POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S vpisujemo abonma novost 07/08 skupinski abonma brezplačna tel. št. 800 214 302 Primorski TOREK, 23. OKTOBRA 2007 Št. 250 (19.033) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 negotov Rado Gruden Kot je bilo pričakovati, bo v Sloveniji potreben drugi krog, da bomo izvedeli, kdo bo naslednjih pet let stanoval v predsedniški plači na Erjavčevi ulici v Ljubljani. Že zdaj pa lahko s precejšnjo gotovostjo napovemo, da bo boj za predsedniški položaj med Lojzetom Peterletom in Danilom Tür-kom izredno negotov. Rezultati prvega kroga sicer še niso uradni, vendar je malo verjetno, da bi lahko glasovi iz tujine še spremenili vrstni red in namesto Turka za Peterletovega izzivalca določili Mitjo Gasparija, čeprav je njegov zaostanek za Türkom res majhen. Če je še pred mesecem dni kazalo, da je Peterle v veliki prednosti, pa je nedeljski prvi krog pokazal, da njegova zmaga ni več tako samoumevna, kot se je zdela. Velika prednost, ki jo je imel pred tekmeci zaradi zelo zgodnjega začetka volilne kampanje, se je namreč stopila kot lanski sneg in v drugi krog odhaja kandidat treh glavnih vladnih strank z minimalno prednostjo, glede na predvolilne ankete pa je v nedeljo dobil približno deset odstotkov manj glasov od napovedanih. Očitno je, da se mu volilna kampanja, v kateri je skušal glasove loviti tudi na »drugem bregu«, ni najbolje posrečila. Kot uradno neodvisni kandidat, vendar pa s podporo treh glavnih vladnih strank, je plačal tudi davek za ne-priljubljenost vlade, gotovo pa mu je kak odstotek odnesla tudi nizka volilna udeležba, vendar ta ugotovitev lahko velja tudi za njegove tekmece. V dokaj brezbarvni volilni kampanji so se volivci dejansko razdelili na štiri dele, v relativno »večji« meri kot Peterleta pa so podprli Türka, Gasparija in Zmaga Jelinčiča. Če je bil izid prvih dveh v skladu s pričakovanji, tudi kar zadeva negotovost, kdo bo drugi in kdo tretji, pa dejansko presenečenje predstavlja izredno visoka podpora Zmagu Jelinčiču. Voditelja nacionalistov je namreč podprl skoraj vsak peti volivec, kar kaže, da se da v Sloveniji prepričati volivce tudi s populističnimi in nestrpnimi gesli. Dodatno zaskrbljenost pa vzbuja podatek, da je Jelinčič od vseh kandidatov dobil največ glasov med mladimi. Peterle in Türk bosta v drugem krogu skušala prepričati tudi tiste volivce, ki so v nedeljo podprli druge kandidate. Pomembna za izid bodo tudi morebitna nova zavezništva, verjetno pa lahko pričakujemo tudi veliko bolj ostro kampanjo, v kateri bosta morala tako Peterle kot Türk jasno povedati, na kateri strani sta in za kakšne vrednote se zavzemata. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) SLOVENIJA - Nedeljske predsedniške volitve niso prinesle odločitve V drugem krogu verjetno Lojze Peterle in Danilo Türk Uradni rezultati bodo znani 29. oktobra - Türk za las pred Gasparijem ČEDAD, TRBIŽ - Obisk državnega sekretarja Pelikana Seznanjanje s položajem Slovencev na Videmskem ČEDAD, VIDEM - Včeraj je uradno obiskal Benečijo in Kanalsko dolino državni sekretar R. Slovenije in odgovorni v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan. Spremljala sta ga generalni konzul Jože Šušmelj in odgovorna za sodelovanje z zamejstvom Tadeja Drolc. V Čedadu, Tipani in Ukvah so ga predstavniki slovenskih organizacij seznanili z dosežki in problemi Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Na 4. strani LJUBLJANA - Za zdaj še neuradni izidi nedeljskih predsedniških volitev kažejo, da bodo Slovenke in Slovenci morali še enkrat na volišča. Drugi volilni krog predsedniških volitev bo 11. novembra, v njem pa naj bi se pomerila Lojze Peterle in Danilo Türk, ki sta prepričala največ volivk in volivcev. Peterle je zbral 28,5 glasov volivk in volivcev. Peterletu z zelo tesnim izidom sledita Danilo Türk (24,54 odstotka) in Mitja Gaspari (24,16 odstotka). Na četrtem mestu je predsednik SNS Zmago Jelinčič (19,29 odstotka). Počakati je treba še na glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine do 29. oktobra do 12. ure, in ki se bodo še upoštevale za volilni izid. Na 5. strani Občina Trst: 50.000 evrov za popravilo strehe osnovne šole na Katinari Na 6. strani Župan Nesladek o novi I V • • ^ I v • občini: »Združevanje ne pa ločevanje« Na S. strani Prižgali zeleno luč • •• ■ m I «v v sanaciji MalniSča Na 23. strani GoriSki mejni prehodi po schengenski Siritvi Na 24. strani Na poljskih volitvah preprečljivo zmagala proevropska Državljanska platforma Na 29. strani TRST - V noči na ponedeljek Zapustil nas je naš Mario Magajna TRST - Včeraj zjutraj smo v redakcijo našega dnevnika prejeli žalostno vest, da je v tržaški bolnišnici preminil naš dolgoletni delovni kolega, legendarni povojni fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna. 12. februarja je dopolnil 91 let, njegovo zdravstveno stanje pa se je v zadnjih tednih močno poslabšalo. Mario je bil v vseh povojnih desetle^ih vsakodnevni fotografski dokumentator dogajanja v naših krajih, njegov doprinos je edinstven in neprecenljiv. V počastitev njegovega spomina prirejajo Primorski dnevnik, SKGZ in SSO žalno sejo, ki bo jutri ob 17.30 v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Na 3. strani La Combustibile s.r.i. TUST - DONIJO 30 TEL 040.020331 - 010252 IZLOŽBA V NOTRANJOSTI \ m \ 01 i Zaprto [loctedeijek ¿Ps in sreda icitoif pupiflriiie Bolßmec - m Trgu cel. 04f).22Sn92 2 Torek, 23. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Kvarner vabi ruske in ukrajinske turiste Miro Kocjan Naslov ustreza. Ko me je pred dnevi počastil s svojim obiskom kandidat Danilo Türk, ki je še nedavno bil pomočnik generalnega tajnika Združenih narodov v New Yorku, svojčas pa sem z njim sodeloval tudi pri nekaterih mednarodnih vprašanjih, zlasti bilateralnih, sem mu dejal, da si je zdajšnja predvolilna kampanija za slovenskega predsednika naložila kar ameriške konotacije. Soglašal je, da to najbrže ni najbolj posrečena pot za naše volilne priprave. Pomagati pa se pač ne da. Nesporno je, da so bili vsi kandidati za predsednika tokrat žrtev izjemnih naporov tako psihičnih kakor fizičnih, skakanje sem in tja, iz tribune na tribuno, iz oddaje na oddajo, iz intervjuja na intervju, skratka neskončno tako da upam, da so se vsaj včasih pošteno naspali. Višek tega nenehnega tekanja, kar je sicer značilno za volitve, vendar ne v taki meri, pa je bil v petek, zadnji dan pred volilnim molkom, ko so na ljubljanski TV predstavili tudi kandidatove dame. Seveda je bilo zanimivo, šarmantno, ku-rioziteta se je pri gledalcih stopnjevala, voditelja oddaje sta se trudila, pa tudi uspela, vendar je vse skupaj izzvenelo kot zmešnjava. To je stališče velike večine tistih, s katerimi sem se po oddaji pogovoril. Tudi v severnem delu hrvaške Istre. Zakaj? Navajam nekatere izseke iz teh bežnih kramljanj. Šlo je za volitve, sem si zabeležil (z marsičem se seveda tudi osebno strinjam) za predsednika države, pozornost je bila nujna, žal pa v Sloveniji predsednik države nima kakih jasnih, kolikor toliko konkretnih pristojnosti, bolj je to res samo predsednik države, morda malo več, kampanija pa se je tako intenzivno razvijala, kakor da bi bilo od njega v prihodnje vse odvisno. Deževala so najbolj mogoča vprašanja od visoko strokovnih do naivnih, domače otročjih, nezrelih. In vprašani so seveda odgovarjali po svojih močeh in znanju. Vse je bilo ok, toda gledalcem so se kremžila usta, pamet in še marsikaj. Bolj je to, sem slišal, TV komedija kot pa resna, pa čeprav naj bi bila živahna in privlačna, oddaja. H kampaniji oddaja ni mogla veliko prispevati. Pomemben predstavnik italijanske skupnosti mi je rekel, da so organizatorji oddaje z njo dejansko presegli v negativnem smislu najbolj ponesrečen prenos vrste ameriškega programa. Poznavalci so mimo tega, da manjšina ni bila omenjena, imeli preproste pripombe tudi na režijo: večina kandidatov je s soprogami sedela s hrbtom proti ekranu, tako da so morali vseskozi za 18 stopinj obračati glave. Pa še in še, kljub namenu, ki je bil hvalevreden, žal pa se je izrodil v monotonijo. Udeleženci, tako vprašani kakor voditelji oddaje, so se izkazali, toda oddaja razen seveda tistih, ki so bili osebno zainteresirani, ni pritegnila. Skratka, javni konec tega prvega dela kampanje, ker je bila zasnovana kot neka na pol zabavna priložnost, ne zasluži pohvale. Vsaj tako sodi večina tistih, v Istri, ki sem jih namenoma povpraševal brž po oddaji. Škoda. V prihodnje bo zanesljivo bolje. Oddaja pa je prozorno opozorila na predsednikove pristojnosti, ki jih bo treba v prihodnje zanesljivo povečati. Imeti samo formalnega predsednika tudi za tako majhno državo kot je Slovenija, res ni dovolj. Kandidati so se temu vprašanju zvečine inteligentno izognili, da ne bi izvenelo, kakor da jim gre za nekako stvarno vodenje, toda mi tudi v Istri navajajo, zdajšnja ustava je v tem pogledu pomanjkljiva. Na Hrvaškem ima Mesič večje prerogative, zna pa tudi odločneje vplivati. V Istri, zanesljivo pa tudi naprej V gorskem Kotarju in v Dalmaciji, so z neprikritim zadovoljstvom sprejeli z uradnega, pa še vojaškega meritor- nega mesta, pojasnilo, da NATO nima namena odpirati vojaških oporišč v tem delu Hrvaške. Vse namreč kaže, daje Jadran sicer zanimiv geografski segment, ni pa bistven, oziroma dolgoročno pomemben za vojaške in vojne potrebe. Z druge strani pa je ameriški veleposlanik na Hrvaškem Robert Bradke prvič obiskal Reko, tam pa izkoristil priložnost, da je Hrvaški čestital, ker so jo izvolili za nestalno članico Varnstnega sveta, poleg tega pa ji je zaželel, da bi čimprej vstopila v Evropsko unijo. Za Reko, oziroma ves Kvarner, pa je dejal, da je pokrajina tako vsestransko zanimiva, gospodarsko in turistično, da se bo ameriški kapital zanesljivo še širše usmeril na to po dročje. Kvarner pa se smelo obrača tudi na druge strani. Na Reki so imeli »workshop« ruskih in ukrajinskih turističnih operaterjev, ki so prišli na pobudo reške pokrajinske turistične zbornice. Ta se namreč odkrito zavzema, da bi Kvarner turistično številč-njeje obiskovali turisti iz obeh gornjih držav, saj jih je bilo letos le okrog deset tisoč, ki pa so se zvečine opredeljevali za Dalmacijo, deloma za Istro. Rusi namreč še zmeraj najraje gredo v Turčijo ali pa v Egipt. V Turčiji jih je bilo letos kar dva miliona. Zanimivo je, je bilo slišati na srečanju, da je ruski turist finančno kar premožen, saj povprečno dnevno, ko je v tujini, zapravi tudi 120 evrov, pa še več. Na Hrvaškem pa bodo redne poslanske volitve 25. novembra. Čas za realnejša pričakovanja še ni nastopil, v glavnem pa istrski politični možje sodijo, da resnih sprememb ne bo, saj da bo oblast tako ali drugače ostala v liberalno - sredinski sferi. Pa naj zmaga Hrvaška demokratična skupnost ali pa socialna demokracija. »Sredinski« rezultat bi seveda bil boljši kot kaka ostrejša smer, s stališča prihodnosti pa bi pomenil, je slišati v Pulju, da odločne razvojne poti še ni na vidiku. Dejstvo je, med drugim, daje Hrvaška zdaj še kako »zgoče« zaposlena z nizom življenjskih problemov, med njimi vključitev v Evropsko unijo, prometna problematika in drugo, da si preprosto ne more dovoliti odrezave politične spremembe. Pri vsem tem pa izstopa, da Sanader še zmeraj vztrajno pravi, da nameravajo ekološko - ribolovno cono uvesti s prvim januarjem. Najbrž so odtenki, vendar zaslužijo pozornost. Vemo, da je Italija, kakor tudi Slovenija in seveda Evropska unija, proti temu enostranskemu koraku. Toda na odprtju kmetijskega in prehrambenega mednarodnega sejma v Bariju je italijanski kmetijski minister Paolo de Castro dobesedno izjavil, da je omenjena cona seveda vprašanje, ki bi ga bilo treba rešiti dialoš-ko, da pa zdaj »razmišljamo o tem, kako skupaj s Slovenijo in Evropsko unijo odpraviti to težavo, ki bi se lahko pojavila, ko bo Hrvaška uresničila ekološko-ribolovno cono«. Besedilo je dovolj jasno. Manjšinski časnik na Reki pa dokaj zagrenjeno komentira ugotovitve manjšinske komisije državnega zbora v Ljubljani, ki je pregledala vladni predlog proračuna za prihodnji dve leti, pri tem pa ugotovila, da je bila italijanska manjšina vnovič zapostavljena. Proračunski zneski za manjšino ostanejo lanski, seveda pa bodo v bistvu nižji za dva do tri odstotke zaradi inflacijske rasti. Nekatere prenove bodo na vrsti šele čez dve leti (šola Pier Paola Vergerija v Kopru), naravnost blokirane pa so možnosti normalnega delovanja italijanskih programov Radia in TV Koper, saj gredo starejši v pokoj, novega kadra pa ne morejo zaposliti. Vprašljiva pa menda postaja tudi uporaba Interneta. O nekaterih zanimivejših dogajanjih v Istri (problem Arene, obrtniški sel em In sploh problem obrti ter drugo) pa prihodnjič. BOGATIMO SVOJ JEZIK Ne mine dan, da bi ne brala ali slišala izraza struktura, ko gre za stavbo, poslopje, hišo, zgradbo ali kaj podobnega. Če kdo nikakor ni zadovoljen s katero teh besed, ima v slovenščini možnost isto povedati s prevzeto besedo ali tujko objekt. Objekt namreč v slov. jeziku ne pomeni tega, kar je ital. oggetto (slov. predmet), ampak je stavba, poslopje, pravzaprav vse, kar je zgrajeno za določene namene. Objekt je poleg stavbe lahko tudi cestišče, jez, industrijski objekt, gradbeni, stanovanjski ali turistični objekt, torej vse tisto, za kar pri nas nepravilno uporabljamo besedo struktura. Šele v razširjenem pomenu je objekt tudi predmet, cilj ali tarča. Zgled: objekt (cilj, tarča) letalskih napadov so mostovi. V slovnici je objekt predmet, npr. predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku. V filozofiji je objekt pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje. Če bi pogosteje posegali po Lažnih prijateljih prof. Diomire Bajc, bi to našo napačno rabljeno strukturo odpravili in opustili že pred trinajstimi leti, ko so Lažni prijatelji zagledali beli dan. Druga beseda, ki me skoraj vsak dan spravlja v slabo voljo, je iz- gradnja. Ne samo pri nas, tudi onstran meje jo že dolga desetletja pišejo in govorijo, čeprav bi lahko vedeli, da hiše gradimo, ne pa izgradimo, torej tudi izgradnja nima prave osnove. V resnici se je začela uporabljati med drugo svetovno vojno, kamor je zašla iz srbščine, in je pomenila politično oz. ideološko izoblikovano osebnost. V srbskem jeziku pomeni izgradnja slov. gradnjo in graditev, poleg glagola izgraditi, ki je v slov. zgraditi, sezidati, postaviti. V SSKJ imamo kar sedem gesel te v medvojnem času iz srbščine prevzete besede. To so: izgradba, izgraditev, izgraditi, izgradnja, izgrajenost, izgrajevanje in izgrajevati, pa še izgrajen z zgledom izgrajena osebnost. Pri nekaterih geslih je zabeleženo, da je to publicistična raba, pri vseh pa je po več zgledov. SP zabeleži samo tri gesla, in sicer izgraditi, izgradnja in izgrajen. Vsa tri imajo kvalifikator publicistično, hkrati pa uporabnika takoj usmeri na slovenski glagol graditi. Namesto teh iz srbščine prevzetih besed pa priporoča slovenske zglede: obnoviti porušeno domovino in obnova porušene domovine; dokončati turistično naselje in še ne dokončano turistično naselje; gradnja in graditev stanovanj; pa še izoblikovana, trdna osebnost. Res je sicer, da v nobenem primeru nimamo zapisane črne pike ali krogca, kar bi pomenilo, da je raba besede izgradnja v knjižnem jeziku prepovedana ali nepravilna. Ne France Be-zlaj ne Marko Snoj pa teh besed nista uvrstila v etimološki slovar, ker pač niso slovenske. Še toliko bolj je njihova raba neupravičena pri nas, kjer smo zelo občutljivi za vse srbizme in hrvatiz-me, saj celo uveljavljeno bolnico Franjo, če le moremo prekrstimo v bolnišnico, borbo v boj, in celo vojno v vojsko. Za časopis najraje uporabljamo časnik, za novinarja pa časnikar, čeprav je časnik samo kalk iz nem. Zeitung, časnikar pa Zeutungschreiber, oz. iz francoščine prevzeti nem. Journalist. Pri nas tudi neobčevalni žurnalist z izpeljankami. Če smo dosledni moramo tudi izgradnjo črtati iz našega besedišča, še posebno zato, ker gre za politično obarvan prevzem. