a.»Listek za raznoterosti -Orglje,ki same orgljajo«.Zgodnja danica,335.1878b.»Listek za raznoterosti -Železniška lepa nova cerkev«.Zgodnja danica,151.1878c.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz št.–Vida nad Ljubljano, nova maša in orglje«.Zgodnjadanica,260. 1879.»Naši dopisi -Iz Ljubljane«.Novice,57. 1880a.»Naši dopisi -Iz Jelšan na Primorskem [1]«.Novice,348. 1880b.»Naši dopisi -Iz Jelšan na Primorskem [2]«.Novice,380. 1881.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Smlednika (nove orglje)«. Zgodnjadanica,150. 1882a.»Naši dopisi -Št.Lovrenc«.Novice,351. 1882b.»Oglasnik -Bohinj«.Novice. 1882c.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Na Sveti gori pri Vacah«. Zgodnjadanica,196.1883a.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Raka«.Zgodnja danica,372. 1883b.»Ogled po Slovenskem in dopisi -S Krasa,posvecenje nove cerkve v Sežani«.Zgodnja danica. 1886.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Ljubljane:V Marijaniški kapeli«.Zgodnjadanica,213.1887a.»Listek za raznoterosti -Nove orglje (Litija)«.Zgodnjadanica, 183. 1887b.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz hrenovške župnije«. Zgodnjadanica,348.1888a.»Listek za raznoterosti -Na Igu«.Zgodnjadanica,344. 1888b.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Z Iga – raznoterosti meseca novembra«.Zgodnjadanica,397.1888c.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Z Iga.1.oktobra«.Zgodnja danica,324.1888d.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Z Iga.12.sušca«.Zgodnja danica,92.1890a.»Listek za raznoterosti -Nove orglje za farno cerkev v Mengšu«.Zgodnja danica,112.1890b.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Moravc – 24.okt.1890«. Zgodnjadanica,349.1890c.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Nevelj – 2.maja«. Zgodnjadanica,150.1891a.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Brezovca pri Ljubljani«. Zgodnjadanica,335. 77 1891b.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Ljubljane«.Zgodnja danica,440.1891c.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Ljubljana – nove velikanske orglje«.Zgodnjadanica,432.1892a.»Kaj je govoril gospod župnik o blagoslovljenju novih orgel?« Cerkveniglasbenik 15:60–62. 1892b.»Knezoškofijski ukaz glede stave in popravljanja cerkvenihorgel«.Cerkveni glasbenik 15:81–83. 1892c.»Listek za raznoterosti -Nove orglje (Vipava)«.Zgodnja danica, 156. 1892d.»Novice -Nove orglje«.Novice,43. 1892e.»Novice -Nove orglje«.Novice,353.1892f.»Ogled po Slovenskem in dopisi -V Križah priTeržicu«. Zgodnja danica,221.1892g.»Pridiga o blagoslovljenji novih orgelj v Vipavi 18.sept.1892 - Govoril P.Hugolin Sattner«.Zgodnja danica,248. 1894.»Pazite na orgle!« Cerkveniglasbenik 17:16–19. 1896a.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Adlešic – 5.Jun.« Zgodnja danica,189.1896b.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Adlešic 24.novembra«. Zgodnja danica,328.1896c.»Orgle pri slovesni crni maši«.Cerkveniglasbenik 19:77–78. 1898.»Listek za raznoterosti -Elektricen orkester«.Zgodnjadanica, 368. 1916.»Odredba kn.–škof.ordinariata glede intonacij orgelj«.Cerkveni glasbenik 39:125. 1917.»Graditelji orgulja Petar Nakic in Gaetano Callido d’Este«.SvetaCecilija 11(5):175.1922.»Il Duomo di San Giorgio a Pirano«.1936.»Nove orgle v Djakovu«.Cerkveniglasbenik 59:164. 1939.»Kolavdacija,novih,svetogorskih,orgel«.SvetogorskaKraljica,2. 1965.»Nove orgulje u Podvežici na Sušaku«.Glaskoncila. 1966.»Nove orgulje u cerkvi sv.Ante u Beogradu«.Glaskoncila. 1966.»Obnovljene orgle v Vipavi«.Družina,24. 1968.»Pri 119.orglah je omahnil«.Družina,5. 1974.»Iz naših župnij (Košana)«.Družina,7. 1975.»Iz naših župnij (Ptuj–Sv.Ožbalt)«.Družina,4.1978a.»Iz naših župnij (Javorje nad Škofjo Loko)«.Družina,4. 1978b.»Iz naših župnij (Trboje)«.Družina,4. 1984.»Nove orgle v Rogaški Slatini«.Družina,4. 1985.»Podsused – Nove orgle za obletnico župnijskega zbora«.Glas koncila,7.1988a.»Iz naših župnij (Grgar)«.Družina,4. 1988b.»Iz naših župnij (Nova Gorica)«.Družina,6. 1989.»Nova delavnica orgel«.Družina,16. 1990.Orgle vTrbovljah.Teološka fakulteta Ljubljana. 2000a.OrglevKnežaku.Teološka fakulteta Ljubljana. 2000b.Orglevžupnijski cerkvisv.JernejavŠentjerneju.Teološka fakulteta Ljubljana. 78 2002.»Blagoslovitev obnovljenih orgel in župnišca na Bizeljskem«. Družina,3. 2007.Orgelske skladbe mojstrov16.,17.in18stoletja[Glasbenitisk]: instruktivnaizdaja zapoukna nižjistopnji. 2010.»Spomin na blagoslov naših orgel Kocevska reka 14.november 2010«. 2011.»Spomin na blagoslov orgel (Šmartno ob Paki)«.2012.»Orgle v cerkvi svetega Jakoba st.v Dobrovniku / A Dobronaki id.szent Jakub plebania templon orgonaja«.2012.Osnove klavirske in orgelskeigre rokopis511izFranciškanskega samostanaNovomesto. 2015a.»Blagoslovitev obnovljenih orgel Sv.Pankracij,9.avgust 2015«.2015b.»La lezione del professor d’organi Gaetano Callido.Suoni, studi e strumenti«.ComitatoRegionaleperlecelebrazionidelIICentenariodellamortediGaetanoCallido,2015. 2016.»Glasbena akademija in orgle / (rokopis/ manuscript ~1935)«. Ecce organvm! (4):4–14.2017a.»Resolucija Varaždin 2000«.Ecce organvm! (6):18–21. 2017b.»Resolucija Zürich 2011 “ORGEL ORGUE ORGANO ORGAN 2011”[22]«.Ecceorganvm! (6):22–23. 2017c.»Weilheimerski regulativ 1957«.Ecceorganvm! (6):16–17. 2020.»De fistulis organicis quomodo fiant – Kako se izdelajo orgelske pišcali (Bern)«.Ecce organvm! (18):9–12. b.d.»Ogled po Slovenskem in dopisi -Iz Ljubljane,Nove orglje v franciškanski cerkvi«. Vecavtorjev 1911. Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor. 1937.»Zapisnik kolavdacije Brandlovih orgel v dubrovniškistolnici«. Cerkveni glasbenik 60:129–30. 1939.»Nove orgle v božjepotni Marijini cerkvi na Sv.Gori pri Gorici«. Cerkveni glasbenik 62:85. 1980. Šmartno ob Savi 1430 – 1980.Šmartno ob Savi: Župnija. 1995.»Orgle The Organ Die Orgel (1995) Ljubljana – Cankarjev dom«. 1996a. »Nove orgle v cerkvi sv.Vida Šentvid pri Grobelnem«. 1996b. »Nove orgle v cerkvi svetega Ladislava Beltinci«. 1997a. »Blagoslov novih orgel v župniji polske Matere Božje v Kostrivnici«. 1997b. Obnovljene orgle v cerkvi svete Katarine nadTrbovljemi. 1997c. Orgle v Šmartinu – Kranj. 1997d. Orgle v Zasipu. 1998a. »Blagoslovitev orgel v cerkvi Device Marije v Polju«. 1998b. »Makole 1998«. 1999a. »Blagoslov novih orgel v župnijski cerkvi v Šentlovrencu«. 1999b. Nove orgle v Loškem Potoku. 79 1999c.»Nove orgle v župnijski cerkvi svetega Jakoba vKostanjevici na Krki«.1999d. Pozdravljene, orgle, vse nove, vse lepe ... Ljubljana – Marijino oznanjenje. 2000a. 2000 pišcali Nove orgle za novo tisocletje (Šentjur pri Celju). 2000b. Nove orgle v Zavodu sv. Stanislava. 2000c.»Nove orgle z novo korno ograjo (Prihova)«.2000d. Nove orgle za novo tisocletje (Kapelski vrh). 2000e. Ormoška župnija se veseli obnovljenih orgel. 2001a. »Blagoslovitev novih orgel 4. 11. 2001 (Dokležovje)«.2001b.»Blagoslovitev novih orgel Župnijska cerkev sv.Andreja v Beli Cerkvi«. 2001c. Nove orgle v cerkvi sv. Kozma in Damijana v Koštaboni. 2001d. Slovenska filharmonija Slavnostna akademija z inauguracijo novih orgel. 2002a. Blagoslovitev novih orgel (Gornji Logatec). 2002b.»Blagoslovitev novih orgel v cerkvi sv.Martina na Ponikvi«. 2002c. Blegoslovitev obnovljenih orgel v Brestanici. 2002d. Nove orgle v cerkvi Svete Trojice v Slovenskih goricah. 2002e. »Orgle pri sv. Jožefu nad Celjem«. 2002f. Zrelo klasje – 8. septembra 2002 bo blagoslov novih orgel (Jakobski dol). 2003a. »Blagoslov obnovljenih orgel Župnijska cerkev sv.Urha v Smledniku«. 2003b. Nove orgle Župnija Presvetega Odrešenika Ljubljana Koseze. 2004a. »Blagoslov novih orgel v Križah«. 2004b. Nove orgle pri Svetem Juriju v Prekmurju. 2004c. Nove orgle v cerkvi Gospodovega vnebohoda v Bogojini. 2004d. »Nove orgle v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Hinjah«.2004e. »Od sanj do resnicnosti Blagoslov novih orgel (Sv.Križ – Planina pod Golico)«.2005a. »Blagoslov novih orgel pri sv.Petru na Kronski gori«.2005b.»Nove orgle v cerkvi sv. Štefana v Vipavi«.2005c.»Nove orgle v župniji sv. Rupert v Slov. Goricah 20.11.2005«. 2005d. Orgle v cerkvi svetih Mohorja in Fortunata Žužemberk. 