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Kaj pa slovenska • V« 1% manjšina? V sredo, 17. oktobra, je deželni zakon FJK za zaščito slovenske jezikovne skupnosti že tretjič šel skozi deželni svet brez odobritve in to delno tudi po zaslugi manjše skupine rezijanskih prenapetežev, nahuj-skanih od opozicijske desne sredine ter ob niti toliko prikritem odobravanju oz. sodelovanju celo nekaterih dobro znanih predstavnikov iz vrst večinske leve sredine. Peščici rezijanskih srboritežev je tako uspelo kar trikrat zaustaviti iter zakona in lahko predvidevamo, da bodo isto poskusili tudi četrtič, petič, itd... Kaj pa slovenska manjšina? Krovni organizaciji SKGZ in SSO sta podala izjavi, kjer obsojata tako početje in pozivata deželni svet, da vendarle opravi svoje delo in naj se ne ukloni protizgodovinskim pritiskom starih nacionalistov. Sprašujeta se, zakaj nihče ne posluša »druge Rezije«? Celo udeleženci slavističnega kongresa, ki se je te dni prvič vršil v Trstu, so odobrili resolucijo, s katero izražajo podporo zaščitnemu zakonu in s še posebnim poudarkom omenjajo prav rezi-janščino kot dragoceno narečje slovenskega izvora. Vse lepo in prav, vendar žal malo ali prav nič učinkovito. Živimo v časih, ko prevlada glasnejši, kljub temu da nima prav ali da odkrito laže. »Drugi Reziji« in tudi nam, ostalim Slovencem, članom manjšinske jezikovne skupnosti v deželi FJK, nihče ne prisluhne, ker nismo glasni, ker molčimo oz. če že kaj rečemo, to storimo potiho in sramežljivo. Kje je sedaj, v tem pomembnem trenutku, naša civilna družba? Kje so naši ljudje? Zakaj se naše organizacije ne organizirajo in aktivno angažirajo v podporo deželnemu zaščitnemu zakonu? Ali so manifestacije na goriškem Travniku in na tržaškem trgu Sv.Antona časovno že tako daleč? Pozivam zato organizacije naše civilne družbe (beri v prvi vrsti SKGZ in SSO) ter ostale v le-te včlanjene organizacije (beri, n.pr. Z SKD, ZŠDI in druge), da ob primerni podpori in koordinirani propagandni akciji Primorskega dnevnika in drugih medijev naše manjšine, organizira naše ljudi, da se množično udeležijo naslednje oz. naslednjih sej deželnega sveta, do odobritve zaščitnega zakona. Rezi-janskih prenapetežev je le peščica, nas je lahko mnogo več. Zbrati se moramo, ne zato, da bi iskali incidente ali nasedali provokacijam. Dovolj, da zasedemo vse razpoložljive prostore namenjene publiki v dvorani deželnega sveta, da mirno in omikano manifestiramo pred deželno palačo ter da s svojo pri-stonostjo izpovemo, da... mi smo tu! Da smo prisotni in da nam ni vseeno, kaj se v sejni dvorani dogaja. Če bomo samo brezbrižno molčali, bodo samo drugi odločali o naši usodi. Zavedajmo se, da komur molči, nihče ne prisluhne. Dr. Marijan Spetič Predsednik TFS Stu ledi Problem ni občina ampak. Zadnjič ko sem se oglasil na straneh Primorskega Dnevnika, sem se v Odprti Tribuni prepričano zavzel za cenejšo politiko.Tema je v javnosti zelo občutena in ker je javnega denarja na razpolago vedno manj ter vsi upravičeno jamramo, da so davki previsoki, je racionalizacija stroškov neizbežna. Tega se vsi zavedamo in bi bilo res svojevrstno, ko bi rinili v nasprotno smer. Številke pa so tudi neizprosne zato bi posvetil le nekaj besed o nekaterih temah upravnega značaja, ki zadevajo mlade, odrasle in starejše. JAVNA DELA: Tržaška občina finansira javna dela z lastnim premoženjem in sicer s tem, da prodaja kar se ji zdi nepotrebno ali tako, da s premoženjem zajamči bančna posojila za kritje stroškov. Zajec tiči v tem, da 98% razpoložljivih nepremičnin se nahaja v mestu in ko bi nastala kraška občina bi bilo njeno premoženjsko stanje res klavrno. Ob tej ugotovitvi se postavlja vprašanje kako bi sploh lahko opravljala pre-potrebna javna dela na tako velikem teritoriju. Sicer pa nam vsedržavno združenje občin nudi prepričljiv odgovor, ker nam zagotavlja, da velike občine sorazmerno vlagajo več sredstev na teritorij v primerjavi z malimi, kar pomeni, da poleg uslug nudijo tudi večje gospodarske možnosti. POKOPALIŠČA: Te vzdržuje družba Acegas-Aps na podlagi trideset letne pogodbe s tržaško občino. Ne bo odveč, če spomnim, da je bil Acegas leta 1997 v celoti last tržaške občine in je moral sprejeti tudi tiste službe, ki ne prinašajo dobička. Med temi je prav gotovo vzdrževanje pokopališč, ki proizvaja veliko izgubo. Tolikšnjo izgubo, da bi se vodstvo Acegasa radi znebilo pokopališč, pogodba pa zapade komaj leta 2027. Če pa ustanoviš novo občino je treba začeti vse na novo. Na Krasu je šest pokopališč in dvomim, da bi si Acegas-Aps, (ta čas je postala delniška družba kotirana na borzi) prevzela v breme posel, ki proizvaja izgubo. OSKRBA OSTARELIH: Vsi obžalujemo zaprtje doma za ostarele v naselju Sv. Nazarija, kjer je bilo zaposlenih, poleg drugih, petindvajset občinskih uslužbencev. Te so premestili drugam, ampak še vedno »bremenijo« občinsko blagajno. Recimo, da 25 uslužbencev stane en milijon evrov letno, deljeno z 208000 prebivalci tržaške občine pride 4,80 evrov na glavo.Če pa en milijon delimo z 14000, toliko je prebivalcev na Krasu, pride 71,42 evrov na glavo. Navajam te podatke, ker če je pobuda o kraški občini le upravnega značaja, ne moremo mimo ekonomskega računa. Seveda tudi vzdrževanje kraških pokopališč, oziroma kritje izgube, sloni danes na ramenih vseh tržaških davkoplačevalcev in ne le tistih, ki živijo na Krasu. ŠOLE: V naši občini je 105 šolskih poslopij za katere mora uprava skrbeti. Nekatere so v zelo slabem stanju, tako v mestu kot na Krasu. Glej na primer šolo na Katinari. Devetdeset poslopij se nahaja v mestu, kar pomeni ena šola na 2311 prebivalcev; petnajst pa jih je na Krasu, oziroma ena šola na 933 prebivalcev. Številke so neizprosne in bi se porajalo neprijetno vprašanje kdo komu plačuje davke, ampak temu vprašanju se lahko ognemo , kajti v statutu naše občine je še vedno prisoten in veljaven pojem solidarnosti. Z naštevanjem bi seveda lahko nadaljeval v nedogled, ampak se bojim, da so nekateri zamešali pluralno informacijo, ki je srž demokracije, z nasprotovanjem njihovih idej. Zatorej ne, da bi se loteval sicer potrebnih političnih analiz, bom le iz-nesel predlog upravnega značaja. Ostanimo v tržaški občini, ker se nam splača. Kar se pa tiče problemov, ki so prisotni tudi a ne le na Krasu, dajmo si rajši skupno zavihat rokave, kajti protest je upravičen, ampak problem ni občina pač pa tisti, ki jo trenutno upravljajo. Stefano Ukmar, občinski svetnik v Trstu / ALPE-JADRAN Torek, 23. oktobra 2007 3 DEŽELA - Doslej odobrenih 17 od 25 členov Danes nadaljevanje obravnave zakona za slovensko manjšino TRST - TRST - Deželni svet bo danes nadaljeval obravnavo zakona za zaščito slovenske jezikovne skupnosti. Po treh zaporednih odložitvah si nihče ne upa z zanesljivostjo napovedati, da bo zakon danes tudi odobren, čeprav so v Illyjevi koaliciji zmerni optimisti. Predsednik Alessandro Te-sini je sklical deželni parlament tudi za jutri in v četrtek, tako da bodo imeli svetniki na razpolago kar tri dni za odobritev tega zakona. To je sicer le teoretična možnost, saj bo sredina seja namenjena odgovorom odbornikov na vprašanja svetnikov in tudi novemu skupščinskemu poslovniku, svet pa pa bi moral takoj po odobritvi zakona za Slovence pričeti obravnavo zakona za Furlane. In prav zakon za Furlane in furlanščino bo velik preizkusni kamen za Illyjevo Demokratično zavezo. Zaradi tega marsikdo misli, da so težave z zakonom za našo manjšino tako ali drugače vezane na težave, ki bodo nastale s Furlani. Deželni svet je doslej odobril 17 členov zakona za Slovence. 18. člen (zastopanost manjšine v Deželnem odboru za komunikacije-Corecom) so izločili iz zakona, tako da morajo svetniki zato do konca obravnavati še šest členov. Zakonski predlog za zaščito Slovencev ima vsega skupaj 25 členov. Dosedanjo obravnavo deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine so spremljali tudi skrajno neprijetni protesti skupine Rezijanov, ki zahtevajo izločitev rezijanščine in Rezije iz zaščitnega zakona, ker, kot trdijo, »rezijanščina« ni sestavni del slovenskega jezika, pa čeprav vsa strokovna mnenja trdijo nasprotno. Nazadnje je jasno stališče o tem zavzel tudi slovenski slavistični kongres, ki je konec prejšnjega tedna zasedal v Trstu. V posebni izjavi so udeleženci kongresa izrekli podporo zakonu in izrazili začudenje zaradi nesprejemljivega zavlačevanja pri sprejemanju zakona in popuščanju manjši skupini protestnikov. Ob tem so še posebej poudarili zavzetost za ohranitev in razvoj rezijanščine, »za katero je znan stve no do ka za no in sploš no sprejeto, da sodi med slovenska narečja.« Vsekakor pa se tudi danes lahko zgodi, da pride do protestov. Skupina Rezijanov je že dvakrat poskrbela za na pe tost pred in v de žel nem sve -tu, pred tednom dni pa so cel o gro- Alessandro Tesini kroma zili fotografu našega dnevnika in ekipama RAI ter TV SLO. Upati je, da se neprijetni prizori ne bodo več pono vi li. Nov protest pa napoveduje tudi zasebna televizija Telemare, ki ga vodi Marija Ferletič. Ta je že prejšnji teden pri te gni la ne kaj po zor nos ti, ker se je vkle ni la, za da nes pa na po ve du -je protest celotnega osebja te zasebne televizijske postaje, ki, kot navaja Ferletičeva, ne dobiva prispevkov, ki so predvideni po zakonu 482 za ustanove slovenske manjšine. VIDEM FI, NZ in UDC za nezaupnico Strassoldu VIDEM - Deželni koordinatorji Forza Italie Isidoro Gottardo, Nacionalnega zavezništva Roberto Me-nia in UDC Angelo Compagnon so na včerajšnjem srečanju potrdili, da predsednik videmske pokrajine Mar-zio Strassoldo ne uživa več zaupanja koalicije, ki ga je doslej podpirala. »Zato so predčasne pokrajinske volitve spomladi prihodnjega leta neizogibne,« so zapisali v tiskovnem sporo či lu. V spo ro či lu so še za pi sa li, da bodo zaradi dokončne razjasnitve položaja na Pokrajini, potem ko je Strassoldo umaknil svoj odstop, v četrtek vložili zahtevo po glasovanju o nezaupnici, ki jo bodo podpisali vsi predstavniki Doma svoboščin. Gottardo, Menia in Compagnon pa so se tu di do go vo ri li, da se je treba čim prej sestati s predstavniki Severne lige, da bi se pravočasno do go vo ri li za sku pen nas top, pred -vsem pa za polno sodelovanje, na volilnih preizkušnjah, ki bodo na programu spomladi. V NOČI NA PONEDELJEK JE UMRL MARIO MAGAJNA Legendarni fotograf, človek srčne kulture Jutri ob 17.30 žalna seja v Kulturnem domu Skoraj tri tedne je tega, odkar smo v redakcijo dobili vest, da je naš Mario v bolnišnici in je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. Izgledalo je, da so mu štete ure, zato smo samodejno začeli zbirati gradivo o njegovem življenju. Potem so minevali dnevi in žalostne misli smo kmalu umaknili na stranski tir, kljub slabim vestem in njegovi častitljivi starosti. Prehiteval nas je vrvež tistega vsakdanjega življenja, tako značilen za naš poklic, v katerem je bil Mario Magajna desetletja edinstven protagonist. V naših krajih je bil za vse ljudi nekakšen simbol, izgledal je večen, a nazadnje je tudi zanj prišel trenutek slovesa. Pred nekaj dnevi, 12. oktobra, je dopolnil 91. leto starosti. Ni pretirano reči, da je bil Mario za našo skupnost v celoti neka stalnica, človek, brez katerega si vsakodnevnega dogajanja in tisočerih odtenkov življenja enostavno ni bilo mogoče predstavljati in to dolga desetletja. Najmlajšim je morda danes to težje razumeti, saj je digitalna tehnika izpopolnila in obenem navidezno poenostavila fotografijo skoraj do banalnosti. Mario pa je bil umetnik ročnega aparata in strogo črnobele tehnike, ki še danes velja za merilo popolnosti. Do te pa sežejo nadarjeni izbranci, še zlasti ko je treba pripovedovati zgodbo. In Mariovo življenje je ena sama dolga zgodba, v kateri je z neverjetno energijo in ljubeznijo do poklica beležil naš vsakdan. Ko je pred nekaj leti utrujen odložil svojo preizkušeno in malce obtolčeno Konico, je v arhivu ostalo več stotisoč fotografij oziroma filmskih negativov kot unikatno bogastvo in verodostojna dokumentacija povojnega življenja in dogajanja v naših krajih. Mario Magajna je bil vedno dobrodošel in prisoten v vsakršnem okolju naših krajev, še zlasti na Tržaškem. Težko ga je bilo srečati brez aparata okoli vratu, značilni »škljoc« je bil del njegovega življenjskega stila. Spremljala sta ga veder značaj in srčna dobrota, ki sta mu povsod na stežaj odpirala vrata. Če je bilo na vsak način treba priti do fotoves-ti, je znal seveda tudi skozi okno, prek zidov in ograj, ali pa s plezanjem na drevesa in obcestne znake, ko je to še zmogel. Mario je bil pravi pojem fotorepor-terja, zaščitni znak Primorskega dnevnika pri Slovencih in Italijanih. Dolga leta so naše vesti šele z njegovo fotografijo dobile pravo ovrednotenje in okvir, pa naj je šlo za proslavo, pevski nastop, športni dogodek ali ulično manifestacijo. Njegovi delovni dnevi so bili tako rekoč neskončni, njegov dom je bil v resnici vsepovsod, na dnevniku, pri ljudeh in med ljudmi. Kot je sam zapisal med svoje beležke, se je s fotografijo začel baviti že v mladih letih, iz fotografskega laboratorija je potem odšel na delo v bolnišnico, kjer je fotografiral operacije za zdravniško dokumentacijo, nakar se je kot fotograf povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem in je v njem sodeloval. Ob osvoboditvi Trsta je fotografiral prihod partizanov, potem pa vse burno življenje, ki je v tistih letih sledilo. Nemalokrat se je znašel v precepu, s težavo je rešil kožo in dragoceni fotoaparat, nekajkrat pa mu ga je policija tudi razbila. Tako je postal nezamenljivi fotoreporter Primorskega dnevnika, v dnevnem dotiku z dogajanjem je ustvaril desettisoče in stotisoče fotografij. Objavljal pa jih je tudi v številnih revijah in publikacijah pri nas in v nekdanji Jugoslaviji. Pri dnevniku je os- tal še dolgo po upokojitvi, v našo hišo je redno zahajal, dokler so ga držale noge. Mario Magajna je za svoje delo prejel veliko nagrad in priznanj, med drugim je dobil naslov viteza italijanske republike. V spominu imamo njegove številne razstave, kjer je sicer v tej obliki prišel v javnost le drobec ogromnega dela, ki ga je ustvaril. V našem zamejstvu v povojenem času najbrž ni bilo popu-larnejšega človeka. Poznal ga je tako rekoč vsak kamen, priljubljen je bil pri starejših in mlajših generacijah. Tako je bil v anketi Primorskega psa pred nekaj leti izglasovan za zamejskega Slovenca stoletja, na kar je bil vidno ponosen. Čeprav vemo, da za vsakogar prej ali slej neizbežno pride zadnja ura, bomo našega Maria hudo pogrešali. Izgubili smo fotografsko legendo, človeka velike srčne kulture in nepozabnega delovnega tovariša. Vsej naši skupnosti zapušča dediščino neprecenljive vrednosti, ki bo preživela mnoge generacije. Dušan Udovič KOROŠKA - Večjezičnost Sadovnik z evropsko komisarko Benito Ferrero Waldner CELOVEC - Predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik se je srečal s komisarko Evropske unije Benito Ferrero Waldner, ki se je konec tedna mudila na Koroškem. Kot so sporočili iz SKS, so v pogovoru bile posebej poudarjene prednosti večjezičnosti v evropskem prostoru, krepitev čezmejnega sodelovanja in - s tem povezano - posebna korist za deželo Koroško. Na pogovoru so sodelovali tudi evropski poslanec ÖVP Hubert Pirker, deželni svetnik in predsednik koroške ÖVP Josef Martinz in politični tajnik SKS Joza Habernik. Glede dvojezične topografije na Koroškem so se sogovorniki izrekli za rešitev, ki bo slonela na čim širšem kon-sensu. V Beljaku nastaja knjižnica Alpe-Jadran BELJAK - V drugem največjem mestu Koroške, Beljaku, so na pobudo Delavske zbornice začeli z gradnjo nove knjižnice Alpe-Jadran, ki bo dostopna ne le delojemalcem na Koroškem oz. v Avstriji. Na tisoč kvadratnih metrih bo prostor za približno 100.000 knjig, gradnja nove knjižnice pa bo stala približno 3,7 milijona evrov. Knjižnico bodo odprli že čez leto dni - jeseni 2008. (I.L.) AVSTRIJA - Nesprejemljiv odnos ORF do manjšine Člen 7 ogorčen nad ORF Intendant deželnega studia avstrijske televizije štajerskim Slovencem ne priznava statusa manjšine GRADEC/DUNAJ - Deželni studio Avstrijske radiotelevizie (ORF) na Štajerskem se je povsem negativno odzval na pritožbo Avstrijskega centra za narodne skupnosti (CAN) glede programskega naloga javnopravne medijske hiše v zvezi s štajerskimi Slovenci. Tako je intendant deželnega studia v pisnem odgovoru sporočil, da so etnične skupine v Avstriji več ali manj medijsko zadostno pokrite. V primeru uradno priznane manjšine štajerskih Slovencev pa gre sodba tako daleč, da jim ORF odreka pravico do manjšinskega statusa. Edino slovensko društvo štajerskih Slovencev, »Člen 7«, je stališče ORF ostro zavrnilo. Poudarilo je, da so takšen način argumentacije v manjšinski problematiki doslej uporabljale samo nacionalistične sile ter opozorili, da gre očitno za precedenčni primer v internem ravnanju v zvezi s kulturno-programskim nalogom te javnopravne medijske ustanove v Avstriji. »Člen 7« ob tem še opozarja, da se avstrijska radiotelevizija, preden je objavila svoje negativno stališče oz. razsodbe, ni povezala s predstavniki manjšinskih organizacij. Citira edinole stališče nekega zgodovinarja, kije bilo objavljeno na spletu. »Zato pozivamo civilno družbo in vso jav- nost, da ugovarja takšnemu stališču in se nadaljuje razprava o programskem nalogu ORF v zvezi z vsemi manjšinami v Avstriji«, sta v tiskovno izjavo zapisala nova predsednica edinega društva štajerskih Slovencev Susanne Weitlaner in poslovodja Michael Petrowitsch. Ivan Lukan ZNP: »Kljub rekordnemu številu prijav asimilacija napreduje!« CELOVEC - Rekordno število prijav na Koroškem je sicer naletelo na zelo pozitivne odmeve, ne manjka pa tudi opozoril, da te številke prikrivajo vse bolj zaskrbljujoče upadanje aktivnega govorjenja slovenščine v družinah in v javnem življenju na južnem Koroškem. Tako je predsednik Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Jože Wakounig poudaril, da je stalno naraščanje prijav k dvojezičnemu pouku na osnovnih in srednjih šolah na Koroškem nedvoumno pozitiven in izredno razveseljiv pojav, vendar asimilacija na Koroškem nenehno napreduje. »Vedno manj je otrok, ki aktivno govorijo slovensko, vedno manj je družin, v katerih se govori slovensko«, je v tiskovni izjavi opozoril manjšinski politik in bivši ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu. Kot je znano, je število prijav k dvojezičnemu pouku v novem šolskem letu 2007/2008 doseglo nov rekord. K dvojezičnemu pouku je v 66 šolah, kjer velja manjšinski šolski zakon, prijavljenih kar 1.892 deklet in fantov, kar pomeni 40,55 odstotkov vseh otrok. K tem je treba prišteti še obe dvojezični ljudski šoli v Celovcu, ki imata skupno 187 učenk in učencev. Stalno naraščanje prijav k dvojezičnem pouku so »zelo pozitivno« ocenili tudi pri Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS). Tako je predsednik Bernard Sadovnik menil, da se na Koroškem slovenščina vedno bolj uveljavlja in da ljudje vedno bolj spoznavajo, kako pomembna je dvo- in večjezičnost v tem prostoru in v današnji Evropi. Da je število govorcev slovenščine vedno manjše in da ob vstopu v ljudsko šolo govori samo še 15 odstotkov dobro slovensko, za Sa-dovnika ni tragično. V visokem odstotku prijav Sadovnik namreč vidi bazo za vnovičen vzpon slovenščine v družinah in pri mladini. (I.L.) 4 Torek, 23. oktobra 2007 MANJŠINA / ČEDAD, TRBIŽ - Obisk državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorka Pelikana Evropska centralna banka 22.oktobra 2007 O dosežkih in problemih Slovencev v videmski pokrajini Srečanja na sedežu KD Ivan Trinko v Čedadu, v Tipani in Ukvah pri SKS Planika evro ČEDAD, TRBIŽ - Včeraj je uradno obiskal Benečijo in Kanalsko dolino državni sekretar Republike Slovenije in odgovorni v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan. Spremljala sta ga konzul RS v Trstu Jože Šušmelj in odgovorna za sodelovanje z zamejstvom Tadeja Drolc. Prvi uradni sestanek je bil na sedežu Kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Srečanju s predstavniki beneških organizacij sta prisostvovala tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO Drago Štoka. Tu so pri sot ni gos tom ob raz lo ži li do kaj ši -roko pahljačo dosežkov in problemov Slovencev v Benečiji in v videmski pokrajini. Vseh seveda ne bo možno rešiti v kratkem času, kot je dejal sekretar Zorko Pelikan, pa je potrebno skupaj najti način, kako najbolje izkoristiti razpoložljive možnosti in sredstva. Slovensko delegacijo je uvodoma pozdravil predsednik KD I. Trinko Miha Obit. Predsednica SKGZ za vi-demsko pokrajino Jole Namor pa je prikazala sončne plati Slovencev v videmski pokrajini. V Špetru so odprli prvi razred nižj e srednje šol e i n s tem pričeli dopolnjevati dvojezični šoloobvezni ciklus. Predsednik Napolitano je podpisal odlok s seznamom, kjer bo v polnosti veljal zaščitni zakon za Slovence. Paritetni odbor je z avdicijami krajevnih upraviteljev pričel s potjo za izvajanje 10 člena zakona št. 38, ki predvideva vidno dvojezič-nost. V videmski pokrajini se je po besedah Namorjeve za dvojezičnost odločilo nepričakovano veliko število ob čin. Za os ta li sta Bar do in Dre ka, ki pa sta se pridružili pozneje. V Trbižu pa želijo uveljaviti še nemščino in furlanščino. Med problemi je Jole Namor omenila dejstvo, da so mladi v bistvu preveč »utopljeni« v italijanskem okolju in potrebujejo dodatne možnosti za jezikovne stike v slovenščini Državnega sekretarja Pelikana (na zgornjem posnetku drugi z leve) so v Čedadu seznanili s stanjem v Čedadu, v Ukvah pa se je seznanil s položajem v Kanalski dolini in Reziji prl letni javni razpis za podpore. Na-glasil je potrebo, da naj pride do usklajene in smotrne uporabe sredstev. Dodal je še svoj optimistični pogled na razvoj manjšine, ki naj bi imela v času, ko bodo povsem odpadle meje med Slovenijo in Italijo , posebno vlogo. Predsednik SSO Drago Štoka je soglašal, da je bil nastop skupine Re-zijanov politično obarvan. Povedal je, da je v razgovoru s predsednikom deželnega sveta Tesinijem prejel zagotovila, da bo svet zakon za Slovence izglasoval, verjetno že danes (23. oktobra). Tako bomo Slovenci imeli še kar zadovoljivo zakonsko podlago, ki jo predstavljajo okvirni zakon za manjšinske jezike št.482/99, zakon zaščito Slovencev št. 38/01 in sedaj deželni zakon. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je so gla šal s Pe li ka no vim op timiz mom Pavšič je omenil vprašanje iz-praznjenja dolin. Slednje se bo nadaljevalo, dokler ne bo gospodarskih razlogov za obstanek doma. Pomembne so seveda tudi cestne povezave. Očitno ne bo dovolj nova cesta, ki veže Solarje in Volče. Pavšič je omenil tudi zamisel, ki se je porodila v okviru SLOMAK-a. Slovenja ustanavlja pokrajine. Obmejne in tiste, kjer živijo manjšine,naj bi imele poseben sta tus, da bi lah ko pri šlo do bolj še ga sodelovanja med manjšinami in Slovenijo. Dežela FJK ima zaradi manjšin poseben status, aktivno pa pomaga tudi italijanski manjšini v Istri. Konzul Jože Šušmelj se je vrnil k vprašanju padca mej in vstopa Slovenije v Evropo. Opozoril je, da se meja resnično odpravlja. Vsi pa tega ne sprejemajo z velikim navdušenjem. Tako imenovane »meje v glavi« še obstajajo, kar je verjetno najtežje premostiti. oziroma v narečju. V to smer gredo najpomembnejši načrti v Benečiji. Predstavnik SSO za videmsko pokrajino Giorgio Banchig je svoj poseg posvetil nekaterim problematičnim trenutkom. Tako je zanj imela glasna prisotnost skupine Rezijanov pred deželno palačo v Trstu in v avli deželnega sveta politični predznak. Prav tako sov Terskih in Nadiških dolinah aktivne skupine, ki delujejo v ško do Slo ven cev. Ban chig je ome nil tudi kronično »nevidnost« slovenskih programov RAI v videmski pokrajini. Po prvem krogu razgovorov je državni sekretar Pelikan prisotne opozoril, da je Urad za Slovence od- in naš tel bi stve ne pri o ri te te za Be ne -čijo in videmsko pokrajino. V bodoče bo potrebno razširiti šolsko mrežo in dvojezični pouk še na druge doline in kraje. Bistveno je, da se določeno število mladih nauči knjižne slovenščine. Ustanovljen je bil Inštitut za slovensko kulturo, kije idejni pobudnik in usmerjevalec. Prioriteta pa je sedaj večnamenski kulturni center, ki naj bi bil v prostorih, ki so služili ob odprtju dvojezične šole v Špetru. Gre za investicijo, ki je pomembna tudi glede na finančne vire. Je pa nujna, saj lahko nudi Benečanom, predvsem pa mladim, prostor, kjer bodo v slovenskem okolju. O izpraznjenju dolin je sprego-vo ril tu di Ric car do Rut tar. Opo zo ril je, da veliko Benečanov živi v dolini ali v Vidmu. Med možnostmi za razvoj Benečije smo ponovno slišali bese do tu ri zem. K vprašanju šole se je vrnila ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden. Opozorila je, da obstajajo v Teru, v Reziji in v Kanalski dolini tečaji slovenščine oziroma domačih narečij. Naslanjajo se na zakon št. 482. Državna in deželna sredstva pa niso dovolj. V Videmski pokrajini bi potrebovali seznam učiteljev, ki so usposobljeni za učenje jezika. Po istem seznamu sprašujejo tudi Furlani. Ko bi v različnih šolah bilo nekaj učiteljev, ki poznajo jezik okolja, narečje oziroma knjižni jezik, bi bil dodatni dvojezični po uk ce nej ši. Predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo je naglasila, da živijo na obmejnem pasu tako v Italiji kot v Sloveniji ljudje, ki govorijo isti jezik oziroma narečja, imajo iste navade in tradicijo ter tudi kulturo. To dejstvo je treba ovrednotiti. O gospodarski problematiki je spregovoril Stefano Predan, ki dela v okvi ru Kmeč ke zve ze. Opo zo ril je na pomen povezave med majhnimi občinami, na evropske projekte, na sodelovanje z Euroservisom in seveda na pomen kmetijskih dejavnosti v povezavi z gospodarstvom. Na srečanju smo slišali tudi o prizadevanjih za ustanovitev slovenske konzulte po zgledu goriške. Državni sekretar Pelikan pa je prisotne seznanil z dodatnim črpanjem sredstev iz evropskih projektov, in sicer za cen ter v Špe tru, za čez mej no glas be -no šo lo v Go ri ci in za čez mej no te le -vi zijo. Navedenih vprašanj je bilo na srečanju med državnim sekretarjem RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pelikanom ter delegacijo predstavnikov Slovencev iz videmske pokrajine veliko. Skrb za šolstvo in jezik ter več na men ski cen ter v Špe tru pa se zdijo prioritete, ki naj zapolnijo obstoječe življenje in strukture v Benečiji. Delegacija iz Slovenije je svoj obisk nadaljevala v Tipani, zaključila pa ga je v Ukvah na se de žu Slo -ven ske ga kul tur ne ga sre diš ča Pla ni -ka. V pri sot nos ti obeh pred sed ni kov krovnih organizacij so predstavniki SKS Pla ni ke Ru di Bar ta loth in druš -tev iz Rezije Luigia Negro in Sandro Quaglia Pelikana seznanili z delom, ki ga društva in ustanove opravljajo v tem delu Furlanije Julijske krajine. Tako je Bartaloth državnega sekretarja seznanil s potekom tečajev slovenskega jezika, ki se nadaljujejo tudi le tos, in z de lo va njem glas -bene šole Tomaža Holmarja v okviru Glasbene matice. Govor je bil o deželnem zakonu za slovensko manj ši no, ki bi ga mo ra li da nes do -konč no odo bri ti de žel ni svet ni ki in o težavah ter možnostih, ki se ponujajo pri razvoju slovenskega jezika na tem območju. Predstavniki manjšine so izrazili željo po tesnejšem sodelovanju in povezovanju. Nakazali so tudi možnost, da bi slovenske obmejne občine pomagale pri kulturnem razvoju Slo ven cev v so sed njih ob či nah v FJK. Na tem področju pa bi lahko pozitivno vlogo odigrale tudi nove pokrajine, ki se ustanavljajo v Sloveniji. (ma, cr) valute povprečni tečaj 22.10 19.10 ameriški dolar 1,4166 1,4288 japonski jen 161,40 164,86 kitajski juan 10,6367 10,7274 ruski rubel 35,3360 35,4850 danska krona 7,4549 7,4543 britanski funt 0,69750 0,69730 švedska krona 9,2145 9,1677 norveška krona 7,7335 7,6715 češka krona 27,215 27,239 švicarski frank 1,6650 1,6714 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,55 250,55 poljski zlot 3,6888 3,6840 kanadski dolar 1,3866 1,3809 avstralski dolar 1,6120 1,5932 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3980 3,3614 slovaška krona 33,693 33,466 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7014 0,7017 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 87,60 85,46 turška lira 1,7628 1,7161 hrvaška kuna 7,3476 7,3404 Zadružna Kraška banka 22. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4496 1,4198 britanski funt 0,7077 0,6914 švicarski frank 1,6933 1,6521 japonski jen 167,5875 159,4125 švedska krona 9,4151 8,9648 avstralski dolar 1,6486 1,5790 kanadski dolar 1,4166 1,3627 danska krona 7,5974 7,3111 norveška krona 7,8668 7,4831 madžarski florint 256,8137 244,2862 češka krona 27,9199 26,5580 slovaška krona 34,3026 32,6293 hrvaška kuna 7,5239 7,1568 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 22. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4539 1,4181 britanski funt 0,7088 0,6913 danska krona 7,566 7,380 kanadski dolar 1,4060 1,3713 japonski jen 165,97 161,88 švicarski frank 1,6922 1,6505 norveška krona 7,793 7,601 švedska krona 9,333 9,103 avstralski dolar 1,6327 1,5925 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale VM » ^B MNCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J 1 lilanski borzni trg 22. oktobra 2007 Indeks MIB 30:-1,73 delnica cena € var. % AEM 2,8425 -1,34 ALLEANZA 9,075 -0,83 ATLANTIA 26,01 -1,25 BANCA ITALEASE 12,55 -3,10 BANCO POPOLARE 16,2 -1,14 BPMS 4,335 -0,64 BPM 10,34 -2,08 EDISON 2,37 -0,96 ENEL 7,945 -1,39 ENI 24,84 -1,93 FIAT 22,32 -2,32 FINMECCANICA 19,96 -2,49 FONDIARIA-SAI 31,74 -0,97 GENERALI 30,54 -0,88 IFIL 7,84 -2,00 INTESA 5,325 -1,24 LOTTOMATICA 24,01 -2,44 LUXOTTICA 23,97 -2,04 MEDIASET 6,955 -1,56 MEDIBANCA 15,07 -0,67 PARMALAT 2,57 -2,02 PIRELLI 0,8725 +0,56 SAIPEM 29,05 -2,16 SNAM 4,3925 -1,69 STMICROELEC 11,13 -2,24 TELECOM ITA 2,07 -1,19 TENARIS 17,63 -1,77 TERNA 2,595 -1,44 UBI BANCA 18,45 -1,44 UNICREDITO 5,79 +0,16 Podružnica Trst H ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / SLOVENIJA Torek, 23. oktobra 2007 5 PREDSEDNIŠKE VOLITVE - V prvem krogu nihče od kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov za izvolitev V drugem krogu verjetno boj med Lojzetom Peterletom in Danilom Turkom Rezultati še neuradni - Največ glasov zbral Peterle - Minimalna prednost Turka pred Gasparijem - Četrti Jelinčič LJUBLJANA - Za zdaj še neuradni izidi nedeljskih predsedniških volitev kažejo, da bodo Slovenke in Slovenci morali še enkrat odpraviti na volišča. Drugi volilni krog predsedniških volitev bo 11. novembra, v njem pa naj bi se pomerila Lojze Peterle in Danilo Türk, ki sta po preštetih 978.130 glasovnicah prepričala največ volivk in volivcev. Volilne komisije bodo v ponedeljek do 12. ure preštele še glasovnice po pošti iz domov za ostarele in zaporov, 29. oktobra pa bodo k izidu prištete še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Le dobri dve uri po zaprtju volišč je bila prešteta večina glasov volivk in volivcev, oddanih na skoraj 3700 voliščih po Sloveniji. Sodeč po del nih ne urad nih izi dih bo po tre ben drugi krog predsedniških volitev, zmagovalec prvega kroga pa je Lojze Peterle, ki je zbral 28,5 glasov volivk in volivcev. Peterletu z zelo tesnim izidom sledita Danilo Türk (24,54 odstotka) in Mitja Gaspari (24,16 odstotka). Na četrtem mestu je predsednik SNS Zmago Jelinčič (19,29 odstotka), Darko Krajnc j e prej el 2,16 odstotka, Elena Pečarič 0,87 odstotka in Mo ni ka Pi ber - 10,47 odstotka. Volilna udeležba je bila 57-odstotna. Med oddanimi glasovnicami je bilo tudi 5033 neveljavnih. Okrajne volilne komisije so včeraj preštele še glasovnice, ki so jih volilni upravičenci poslali po pošti iz Slovenije. Gre predvsem za glasove volivk in volivcev, ki so oskrbovanci domov za starejše, volivce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, prestajajo kazen zapora ali so v priporu, in so predhodno najavili, da želijo glasovati po pošti. Tudi te preštete glasovnice izi da ni so bi stve no spre me ni le. Tako je že z gotovostjo mogoče na podlagi - sicer še neuradnega izida - napovedati, da bo potreben drugi krog pred sed niš kih vo li tev, ki bo 11. novembra. V drugem krogu bo zanesljivo Lojze Peterle, kije prejel največ glasov, a veliko manj kot polovico, kolikor bi potreboval za izvolitev v prvem krogu. Na drugem mestu je Danilo Türk, ki je prejel le 3677 glasov več kot tretjeuvrščeni Mitja Gaspari. Volilna udeležba je bila 57-od-stotna, kar je najnižja volilna udeležba na predsedniških volitvah doslej. Državna volilna komisija uradnega volilnega izida še ni ugotovila. Slednja ugotovitev bo tudi podlaga za razpis drugega kroga glasovanja. Počakati je treba še na glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine do 29. oktobra do 12. ure, in ki se bodo še upoštevale za volilni izid. Peterleta, neodvisnega kandidata s podporo treh največjih vladnih strank (SDS, NSi in SLS), je po še neuradnih izidih volilo 279.104 volilnih upravičencev oz. 28,54 odstotka. Dru-gouvrščeni Türk, neodvisni kandidat s podporo strank Zares, SD in DeSUS, je prejel 39.289 glasov manj od prvou-vrščenaga Peterleta, in sicer 239.815 oziroma 24,52 odstotka. Neodvisnega kandidata s podporo LDS Gasparija je volilo 236.138 volivcev oz. 24,15 odstotka. Na četrtem mestu je pristal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Zanj je glasovalo 188.512 volivcev oz. 19,28 od stot ka. Da leč za te mi šti ri mi kan di da ti je predsednik zunajparlamentarne Stranke mladih Slovenije (SMS) Darko Krajnc, zanj j e vojijo 21.193 oz. 2,17 odstotka. Manj kot en odstotek volilnih upravičencev pa sta uspeli prepričati Elena Pečarič, ki je kandidirala s podporo treh državnozbor-skih poslancev in zunajparlamentarne stranke Akacije, ter predsednica zunajparlamentarne stranke Glas žensk Slovenije (GŽS) Monika Piber-l. Za Pečaričevo je volilo 8593 volivcev, za Pi ber lo vo pa 4590. Na prvih dveh volitvah (leta Lojze Peterle in Danilo Türk (prvi in drugi z leve) se bosta v drugem krogu pomerila za položaj predsednika, Mitja Gaspari (tretji z leve) in Zmago Jelinčič pa sta v prvem krogu zasedla tretje oziroma četrto mesto ansa 1992 in 1997) j e bil že v prvem krogu obakrat izvoljen Milan Kučan, na volitvah pred petimi leti (leta 2002) pa je bil zdajšnji predsednik države Janez Drnovšek izvoljen šele v drugem krogu, v katerem se je pomeril z Barbaro Brezigar. Drnovšek je takrat ob prvem krogu volitev prejel 44,39 odstotka glasov (508.014), drugouvrščena Bre-zigarjevo pa je takrat prejela 352.520 gla sov ali 30,8 od stot ka. V zvezi z domnevno sporno odločitvijo Državne volilne komisije, ki je deset dni pred volitvami v tujino, na naslove 39.903 volivk in volivcev s stalnim prebivališčem v drugih državah, poslala glasovnice s priloženo volilno karto, so včeraj razpravljali v državnem zboru. Opozicijski poslanci iz vrst SD, Zares in LDS so namreč predstavnike vlade spraševali o podrobnostih po njihovem mnenju sporne odločitve, ki je zasejala dvom v za ko ni tost vo li tev. Minister za javno upravo Gregor Virant je na seji državnega zbora v odgovoru opoziciji poudaril, da nima dvoma v regularnost volitev, takšen zakon, ki je to omogočil, pa so s svojimi glasovi podprli tudi opozicijski poslanci. Notranji minister Dragutin Mate pa je pojasnil, da je bilo ministrstvo dolžno na podlagi zakona naročiti tisk volilnih kart in jih dostaviti volilni komisiji, ki jih je nato poslala naprej. Če volivec glasuje po pošti, se glasovnica upošteva, če je kuverti z glasovnico priložena lastnoročno podpisana volilna karta. Ministrstvo pa je že prejšnji teden zanikalo očitke, da se bo dopuščalo dvojno glasovanje teh volivcev. Notranji minister Mate je še pojasnil, daje bilo največ glasovnic poslanih slovenskim volivcem na Hrvaškem (približno 10.000), sledijo Nemčija, Srbija, Kanada, Italija, Argentina in Avstralija. V posebni volilni imenik v tujini je bilo za tokratne volitve vpisanih 73.521 državljanov, vendar pa za več kot 22.000 niso imeli podatkov o državi prebivanja, za 11.000 slovenskih državljanov pa ni bil znan naslov. Kandidatka Pečaričeva je na ustavno sodišče naslovila pobudo za oceno ustavnosti zakona o volitvah v državni zbor, na upravno sodišče pa še tožbo zaradi ravnanja Državne volilne komisije (DVK). Njena pritožba se nanaša na domnevno sporno pošiljanje glasovnic v tujino kot tudi domnevno kršenje pasivne volilne pravice in temeljnih svoboščin zaradi po njenem mnenju "protizakonite uporabe praznih glasovnic, ki jih je DVK poslala v tujino". (STA) MEDIJI - Zaradi različnih pogledov na vodenje podjetja Odstopil predsednik uprave ČZ podjetja Delo Danilo Slivnik LJUBLJANA - Predsednik uprave časopisno založniškega podjetja Delo Danilo Slivnik je včeraj nadzornemu svetu družbe zaradi različnih pogledov na vodenje podjetja podal odstopno izjavo, so sporočili z Dela. Slivnik je bil na čelu Dela od 21. januarja 2006. Slivnik je na položaju predsednika uprave Dela januarja lani zamenjal Tomaža Pero-viča, ki je s tega mesta odstopil. Od oktobra 2005 j e bil Slivnik na Deiu član uprave za tehnične zadeve, pred tem pa je bil glavni in odgovorni urednik tednika Mag. Nadzorni svet Dela se je na včerajšnji seji seznanil tudi z notranjo organizacijo podjetja. V Pivovarni Laško obžalujejo odstop predsednika uprave Dela Danila Slivnika. Kot večinski lastniki Dela pričakujejo, da bo "osrednji slovenski časnik skupaj z njegovimi edicijami dosegal najvišje novinarske standarde in da bo voden učinkovito". "Seveda nam je žal, da se Danilo Slivnik, ki je na tem področju vrhunski strokovnjak in je nepreklicno odstopil, v omenjen koncept ni želel vklopiti," so povedali v Laškem. Slivnik za komentar ni bil dosegljiv. Sicer pa so v Pivovarni Laško še povedali, daje sprememba statuta, ki so jo predlagali in jo je včeraj sprejela skupščina Dela, prenaša imenovanje urednikov na nadzorni svet družbe. V Laškem pričakujejo, da bo nadzorni svet urednike posameznih edicij določal neodvisno. "S tem bodo uredniki pridobili večjo samostojnost in tudi večjo odgovornost pri vodenju edicij," še menijo. Kot je znano, je Pivovarna Laško v prevzemni ponudbi, ki jo je 2. aprila objavila skupaj z Radensko in Talisom (podjetje se je kasneje preimenovalo v podjetje Firma Del) pridobila več kot 94 odstotkov delnic Dela. Konec julija je skupščina Dela sklenila, da umakne vse delnice tega časopisno založniškega podjetja z borze, hkrati pa da se delnice preostalih manjšinskih delničarjev prenesejo na Pivovarno Laško. Konec maja je Delo dobilo nove nadzornike, ki jih vodi Andrijana Starina Kosem, predstavnika kapitala v nadzornem svetu pa sta še Stojan Zdol-šek in Rebeka Lah. Ob imenovanju je Starina Kosmova zatrdila, da nadzorni svet upravo Dela podpira v vseh njenih načrtih. Novi prvi mož Dela bo po dostopnih informacijah postal Peter Puhan, sicer generalni direktor Slovenskih železnic. Puhan je vodenje železnic prevzel z aprilom letos, na čelo Slovenskih železnic pa je bil imenovan za štiri leta. Slovenske železnice bodo tako znova dobile novega prvega moža. (STA) AVSTRIJA - Medijski odmevi na volitve Preseneča predvsem slab rezultat Peterleta CELOVEC - Prvi krog nedeljskih predsedniških volitev v Sloveniji in tesen izid pri prvih treh kandidatih je dokaj močno odmeval tudi v avstrijskih medijih. O volitvah so poročali največji elektronski in tiskani mediji, vsi pa so izpostavili, da je največje presenečenje majhen naskok Peterleta pred ostalima dvema kandidatoma Danilom Turkom in Mitjo Gasparijem. Kleine Zeitung, največji časopis na nivoju zveznih dežel, je članku o volitvah v Sloveniji dal celo naslov »Favorit Peterle je strmoglavil« in pri tem opozarjal, da je so javnomnenjske raziskave pred volitvami napovedovale prepričljivo zmago kandidata stranke vladne koalicije Peterleta. Daje rezultat povsem drugačen in Peterle ni dosegel niti 30 odstotkov, je po mnenju komentatorja konzervativnega časopisa, katerega večinski lastnik je katoliška cerkev, predvsem zasluga »nepopularne vlade slovenskega premierja Janeza Janše«. Glede drugega kroga pa Kleine Zeitung meni, da gre Peterle »oslabljen« v bitko s Turkom in napoveduje, da bo nasled- nji slovenski predsednik prišel iz levega tabora, »če se ne bo zgodilo še eno veliko presenečenje«. Povsem drugače ocenjujejo možnosti Peterleta v drugem krogu dunajski časopisi. Kurier, Die Presse in novi vseavstrij -ski dnevnik Österreich (Avstrija) menijo, da ima najboljše možnosti še vedno predsednik prve slovenske vlade v samostojni Sloveniji. Der Standard, najkvalitetnejši avstrijski dnevnik, pa je - prav tako kot Die Presse - objavil poročilo brez začasnih uradnih rezultatov ali projekcij in zapisal, da Peterle velja za favorita tudi v drugem krogu. Ob tem levo-liberalni dnevnik ocenjuje, da ima v Sloveniji »prvič po odcepitvi od Jugoslavije desno-konservativni politik najboljše možnosti za najvišji položaj v državi.« Bolj previden je najbolj brani avstrijski dnevnik Kronen Zeitung. Časnik piše, da je Peterle zmagal v prvem krogu, da pa še ni jasno, kdo bo proti njemu nastopil v drugem krogu in kakšen bo izid. Ivan Lukan Občini Goriška Brda in Pliberk podpisali pogodbo o partnerstvu CELOVEC - Število partnerstev med občinami iz Koroške in Slovenije stalno narašča. Konec tedna so v Kulturnem domu v Pliberku slovesno podpisali pogodbo o partnerstvu občini Pli-berk in Goriška Brda. Partnerstvo so sicer že letos poleti zapečatili v Goriških Brdih, sedaj pa se je partnerska občina iz Slovenije predstavila tudi v Pliberku. Slovesnost v Pliberku, ki so jo oblikovali domači kulturni ustvarjalci in gostje iz Goriških Brd, je bila hkrati tudi prvo večje srečanje ljudi iz obeh partnerskih občin. Občina Goriška Brda se je predstavila Pliberčanom s pesmijo, besedo in z odličnimi kulinaričnimi dobrotami ter ob tej priložnosti izrekla prebivalcem nove pobratene občine prisrčno vabilo na obisk Brd. »Začetek je storjen, perspektive za dobro sodelovanje so vsekakor dane«, je poudaril župan Goriških Brd Franc Mužič, njegov koroški kolega iz Pliberka Štefan Visotschnig pa je izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje še okrepilo. Partnerstvo pa morajo sedaj nadaljevati tudi druge ustanove in osebe iz obeh občin, je pristavil mestni svetnik Enotne liste (EL) Jurij Mandl. (I.L.) 6 Torek, 23. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it OBČINA TRST - Srečanje odbornika Bandellija s slovenskimi svetniki 50.000 evrov za popravilo strehe OŠ Frana Milanskega Dela na katinarski šoli naj bi stekla sredi januarja, trajala pa naj bi do konca junija Občina Trst razpolaga z vsoto 50.000 evrov za popravilo strehe in podstrešja stavbe Osnovne šole Frana Milčinskega na Katinari, dela pa bi se morala začeti sredi januarja prihodnje leto, končati pa predvidoma konec junija oziroma do začetka novega šolskega leta 2008/2009. To je tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli dejal slovenskim občinskim svetnikom Stefanu Ukmar-ju (Levi demokrati), Igorju Švabu (Slovenska skupnost-Marjetica) in Iztoku Furlaniču (Stranka komunistične prenove). Bandelli je pred nedavnim zagotovil slovenskim svetnikom, da se bo glede vprašanja katinar-ske šol e, ki so j o pred časom precej poškodovali nalivi, z njimi srečal po Barcolani: besedo je držal, tako daje včeraj dopoldne v prostorih odborniš-tva za javna dela steklo srečanje, ki sta mu poleg Bandellija, Ukmarja, Švaba in Furlaniča prisostvovala tudi direktor odborništva inž. Paolo Pocecco in di rek to ri ca od del ka za iz red no vzdr -ževanje stavb arh. Lucia Iammarino. Tržaški občinski upravi je uspelo zbrati 50.000 evrov za popravilo stre he ka ti nar ske šo le. Pri tem ne bo šlo le za golo popravilo strehe, ampak tudi za odstranitev tamkaj prisotnega eternita, pa tudi za popravitev podstrešja. Če bo ostalo kaj denarja, bodo popravili tudi nekdanje hišnikovo stanovanje. To so Bandellijeva zagotovila Ukmarju, Furlaniču in Švabu, ki so bili z odgovorom v bistvu zadovoljni, čeprav se jim zdi vsota 50.000 evrov za tako popravilo premajhna. Vendar drugega denarja po Bandelli-jevih ugotovitvah ni, čeprav bi bilo pametno poleg strehe in podstrešja obnovi ti tu di omet. Pogoj za to, da popravitvena dela stečejo, je vsekakor selitev šole, kar se bo, kot smo že poročali, zgodilo 5. novembra, ko se bo OŠ Frana Milčinskega preselila v začasne prostore v Istrski ulici, kjer bodo učenci ostali do konca tekočega šolskega leta (trenutno na šoli potekajo priprave na selitev), občinska uprava pa bo poskrbela tudi za njihov avtobusni prevoz. Dela naj bi stekla sredi januarja prihodnjega leta in bi trajala najkasneje do konca junija oz. do začetka