2005e. »Orgle v podružni cerkvi sv.Marka v Zapotoku«. 2005f. Pozdravljene, ve orgle nove (Sodražica). 2006. »Blagoslov novih orgel v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata (Groblje)«.2006a. Nove orgle pri svetem Bolfenku na Kogu, junij 2006. 2006b.»Nove orgle v cerkvi sv. Doroteje v Dornavi, 12.11.2006«. 2006c. Nove orgle v podružni cerkvi sv.Vida v Šentvidu. 2007a. Pozdravljene, v orgle nove (Markovci pri Ptuju). 2007b. Pozitiv Rudolfa Rapoldta u Gradskom muzeju Varaždin 1668-2007. 2008a. Nove orgle v novomeški stolnici. 80 2008b. Obnova orgel in notranjosti župnijske cerkve sv. Lovrenca na Raki 2007/2008. 2008c. »Otvoritev novih orgel Glasbene šole Ljubljana Vic– Rudnik«. 2009a. Orgle in 12 registrov (Polšnik). 2009b. »Župnija Zagradec Prenovljene orgle in kor (Zagradec)«. 2010a. Nove orgle v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja vLescah. 2010b. »Nove orgle v župnijski cerkvi svetega Lenarta vPodgorcih, 22.avgust 2010«. 2010c. »Obnovljene Goršiceve orgle v župnijske cerkvi MarijeVnebovzete v Slavini 1867 – 2010«. 2010d.»Orgle v cerkvi Marije sedem žalosti v Vojniku«. 2011a. »Länderberichte: Gegenwart und Zukunft der Orgel inEuropa: Orgel = orgue = organo = organ«. 2011b. »Obnovljene orgle (Šmartno ob Paki)«. 2011c. »Orgle Bogu v cast in hvalo (Britof)«. 2011d. Pozdravljene, v orgle nove 26. junij 2011 (Trata – Gorenja vas). 2015. Slovesna blagoslovitev obnovljenih Janeckovih orgel v Marijinicerkvi v Zagorju na Kozjanskem (1725-2015). 2016a. »Naših novih 1000 pišcali: zbornik ob blagoslovitvi novihorgel v cerkvi sv. Marjete v Pernici«. 2016b. »Simfonija novih orgel na Brezovici«. 2017. Blagoslov novih orgel: spominsko slavje ob 70-letnici daritveprve sv. maše na Jazbinah. Gorica / Gorizia. 2017. Naših novih 1000 pišcali.Pernica: Župnija. 2018.»110.obletnica posvetitve župnijske cerkve in ustanovitvežupnije Ljubljana Vic (1908-2018): blagoslov obnovljenihorgel (1912-2018)«. b.d. Cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani. b.d. Cerkev svetega Vida v Šentvidu nad Ljubljano. b.d. Den neue Orgel in der Stadtpfarrkirche zum Hl. Laurentius inGleisdorf. b.d. Die Bruckner–Orgel Sift St. Florian. b.d. Festschrift anlässlich der Einweichung der neuen Orgel in derRupertkircheTroifach. b.d. Festschrift zur Orgelweiche Graz – St. Peter. b.d. Festschrift zur Weiche der neuen Kirchenorgel der Pfarrkirche St. Peter im Sulmtal. b.d. Festschrift zur Weiche der neuen Orgel in Maria Osterwitz. b.d. Festschrift zur Weiche Slavnostni zbornik ob blagoslovitvi novihorgel. b.d.»Hausmannstätten Župnijska cerkev sv.Trojice Pfarrkirchezur Hl. Dreifaltigkeit«. b.d.»Hengsberg Festgottesdienst und Orgelweiche«. b.d.»Ljubljanska stolnica«. 81 Organološka statistikaod zacetka 20. stol. do monografijeOrgle Slovenije Jurij Dobravec Orgle veljajo za evropsko glasbilo in so v svoji sedanji oblikizgodovinsko vezane na zahodno kršcanstvo. Za vsake orgle aliorgelsko krajino bi lahko rekli – podobno, kot so svoj zbornik osevernoevropski orgelski tradiciji slikovito naslovili – The Organ asa Mirror of Its Time (Snyder, 2002) –, da se v njih zrcalita cas inprostor v oblikovnem in tehniškem, predvsem pa v glasbenemsmislu. Kljub tisocletni tradiciji in v zgodovini pogosto strogopredpisanim normativom glede cerkvene glasbe,se orgle od ostalihsedanjih glasbil razlikujejo predvsem v dvojem. Najprej, njihovaoblika ni standardizirana; posledicno govorimo, da so vsake orgleunikat. In, orgle so v svoji velikosti vezane na dolocen prostor znjegovo akustiko in ožje doloceno uporabo (Flury 1985, 25–27). Edinstvenost, velikost, mehanska kompleksnost in zvocna raznolikost posameznega glasbila ali orglarskega sloga organologuzbuja mnogo vprašanj, s katerimi se pri drugih glasbilih srecujejoredkeje. Posledicno so raziskave nekoliko drugacne od raziskavdrugih, bolj premicnih glasbil. Obsežno organološko literaturo po svetu in pri nas lahko vsebinsko razdelimo na tri vecje skupine: 1. analize posameznega glasbila, 2. pregledne raziskave orglarske delavnice ali šole, 3. raziskave in pregled izbrane orgelske krajine. Vsaka raziskava je – deloma odvisno od namena – pravilomarazdeljena na analitski in sintetski del, in ima nekoliko specificnometodologijo.Razpredelnica 1 prikazuje nekaj prvin,ki so znacilneza posamezni tip raziskave. Seveda imamo znotraj vsake skupine Vsebina clanka je bila predstavljena na Mednarodnem muzikološkem simpozijuPreucevanje glasbenaSlovenskemnekoc indanes oktobra 2019 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.Prispevek je v angleškem prevodu in delomaprilagojenmednarodnijavnosti objavljenvMuzikološkemzbornikušt.22020. 82 tudi izjeme in odstopanja, ki so odvisna od zahtev posameznihnarocnikov ali konkretnih potreb. Tretja znacilnost, ki orgle skozivso zgodovino razlikuje od vecine drugih glasbil je namrec ta,da jihpraviloma ne kupimo, ampak izdelavo za tocno dolocen prostornarocimo. analizasintezaaplikacija1(glasbilo) tehnicna, zvocna, umetnostna(gledenaposamicninamen) izvajanjeglasbiluprimerneglasbe, restavriranjealiobnova, popravilainrekonstrukcije2( orglarskadelavnica) katalogopusov, smer(i)razvoja, tipologijaugotovljenimedsebojnivplivi, slogovnaopredelitev, povezavesskladateljiinizvajalcislogovnaavtenticnostpoustvarjanje, 3( krajina) katalogzopisiizbranihelementov(tehnicni, akusticni, umetnostni...)inprostorsko- casovnimobsegomstatistike, slogovnausmeritev, vpetostvširšikulturniprostorcelovitonacrtovanje, poustvarjalskemožnostiobmocja, prezentacijeinmuzejskadejavnost, vrednotenje, varstvodedišcine Razredelnica 1: Nekatere prvine posameznih skupin raziskav V razpravi se bomo osredotocili na tretjo skupino raziskav, šeposebej na kataloge orgelskih krajin in 'statistike', ki so jih iz njihizoblikovali avtorji. Z izrazom statistika pri tem ne oznacujemoanaliz,ki jih uporabljamo v matematicni statistiki (npr.za aplikacijolastnosti vzorcev na dejanskost), ampak za inventarne sinteze vsmislu razlicnih preštevanj, razvršcanja v skupine po lastnostih inprostorske razporeditve.V clanku namrec ne obravnavamo vzorcev, ampak raziskave, ki v razlicnih obsegih vkljucujejo vse (znane) obravnavane objekte. Organološka literatura izkazuje, da so sedosedanje širše raziskave orgelske krajine na Slovenskem – in vseobravnavane kot jedrni del vsebujejo kataloge – vecinoma sklenilev nekakšen splošno-številcni pregled ali statistiko. V našem pregledu bomo tako primerjali, v kolikšni meri in nakakšen nacin so avtorice in avtorji uporabili preštevanje in geografijo.Rezultat bo pokazal: -kako so se pristopi v teku stoletja spreminjali in dopolnjevali, -na nekatere pomanjkljivosti, na katere je potrebno paziti pri uporabi dosedanjih katalogov, 83 -kakšne možnosti se raziskovalcem na osnovi dosedanjih raziskav odpirajo v prihodnje. Iz rezultata razprave bo tudi možno primerjati, kje na podrocjuraziskav orgelske krajine na mednarodni ravni stoji Slovenija, in tov organizacijskem in metodološkem smislu. Orgelski katalogi Katalogi v strokovni in laiški javnosti predstavljajo najpogostejšeorganološko gradivo. Uporabniku omogocajo pregled v obravnavano obmocje,obdobje ali tematiko.Z neredko obširnejšimzgodovinskim uvodom in sklepnimi pregledi dajejo širši vpogled inomogocajo primerjave. Razlicice za širšo javnost pogosto spremljajo celostranske fotografije. Pri preglednih katalogihmoramo biti pazljivi na dejstvo, da knjige z naslovi, ki vsebujejokrajevni prilastek v mnogih primerih predstavljajo izbor in neceloto. Na primer, knjiga Orgle na Slovenskem, predstavlja casovnoslogovni izbor približno desetine takrat stojecih orgel. V podobnihkatalogih po svetu, ki obravnavajo orgelsko krajino posameznedežele,mesta ali obmocja,so tako pogosto predstavljeni izstopajociinštrumenti, bodisi po starosti, velikosti, pomembnosti cerkve alikakšnem drugem presežnem parametru. Katalogi so si med sebojsicer podobni, vendar se metodologije in standardi razlikujejo. Vtis o dejanskem stanju orgel na nekem obmocju je posledicno lahkozmoten, zato so katalogi z izborom glasbil za znanstveno delo lepogojno uporabni. V tej razpravi katalog definiramo kot inventar, ki je razširjen zizbranim naborom podatkov in dodatkov. Inventar naceloma pomeni, da (v okviru dostopnosti) zabeležimo vsa glasbilaobravnavane vsebine ali z obravnavanimi objektivnimi lastnostmi. Nabor lastnosti, ki je izpisan v obliki podatkov, je razlicen. Obicajno gre za podrobnosti, ki so pomembne za glasbenepoustvarjalce, npr: število in obseg manualov,obseg pedala, položajigralnika,kratek splošni opis in,kar je najpomembnejše,dispozicijaregistrov in registrskih pomagal.V mnogih primerih se opis razširina zgodovinski pregled, morebitne predhodne orgle, opis prostora, okolišcin, znacilno fotografijo glasbila in morda igralnika. Zaradiunikatnosti glasbil pri posameznih orglah pogosto zasledimonavedbo kakšne izstopajoce znacilnosti. Zadnja desetletja podatke iz orgelskih katalogov digitaliziramo, novi pa nastajajo izkljucno v racunalniški obliki, in jih posledicnoimenujemo podatkovne baze ali zbirke. Te omogocajo dodajanje 84 novih oblik podatkov (zvok, video, spletne povezave na strokovnoliteraturo in druge vire ...), spremembe in nadgradnje strukture, dodatno povezljivost, mocno razširjene možnosti analiz, in inovativne pristope k predstavitvam, predvsem na spletu. Priracunalniški obliki kataloga je dopolnjevanje olajšano, omogocenaoziroma poenostavljena je podatkovna hierarhija, velik pomen paimajo pri podatkovnih zbirkah metapodatki (Dobravec, 2014), skaterimi npr. ocenjujemo stanje podatkov samih in njihovo ažurnost. Katalogi na Slovenskem Impozantna številka skoraj 70 katalogov na Slovenskem (tabela vprilogi) kaže na veliko prizadevnost dosedanjih raziskovalcevslovenskih orgel za ugotavljanje stanja orgelske krajine na lokalniali širši ravni. Ob tem naj opozorimo, da so v seznam vkljuceni levecji katalogi, in izpušceni tisti manjši, kjer je obdelano le po nekajlastniško povezanih orgel, npr. orgle v župniji ali znotraj manjšeorganizacije. Vecina teh katalogov obravnava posamezne orglarske delavniceali doloceno ožje obmocje, npr. katoliško dekanijo ali nekdanjoobcino (zdaj upravno enoto), pri cemer vsi zadostijo zgorajnavedenemu kriteriju kataloga. Obdelave slovenskih orglarskihdelavnic Eda Škulja vsebujejo tudi opuse, izdelane za narocnikezunaj Slovenije, v naš seznam pa so vkljuceni katalogi, ki zunajSlovenije obravnavajo orgle slovenskih izdelovalcev ali slovenskihnarocnikov, delno tudi zamejske in izseljenske. Nekateri katalogi imajo zaradi prostorskega in vsebinskega obsega ter vpliva na metode dela pri drugih katalogih za našpregled statistik poseben pomen. Zato jih na kratko opisujem vnadaljevanju. Orgle v cerkvah Lavantinske škofije (1911) Statistika orgelj v ljubljanski škofiji (1918–1920; 1923) Lavantinska škofija je po letu 1900 pozornost zacela namenjaticerkveni opremi.Kot ugotavlja Podstenšek (2011,6),so v Mariboruleta 1909 v obravnavo vzeli tudi orgle, rezultate pa najprej objaviliv škofijskem uradnem glasilu Cerkveni zaukaznik, potem pa vsamostojni knjižici. Podrobnosti organizacije in izvirno gradivozaenkrat nista znana. Katalog je sestavljen glede na cerkveno upravno hierarhijo in vsebinsko nima enotnega koncepta. Raznolikost opisov posameznih orgel kaže, da so (verjetno posebej 85 Sl. 1. Najstarejši celovit popis orgel v Lavantinski (Mariborski) škofiji. izbrani) anketiranci dobili le osnovna navodila, na katere podatkenaj bodo pozorni,uredništvo pa je zbrano gradivo potem pri objavinekoliko poenotilo. Statistiki sta v knjižici dve: imenski seznamorglarjev z navedbo strani omembe (str. 76–77), kar približnoustreza številu njegovih opusov v tej škofiji, in poglavje Pregledstarinskih orgel (str.77–78) v obliki vezanega besedila. Po mariborskem zgledu je Stanko Premrl organiziral anketo tudi v ljubljanski škofiji. V pozivih, ki jih je veckrat ponovil v Cerkvenem glasbeniku in Škofijskem listu, so v Ljubljano pocasiprihajali dopisi. Iz ohranjenih rokopisov je razvidno, da so sidopisovalci navodila razlagali razlicno in pošiljali dokaj neenotnaporocila. Nekatera vsebujejo zgolj suhoparne osnovne podatke, drugi, npr. za Krško (Kos 1914, 119–122) pa predstavljajo že karsamostojen katalog s poglobljenim opisom in jih je Premrl objavilv reviji Cerkveni glasbenik (CG), ki jo je urejal.Premrl si je iz vsehteh rokopisnih gradiv pripravil razpredelnico (Škulj 2017, 4–5), vreviji Cerkveni glasbenik pa objavljal le rezultate, v katerih jerazpredelnico sistematicno razlagal v obliki vezanega besedila. Zaporedje clankov je naslovil Statistika, kar že namiguje, da neobjavlja zgolj podatkov, ampak te tudi strokovno obdela. Tako jeobjava v prvem delu prinesla rezultate števila orgel po dekanijah skratkimi opisi in posebnostmi, v drugem pregled opusov poposameznih mojstrih, v tretjem pa statistiko števila orgel glede naštevilo manualov in registrov. Rokopis izvirne razpredelnice kaže, da je Premrl podatke kasneje tudi dopolnjeval in popravljal. Nekajpopravkov, predvsem o cerkvah, kjer je prej ugotavljal, da orgel ni, je objavil naknadno, leta 1923. Takrat je tudi napovedal 86 nadaljevanje razprave, kar pa se ni zgodilo, niti v njegovi zapušcinini bilo najti kakšnih konceptov. Statistika orgelj po svoji objavljeniobliki torej ni katalog, ampak znanstvena pregledna razprava. Vendar je vec kot ocitno, da Premrl pred seboj ni imel lerazpredelnice, o kateri piše: »Prepis te tabelaricno sestavljenestatistike bo ostal shranjen v arhivu ljubljanskega knezoškofijskegaordinariata« (Premrl 1918, 13), ampak katalog s podrobnimipodatki. Sistematicnost je posebej razvidna iz njegove zadnjeobjave, ko statisticno obdela tudi tehnicne in zvocne podrobnostitakratnih slovenskih orgel: klaviature, zanimivosti pedalnih registrov, posebnosti dispozicij, rešitve kombiniranih oz. izposojenih registrov, prisotnost jezicnikov in »redkih registrov«, oblike in okrašenost omar, položaje igralnika in drugo. Mnoge odteh podatkov ni mogel razbrati iz ohranjene razpredelnice, karpomeni, da je imel pred seboj obširnejši katalog. Ne moremo sinamrec predstavljati, da bi iz povsem neenotnih dopisov s terenalahko tako natancno preštel posamezne lastnosti. Posebnost Premrlove objave je še tabelaricni pregled dejavnosti slovenskihorglarjev od leta 1891 do 1916. Referiranje popisov orgel Lavantinske in Ljubljanske škofije tikpred prvo svetovno vojno je v organološki literaturi izjemnopogosto.Ker vsem kasnejšim katalogom in regionalnim raziskavamslužita kot izhodišce, jima upraviceno priznavamo prvenstvo tovrstnega raziskovalnega dela. Rekvizicijski seznami z osnovnimi podatki po pokrajinah(arhivsko gradivo; Kranjska, Štajerska, Primorska, 1917) Najstarejši enoten pregled orgel za Slovenijo je nastal na vojaškozahtevo po odvzemu barvnih kovin v I. svetovni vojni (Dobravec2017, 415–435). Seznami so nastali v casovni in custveni stiski, vendar vojaško strogo odražajo dejansko stanje. Štajerski del, ki jeohranjen v Nadškofijskem arhivu Maribor, je zanesljivo nastal napodlagi popisnih pol A3 formata z zelo podrobnimi podatki oorglah, dispoziciji in zunanjosti. Ali se je zbirka vseh pol kjeohranila, za zdaj ni znano. Na Kranjskem so se pripravljalcinaslonili na takrat še neobljavljeno Premrlovo statistiko (Premrl1918,12–13).Avstroogrski delTržaško-Goriške pokrajine je nastalpovsem na novo, verjetno po spominu in osebnih zapiskih vsamostanu v Sticni, kjer je njegov domnevni avtor Vinko Vodopivec takrat živel; fronta je namrec onemogocala dostop doterena. Ta dva seznama slovenskih orgel in nekaj dopisov o tejtematiki iz hrvaškega dela Istre in Kvarnerja so ohranjeni v Arhivu 87 Sl. 2. Rekvizicijski seznam za odvem orgelskih pišcali v prvi svetovnivojni; dekanija Ljubljana mesto. (Arhiv RS) Republike Slovenije v Ljubljani.Koncni rezultat je bil pripravljen vobliki obsežnega in enotnega seznama, ki ima vse elementeenostavnega kataloga. Vsebuje namrec podatke o velikosti, izdelovalcu, starosti, obliki in vrednosti posameznih orgel, tudiomara je na kratko opisana.Katalog seveda vsebuje tudi navedbo o »vojaški« vrednosti pišcali registrov, iz cesar je mogoce vsaj delnosklepati na dispozicijo in zvocno sliko. OrgleLjubljanskenadškofije,osnovnipodatkiindispozicije(1987) Popis iz casa med 1985 in 1987 je prvi, ki ga je pri nasmetodološko enotno in v praksi izvedla ena sama oseba (Škulj2017). Nastal je kot zasebna pobuda. Kot rezultat so polegkrajevnih in casovnih podatkov ter podatkov o izdelovalcih prvicjavno in sistematicno objavljene dispozicije. Po zgleduLavantinskega in Premrlovega popisa so navedene tudi župnijskecerkve brez orgel.Ob koncu objave je Škulj izdelal statistiko,ki mujo je leta 1987 omogocala razvijajoca se racunalniška tehnologija: seznam najstarejših orgel (do 1860) in seznam orgel po velikosti. Oba seznama avtor tudi kriticno presoja.Delo je avtorju služilo kotizhodišce za pripravo vrste clankov in knjig,v kateri je sistematicnoobdelal skoraj vse orglarske delavnice, ki so v zgodovini delovale vSloveniji. 