novega šolskega leta 2008/2009. Pri tem ne bi smel o biti težav, čeprav bo treba pred za čet kom del pri do bi ti še so gla -sje spomeniškega varstva, saj je stavba katinarske šole zaščitena. V ta namen naj bi se odbornik Bandelli prav danes sestal z ravnateljem spomeniške ga var stva. V ČETRTEK Knjiga o Hrvatih v Trstu Hrvaška skupnost v Trstu je izdala knjigo »I croati a Trieste« (Hrvatje v Trstu), 544 strani ob-segajočo monografijo, katero je več let sestavljalo 26 hrvaških, slovenskih in italijanskih avtorjev, uredil pa jo je predsednik Hrvaške skupnosti Damir Murkovic. Uresničitev ambicioznega projekta, ki zaobjema gospodarske, kulturne, založniške, socialne, politične in verske aspekte hrvaške prisotnosti na severnem koncu Jadrana, bodo prvič predstavili v četrtek, 25. oktobra ob 18.30 v palači Ferdinandeo. Slovenski svetniki so z Bandellijevimi zagotovili v bistvu zadovoljni, čeprav se jim zdi vsota premajhna kroma Pino Roveredo v gledališču Uspešni tržaški pisatelj Pino Roveredo bo drevi predstavil svojo zadnjo stvaritev z naslovom »Caracreatura«. Zmagovalec nagrade Campiello izpred dveh let je spet napisal močno zgodbo, ki bralca globoko pre-sune. Glavna osebnost knjige je Marina, ženska srednjih let, ki nenaodma izgubi družinski mir, ko izve, da je sin zašel na kriva pota. Zbegana mati si postavi veliko nalogo: svojega sina mora rešiti za vsako ceno. Srečanje bo v gledališču Orazio Bobbio (bivši Cristallo) ob 20.30, predstavitvi bo sledila igra La Bela vita skupine La Barcaccia. Arhivske znanosti Ob 11. uri se bo danes slovesno zaključila jesenska šola Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti, ki sta jo skupaj organizirala Univerza v Mariboru in Tržaški državni arhiv. Potekala bo v hotelu Adriatico, pri sedežu mednarodnega centra za teoretsko fiziko (Grljanska ulica 9). Podiplomski tečaj je potekal od 16. do 23. oktobra, udeležilo se ga je 25 oseb iz Italije 9 balkanskih držav. V četrtek, ob priložnosti 17. Mednarodnega arhivskega dne, bo na vrsti še posvet v Muzeju Revoltella, kjer bodo predavali številni gostje iz tujine. ZGONIŠKA OBČINA - Obisk pri letalskem klubu Amici del volo Illy na letališču pri Briščikih Zgoniški župan Mirko Sardoč o prenovi območja za potrebe civilne zaščite in krajevne dejavnosti Od reaktivcev do letal na propeler. Po obisku pri ameriški letalski bazi v Avianu pred nekaj leti si je predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy ogledal še letališče pri Briščikih. Sinoči se je odzval na vabilo društva Amici del volo, ki ima na letališču svoj sedež, in prisluhnil poročilu predsednika Maurizia De Maura o delovanju »prijateljev leta«. Predsednika dežele je pozdravil tudi zgoniški župan Mirko Sardoč. Poudaril je obnovo področja letališča in območja okrog njega. Dogovor z deželo o pre no su ve li ke ga de la te ga pre de -la v last zgo niš ke ob či ne je bil pod pi -san že pred kakim poldrugim letom, kljub temu pa občina še ni postala formalno lastnica ozemlja med pokrajinsko cesto, občinsko cesto za Briščike in železniško progo. Sardoč je izpostavil dejavnost civilne zaščite na letališču, in sicer predvsem za protipožarne dejavnosti. Občina podpira to lokacijo sredi tržaške pokrajine, vzdolž meje in - po padcu schengenske meje - tudi čez mejo, ko bo to potrebno. Zgoniški župan pa je predsedniku dežele predočil potrebo po ovrednotenju celotnega območja in te re na okrog le ta li šča. Izpostavljeno je bilo sodelovanje z letalskim klubom Amici del volo. Letalci imajo iz ptičje perspektive boljše možnosti za ugotavljanje požarov, prav hiter in pravočasen poseg je mnogokrat od lo či len pri ga sil skih po se gih. Sardoč je opozoril, da je bilo od velikega požara, ki je zajel Kras pred petimi leti, mnogo storjeno za zaščito ozemlja pred ognjem. Z dragocenimi deželnimi prispevki so bili počiščeni klanci, kar je pripomoglo k zajezitvi požarov. Zato ni čudno, da je bilo šest požarov v zadnjih letih v kratkem po-ga še nih. Nazadnje je Sardoč poudaril, da gre le ta li šče iz ko ris ti ti tu di v tu ris tič -ne namene in za povezovanje z drugimi letališči onstran meje. Predsednik dežele Illy je pohvalil pameten pristop krajevnih upraviteljev o dogovarjanju za dosego skupnih ciljev tako na področju civilne zaščite, kot tudi na področju turizma in ureditve ozemlja. / TRST Torek, 23. oktobra 2007 7 OBČINA TRST - Zagotovila odbornika Bandellija svetniku Švabu (SSk-Marjetica) Poslopje Rižarne bodo popravili, da se Dan spomina dostojno obeleži Zidove bodo očistili in prekrili s posebno utrjevalno smolo, v betonski zid pa bodo vgradili zasilna izhoda Rižarna bo nared do svečanosti ob dnevu spomina na holokavst, ki bo 27. januarja prihodnje leto, za zavarovanje in dostojno ureditev tega nacionalnega spomenika pa bo občinski upravi zadostovala vsota 150.000 evrov. Tako se glasi odgovor tržaškega občinskega odbornika za javna dela Franca Bandellija na vprašanje svetnika Slovenske skupnosti-Marjetice Igorja Švaba. Kot smo že poročali, je stavba Rižarne v slabem stanju, konec prejšnjega tedna pa je Švab naslovil na Bandellija pisno vprašanje s pozivom, naj Občina Trst zagotovi potrebno finančno kritje in naj se sanacijska dela takoj uvrstijo v načrt javnih del. Vprašanje slabega stanja Rižarne se je pojavilo konec prejšnjega tedna z zaskrbljenim pismom vsedr-žavnega predsednika združenja bivših de-portirancev Aned Gianfranca Marisa, ki je celo omenjal možnost zaprtja muzeja, o tem pa je bil govor tudi na nedavni seji občinske komisije za Rižarno, nenazadnje pa tudi na včerajšnjem srečanju med Bandellijem ter slovenskimi svetniki Štefanom Ukmarjem, Igorjem Švabom in Iztokom Furlaničem, o katerem poročamo na drugem mestu. Bandelli se je na Švabovo vprašanje takoj odzval s prav tako pisnim odgovorom, v katerem je izrazil voljo, da se takoj popravi situacija. Tako naj bi se odbornik že v teku tega tedna seznanil z načrtom in stroški popravitvenih del. Glede slednjih je odbornik napovedal, da bodo na stolpu Rižarne zgradili betonski robnik za utrditev tamkajšnje ograje, opečnate zidove stavbe, ki se krušijo, pa bi očistili, nato pa prekrili s posebno smolo, ki bi jih utrdila. S tako snovjo bi prekrili tako notranje kot zunanje zidove. Dalje namerava Občina v velik betonski zid, ki stoji na dvorišču Rižarne, vgraditi dva zasilna izhoda. Odbornik Bandelli je že v petek dal zamenjati pregrade na dvorišču spomenika, namerava pa tudi odstraniti železne pregrade tako na notranji kot tudi na zunanji strani Rižarne, tako da bi dan spomina na holokavst, ki bo 27. januarja 2008, dostojno počastili. Za vse skupaj naj bi po odbornikovih besedah Občina porabila 150.000 evrov. Kot je Bandelli včeraj dejal slovenskim svetnikom, bo treba pridobiti tudi dovoljenje spomeniškega varstva. Švab v sporočilu za javnost vsekakor zagotavlja, da bo pozorno sledil zadevi in pazil, da se popravilu Rižarne zagotovi celotno finančno kritje ter da se res pravočasno začne z deli in tako omogoči, da se vse komemoracije lahko odvijajo v dostojno urejenem prostoru. SDZPI Poklicna tečaja za kmete Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v sodelovanju s Kmečko zvezo tečaja Vinogradništvo in enologija (40 ur) ter Predelava svinjine (42 ur). Na tečajih bodo predavali priznani strokovnjaki, dolgoletni sodelavci Zavoda. Tečaja bosta potekala dvakrat tedensko v večernih urah; začela se bosta novembra. Vpišejo se lahko zaposleni v zasebnih podjetjih, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini; namenjena sta tudi delavcem z atipičnimi delovnimi pogodbami, kot so pogodbe za določen čas, part time, vajeništvo, projektno delo, občasno delo, pogodba o vključevanju; vpišejo se lahko tudi delavci, ki imajo več kot 45 let starosti, ter delavci, ki so dokončali samo osnovno šolo oziroma so zaključili obvezno šolanje. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja, plačila so oproščeni delavci v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti. Tečaja se bosta odvijala na tržaškem sedežu SDZPI v ulici Ginnastica 72 oziroma na zavodovem didaktičnem sedežu na Fernetičih 3. Na tečaja vpisuje tajništvo Zavoda, ki nudi vse potrebne informacije od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 040 566360. Svetnik Igor Švab (zgoraj) je dobil zagotovila, da bo poslopje Rižarne (desno) popravljeno kroma POKRAJINA Podaljšan rok za javne prispevke Tržaške pokrajinska uprava sporoča, da je v pričakovanju zaključka postopka za sprejem novega pravilnika podaljšala rok za predložitev prošenj posameznikov ter javnih in zasebnih ustanov za koriščenje prispevkov za pobude oziroma manifestacije v prihajajočem letu 2008. Rok zapade po novem 31. januarja 2008, da se zainteresiranim omogoči, da predložijo prošnjo na podlagi novih določil. Besedilo novega pravilnika in potrebni obrazci bodo od 14. januarja 2008 na raz pola go na spletni strani www.provincia.trieste.it - Contributi, možno pa jih bo do bi ti tudi v ura du za sti ke z javnostjo Pokrajine Trst v Ul. S. Anastasio 3 v pritličju, telefon 040-3798512, ob delovni -kih (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure. TRAGIČNO ODKRITJE - Opuščeni prostori silosa Umrl zaradi podhladitve Policija našla truplo 61-letnega slovaškega državljana, bil je brez stalnega bivališča - Gasilci včeraj niso imeli trenutka oddiha Po mnenju sodnega zdravnika Fulvia Costantinidesa se je 61-letnemu slovaškemu državljanu Alexandru Jonasu, čigar truplo so včeraj odkrili na zapuščenem območju silosa, v bližini glavne železniške postaje, srce ustavilo zaradi podhladitve.V nedeljo je temperatura padla, bila je nekaj stopinj pod sezon skim poprečjem, poleg tega je pihala močna burja, tako daje bil občutek mraza še večji. Nesrečnež, ki je bil brez stalnega bivališča, se verjetno ni zavedel nevarnosti, ki mu pre ti. Mo rebi ti tudi ni bil pri -merno pokrit ali oblečen, poleg tega neurejeno življenje precej načne zdravje in organizem. V nočnih urah je bilo še bolj hladno, burja se je okrepila, sunki so dosegli tudi do 120 kilometrov na uro. Jonasovo truplo so včeraj zjutraj odkrili agenti železniške policije, bilo je v enem od opuščenih poslopij. Ob njem so našli več steklenic wiskija, morebiti se je tudi napil in je za vedno zaspal. V zadnjih dveh mesecih so policija in karabinjerji večkrat pregledali in izpraznili opuščene prostore ter ustavili deset oseb, ki so tam pre no čevale, med nji mi so bi -li tako Italijani kot tujci. Poslopje potrebuje popravil in ni varno, vendar se ga nekateri kljub temu poslužujejo, čeprav bi lahko iskali zavetišče v občinskih strukturah ali pri Caritasu. V glavnem gre za osebe, ki so že večkrat imele opravka s pravico in se zato skušajo izogniti kakršnikoli kontroli. Na sre čo dru gih tra gič nih dogodkov včeraj ni bilo, čeprav je zaradi močne burje marsikaj priletelo s streh in se je podrlo več dreves. Zara di ve tra so kot obi čaj no imeli polne roke dela gasilci, klicali so jih od vsepovsod. Že v nočnih urah so opravili okrog dvajset posegov in s tistimi podnevi se število suče okrog devetdeset. Kot običajno ob silovitem vetru so s streh na pločnike padali strešniki, kosi ometa, steklo s poškodovanih oken. Podrlo ali zvi lo je tudi mar si katero TV anteno, razmajalo dimnike. Čeprav ni bil nihče ranjen, pa si bodo nekateri avtomobilisti ali lastniki skuter-jev prejšnjo noč dobro zapomnili. Zaradi silovitih sunkov je na najbolj izpostavljenih krajih prevračalo laž- Gasilci so imeli polne roke dela z odstranjevanjem posledic močne burje, pri križišču pri Domju se je zaradi vetra zrušilo večje drevo kroma ja motorna vozila, podrta drevesa ali polomljene veje so poškodovala električno napeljavo in številne avtomobile, tako daje lastnike zjutraj čakalo neprijetno presenečenje. Večje drevo je padlo na cesto pri Domju, razžagali in odpeljali so ga gasil ci. Ne kaj podob ne ga se je zgo -di lo tudi pred žavelj skim pre do rom, kjer je za odstranitev polomljenega drevja poskrbelo osebje Anasa. Popold ne se je ve ter pre cej une sel, ne bo pa se je poob la či lo. »Imeli smo več sunkov do 120 kilo- me trov na uro, ob 9. uri je su nek do -segel celo 141 km/h, vendar nasploh burja ni bila tako močna kot smo pričakovali, in sicer zaradi tega, ker je bil mrzel zrak predvsem v višinah, nam je pove dal izve de nec Dar ko Bradassi.« Zanimalo nas je, kaj lahko pričakujemo prihodnje dni. »Še nekaj dni bo razmeroma sveže za ta letni čas,« pravi Bradassi, »občasno bo pihalo, v sredo naj bi se veter neko-li ko okrepil. Nasploh bo vre me spremenljivo, v najslabšem primeru bi v drugi polovici tedna lahko imeli tudi padavine, pri nas pa snega ne bo. Takšno vre me naj bi se na -daljevalo vse dokler se bo jedro hladnega zraka zadrževalo nad Sredozemljem.« Tega, da se je burja unesla, so bili še posebej veseli vsi, ki so pričeli ali se pripravljajo na obiranje oljk. Ne samo zaradi tega, ker jim ne bo tako hladno, temveč tudi zato, ker bi dolgotrajen močan veter pobral lep del pridelka, oljke bi popada le na tla. 8 Torek, 23. oktobra 2007 TRST / NOVA »KRAŠKA OBČINA« - Miljski župan o novi upravni enoti na tržaškem Krasu Nerio Nesladek: »Združevanje, ne pa ločevanje« »O morebitni odcepitvi Žavelj me ni nihče uradno obvestil«- Dobro sodelovanje z Dolino Ob^a cestne signalizacije • J J Začela se ie nhnnva cestne signaliza- Dela na Cesti za Glinščico Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da je promet na Cesti za Glinščico delno okrnjen zaradi obnove greznične kanalizacije. Začetek ceste (od kilometra 0) je v smeri proti tovarni Wartsila za dvesto metrov izmenično enosmeren, smer določa semafor. Najvišja dovoljena hitrost je 30 kilometrov na uro. Na vaških sestankih za sklic referenduma za novo »kraško občino« je bila večkrat omenjena miljska občina, ker naj bi bila po prebivalstvu primerljiva z novo upravno enoto na Krasu. Miljski župan Nerio Nesladek je imel zadnji mesec opravka z odcepitvenimi težnjami tudi mimo gibanja za novo občino na Krasu. Župan Nesladek, kaj vam pade na misel, ko slišite besedo odcepitev? »Eh, ko slišim govoriti o odcepitvi, mislim, da gre za anahronistični predlog.« Zakaj? »Sedaj prevladujejo težnje po združevanju, ne pa po ločevanju. V Italiji, a tudi drugod po svetu, gre razvoj v to smer.« Na Tržaškem se kažejo drugačne težnje... »Kar je res protislovno. Naša pokrajina je že itak najmanjša ali med najmanjšimi v državi. Razdeljena je v šest občin. Ustanovitev nove, sedme občine je z gospodarskega vidika povsem neprimerna.« Govorite o Žavljah? »Ne, ne...Govorim splošno. Ampak: bodite pozorni. Vsaka zahteva po kaki novi občini skriva v sebi želje, potrebe, ne-lagodja, neizpolnjena pričakovanja, leta in leta zanemarjanja določenega ozemlja ali ljudi na tem ozemlju. Obstajajo torej razlogi in motivacije, ki so lahko značilni za nekatere kraške predele, ali pa tudi za nekatera območja naše občine. Ponavljam: o tem je treba razpravljati, soočiti se z vprašanji in poiskati primerno rešitev. Odcepitev pa ne more biti rešitev.« Niti za Žavlje? »Pošteno vam moram povedati, da nisem prejel še nobenega dopisa ali sporočila o kaki morebitni odcepitvi Zavelj. Nihče me ni doslej obvestil, niti eden od naših občanov ali kak njihov predstavnik, da bi se hotele Zavlje odcepiti od miljske občine.