88 Listkovni seznam z osnovnimi podatki slovenskih orgel vINDOK centru Ministrstva za kulturo RS (interna baza; med1987 in 1991) Ministrstvo za kulturo v svojem informacijskem oddelku hranilistkovni katalog orgel Slovenije.Kartoncki v velikosti A6 vsebujejoosnovne podatke lokacije, izdelovalca in velikosti. Zanimivejšaglasbila so na kratko opisana. Besedilo je natipkano s pisalnimstrojem. Dve tretjini lokacij je opisano na samo enem listku, ostalena dveh do najvec sedmih. Ob lokaciji je dosledno naveden vir, izkaterega so podatki vzeti.Najpogosteje so to:Orgle na Slovenskem, Orgle v cerkvah Lavantinske škofije,Statistika orgelj in razni clankiiz Cerkvenega glasbenika. Obdelano je skupaj 910 lokacij; 897lokacij z orglami in 23 lokacij,kjer orgel ni vec.Ni znano,ali je bilana tej osnovi izvedena kakšna statisticna obdelava. Kartoncke smov sodelovanju z INDOK centrom leta 2013 digitalizirali v DruštvuJarina Bohinj. Sl. 3. Primer kartona orgel v celjski stolni cerkvi, ki ga hrani INDOKcenter Ministrstva za kulturo. Orgle po dekanijah Mariborske škofije (1993) Marjan Rola je za diplomsko nalogo na Teološki fakulteti obdelalorgle dekanije Maribor (Rola 1989). Po podobnih nacelih je delonadaljeval in v Cerkvenem glasbeniku (1993, kot posebne priloge) pricel objavljati izsledke. Terensko delo je dopolnjeval z 89 raziskovanjem arhivov in župnijskih zapisov, poizvedovanjem prilokalnih prebivalcih in skrbnikih posameznih orgel.Praviloma vsakzapis vsebuje dispozicijo, kratke podatke o zgodovini in ugotovitve o lastnostih ter posebnostih orgel.Posamezni zapisi so si med sebojzelo podobni, kar kaže na enotno metodo. Posebna dragocenost zazgodovino so fotografije procelij, igralnikov in tudi notranjostiorgel, ki jih je posnel med delom. Po osamosvojitvi je namrecmariskatera orgelska dragocenost predvsem na Štajerskem bilaodstranjena. V natisnjenih prispevkih so podatki za Maribor nekoliko dopolnjeni, obdelane pa so še dekanije Ljutomer, Jarenina, VelikaNedelja,Dravsko polje,Dravograd,Ptuj,Zavrc,Rogatec,Vuzenica, Slovenske Konjice, Celje, Kozje, Gornji Grad, Nova Cerkev in delSlovenske Bistrice. V neobjavljenem tipkopisu so ostale takratnedekanije Braslovce, Šaleška dolina, Lenart, Lendava, Murska Sobota, Mežiška dolina in Radlje ob Dravi. V zapisih manjkajo ledekanije Šmarje pri Jelšah,Videm ob Savi,Laško in Žalec,ki pa sotako kot ostale,dokumentirane fotografsko. Dispozicije orgel v Koprski škofiji (interna baza; po 1995) Vladimir Pirih je za potrebe škofije in kot podlago za lastneraziskave zbral katalog dispozicij orgel v Koprski škofiji. Delo je, kot je izjavil sam, potekalo vec let. Ob dispoziciji so osnovnipodatki o izdelovalcu in v vecini primerov obsegi klaviatur. Žal sepodatki o obsegih v vec primerih ne skladajo s kasnejeugotovljenim stanjem na terenu.Delo je ohranjeno kot racunalniškiizpis v Pirihovi zapušcini. Digitalna zbirka ARSORS Ars organi Sloveniae (od 2005naprej) Leta 2005 je nevladna organizacija Jarina Bohinj ustanovilasekcijo Ars organi Sloveniae.Glavna naloga je zbrati in v relacijskopodatkovno bazo razporediti obstojece podatke o slovenskih orglahter jih predstaviti slovenski in mednarodni javnosti. Strukturadigitalne baze, ki se interno imenuje ARSORS, in jo v osnovi sestavljajo tri hierarhicne ravni (Dobravec 2016), omogocanadgradnje, stalno dopolnjevanje in sledljivo popravljanje napak. Vsak vnešen podatek je utemeljen z navedbo v strokovni literaturiin/ali pregledom na terenu.V osnovni razlicici struktura ne vsebujemodulov statisticne obdelave podatkov, je pa 65 parametrov privsakih orglah strukturirano tako, da omogocajo poljubne obdelave. Podatki so služili kot osnova vec analizam in pregledom (npr. 90 Sl. 4. Podatkovni vmesnik baze ARSORS. Primer Zupanovih orgel vSrednji vasi v Bohinju pred rekonstrukcijo in nadgradnjo leta 2002. Funck 2011;Trcek 2015 idr.) Rezultati obdelav so bili objavljeni v vecclankih v domacih in tujih strokovnih revijah,vrtilnetabeleingrafi tercasovni gantogrami pa v smislu transparentnosti dela in sledenjapoteka projekta sproti na spletnih straneh in kot prikaz rezultatov. V letu 2019 so v bazi podatki za 2900 orgel na 1650 lokacijah,odtega 1100 obstojecih v Sloveniji, okvirno 1300 nekdanjih orgel vSloveniji in okrog 500 orgel, ki so jih slovenski orglarji izdelali zanarocnike zunaj meja sedanje države (osrednja hierarhicna raven). Podatki so podprti z okrog 14.000 enotami digitalnih in digitaliziranih dokumentov in približno 54.000 fotografijami (hierarhicna raven virov). Seznam z osnovnimi podatki o posameznih orglah je od leta 2009 dostopen javnosti na spletnistrani www.arsors.org (javni in splošno dostopni del). Orgle in orgelska glasba v slovenski kulturni zgodovini donastopa cecilijanstva (2015) Disertacija Katarine Trcek vsebuje obsežen katalog orgel,ki so jihv Sloveniji izdelali do leta 1877. Avtorica za osnovo vzame spletni 91 seznam ARSORS (Trcek 2015, 14) in za vsake posamezne orglepoišce izvorno literaturo, ki je bila pred tem na spletu delomaobjavljena le kot celoten seznam. Rezultat je razdeljen ponekajdesetletnih obdobjih. Na kratko povzame dosedanje tiskaneobjave o 772 obravnavanih orglah. Vecino še stojecih orgel si jeavtorica ogledala na terenu.Po zgledu Premrla (1916–19) in Škulja(1987) navede še seznam lokacij nekdanjih orgel, za katere literatura ni dostopna (Trcek 2015, 254).Teh je okrog 350. Zdi se, da so iz poglobljene obdelave izpadla arhivska gradiva, ki so zazgodovinske preglede obicajno najbolj pomembna. Razpredelnice, ki so prikazane na zacetku vsakega izbranegapoglavja, nimajo statisticne ampak pregledno funkcijo. Gantogramobdobij delovanja posameznih orglarjev je razdeljen na tri pokrajinske šole in dopolnjen s slogovnimi povezavami (str. 284– 285). Na javnem zagovoru naloge je bil pokazan tudi zemljevid zgeolokacijami nekaterih obravnavanih orgel, ki so ga izdelali naGeografskem inštitutu ZRC SAZU. Statisticno obetaven je graf znaslovom Rast lokacij z orglami po desetletjih (str.264),ki sicer tripokrajinske kategorije prikazuje v absolutnih vrednostih, vsoto tehpa sešteva kumulativno. Pri podobnem prikazu Rast orgelskeprodukcije po desetletjih (str. 260) so vsote pri kategorijah konsistentne. Orgle Slovenije (2018) Obsežna monografija je izšla v letu Evropske kulturne dedišcine.Vnjej je sistematicno in po enotni metodi obdelano 1094 orgel, karpredstavlja vse znane orgle v mejah Slovenije (izjema je nekaj orgel vzasebni lasti). Rezultat vecletnega dela, ki temelji na podatkovnizbirki ARSORS je razdeljen v dva dela oziroma dve obliki: klasicnoknjigo in spletno stran www.orgle.si. Podatki obeh delov se dopolnjujejo in obojestransko povezujejo s pomocjo spletnihnaslovov in strojno berljive QR kode. Knjiga vsebuje osnovnepodatke o orglah,kratek opis ali zapis o orglah,dispozicije preverjenena terenu, frontalno fotografijo z obdobja 2013–2018 in drugepodatke. Poleg tega so v knjigi še zgodovinski pregled, metodološkanavodila,sinteza,imensko kazalo orglarjev in krajevno kazalo v oblikizemljevida. Na spletu so za vsake od 1094 orgel ponovijo osnovnipodatki, dodana pa je spletna geolokacija in navedena uporabljenastrokovna literatura.Podatki se tu lahko dopolnjujejo s fotografskim, zvocnim in filmskim gradivom ter medsebojno povezujejo, kar jenacrtovano. Locena spletna stran za celotno knjigo vsebuje tudidinamicno kazalo oseb in interaktivni zemljevid. 92 Enostavne statistke so v tiskani knjigi pripravljene v graficniobliki s kratko razlago v poglavju Pregled – Synthesis, in sicer: Orglarji glede na število izdelanih registrov,Starostin tiptrakture ob primerjavi skupne proizvodnje po desetletjih in lokacijsko nazemljevidu in Velikost orgel glede na število manualov,primerjalno z drugimi državami in na karti. Zgodovinska pomembnost jeopredeljena po izbranih in slogovno zakljucenih obdobjih in pravtako prikazana na karti, iz katere so jasno razvidne razlike medslovenskimi pokrajinami. Sledijo graficni prikazi razmerij številaskrbnikov in primerjava števila orgel na prebivalca po Evropioziroma glede na relativno površino. Spletni seznam oz. razpredelnica z osnovnimi podatki omogocapreproste statisticne preglede, še vec analiz pa je možnih na osnovipreverjenih podatkov, ki jih društvo Jarina kot ustanova zasebnegaprava hrani kot ozadje knjigi in spletni strani. Razprava Pogoj za kakovostne rezultate vsake raziskave so kakovostnipodatki, iz katerih izpeljemo statistike in sklepe. Pri analizi družboslovnih podatkov, kjer ti obicajno niso homogeni, jepomembno tudi,da so podatki do najvecje možne mere vsaj enotnostrukturirani. Pri organologiji seveda ne moremo govoriti strogo odružboslovnih podatkih, saj gre npr. pri orglah za tehnicni popisobjektov z dokaj standardiziranimi lastnostni. Za homogenizacijotorej zadostuje primerna stopnja poznavanja tematike, zgodovinskega razvoja in razumevanje nacina razmišljanja in delovanja izdelovalcev. Lokacije na izbranem obmocju Uvodoma smo raziskave orgel razdelili na tri med seboj nekolikoprekrivajoce se skupine. Raziskovalci so se pri »statistikah« zorglami ukvarjali na nekoliko razlicne nacine in z razlicniminameni. Pri vseh pa so kot izhodišce vzeli topografijo. Lokaclije sopri raziskavah orgel namrec element,ki jih v okviru raziskav glasbilznacilno razlikuje od drugih. Kakor je razvidno že iz samihnaslovov posameznih raziskovalnih nalog, gre pri vecini za teritorialno razdelitvev slovenske Katoliške cerkve. Pri prvih trehpopisih je to povsem razumljivo, saj je bila Cerkev v Avstroogrskiupravno še tesno povezana z državo,s Cerkvijo pa so bila povezanatudi vsa glasbila v 'posvetni', takrat šolski ali duhovnikovi zasebnirabi. Premrl v uvodu k svoji razpravi v prvem stavku scier vseenoopredeli tudi civilno ime dežele: »Gradivo za statistiko orgelj v 93 Sl. 5. Zemljevid krajev z orglami iz knjige Orgle na Slovenskem iz leta 1985. (DZS) ljubljanski škofiji oz. na Kranjskem ...« (Premrl 1918, 12). Hkratimoramo razumeti, da sta škofijska popisa v Ljubljani in Mariborubila izdelana kot interna evidenca, kar bi lahko vsaj deloma veljalotudi za Škuljev popis leta 1987 in popis Marjana Role za Štajersko. Oba sodobna raziskovalca sta, poleg svoje osnovne duhovniškeslužbe,popise izvedla samoiniciativno. Uporaba cerkvene topografije se v vecini raziskav nadaljujehierarhicno navzdol, predvsem pri razporedih in poimenovanjukrajev z orglami. Tako imamo v najstarejših popisih v okviruskupine, ki je opredeljena z obsegom takratne dekanije, najprejdekanijsko cerkev, za njo abecedno sledijo župnijske cerkve, vmespa, kjer so, še orgle na kakšni od podružnic, ki je podrejena tejžupnijskicerkvi.Takšenrazporedna eni stranipoudarjakršcanskozgodovinskost orgel, na drugi pa medsebojno pomembnostcerkvenih zgradb. Seveda pa od današnjega raziskovalca zahtevapodrobno poznavanje casovne dinamike zgodovinske topografijeslovenske Katoliške cerkve. Dodaten problem, s katerim so se srecevali že dosedanji raziskovalci, je poimenovanje krajev. Zlasti na Štajerskem jevecstoletno upravno središce v Gradcu narekovalo nemšcino koturadni jezik. Nekateri vecji kraji so zaradi prevladujocega nemškogovorecega prebivalstva v vsakdanjem življenju splohuprabljali izkljucno nemško razlicico imena.Pri primorskih popisihtržaškega organologa Giuseppeja Radoleja teh problemovvecinoma ni, saj je avtor v dosledno navajal tudi slovenska imena 94 krajev. Nadalje je opazna težava, ker so v casu socialisticnega sistema kraje s cerkveno konotacijo ponekod preimenovali, npr. Nova cerkev v Strmec, Šentid v Podnanos ipd. Podobne težave povzrocajo razlicice imen župnij, ki formalno niso kraji, npr. Kopanj, mnoge župnije v vecjih mestih, in primeri s svetniškimiimeni.Ta problem je zlasti izrazit v Slovenskh Goricah in na deluKoroške, ki je zdaj v Avstriji. Dilema poimenovanj krajev se zlastiodraža pri imenskih kazalih vseh raziskovalnih nalog in katalogihz abecednim razporedom krajev,kot sta Orgle Slovenije ali Katalogv INDOK centru.Izstopajoc primer je Sv.Jurij,Jurij,Sveti Jurij,Št. Jurij,Šentjurij – vse za isti kraj pri Grosuplju. Najbolj uporabna topografska rešitev je graficni zemljevid, ki se vpreprosti tockovni razlicici prvic pojavi šele 1985 v knjigi Orgle naSlovenskem, kasneje pa ga pogrešamo pri lokalnih in pri širšihpopisih.Tovrstno natisnjeno grafika kasneje nadgradi racunalniškatehnologija, ko vecino dilem topografije rešuje geokodiranje inuporaba digitalnih zemljevidov, t.i. geografskih informacijskihsistemov ali GIS. Baza ARSORS, ki ji sledi monografija OrgleSlovenije, je že v osnovi zasnovana z geolokacijami, oziroma jegeolokacija sploh izhodišcni podatek. Še dodatno nadgradno inizboljšano izkušnjo za uporabnika-razikovalca predstavljajo spletnizemljevidi z možnostjo iskanja in interaktivnostjo, kakršne smoavtorji uporabili na portalih www.arsors.org in www.orgle.si. Sl. 6. Orgle v ljubljanskih cerkvah Rafka Fabianija z opisi, fotografijami, podatki in preglednico. 95 Tehnicni podatki o orglah v vsaki »statistiki« predstavljajo obvezen in najbolj sistematicno urejen del virov. Lavantinska strokovna skupina inPremrl so jih pri objavi vkljucili v vezano besedilo,vendar se tako vLjubljani kot Mariboru socasno pojavi Rekvizicijska razpredelnica, ki sovpada z besediloma. Oblika razpredelnice je tako nekakšnaraziskovalna stalnica, ki skozi sto let ni doživela posebnihsprememb. Dragocenost je seveda preglednost celote in opaznostnekaterih posebnosti. V tisku so lahko posamezne lastnosti tudinamensko izpostavljene s spremembo oblike pisave ali drugacnimipoudarki. Uporabnikom razpredelnica do dolocene mere nudi tudivizualno možnost drugacnih grupiranj, kot so si jih zamislili njeniavtorji. Po uveljavitvi pisanja besedil s pomocjo racunalnikov se je posebejuveljavilo razvršcanje istih podatkov po posameznih stolpcih, pricemer pa si je moral vseeno tudi preproste sumarne podatke, npr. deleže orgel nekega orglarja na obdelovanem obmocju, izracunatišele uporabnik.Šibka izkorišcenost izraznih možnosti razpredelnicse kaže tudi drugod. V vecini raziskav te nimajo komentarjev intorej ne predstavljajo avtorjevih ali avtoricinih ugotovitev in sklepov, ampak zgolj pregled, skorajda le nekakšno razširjenokazalo,v katerem manjka le stolpec s številko strani.Preprosti opisi, ki jih ponekod zasledimo, namrec ne morejo nadomestiti potrebnekriticne presoje,ki po eni strani razkrije avtorjeve poglede na lastneugotovitve, po drugi strani pa prihodnjemu raziskovalcu služi kotorientacija za delo. Znaten korak naprej je viden pri monografijiOrgle Slovenije, ki je razpredelnice v celoti preselila na splet. Sposebno aplikacijo so pripravljene tako, da jih po stolpcih lahkosortirajo uporabniki, posamezni stolpci pa omogocajo tudi filtriranje oziroma izbiro posamezne znacilnosti. Ob razpredelnicah je presenetljivo,da se v katalogih ne pojavljajomatematicni grafi, ki jih je socasno omogocala racunalniška tehnologija. Celovitega matematicno graficnega in hkrati kartnegapregleda (kjer je to smiselno), prav tako pred izidom monografijeleta 2018 slovenska organografija skorajda ni poznala. Posebnosttega izdelka je še, da povsem enotno urejeni podatki v njenemozadju še cakajo na mnoge možnosti analiz in sumaricnih prikazov, ki jih današnja tehnologija omogoca. Naslednja skupina podatkov v katalogih, ki pravzaprav tvorihrbtenico organografije, so dispozicije registrov. Iz njih lahkougotavljamo velikost,zvocno podobo,slog in starost,tudi avtorstvo, kasnejše intervencije in prvotne zamisli ter še mnogo drugega. Stega stališca bi seveda rekvizicjski seznam morali izkljuciti iz 96 seznama raziskovalnih gradiv. Vendarle gre tudi tam za ozadje stehnicnimi podrobnostmi; vsaj na