« Od kod torej te novice? »V časopisu sem bral, da je le en državljan, ki ne prebiva v naši občini, temveč v občini moje prijateljice Fulvie Pre-molin v Dolini, namignil, da naj bi "slišal" za ta predlog.« Dolinski občinski svetnik opozicije Giorgio Jercog? »Prav on. Odtlej je minil več kot mesec, nisem pa prejel nobene zahteve v tej zvezi.« Ali ste govorili s tamkajšnjimi ljudmi? »Jaz govorim vedno z ljudmi. Govoril sem s prebivalci Zavelj, pa tudi z županjo Premolinovo. V kratkem bomo pripravili javno srečanje s tamkajšnjim prebivalstvom.« Kakšen je bil odgovor ljudi? »Sploh se ne nameravajo ločiti od Milj. Res je, da tudi v Zavljah, kot v številnih krajih v drugih občinah, ljudje niso popolnoma zadovoljni z upravljanjem, z zadostitvijo njihovih potreb.« Zakaj? »Pri nas smo podedovali deset, petnajst, dvajset let popolnega zanemarjanja periferije. Sedaj skušamo, z veliko težavo, nadoknaditi to zamudo.« Kako? »Ponazoril vam bom prav s primerom Zavelj. V poldrugem letu smo asfaltirali najbolj pomembne prometnice, od Ul. Flavia do Ul. Zaule. Namestili smo več desetin drogov javne razsvetljave. V teh dneh se bodo začela dela za gradnjo novega športnega igrišča, na katerega je naselje čakalo dvajset let. Delo bo stalo 400 tisoč evrov. Nadalje smo prejeli sredstva in v teku leta bomo končali načrt za preureditev Zavelj, imenovano "by pass'. Poseg bo stal kake 4 milijone evrov. V poldrugem letu bomo v Zavljah investirali skoraj 5 milijonov evrov, kar ni malo. Čeprav...« Čeprav? »...čeprav je Cesta za Dolgo krono še vedno polna lukenj in gost promet povzroča v Zavljah težave.« Kakšen odnos imate do prebivalcev Žavelj? Miljski župan Nerio Nesladek kroma »V poldrugem letu smo imeli z njimi deset uradnih srečanj, na katerih smo razpravljali o odprtih vprašanjih tega območja. Govorili smo o novem igrišču, o prometnem vprašanju. Pred nami ni nihče posvetil Zavljam tolikšno pozornost.« Gre torej v žaveljskem primeru za »odcepitev v časopisni omaki"? »Domnevam, da je Jercog res ustrelil... mimo. Ampak: to ne pomeni, da problemi na tem območju ne obstajajo. /a-to jim je treba posvetiti največjo pozornost.« Kaj pa nova »kraška občina«? »Problem je podoben. Vprašati pa se je treba, komu koristi. Seveda: ljudje bi hoteli, da bi jih izvoljeni predstavniki bolje predstavljali. Sprašujem pa se: ali je predlagana rešitev, ustanovitev nove občine, realistična?« Ali je realistična? »Ne! Zame ni.« Zakaj? »Z novo občino bi se zadeve zapletle, namesto da bi jih razčistili. Vse bi bilo novo: nova občina, nov župan, novi odborniki, nove komisije, nove strukture.« Pobudniki nove občine trdijo, da bo občino vodil župan, brez odbornikov... »Kaj pa to pomeni? Mislim, da zakoni kaj takega ne predvidevajo. Kaj pa bo delal župan brez odbornikov?« Bo prištedil nekaj stroškov. »Ma daaaj! Kdor trdi kaj takega, očitno nima nobene izkušnje z upravljanjem občine.« Na vaških sestankih so pobudniki večkrat omenili miljsko občino, češ, da bi bila nova »kraška občina« po številu prebivalstva zelo podobna vaši. Koliko prebivalcev šteje vaša občina. »Nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev na približno 13 kvadratnih kilometrih obsežnem območju.« Koliko občinskih uslužbencev imate? »160. Občina ima župana in sedem odbornikov.« Ali bi vi lahko upravljali občino brez odbornikov? »To je nemogoče. Morda bi lahko znižali število odbornikov, ga tako rekoč "racionalizirali'. Lahko bi bili bolj učinkoviti. A brez odbornikov, ki skrbijo za posamezne resorje, ni mogoče voditi občine. Zupan vendar nima daru vsepričujočno-sti, da bi lahko bil vsepovsod prisoten. Vsak dan se zgodi, da moraš biti kot upravitelj prisoten na več pomembnih dogodkih ali prireditvah. Zupan se udeleži ene, podžupan druge, in če je potrebno zastopajo občino tudi odborniki.« Kaj potrebuje upravni stroj, da postane učinkovit? »To je lepo vprašanje.« In odgovor? »Sestavljati in voditi ga morajo sposobni ljudje. Na prvi pogled je odgovor banalen, saj vsakdo bi lahko rekel: dovolj je imeti dobrega funkcionarja in dobrega direktorja. Ampak: to ni dovolj.« Kaj je še potrebno? »V majhnih in srednje velikih občinah kot je naša, kot so ostale okoliške občine in kot naj bi lahko bila tudi fanto-matična nova "kraška občina', mora biti v upravljanje vpletena vsa občinska struktura. To ne pomeni, da bi se morali občinski funkcionarji politično uskladiti z upravo. Pomeni, da bi morali biti funkcionarji, od najvišjega do najnižjega, soudeleženi pri upravljanje občine. Postregel vam bom s primerom, da bo jasno, kaj hočem povedati.« Prosim. »V službi za okolje in upravljanje ozemlja lahko imam najboljšega funkcionarja na svetu, najbolje pripravljenega, s tri tisoč opravljenimi masterji, a če ta funkcionar ne ve, kje je Ul. Ubaldini, in ne ve, ali bi bilo v Ul. Ubaldini bolj primerno namestiti dva ali tri zabojnike za odpadke, ta funkcionar ni to, kar jaz želim, ko govorim o učinkovitih upraviteljih. Morda gre za bedast primer, a mislim, da je dovolj zgovoren.« Koliko znaša vaš proračun? »Kakih 17 milijonov evrov.« Davek ICI? »Pet promilov in pol.« Točko več kot v tržaški občini... »Da, ampak naš dodatek na davek Irpef je polovico manjši kot v Trstu: znaša 4 odstotke.« Katere so glavne proizvodne dejavnosti v vaši občini? »Naše mesto nima velikih proizvodnih dejavnosti. Večina naših občanov je zaposlenih izven občine: v Trstu, v tovarnah v industrijski coni. Naslanjamo se na turizem in ribištvo.« Turizem v Portu San Rocco? »Turizem je v zadnjem letu v velikem porastu, ni pa odvisen zgolj od Porta San Rocco. To je pomembna struktura, s katero pa mesto še ni dovolj povezano. Turiste privabljajo predvsem naše manifestacije, kot so miljski pust in bogate poletne prireditve. V teku leta smo opravili dobro turistično promocijo tako v državi kot v tujini, kar se je obrestovalo.« Ali ste za svoje dejavnosti prejeli prispevke iz evropskih skladov? »Lepo vprašanje. Doslej: malo ali nič. Pripravljamo pa velik načrt o pešpoteh, arheologiji, naravi in gastronomiji na vsem ozemlju miljske občine, še posebej pa na kraškem delu in na slovenski strani. /a ta načrt bomo zaprosili prispevek iz programa Interreg in za deželne prispevke.« Koliko? »Nekaj milijonov evrov. Načrt je zelo ambiciozen.« Ali sodelujete z drugimi občinami? »Z dolinsko občino sodelujemo pri socio-zdravstvenem okraju. V zadnjem letu se je sodelovanje s sosedno občino lepo razvilo, medtem ko je bilo prej precej pomanjkljivo, predvsem zaradi, kako bi rekel?... ideoloških razlik, če jih lahko tako imenujem.« Govorite o Dolini, ali o Trstu, ki je tudi vaš sosed? »O Dolini, seveda, ki je naš naravni sosed. Trst šteje 200 tisoč prebivalcev. / našimi 13 tisoč prebivalci se ne moremo primerjati s Trstom. Dolina nam je mnogo bližja. Tudi zato, ker imata obe občini zaledje na slovenski strani. Gre torej za nujno sodelovanje, čeprav ne moremo posegati po prispevkih, ki jih deželni zakon odbornika Iacopa predvideva za manjše občine.« Zakaj ne? »Ker bi se morale povezati vsaj tri občine. /a nas in Dolino kaj takega ni mogoče, ker sta občini odrezani od drugih občin na tržaškem Krasu.« Kaj pa obnovitev Kraške gorske skupnosti? »To bi bila možna rešitev. /a obnovo ustanove pa ne veje dober veter, ne na vsedržavni, ne - ahime! - na deželni ravni.« Marjan Kemperle Začela se je obnova cestne signalizacije na raznih tržaških ulicah. Dela, ki bodo potekala vsako noč med 20.30 in 7. uro do petka zjutraj, bodo izvajali na sledečih območjih: na ulicah Franca, Combi, Don Sturzo, Negrelli in Calvola, na Trgu Rosmini ter Trgu Carlo Alberto (vse danes ponoči); na ulicah Orlandini, Zorutti in Lorenzetti ter na Trgu Vardabasso (jutri ponoči); na ulicah Visinada, Capodistria in Pirano (med četrtkom in petkom). V primeru slabega vremena bodo posegi prestavljeni na naslednjo noč. Avtobus št. 29 s spremenjeno progo Zaradi del na cestišču je Škedenjska ulica zaprta za promet med Ul. Son-cini in malim škedenjskim trgom. Podjetje Trieste trasporti sporoča, da bo avtobus št. 29 na Ul. Soncini obrnil levo na Škedenjsko ulico, nato pa bo vozil po Ul. Carpineto, Valmaura, Istrski ulici in Ul. Baiamonti. Globa in zaprtje diskoteke Mandracchio Sile javnega reda so tudi v soboto nadaljevale s kontrolo javnih lokalov, kjer preverjajo, če se držijo predpisov o prepovedi točenja alkohola po 2. uri, predpisov o varnosti in če so uslužbenci ustrezno zavarovani. Agentom se je pridružil tudi inšpektorat za delo, vsega skupaj je bilo na delu okrog dvajset oseb. V diskoteki Mandracchio ob Velikem trgu so ugotovili, da je od petih uslužbencev kar pet na črno. Lokal so zaprli in upravitelju naložili 17 tisoč evrov globe. Upravitelj je napovedal, da bo diskoteka že jutri odprta: zadošča plačilo ene petine globe, seveda mora tudi poravnati obveznosti do zavodov Inail in Inps. Kradla v Upimu V veleblagovnici Upim na Korzu Italia je ukradla nekaj oblek, vendar je njeno početje opazil eden od uslužbencev. Začel je kričati, eden od klientov je žensko, 31-letno Nigerijko, zagrabil, skušal jo je zadržati. Zenska pa ga je ugriznila v roko, izpustil jo je, nakar je pobegnila. V bližini pa je bila kara-binjerska izvidnica, ki jo je naposled prijela. Ranjeni moški se je moral zateči po zdravniško pomoč. ZAHODNI KRAS - Resolucija svetnika SKP Cattaruzze Račun za kanalizacijo, ki je ni? Rajonski svet je resolucijo soglasno podprl - Načrt o potrebah pokopališč Ali bodo za popravilo čistilne naprave tržaške kanalizacije pri Škednju morali prispevati tudi občani z zahodnega Krasa, katerih hiše sploh niso povezane z občinskim kanalizacijskim omrežjem? To vprašanje se je zastavilo na zadnji seji zahodnokraškega rajonskega sveta z resolucijo, ki jo je predstavil svetnik Roberto Cattaruzza. Predstavnik Stranke komunistične prenove je v dokumentu obnovil kri-žev pot čistilne naprave pri Škednju. Grozilo mu je zaprtje, če ne bi mestni upravi uspelo doseči dogovor z upraviteljem, podjetjem AcesagAps, in zdravstveno ustanovo o prenovi naprave. Poseg bo stal AcegasAps težke denarce. Podjetje naj bi jih iztržilo tako, da naj bi zvišalo ceno vode, je bilo slišati po dogovoru. Tega namiga ni doslej nihče potrdil, a tudi nihče zanikal. Povišek cene vode bi prizadel vse tržaške občane, tudi prebivalce zahodnega Krasa, je zapisal Cattaruzza v resoluciji, ter ob tem ugotovil: na Konto- Bruno Rupel velu, na Proseku in v Križu velikanska večina hiš in stanovanj ni priključena na kanalizacijo. Edinole Naselje S. Nazari-o ima to ugodnost. Pa se je Cattaruzza vprašal: ali bodo morali prenovo čistilne naprave tržaške kanalizacije s poviškom cene vode plačati tudi občani zahodnega Krasa, ki ne koristijo uslug kanalizacije? V dokumentu je še zapisal, da naj bi to bil še eden od enostranskih ukrepov občinske uprave, ki po drugi strani pozablja na potrebe in zahteve krajev- nega prebivalstva ter na pozive rajonskega sveta, ki opozarjajo na nujne javne posege na zahodnokraškem območju. Resolucija poziva župana in občinski odbor, naj dobro pregleda sedanji položaj, da ne bi novi enostranski posegi še bolj prizadeli ljudi, ki že itak ne koristijo kanalizacije. Razširitev kanalizacije v vasi zahodnega Krasa sploh ni predvidena v večletnem občinskem načrtu javnih del, zato ostaja za ta del občinskega ozemlja prava fata morgana. Obenem je v dokumentu iznesena zahteva po črtanju plačevanja uslug za kanalizacijo tistim gospodinjstvom, ki teh uslug ne koristijo. Rajonski svet je resolucijo odobril soglasno. Pred tem je predsednik Bruno Rupel posegal o sestanku z vodstvom podjetja Acegas in o načrtu, ki ga ta namerava izpeljati, da bi ugotovilo, kaj potrebujejo na posameznih pokopališčih na zahodnem Krasu. M.K. / TRST Torek, 23. oktobra 2007 9 ATER - Včeraj predstavili obnovljeni poslopji v starem mestnem središču Kmalu 114 novih stanovanj, povpraševanje pa znatno večje Perla Lusa: Zadoščeno le 40% prosilcev - Nujno sodelovanje med institucijami Podjetje za ljudske gradnje Ater bo v prihodnjih mesecih obnovilo 114 stanovanj v tržaški pokrajini, v katera se bo do konca junija leta 2008 vselilo prav toliko družin. Od stanovanj je 64 v lasti tržaške občinske uprave in jih upravlja neposredno Ater, ostala pa so njegova last (35 v tržaški občini, 10 v miljski in 5 v de-vinsko-nabrežinski občini). Ustrezno izredno financiranje bo prvič po 9 letih posredovala italijanska vlada, ki je v finančnem zakonu namenila 11,5 milijona ev-rov stanovanjski problematiki v deželi Furlaniji-julijski krajini, od katerih bo 6,37 milijona za tržaško pokrajino. Vest je posredovala predsednica podjetja Ater Perla Lusa na tiskovni konferenci, ki so jo priredili včeraj popoldne po ogledu dveh obnovljenih poslopij v Ul. Capitelli oz. Trgu Riccardo v starem mestnem jedru. V zgradbah je inž. Dino Tamburini tudi v sodelovanju s spomeniškim varstvom poskrbel za zahtevno obnovo in uredil 20 sodobnih stanovanj različnih velikosti (od 30 do 98 kvadratnih metrov). Obe stavbi, ki sta ena tik ob drugi, sta opremljeni z dvigalom. Vsa stanovanja razpolagajo s samostojnim ogrevanjem, v pritličju poslopij pa bo tudi prostor za tri urade. Ater je stanovanja že podelil 20 družinam, ki se bodo vanje vselile do konca oktobra. Obnova je zahtevala naložbo skupno 3,6 milijona evrov, ki jo je večinoma pokrila Dežela FJK na osnovi zakona 75/82. Z odprtjem teh stanovanj se je v bistvu končala obnova starega jedra mesta v sklopu evropskega projekta Urban, ki ga je sprožila Illyjeva občinska uprava leta 1998, so povedali na kasnejši tiskovni konferenci, ki so se je poleg Perle Luse udeležili deželni odbornik Gianni Pecol Cominotto, pokrajinski odbornik Mauro Tommasini (ki je bil pod Illyjevim župa-novanjem odgovoren za projekt Urban), župan Roberto Dipiazza in podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato v imenu italijanske vlade. Na srečanju so vsi poudarili pomembnost sodelovanja med javnimi ustanovami za reševanje vprašanja pravice do stanovanja, ki postavlja vse bolj pereče. Na Tržaškem čaka trenutno na ljudsko stanovanje 4 tisoč družin, ki se jim bo v kratkem pridružilo dodatnih tisoč, je naglasila Lusova. Skratka 5 tisoč družin, od katerih bo le 40 odstotkov dobilo pozitiven odgovor. Aterju bo namreč do leta 2010 uspelo zadostiti 2.000 prošnjam. Zato je nujno izdelati izreden večletni načrt na deželni ravni, ker je treba ta odstotek povečati, pravi Lusova, po mnenju katere je seveda neobhodno potrebno več denarja, ki mora pritekati tako iz rimske kot iz deželne blagajne. Prav tako je za reševanje problematike nujen tudi večletni načrt na pokrajinski ravni, kjer morajo tesno sodelovati vsi dejavniki. Zato je Lusova predlagala takojšnje odprtje omizja za skupno načrtovanje potrebnih ukrepov, od ugotavljanja ustreznih površin za nove gradnje do pospeševanja postopkov. Ater je pač instrument, prek katerega se udejanja stanovanjska politika, je poudarila njegova predsednica. Toda stanovanjsko politiko odloča in izvaja deželna oz. občinska uprava. Pozitiven odgovor na 40% prošenj je pač majhen rezultat, je dodala: vprašanja zato brez sodelovanja vseh ne bo mogoče rešiti. Če je Dipiazza nato povedal, da je v sklopu variante k regulacijskemu načrtu zdaj pravi čas za ugotavljanje območij za gradnjo novih ljudskih stanovanj, je Cominotto napovedal, da bo deželni svet v kratkem vzel v pretres novo zakonodajo na tem področju, ki bo po eni strani postavila nova, sodobna pravila in po drugi bodo v ospredju kakovost ukrepov in nove oblike financiranja. Rosato je nenazadnje poudaril, da sodi stanovanjska politika med prioritete vlade. Zgovoren je podatek, da je Rim letos namenil več kot 500 milijonov evrov ljudskim gradnjam, med ostalimi predvidenimi ukrepi pa so posegi na najemninskem trgu za zmanjšanje najemnin in ukrepi za zmanjšanje davka na nepremičnine Ici. Aljoša Gašperlin Na fotografiji desno med včerajšnjo tiskovno konferenco, spodaj obnovljeni poslopji v starem mestu kroma Včeraj danes Danes, TOREK, 23. oktobra 2007 SEVERIN Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 18.06 - Dolžina dneva 10.35. Luna vzide ob 16.38 in zatone ob 3.46. Jutri, SREDA, 24. oktobra 2007 RAFAEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,6 stopinje C, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, veter 47 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 52-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje C. MIELA - Posvet o kulturi Kultura in glasba presegata ovire in meje Tridnevni posvet od četrtka do sobote - Veliko mednarodnih gostov Utrinek z včerajšnje predstavitve posveta kroma »Naj zaživi kultura kot sinonim mednarodnosti in preseganja katerih koli ovir, fizičnih ali mentalnih.