Štajerskem, kot je bilo žeomenjeno. Pri nas se je pri dispozicijah uveljavil sistem zapisa kotzaporedja po cevljaži navzdol, kjer se znotraj posamezne skupineregistrov z isto mero dolžine najprej navede principalni zborregistrov, sledi flavtni, godalni in na koncu miksture ter jezicniki. Kljub prevladi romanticnih glasbil, pri katerih pomembno vlogoigrajo zveze,zbiralniki in druga registrska pomagala,se sistematicniin dosledni zapis teh t.i. pomožnih registrov pojavi šele v monografiji leta 2018. Pri podatkovni obdelavi imamo s seznami registrov težave, saj jihne moremo na lep nacin vkljuciti v polje osnovne preglednice, ki bipotem zaradi zelo razlicnih dolžin taki podseznami povzrocilivizualno zrušitev sistema. Za analizo in tudi splošni vtis bi takpregled bil hitro neuporaben. Rešitev so prinesle digitalne tehnologije relacijskih podatkovnih zbirk, kjer se vsidrane razpredelnice na osnovno 'vrstico' vežejo na podrejenem nivoju, kakor je primer pri bazi ARSORS. Takšna baza omogoca tudiselektivno hierarhicno sortiranje in razporejanje,filtriranje orgel,kivsebujejo npr. register z dolocenim imenom ali velikostjo, vecnivojske vrtilne tabele in podobno. Pri vseh vrstah podatkov, tako topografskih kot tehnicnih, je zelopomembna opredelitev do podatka nic. Mnogi avtorji so namrecspregledali pomembno razliko med informacijo, da ni orgel ininformacijo, da nimajo podatka. Pri župnijskih cerkvah so pri vsehcerkvenih zapisih te informacije jasne, pri podružnicah pa ne. Slednje je zlasti pomembno s stališca ohranjanja dedišcine, saj so seprav na podružnicah ohranila nekatera zgodovinsko dragocenaglasbila. Še bolj pa bo pomembno v prihodnje, saj se statusiposameznih cerkvenih zgradb ob že izpeljanih in napovedanihreorganizacijah Katoliške cerkve lahko spreminja v škodo skrbništvaorgel. Isti podatkovni problem, le v casovno zgodovinskem smislu, imamo pri dolocanju 'prvih orgel' v nekem objektu. Namrec, ce izstarejšega inventarja ni jasno razvidno,da orgel ob nekem popisu nibilo,ne moremo trditi,katere orgle so prve. Opisi in vezano besedilo se uporabljajo pri skupnih pregledih in prikazu znacilnostiposameznega glasbila. Zgledi po svetu kažejo, da je najbolj celovitpregled stanja neke orgelske krajine mogoce prikazati v zgodovinskem pregledu obravnavanega obmocja. Ceprav splošnizgodovinski pregled vecina avtorjev katalogov postavlja na zacetek, je v vseh primerih dejansko induktivni rezultat ugotovitev, 97 navedenih v katalogu. Lavantinski popis je to mesto odstopilpoucnemu pregledu svetovne zgodovine orgel, pri golihpodatkovnih zbirkah, kot so Pirihove in Škuljeve dispozicije alibaza ARSORS, pa so 'katalogi' služili kot podlaga kasnejšimznanstvenim in strokovnim objavam. Pri zgodovinskih pregledih si avtorji, poleg podatkov o šeobstojecih orglah, pogosto pomagajo z arhivsko dokumentacijo, drugimi zapisi in širšo literaturo. Nekatera dela se socasno sklicujejo na mnoge tiskane in digitalne vire in terenski ogled, karlahko vodi v dokaj zapleten komparativno bibliografski sistem, kibolj kaže na nekatere metodološke razlike med avtorji, manj pa navsebinske dileme komparativne organologije. Sl. 7. Casovni diagram: del prikaza aktivne dobe orglarjev sSloveniji iz knjige Orgle Slovenije. Casovni diagrami in podobne graficne upodobitve se pojavijo šele po digitalizaciji. V zadnjem obdobju izstopa npr. sosledje zemljevidov s številom in lokacijami orgel za obmocjeSlovenije in bližnje okolice, ki so ga pri Ars organi Sloveniae sestavili v 20 sekundni film,t.i.time-lapse.Ceprav ne moremo reci,dagre za strogo znanstveno orodje, film temelji na verodostojnihpodatkih, kot sumaricna dinamicna informacija pa služi raziskovalcu kot hitri vtis o razvoju slovenske orgelske krajine. Na podoben nacin lahko fotografije pod dolocenimi pogoji instandardi prikazujejo stanje in služijo kot izhodišce raziskavam. Prvi, ki je katalog sistematicno opremil s fotografijami, je bilFabiani (1935),ki je opisal takratne orgle v Ljubljani.Na naslednjefotografsko opremljeno delo opremljeno sta strokovna in laicnajavnost cakala pol stoletja,do dela Orgle na Slovenskem,ki kot smo 98 ugotovili, predstavlja zgolj izborni katalog. Škulj se pri svojemobširnem organološkem opusu z zunanjo podobo ni neposrednoukvarjal; pri likovni opremi nekaterih svojih katalogov se jezadovoljil z posamicnimi risbami ali posameznimi primerki orgel(Kerssenbrock, naslovnice Cerkvenega glasbenika, ipd). Sistematicno je orgle po Štajerskem fotografiral Rola med 1991 in1993, Trckova (2015) je fotografirala za potrebe svoje disertacije. Njuni fotografski rezultati niso javno objavljeni. V zadnjemobdobju so bile vse orgle v Sloveniji dokumentarno in sistematicnoposnete v letih 2013 -2018. V povezavi s fotografijo je ugotovljeno,da so bile zunanje podobeorgel doslej obravnavane le redko. Pri rekvizicijskem seznamu sonavedbe omare bežne. Umetnostni zgodovinarji so ob svojih opisihcerkvene notranšcine orgle neredko in presenetljivo kar spregledali, ali pa jih morda v enem kratkem stavku omenili brez strokovneopredelitve glede oblike in sloga (Dobravec,2019).Spregledanost,kije verjetno posledica namestitve orgel in skritosti njihovih procelij, sta prekinila monografija o celjskem mojstru Janecku (Štefanic s sod. 2015), in prispevek o slovenskih secesijskih omarah v Acta organologica (Dobravec, 2017). Iz teh objav je razvidna vrednostfotografije kot raziskovalnega orodja, ki se dejansko pokaže šele obsistematicnemin standardiziranem fotografiranju, kjer procelje innjegove znacilnosti v celoti razkrijemo. Tako danes slike v monografiji Orgle Slovenije omogocajo arhitukturne, likovne inumetnostne primerjave,olajšajo ugotavljanje avtorstva in sloga. Sklep Škulj (2013, 154–160) je svoj pregled slovenske organografije vLeksikonu orgel in orglarjev zacel z znamenitima organološkimasestavkoma Crisi in Sistema,v katerih Francišek Križman leta 1760 analizira stanje in sistematicno predstavi svoje ideje o prihodnostiorgel v ljubljanski stolnici. Križmanu je sledilo plodno obdobje vecpomembnih sestavkov splošne ali specificne narave, ki so bilipodprti s predstavitvami posameznih orgel v najstarejši slovenskiglasbeni reviji Cerkveni glasbenik in drugod. Škulj kot zadnjisistem omenja ARSORS. Kot smo videli v pregledu del, ki se osredotocajo na obravnavoskupin orgel po razlicnih kriterijih in z razlicnimi nameni, soraziskovalci od prvih zacetkov v zacetku 20. stol. privzelirazpredelnice kot najbolj nazoren prikaz zbirnih prikazov.Vanje sopraviloma vnesli osnovne znacilnosti o vsakih posameznih orglah, ki so jih podrobneje obrazložili bodisi v obliki kataloga ali drugace 99 oblikovanega strokovnega besedila. Kasneje so se obdelave dopolnjevale, nadgradile s slikovnim gradivom, zemljevidi, štetjemin matematicnimi grafi.V zadnjem obdobju se raziskovalna gradivapretvarjajo ali pripravljajo v digitalno obliko, zato tudi pri analizahin sintezah lahko izkorišcamo mnogotere tehnicne možnosti,ki jihdigitalna orodja nudijo.Monografija Orgle Slovenije,ki bo verjetnov prihodnje služila slovenski organografiji in organologiji kotizhodišce muzikološkim raziskavam, in ki ji zaenkrat v svetu ne poznamo primerljivega pristopa, je pokazala, da je mogoceznanstvene rezultate dela oziroma »statistiko« prikazati tudi vinovativnih hibridnih oblikah. Literatura Bizjak, Milko and Škulj,Edo. Orgle na Slovenskem [Pipe organs in Slovenia]. Ljubljana: Državna založba Slovenije,1987. Dobravec, Jurij.“Orgelprospekte im ‘Modern Style’in Slowenien.”Acta Organologica 35 (2017): 223–267. Dobravec, Jurij.“Presecni arhiv in zbirka podatkov o slovenskih orglah ARSORS.”Arhivi 39,no.2 (2016): 263–275. Dobravec, Jurij.“Usoda slovenskih orgel v prvi svetovni vojni.”Arhivi 41 (2017): 415–435. Dobravec, Jurij. 2019. »Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dedišcine«. Arhivi (42):333–50. Fabiani, Rafko. 1935. »Orgle v ljubljanskih cerkvah«. Kronika 2. Flurry Theo (1985): “Der theologische und liturgische Standort der Orgelmusik in der lateinischen Kirche.“ Die Orgel im Dienst der Kirche. Gespräch aus ökumenischer Sicht. Murrhardt, 1985, 25-39. Snyder,J.Kerala. ed.The Organ as a Mirror of Its Time.Oxford: Oxford, 2002. Pape, Uwe.“Orgeldatenbank.”Ars Organi 34 (1986): 22–29. Podstenšek,Matej.“Ob 100-letnici knjižice Orgle v cerkvah Lavantinske škofije.” Cerkveni glasbenik 104, no. 6 (2011): 11–14. Premrl, Stanko. 1918. »Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanski škofiji«. Cerkveni glasbenik 41. Rola, Marijan.“Orgle v mariborski dekaniji.”Bachelor’s thesis,Faculty of Theology in Ljubljana, department Maribor, 1989. Škulj, Edo.“Orgle v ljubljanski nadškofiji – 30 let pozneje.”Cerkveni glasbenik 111,no. 1 (2018): 13. Škulj, Edo.“Stoletnica Premrlove Statistike o orglah v ljubljanski škofiji.”Cerkveni glasbenik 110, no. 4 (2017): 16–17. Škulj, Edo.“Organografija na Slovenskem.”In Leksikon orgel in orglarjev,154–160. Škocjan pri Turjaku, 2013. Škulj, Edo.“Tri sinteze Križmanovih orgel.”Muzikološki zbornik 51, no.1 (2015): 81–95. Štefanic,Tatjana and Boštjan Roškar.“Tipologija ohranjenih ohišij glasbil Janeza Franciška Janecka na obmocju Slovenije.”Celjski barocni orglarski mojster Janez Francišek Janecek, 109–196. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, 2016. Trcek Marušic, Katarina.“Orgle in orgelska glasba v slovenski kulturni zgodovini donastopa cecilijanstva.”PhD dissertation, University of Ljubljana, 2015. PRILOGA:Katalogi slovenskih orgel. Opombi: 1 Število obravnavanih lokacij v Sloveniji in zamejstvuali število vseh orgel pri slov. orglarskih delavnicah; naposamezni lokaciji je lahko obravnavnih vec soslednih orgel. 2 Geografski ali vsebinski obseg: SLO – celotna Slovenija, Š – škofija, O – orglarska delavnica,R – regionalni ali lokalni popis,Z – zamejstvo ali vkljuceno zamejstvo, C – casovno ali slogovno omejen opis. 100 19376OrglevžupnijiŠkocijanpriMokronogunaDolenjskem(60) Rebolj,Z.194429RLjubljanskeorgle,O.195596ZOrgelnundOrgelbauerinÖsterreichRadole,G.196919ZL’ArteorganariainIstriaParoni,I.– Barbina,O.197312ZArteorganariainFriuliCaruana,I.19739ZL’artedegliorganinelFriuli– VeneziaGiulia-G.197519ZL’ArteorganariaaTriesteKilian,S.19783RRegiMagyarorgonak– SombathelyŠaban,L.1980153ZOrguljeslovenskihgraditeljauHrvatskojBizjak,M.– Škulj,E.1985100SLOizborOrglenaSlovenskemBenedikt,W.19859ZDieOrgelnderBezirkeKlagenfurt–LandundFeldkirchenTrebuch,B.198614ZOrgelnundOrgelbauimBezirkSt. Veit/Glan(Kärnten) Škulj,E.1987356ŠOrglevLjubljanskinadškofijinepoznanoavtorstvo1989897SLOKartotekaorgelINDOKRola,M.198934ROrglevmariborskidekanijiJedrlinic,A.- Komel,Z.199010OIvanKacin(1884-Šifler(r.organistŠpendov,V.19924ZOrglevslovenskihcerkvahvZDARola,M.1993356R'orglepodekanijahMariborskeškofije'Škulj,E.199429ROrglevLjubljaniPirih,V.1995109Š'dispozicijeorgelvKoprskiškofiji'Škulj,E.199950OObdesetletniciŠkofijskeorglarskedelavniceŠkulj,E.199926ROrglevdekanijiŠkofjaLokaPisar,V.199924ROrglenaslovenskemKoroškemŠkrabl,A.200090OZvokiinharmonijaNovak,P.200028ROrglevdekanijiRadovljicaMalavašic,P.200017ROrglevdekanijiVrhnika 101 E.200739OMilavcevaorglarskadelavnicaEmeršic(Oblonšek),C.200732ROrglevdekanijahPtujinZavrcMajcen,J.200723ROrglevdekanijahNovaCerkevinSlovenskeKonjiceKirbiš,A.200716ROrglevdekanijiDravskopoljeŠkulj,E.2009125OZupanovaorglarskadelavnicaŠkulj,E.200946ONaraksovaorglarskadelavnicaŠkulj,E.200938OMayerjevaorglarskadelavnica(Mayer,Mauracher,Jezernik,A.200935ROrglevdekanijahBraslovceinŠaleškadolinaŠkulj,E.2010245OŠkrablovaorglarskadelavnicaAllmer,G.201030OAloisHörbiger(E.201020OKrižmanovaorglarskadelavnicaŠkulj,E.2011101ORumplovaorglarskadelavnica(Rumpel,Mandlin,Racic) Škulj,E.2012136OBarocneorglarskedelavnice(Faller,Wallenstein,Steinoffer,Göbl,Janecek,Scholtz,Škulj,E.201276OGoriškeorglarskedelavnice(Kacin,Valicek,ZitzmaninJežek) Isenberg,G.do201235Zwww.orgelsammlung.Cej,U.201232OOrglarskadelavnicaIvanaKacinainnjegovisodobnikimedobemavojnamaHeinz,O.201212CFrühbarockeOrgelninderSteiermarkŠkulj,E.201346OMalahovskegaorglarskadelavnicaŠkulj,E.201340OBeneškaorglarskedelavnice(Collona,Carloni,Bossi,Marlini,Zanin,Pugina,Škulj,E.201474OOb25-letniciOrglarskedelavniceMaribor 102 Sl.8.Izborkatalogovslovenskihorgelinpodobnihdelvoblikitiskanihknjig. 103 Ars organi Sloveniae v letu 2020 Slovenske orgle na Koroškem Glavnino letošnjega terenskega in arhivskega dela je potekalo naKoroškem. Dežela je do leta 1920 vec stoletij predstavljala enotengospodarski in kulturni prostor, kar se zgodovinsko in geografskolepo odraža na orglarstvu. Prav slovenski orglarji, vkljucno znjihovim splošnodružbenim udejstvovanjem, so povezanosti kulture in gospodarstva prispevali pomemben delež. V letu 2020 je zbrana in casovno urejena vecina gradiv o izdelanihorglah Franca Colarica (Glinje – Borovlje),Janeza Kuherja (Kamen – Celovec) in rodbine Grafenauer (Brdo pri Šmohorju). Katalogkoroške dejavnosti Andreja Malahovskega je bil objavljen, protikoncu gresta raziskavi delavnic Hörbiger in Bilih. Deloma so bileobdelane delavnice, ki so s slovenskim orglarstvom povezane: Grebicic (Grebitschitscher), Pracker (Prätzer) in bavarska rodbinaJäger. Srednjeveški portativi Analize metod dela s podrocja ikonografije in ikonologije v svetukažejo, da ostajajo za prihodnje raziskave zlasti izzivi na podrocjusistemskega zbiranja in urejanja podatkov, podrobne analitikeugotovljive funkcionalnosti glasbil in interdisciplinarnega pristopa. Za podatkovno podrocje smo pripravili operativna izhodišca instrukturo ikonografske podatkovne zbirke, podobne ARSORS. Stvarna in primerjalna analiza podobe vecjega portativa na Mirni na Dolenjskem kaže na slikarjevo poznavanje akusticnih in 104 tehnicnih podrobnosti. Ugotovitve glede geometricne perspektiveso bile predstavljene na konferenci Music and Science fromLeonardo to Galileo v italijanski Lucci. Pripravljen je bil tehnicninacrt in že izdelan delujoc vzorec glasbila (Brane Košir). Giuseppe Tartini – 250 letnica smrti V raziskavi ob jubileju smo primerjali podatke o orglah izmojstrovega casa in krajev,kjer je živel,in njegovh skladb,v katerihso orgle praviloma udeležene kot continuo. Namen je bil pokazatimožnosti današnjih orgel za zgodovinsko informirano izvajanjaTartinijevih skladb v Sloveniji. Izsledki orgelsko-slogovnepovezanosti severno-jadranskega barocnega prostora z zanimiviizsledki bodo objavljeni predvidoma v prihodnjem letu. ‘Francoske’ orgle v Sloveniji International Society of Organbuilders (ISO) je v letu 2020nacrtovala bienalno strokovno srecanje v Alzaciji. Spomnimo,da je njihov prejšnji kongres potekal pri nas. Manjša raziskava prisotnosti francoske orgelske kulture v Sloveniji je pokazala vezi, ki se se preko Alp obcasno spletle med sicer oddaljenimi deželami. Najprej v srednjem veku, in potem v romanticizmu zlasti zAngsterjem,pri posameznih registirih pa z Goršicem in Zupanom. V zadnjih dveh desetletjih smo v Sloveniji dobili kar petsrednjevelikih orgel,ki jih slogovno navdihuje francoska romantika. Francoski je tudi manual orgel v Cankarjevem domu. Primerjava števila imen registrov v treh jezkih po desetletjih vnovih orglah. 105 Bibliografija raziskav slovenskih orgel Eno od pomembnih izhodišc raziskovalnega dela predstavljajorezultati že opravljenih in objavljenih raziskav. Seznam, ki je posvoji naravi vedno delovna razlicica, zdaj vsebuje okrog 1700 enotoziroma naslovov. Tiskana razlicica s kratko zgodovino in žeugotovljenimi pomankljivostmi ter nacrti je objavljena v Ecceorganvm! Digitalna oblika bo sredi leta dostopna v formatihZotero in RIS. Formati omogocajo neposredno citiranje v clankihoziroma uvažanje v druge bibliografske sisteme. Namen bibliografije je tudi vkljucitev v mednarodne orgelske bibliografskebaze. Ostala strokovna komunikacija Za simpozij ob 50 letnici muzikološkega oddelka Glasbeneakademije v Zagrebu je bil pripravljen pregled povezanosti slovenske in hrvaške organologije. Kraji z orglami slovenskih izdelovalcev na Hrvaškem. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bilo v okviru mednarodnihdnevov akademije izvedeno predavanje o stanju in ohranjanju orgel. Slovenskemu muzikoškemu društvu smo predstavili prakticnouporabo hibrida knjige Orgle Slovenije in spletne strani www.orgle.si. Za Cerkveni glasbenik smo si ogledali štiri obnovljene oziroma nove orgle: Šmarje, Vurberk, Crngrob inMokronog. Revija Ecce organvm! je v letu 2020 prinesla: -Kriticni pogled na slovensko orgelsko krajino 2020 (jd), 106 -Posebnosti slovenske orgelske prakse na Koroškem (A. Feinig), -Orgle Hrvaške -teren jug -z izpostavljenimi orglami slovenskih izdelovalcev (B. Grga), -Anticni in srednjeveški spisi o orglah – spremna beseda in komentar k prevodom (jd), -Podobe orgel obmocja škofije Murska Sobota med leti 1991 in 1993 (M.Rola), -Andrej Ferdinand Malahovski -novi podatki v letu 2020 (jd), -Orglarska rodbina Jäger in barocna orglarska delavnica v Ormožu (jd), in slovenske prevode pomembnih zgodovinskih traktatkov: -De hydraulis – O orglah z vodnim uravnalnikom (Vitruvius), -.a.a...... ...a... .atas.e.. -Izdelava orgel z vodnim uravnalnikom (Heron), -De fistulis organicis quomodo fiant – Kako se izdelajo orgelske pišcali (Bern), -De instrumento quod organarium dicitur – O glasbilu,ki se imenuje orgle (Theophilus), -Descriptio instrumenti – Opis inštrumentov (Arnault), -Tractatus de musica – Zapis o glasbi (Židek). Poljudna komunikacija Sodelovali smo pri pripravi oddaje o starih orglah, ki jo za 2021pripravla TV Slovenija, in kratki predstavitvi orgel na RadiuOgnjišce. Spletni strani arsors.org in orgle.si se postopoma združujeta. Dogodkov v koledarju je bilo zaradi epidemiološkega stanja vsvetu malo, posledicno tudi manj obvestil in porocil. Vseenospletna statistika beleži 39.400 obiskov, kar pomeni vec kot 100na dan. Na zdravstveno in družbeno krizo smo se odzvali z nasveti župnijam glede možnosti prenosa bogoslužja z orglami pospletu in z ustanovitvijo spletne platforme Glas za orgle(dostop na www.glas.za.orgle.si), ki omogoca strokovno indružabno komunikacijo na daljavo ter prenose vsebin na spletna omrežja. Nedeljska srecanja je od 22. novembra naprejdejavno obiskalo skupaj nad 50 udeleženk in udeležencev zvseh koncev Slovenije. (jd) 107 Ars organi Sloveniae – annual report 2020 Organs by Slovenian master in Carinthia (A) Organ landscape Koroška/Carinthia in Austria stood this yearat the heart of our field-and archive acrivities. For centuries, until 1920, the unified culture and economy characterized thiscountry now politically separated between Austria and Slovenia. Slovenian organ builders, with their products andwide-spread craft or musical activities, followed the generaldevelopment. Moreover, they remarkably contributed to socialengagement. In 2020, we collect and arranged into the database themajority of material concerning organs by Franc Colaric (Glinje–Borovlje/Ferlach), Janez Kuher (Kamen–Celovec/ Klagenfurt) in Grafenauer family (Brdo by Šmohor/ Hermagor). A catalogue of opuses by Andrej Malahovski hadbeen published, while we are finalizing the research on workshops Hörbiger and Bilih (Billich). OrganbuildersGrebicic (Grebitschitscher), Pracker (Prätzer) and Bavarianfamily Jäger got our innitial attention. Medieval portative organs Departing from the ARSORS database structure, we preparedthe operative outline of a iconographical database, compatiblewith other existing and analytically feasible. In general, ouroverview of the methods of organography and organologyrevealed future challenges in the interdisciplinary fields of datasurvey, database management and possible function of thedepicted instruments. In particular, regarding portatives, the analyses of the portative depiction at Mirna shows that the painter acquaintedconsiderable knowledge on acoustical and technical details ofthe instrument. From a blueprint based on our research, organbuilder Brane Košir developed a playable model. The findings on geometrical perspective have been presented for the conference Music and Science from Leonardo to Galileo, organized by Centro Studi Opera Omnia Luigi Boccherini inLucca, Italy. 108 Giuseppe Tartini 250 To celebrate the 250 anniversary of the violin Maestro's death, acomprehensive research combined,on the one side,information oncharacteristics of the organs played in his time and places, and onanother, his compositions where organ served as continuo. Theresults applied to the Slovenian list of organs shows possibilities ofhistorically informed performance of his music today. Razlaga Tartini-Vallottijevega temperamenta v Trattato di musica. 109 French spirit in Slovenian organs During the waiting-time between ISO Congresses in the Alpe- Adria region in 2018 and the forthcoming one in Upper Rhein,weexamined our organ database Ars organi Slovenia, particularly thehistorical part,about the traces of the past links between both areas. In the three-part paper, after starting with the remarkable similarities of the late-medieval portatives depicted in East Franceand Slovenia, we proceeded to the East-Alpine Romanticism ofthe late 19th century inclined to embrace French-style registers, and concluded with the latest Slovenian organ building decadesand their organs inspired by French Romantic period. Organ bibliography Bibliography represents one of the most important tools leadingresearch and organ database management. An overview of thesimilar bibliographic collections of the past, known problems andour future ideas appears in this volume of Ecce organvm! alongwith the working-list of 1700 titles. After expected feedback fromthe professional audience,we plan to publish the online versions inZotero and RIS formats, make the items available to citation systems of the word processors. Furthermore, we'll offer the list tothe international bibliographic organ databases. Professional communication Besides the projects already described above, we shared theresearch results with many other institutions in Slovenia andabroad. We showed tight interrelations between Croatian andSlovenian organology for the occasion of the 50th anniversary ofMusicology department at Zagreb University. Students at Musical academy of Ljubljana University, during the department'sinternational days, got basic instructions of organ maintenance. Slovenian musicological society organized the demonstration ofthe data usage combining the book Orgle Slovenije and web pagewww.orgle.si. Field reviews of the new and the restored organs atŠmarje, Vurberk, Crngrob and Mokronog appeared in Cerkveniglasbenik, a Slovenian journal for church musicians. Our journalEcce organvm! listed the following professional articles in 2020: -Critical overview of the Slovenian organ landscape in 2020 (jd), -Slovenian organ-playing practice in Carinthia (Andrej Feinig), 110 -Organs of South Croatia – with exposed organs made bySlovenian masters (Božidar Grga), -Comment to translations of ancient and medieval texts on organs (jd), -Historical organ survey between 1991 and 1993 inMurska Sobota diocese (Marijan Rola), -Andrej Ferdinand Malahovski – new data about his organs in 2020 (jd), -The Jäger organ family and the baroque organ workshopin Ormož (jd), and Slovenian translations of the historical texts: -De hydraulis (Vitruvius), -.a.a...... ...a... .atas.e.. (Hero), -De fistulis organicis quomodo fiant (anon.from Bern), -De instrumento quod organarium dicitur (Theophilus), -Descriptio instrumenti (Arnault), -Tractatus de musica (Židek -Paulirinus). Other communication activities Slovenian national television (RTVSLO) is preparing a TVpresentation of historical organs in Slovenia; we cooperated withdirections to the scenario and general overview of the organs. On the planned joining of our web pages, some elements ofwww.arsors.org became available at www.orgle.si. Despite the lack of live organ events,and minor count of the shortreports, the web-statistics shows 39.400 visitors, or, recalculatedover 100 per day. As a response to the pandemic,we reacted in two ways.Firstly,bysupporting parishes regarding the singing and organ playing atliturgy streaming to internet services. Secondly, by establishing aweb-based platform Voice for organs (www.glas.za.orgle). 111 Organists, choral directors, singers and alike were invited toexchange experiences combating the crisis and mitigating theconsequences using web tools ZOOM and YouTube. Over 50persons from all over the country participated in our Sundaymeetings since November. (jd) --Negrezaorgle,grezaljudi-- www.glas.za.orgle.si