« V tem duhu se je porodila zamisel o tridnevnem posvetu, ki bo potekal od četrtka, 25. do vključno sobote, 27. oktobra, v tržaškem gledališču Miela. Gre za avdiovizualni mednarodni posvet z naslovom »Kultura za družbo brez meja«, ki ga prirejajo tržaško združenje Gioventu Musicale, tržaški Unesco center in Tržaško esperantistično združenje vsodelovanju z tržaško Univerzo in zadrugo Bonawentu-ra. Po uradnem odprtju ob 16.30 se v če-trtekob 18.30 obeta zanimivo srečanje z novinarjem in muzikologom Helmutom Fail-onijem ter režiserjem Francescom Merini-jem, ki bosta spregovorila o DVD-ju »L'al-tra voce della musica«, se pravi o projektu za ponovno vključevanje mladih, ki so zašli »na kriva pota«. Petkov dan bo v celoti posvečen spoznavanju Unescove dediščine za učinkovit mednarodni dialog. Vjutranjem delu se bodo od 9.30 za mikrofonom zvrstili hrvaška docentka sociologije na tržaški univerzi Me-lita Richter (ki bo prestavila zanimiv video o napevu, ki ga je srbsko dekle posnelo med potovanjem po Balkanskem polotoku), univerzitetni docent in predstavnik Unes-ca Roberto Costa, predstavnica tržaške univerze Manuela Montagnari, predsednik tržaškega centra Unesco Paolo Alessi, pred- sednik Inštituta za človekove pravice Gia-como Borruso in pa univerzitetni profesor sociologije Alberto Gasparini; moderator jutranjega srečanja bo časnikar in pisatelj Pi-erluigi Sabatti. Popoldanski program bo presegel državne meje, saj bodo z začetkom ob 16. uri posegli mednarodna svetovalka Unescove kulturne dediščine iz Pariza Elena Cattarini Léger, nadzornik istrskega spomeniškega varstva Ivan Matejčic, direktor Parka Škocjanske jame Albin Debevec, predsednica Unescovega kluba iz Ogleja Daniela Cassinari in pa generalna tajnica tržaškega centra Unesco Rosala Trevisani. Večer pa bo posvečen glasbi kot taki: najprej z raziskovalko discipline joga Jane Ralston Pahr, nato pa še z indijskim sitarjem Deob-radom Mishro in tržaškim skladateljem Fa-biom Jegherjem. Zadnji dan (v soboto) je ob 11. uri na programu obisk gledališkega muzeja Schmidl v Palači Gopčevič, popoldanski program pa bo posvečen glasbenemu ustvarjanju. Pod vodstvom moderatorke Marianne Accerboni bodo o muziki spregovorili docent filozofije marketinga in komu-nikologije Massimo Panzini, muzikolog in raziskovalec Juan Vladilo in pa časnikarka in predstavnica ženske glasbene skupine Ezerki iz Zagreba. Večer pa se bo zaključil seveda v glasbenem duhu, ob nastopu skupine Ezerki, ki bo izvajala makedonsko etno glasbo. (sas) [I] Lekarne Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6(Ul. Diaz 2, tel. 040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2), Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. SI Šolske vesti LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bodo volitve v razredne svete danes, 23. oktobra 2007, ob 17.00, nakar bodo profesorji na razpolago staršem za individualne razgovore. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo. RAVNATELJ poklicnega zavoda »Jožef Štefan« obvešča starše dijakov, da bodo potekale volitve za izvolitev predstavnikov staršev v razredne svete v petek, 26. oktobra, ob 17.15 s pristojnostjo profesorjev razrednikov, nato bo sledil roditeljski sestanek za vse razrede vseh oddelkov. Pričakujemo polnoštevilčno udeležbo. U Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »La ra-gazza del lago». AMBASCIATORI - 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Ratatouille«. ARISTON - 16.30, 20.20 »2 giorni a Pa-rigi«; 18.20, 22.15 »Waitress ricette d'amore«. CINECITY - 19.45 «Michael Clayton»; 18.00 »Invasion«; 16.20, 22.00 »Stardust«; 16.05, 20.00, 22.00 »Resident evil: extinction«; 16.30, 19.40, 22.05 »Quel treno per Yuma«; 16.30, 19.30, 22.00 »Molto incinta«; 15.45, 16.00, 17.00, 18.05, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 22.00 »Ratatouille«. EXCELSIOR - 16.30, 21.15 »Viaggio in India«; 18.20 »In questo mondo libero...«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.45, 21.00 »Angel - La vita, il romanzo«. FELLINI - 16.15, 20.10, 22.15 »Stardust«; 18.15 »Becoming Jane: ritrat-to di una donna contro«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Michael Clayton«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quel treno per Yuma«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Slutnja«; 21.00 »Gospod Brooks«; 18.10 »Super hudo«; 17.00, 18.00, 19.00, 20.00 »3D manija«; 18.40, 21.20 »Petelinji zajtrk«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.30, 19.30, 21.30 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Molto incinta«; Dvorana 3: 16.30 »Hairspray«; 18.30, 20.20, 22.15 »La giusta distanza«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Resident evil: extinction«; 16.00, 18.15, 20.30 »SMS - sotto mentite spoglie«. SUPER - 16.00, 21.00 (zadnji) prepovedan mladini pod 18.letom; 22.15 »Invasion«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.20 »Ratatouille«; 20.40, 22.30 »Resident evil: extinction«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.15 «Quel treno per Yuma«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.20 »Molto incinta«; Dvorana 5: 17.40; 20.00, 22.00 »Funeral party«. t Zapustila nas je naša draga sestra in teta Celestina Vodopivec vd. Dell'Osto Žalostno vest sporočata sestra Bazilija in brat Sandro z družinama Pogreb bo v četrtek, 25. oktobra ob 14. uri na pokopališču v Kopru. Dolina, 23. oktobra 2007 Ob izgubi Celestine Vodopivec izreka sestri Baziliji in svoj'cem iskreno sožalj'e SKD Primorsko Ob izgubi dragega Marija Puriča izreka občuteno sožalj'e ženi Marti, hčerkama Darmi in Eleni ter ostalim sorodnikom AŠK Kras Ob izgubi drgega očeta izreka Eleni iskreno sožalj'e kolektiv Agrimpex Trst / PODJETJE GUŠTIN VW-AUDI Obrtna cona "Zgonik" zaposli resnega mehanika z obvladanjem elektronskih veščin in resnega vajenca. Tel. 040-225343. 522 Torek, 23. oktobra 2007 V Repnu p'r vaške MIRKO okrogla leta slavi, da bi se še nadalje lepo imel, v zdravju in zadovoljstvu ob svoji soprogi Mariji, so želje Batkovih. Danes praznuje 3 x 25 let MARIJA. Iz srca ji voščimo veliko zdravja in sreče prijateljice Marja, Zora, Sabina in Olga. Danes pri Domju praznuje rojstni dan SUZANA ŽERJAL, da bi bila vesela in zdrava ji vošči mož Korado in sin Manuel in ostalo sorodstvo. Dragi nono MIRKO! Veliko zdravja in sreče, življenje naj ti v miru teče, en poljub na vsako stran, prejmi za 70. rojstni dan. Tvoja Erik in Simon. Naš smučarski kolega BOJAN je profesor kitare postal. Iskreno mu čestitamo in mu želimo veliko pedagoških in koncertnih uspehov, da pa bi ob tem še veliko smučal s »trojkami«. Janja, Claudio, Daniel, Marko, Maurizio, Livio in Lino. S Izleti 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE prirejajo v soboto, 17. novembra 2007, izlet na Bled in v Begunje k Avseni-kom. Javite se najkasneje do sobote, 27. oktobra, na tel. št.: 335-6174714 (Marjan) ali 040-228302 (Marija). SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet na Trsat-Reka v soboto, 27. oktobra 2007. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke: 0402024053 in 348-4440474 (g. Pahor) ter 040-327229 (g.a Milič). KRUT vabi v nedeljo, 28. oktobra 2007, na prireditev »Starosta mali princ«. Poleg koncerta je organizirana ekskurzija z obiskom Čedada in Benečije. Informacije in vpisovanja na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. □ Obvestila KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja brezplačni TEČAJ SLOVENŠČINE dvakrat tedensko, od novembra 2007 do januarja 2008, v občinski knjižnici v Boljuncu. Predvideni urnik: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30. Možne so še spremembe urnika. Tečaj je namenjen samo občanom in število mest je omejeno. Info in vpisnina v občinski knjižnici v Boljuncu, tel.: 040-227008 (ponedeljek 16.00-18.30 in sreda 9.00-11.30 ter 16.00-18.30). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira začetniški tečaj latinsko ameriških in standardnih plesov za odrasle, vsak ponedeljek ob 20. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maja. Za info poklicati na tel. št.: 040213153 ali 349-7338101 (Tatjana). 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in ze- lenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 7. do 13. leta oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 3338980166 (Erika Kojanec). DRUŠTVO ZVEZDA obvešča, da bo v ljudskem domu G. Canciani, v Po-dlonjeru (Ul. Masaccio, 24) potekal tečaj šivanja oblek in torbic. Informacije in vpisovanje še danes, 23. oktobra, v ljudskem domu, od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure. ONAV - Tržaška sekcija Italijanskega združenja pokušalcev vina prireja danes, 23. oktobra, ob 20.00 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje z naslovom »Vse o ba-riku«. Sledila bo degustacija vin. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Za sodelovanje je potrebna predhodna prijava na tel. 333-4219540 Z NATAŠO GOMBAČ PO KITAJSKEM Čar Kitajske v fotografiji in besedi danes, 23.10 2007, ob 20.30 v galeriji »Babna hiša« v Ricmanjih. Vljudno vabljeni. SKGZ v sodelovanju s SKD PRIMOREC vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« jutri, 24. oktobra 2007, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. SKGZ v sodelovanju s SKD Igo Gruden vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v četrtek, 25. oktobra 2007, ob 20.30 na društvenem sedežu v Nabrežini. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi pevke in pevce združenega zbora, da se drevi, ob 20. uri, udeležijo redne pevske vaje v Finžgar-jevem domu na Opčinah, ob 21. pa se bo začela vaja združenega zbora, ki je poleti vadil na seminarju v Zrečah. Pod vodstvom Aleksandre Pertot bo zbor ponovil pesmi za nastop ob predstavitvi pesniške zbirke Aleksandra Furlana. Ta zbor bo imel vaje tudi v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30. BAMBIČEVA GALERIJA na Opčinah, Proseška ul. 131, vabi na ogled likovne razstave Ivana Zerjala »Oko je sintetično«. Razstava bo na ogled do 26. oktobra od ponedeljka do petka 10.-12. in 17.-19. ure. DRUŠTVO PROSTOVOLJCEV De-vin-Nabrežina-Križ vabi na Dan srca, ki bo v soboto, 27. oktobra na sedežu Ceo v Naselju S. Mauro v Se-sljanu. Pobuda bo trajala od 8. do 12. ure. Za informacije in rezervacije tel. na št.: 040-299616. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 23. oktobra, ob 20.45 redna pevska vaja. V soboto, 27. oktobra ob 15.30, odhod avtobusa za nastop v Zirih pri Škofji Loki. NA PROSEKU se sprejemajo podpisi za razpis referenduma za novo kraško občino v barih Makadam, Guštin na Kržadi, Luksa in Oktoberfest. Informacije na spletni strani www.slideshare.net/referendum-carsokras/referendumcarsokras. UPRAVA OBČINE DOLINA bo na občinski spomenik v Spomeniškem parku v Dolini položila venec v ponedeljek, 29. oktobra 2007, ob 15. uri skupaj z delegacijo občin Kopra, Izole in Pirana. Ob priložnostni misli županje Fulvije Premolin bo zraven tudi partizanska pesem v izvedbi MoPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križmančiča. Zbirno mesto: ob 14.45 pred Zupan-stvom. Delegacija tržaških županov in predsednice tržaške pokrajine pa bo polagala vence na spomenike padlim v sredo, 31. oktobra s pričet-kom ob 9. uri v Nabrežini. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini približno med 12. in 12.30. ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje suhljadi do 31. oktobra. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE kriška sekcija Evald Antončič Stojan vabi vse prebivalce ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v četrtek, 1. novembra 2007, udeležijo poklona žrtvam anti- TRST fašizma. Ob polaganju vencev na vaške spomenike padlim bo zapel moški pevski zbor Vesna. Odhod povorke od ljudskega doma v Križu ob 11. uri. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se redni tečaji vadbe nadaljujejo v torkih in petkih z urnikom 18.-19., 19.-20. in 20.-21. ter ob sobotah od 9. do 10. ure. Nov uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v torek, 13. novembra in /ali v petek, 16. novembra od 17. do 18. ure, v društvenih prostorih. Info in vpis na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). SKGZ v sodelovanju s SKD VIGRED vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v sredo, 7. novembra 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tečaj o »Bachovih cvetovih«, ki se bo vršil v petek, 9. novembra od 16.00 do 20.00, v soboto, 10. novembra od 9.30 do 19.00, v petek, 23. novembra od 16.00 do 20.00 ter v soboto, 24. novembra od 9.30 do 19.00 ure. Tečaj bo vodila dr. Lucia Lo-renzi, priznana psihologinja in psi-hoterapevtka. Vse potrebe informacije na tel. št. 347-4437922. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z U.S.C.I. - Unione Societa Corali Italiane del FVG in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti vas vabi na kulturni večer s podelitvijo nagrade IGNACIJ OTA v petek, 9. novembra 2007, ob 20. uri, na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 -sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdi-na.org«. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj v latinsko ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maj. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repenta-bor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. KD ZA UMETNOST KONS vabi na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bra-tuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica) do petka, 16. novembra od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. OBČINA DEVIN NABREŽINA v mesecu decembru bo uprava Občine Devin Nabrežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni ravni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) v sezoni 2006/2007. Sporočam, da bodo ob tej priliki nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate od športnikov, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Vabim društva, ki nameravajo sporočiti imena športnikov, da to storijo najkasneje do 20. novembra t. l. In sicer Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040-201307. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina- Nabrežina 102 (tel.: 0402017371). 81 Prireditve SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitev brošure SKGZ »Pravica do imena in priimka« in ogled komedije »Kdor išče najde« (Poloiaz - Tanze) v izvedbi gledališke skupine SSK, režija Lučka Susič, v četrtek, 25. oktobra 2007 o b 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, na predavanje dr. Petra Su-hadolca, seizmologa in člana svetovne komisije za potrese, z naslovom: »Potres: ne smemo se ga le bati.« Predavanje bo v petek, 26. oktobra v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 20.30. Vabljeni! FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH prireja v soboto, 27. oktobra v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov poklon narečnemu pesniku ALEKSANDRU FURLANU ob izidu njegove pesniške zbirke z naslovom »An popudan«. Knjigo bo predstavila prof. Vilma Purič, nekaj pesmi bosta prebrala Klara Bevilacqua in Ladi Vodopivec, pesniku v pozdrav pa bo zapel Združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Začetek ob 20. uri. Vabljeni vsi. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev dveh likovnih razstav v soboto, 27. oktobra ob 20. uri: v dvorani »Igriva pripoved podob« - Štefan Turk, Živa Pahor in Vile&Vampi; predstavi Štefan Pahor; v kavarni Gruden razstavlja »Vezenine« Bogomila Dol-jak; predstavi Ani Tretjak. Sodeluje DPZ Kraški slavček. S Mali oglasi IGRIVEGA MALEGA MUCKA podarimo ljubitelju živali. Klicati na tel. št.: 040-228382 ali 335-8478333. AGRITURIZEM PRI KUKOVIH v Doberdobu je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. na št.: 0481-78140. IŠČEMO zanesljivo in spretno gospo za varstvo enoletnega otroka in majhno pomoč v hiši, tri jutra na teden. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-361509. KAMINSKI VLOŽEK Palazzetti Eko-palex 64, 9,3 kw prodam za 500,00 evrov. Tel. na št.: 348-7027195 (zvečer). KMEČKI TURIZEM ŠVARA v Trnov-ci, je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št.: 040200898. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt kmečki turizem. Tel. 048178125. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (60 kv. metrov) z balkonom (dve sobi, kuhinja, kopalnica in parkirni prostor). Tel. na št.: 333-1129574. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica enkrat-dvakrat tedensko v okolici Sesljana. Klicati ob uri obedov na tel. št.: 040-208761. PRODAJAM 800-litrski sod inox (»sempre pieno«) cena po domeni. Tel. ob uri kosila ali večerje na št.: 040-327212. PRODAJAM kmečko hišo in hlev z dvoriščem na vzhodnem Krasu. Resno zainteresirani naj pokličejo v popoldanskih urah na tel. št.: 3334611106. PRODAM Alfa romeo duetto spider letnik 1992, hard top v odličnem stanju. Tel.: na št. 338-4288100 v urah obedov. PRODAM BMW 318, letnik december 1991, cena po dogovoru. Tel. na št.: 340-9329903 po 15. uri. PRODAM citroen C3 črne barve, letnik 2004. Tel.: 335-6407258. PRODAM otroško košaro (zibelka) vključno s posteljnino ter otroški voziček. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-201180. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Ul. Travnik 10 - obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago krasne in cvetoče krizanteme in v torkli ekstra deviško olje po ugodni ceni. NOVOST: Bukova drva za kurjavo po zelo zanimivi ceni. Ponudba po znižani ceni žag JONSERED in ALPINA ter cepilcev 'spaccalegna'. V SESLJANU NUDIM stanovanje za 1-2 osebi v samostojni hiši v zameno za prisotnost in pomoč starejši gospe. Tel. 040-299454. PRODAM VW passat variant 1.9 tdi highline, 130 cv, svetlo sive barve, letnik 2005, podaljšana garancija, brez posrednikov. Tel. na št.: 3343174852 v večernih urah. PRODAM omaro visoko 2 m in široko 2,20 m za dnevno sobo, v zelo dobrem stanju, 200,00 evrov. Tel. na št.: 338-4288100 v urah obedov. SKD TABOR išče fotografije z družbenega, kulturnega, športnega, verskega, političnega, gospodarskega življenja na Opčinah izključno v letih 1967-1968. Fotografije s pripisom 40-letnica, v kuverti in naslovom iz-posojevalca/ke sprejemamo v društveni knjižnici P.Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka do petka med 16. in 19.uro. Za informacije: tel. 040/213945, 040/211923 (Zivka , v večernih urah) ali »info@skdta-bor.it«. Ze vnaprej se zahvaljujemo za sodelovanje! V DOLINSKI OBČINI se je izgubila mucka mešane barve, stara leto dni, odgovarja na ime Emi. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 3460887542 ali 040-231045. Najditelju nagrada. V OBRTNI CONI »Zgonik« dajem v najem prostor, velik približno 150 kv. metrov, v prvem nadstropju, opremljen s klimo in z možnostjo uporabe dvigala. Prostor je možno razdeliti na več majhnih enot. Telefon: 348-2812360. H1 Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Miro Zigon. Zgonik 36, tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. Prispevki Namesto cvetja na grob Janka Auberja daruje družina Pirz 20,00 evrov za CEO-VZS Mitja Čuk. V spomin na Albina Verginello darujeta Gianni in Roži Kokorovec 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Križa. V spomin na Zdenota Hrvatiča in Egi-sta Trento darujeta Erminijo in Tanja z družinama 50,00 evrov za SKD Slavec. Namesto cvetja na grobove Pina Bia-gija, Dušana Gullija, Egista Trente in Olge Zobec vd. Komar daruje družina Gobbo 80,00 evrov za SKD Slavec. Namesto cvetja na grob Olge Zobec vd. Komar darujeta družini Jur-jevčič in V rus 40,00 evrov za SKD Slavec. V spomin na Olgo Zobec vd. Komar darujejo Maksi, Rosana, Jasna in Ziva 20,00 evrov za SKD Slavec. V spomin na moža Albina Verginello daruje žena Rada 100,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Križa. Namesto cvetja na grob Letizie Kre-sina darujeta sotrpinki taborišča Ema Tul in Jolanda Sema 80,00 evrov za bivše deportirance ANED. V spomin na strica Bernarda Kralja daruje Marica Vidoni 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Križa. sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika FORMULA ENA - Prvenstvo se je nepričakovano razpletlo v korist Ferrarija Do konca napeto Finec Raikkonen je šele sredi noči izvedel, da je prvak - McLarnovega debakla se je po tihem veselil tudi... Alonso i KIMI RAIKKONEN V Interla-gosu je bil ice man resnično hladnokrven. V drugem delu sezone je bil daleč boljši od ostalih, osvojil je največ zmag. Naslov je več kot zaslužen i FABIO RUZZIER 54-letni lonjer-ski hitrohodec je v Bergamu razdaljo 50 km pretekel v manj kot 4 urah in pol, kar je njegov najboljši rezultat zadnjih 14 let, navrgel pa mu bo nastop na prihodnjem članskem svetovnem pokalu v dresu Slovenije LEWIS HAMILTON Velik protagonist sezone formule 1 je zmotljiv kot vsi, poleg tega pa se je v Braziliji pokazala tudi njegova neizkušenost. Star je pač 22 let. CLAUDIO BONACCORSI 2:17 v metih za tri točke, 17% realizacije na splošno. Najbolj izkušen igralec AcegasaAps v svojem prvem nastopu v B2-ligi res ni prispeval niesarč konkretnega i PETER LISJAK Lani je mladi košarkar (letnik 1989) grel Jadra-novo klop, letos pa ima v D ligi pri združeni ekipi Kontovela in Sokola možnost, da se izkaže. V soboto je proti Goriziani dosegel 21 točk Glavnina dirk formule ena je bila dolgočasnih, konec pa je bil razburljiv kot že dolgo ne. To, daje po sklepni dirki za VN Brazilije naslov prvaka osvojil Ferrari-jev voznik Kimi Raikkonen, je prava senzacija, ki pa je začela dobivati podobo resnične možnosti že po drugem ovinku nedeljske dirke, ko je veliki favorit in dotlej prvi protagonist sezone Lewis Hamilton zavozil s proge. Ker pa so letošnje prvenstvo zaznamovale številne afere, ki že odganjajo sponzorje in begajo javnost, tudi tokrat ni šlo brez dodatne napetosti. McLaren je protestiral, da so pri Sauberju in Williamsu poganjali motorje z nedovoljenim gorivom, a ni zaleglo, Ferrari-jeve navijače pa je priziv britansko-nemške hiše držal na trnih do dveh ponoči. Kakorkoli že, vsa čast Ferra-riju, a prvenstvo je izgubil McLaren zaradi notranjih razprtij med dirkači. Fernando Alonso se je zdel po dirki resnično zadovoljen, da prvak ni postal Hamilton... Na 22. strani POGLED Z VEJE Človek in stroj Marij Čuk Naj še ta ko raz glab -ljamo, ali lahko stroji mislijo, na koncu vedno in povsod prevlada človeški čus tve ni in mož gan ski faktor. To velja tudi za tehnologijo v avtomobilski industriji na najvišji ravni, ki jo predstavlja formula ena. V Sao Paolu smo sledili pravi srhljivki, ki se je končala s trium-fom ledenega moža Kimi-ja iz Finske in porazom čustvenega Hamiltona, ki ni zdr žal pri tis ka in je na -re dil med dir ko ogro mno nerazumljivih napak. Psihologija človeka se je prenesla na pločevino in rezultat tega je vsem pred očmi. Anglež j e pred seboj videl najbrž očarljive brazilske plesalke, ki so mu zastirale vid in zameglile misel, Raikkoenenu pa so ne ma ra pri le pi li na vo lan nalepko v obliki steklenice vodke (znano je, da severnjaški človek rad pogleda v kozarec), tako da je skušal po najhitrejši in najkrajši poti do plena. Ko sem s tem razkril skrivnost do uspeha oziroma do neuspeha in človekovo labilno psihologijo, moram v isti sapi pripomniti, da imajo opisani prijemi le malo sorodstva s športom. A kaj je bilo letos v formuli ena športnega? Prej so se dirke dogajale v sodnih dvoranah in vohunskih obračunavanjih kot pa na dirkališčih. Še sreča, da pri nas nimamo dirkalnih stez in visoko razvite tehnologije, marveč le človeški faktor ( ni mi še znano, če razpolagamo tudi z vohu- ni...) Ta paje bolj nagnjen v depresivna stanja kot v optimizem, sodeč po tem, kaj se je dogajalo na odbojkarskih igriščih. Nekdaj paradna disciplina našega špor ta je za padla v popolno anonimnost. Ko sem se v nedeljo seznanil z izidi tekem v odbojkarskih ženskih prvenstvih, sem beležil same poraze. Nekateri to opravičujejo z žensko muhavostjo, a pri moških ni veliko bolje. Niti v nogometu in niti v ko šar ki. Naj brž bo tre ba spremeniti hotenja in mišljenje ter pritrditi tistim, ki se čedalje bolj množično odločajo za pohode, saj vejo, da jih (jeseni) čakajo okrepčevalnice s čajem, golažem, kostanji in moštom. To je veliko bolje od garanja v telovadnicah in na igriščih.... Podobno razmišljanje pa seveda ne vodi nikamor. Povedal bom malce drugače: človeka utrjujejo porazi in brce, ne pa zglajene udobne poti. Poglejte sodnike. Vsako nedeljo letijo nanje psovke, od ka te rih je naj bolj než na 'mona', kljub temu pa vztrajajo v svojem mazo-hističnem početju. Kot na primer slavisti, ki so končali svoj tržaški kongres. Modrujejo o duhovnih zelenicah, jeziku, šolstvu, didaktiki, književnosti, pesnikih in pisateljih, a jih ma lo kdo po slu ša, red ki prenašajo njihove izsledke v življenje. A vztrajajo. In se mučijo in raziskujejo. Ker človek ni stroj, pa naj gre za obzorja duha ali športno konkretnost. Ana Košuta / 13 360 Daniel Milano / 15 Z zadnjim nastopom v italijanskem pokalu je Mladina sklenila letošnjo rolkarsko sezono Na 15. strani 12 Torek, 2B. oktobra 2GG7 ŠPORT / NOGOMET - Slovenec iz Kopra si je v 90.minuti priboril najstrožjo kazen in pokopal Triestino Dedič: Enajstmetrovka posledica očitnega prekrška Triestina je v soboto proti Frosinone-ju doživela nezaslužen poraz z 1:2 na domačem Roccu, odločilna akterja končnega izida pa sta bila v glavnem dva: zelo skromen sodnik Russo iz Nole, ki je tekmo sodil dokaj enosmerno v korist Frosinoneja (podaril 11-metrovko gostom, spregledal najstrožjo kazen v korist Triestine po igri s komolcem igralca Frosinoneja kot nekatere druge očitne prekrške, dodelil le dve minuti sodnikovega podaljška, kljub petim menjavam, in še nekaj drugih »cvetk«), ter slovenski napadalec Zlatko Dedič, ki si je kot prekaljen napadalec prislužil 11-metrovko. Po gledanju upočasnjenih posnetkov lahko mirno zatrdimo, da je bila enajstmetrovka neobstoječa (s tem se koprski nogometaš, kot bomo videli, sicer ne strinja), pogovor z mladim talentom slovenskega nogometa pa smo začeli prav z opisom tega dogodka. Tekla je 90.mi-nuta, ko je Dedič pobegnil Petrasu in nato v kazenskem prostoru padel na tla. Sodnik je takoj pokazal na belo točko, na tribunah pa je bil malokdo prepričan nad »čistostjo« najstrožje kazni. Tako Dedič o dogodku: »Žal mi je za navijače Triestine, ampak 11-met-rovka sploh ni sporna. Hotel sem narediti še korak naprej in streljati, kajti bil sem sam pred golom, a branilec me je udaril po nogi. Penal mislim, da je bil kar čist.« Za Frosinone je bila to že četrta zaporedna zmaga. Ciljate visoko torej. »Naš edini cilj je, da dosežemo čimprej mejo petdesetih točk. To se pravi, da si zagotovimo obstanek v ligi. Potem pa bomo videli, koliko tekem bo še na razpolago in glede na to bomo poskušali narediti kaj več.« Kako se počutiš v Frosinoneju? »Lahko rečem, da se počutim enkratno. Zadnje tekme igram res dobro, čeprav vedno vstopam v igro s klopi. Upam, da se bodo zdaj stvari spremenile, ker mi je šlo v zadnjih nastopih vse od rok, dosegel sem tri gole, danes sem si prislužil enajstmetrovko. Upam, da mi bo zdaj trener zaupal že od prve minute.« Za Frosinone si se lani odločil, ker je bilo to društvo z velikimi ambicijami. Počasi te ambicije uresničujete. Morda pa Zlatko Dedič kroma niste še dovolj kakovostni za naskakovanje najvišjih mest... »Moram povedati, da sta predsednik in vodstvo kluba res enkratna. Vsi natančno vedo, kaj hočejo, nič ne prepustijo naključju. Sestavili so po mojem mnenju dobro ekipo, čeprav ostaja za nas cilj tistih petdeset točk, o katerih sem že govoril. Nedvomno pa bomo v prihodnosti računali tudi na kaj več. Načrti so namreč jasni.« Kaj pa meniš o Triestini? »Po mojem ima Triestina zelo kvalitetne igralce. Moram pa podčrtati, da ste dobili res izrednega strelca. Kot napadalec sem Granocheja opazoval celo tekmo in mirno lahko priznam, da je name naredil zelo močan vtis.« Dediča so nato čakali prijatelji in sorodniki, ki so ga prišli v živo opazovat na Roc-co. Slovenski nogometaš je bil lahko s svojim nastopom nadvse zadovoljen, saj je veliko prispeval k zmagi Frosinoneja. Pri Trie-stini pa se sprašujejo, kaj so naredili tako hudega, da morajo vedno igrati ne samo proti nasprotnikom, ampak tudi proti delilcem pravice. Verjetno bi moral Pierluigi Collina malo pogledati tudi na sojenja v B ligi. S tem se strinja tudi predsednik Fantinel, ki bo nekdanjemu vrhunskemu sodniku poslal protestno noto... Iztok Furlanič SPORED LIGE PRVAKOV Danes: ob 18.30 Cska - Inter (Sky Sport 1, Sky Calcio 1), ob 20.45 Roma - Sporting Lizbona (Sky Sport 1, Sky Calcio 1,). Jutri ob 20.45: Milan - Shakhtar (Rai1, Sky Sport 1, Sky Calcio 1), Werder - Lazio (Sky Sport 3, Sky Calcio 2). A LIGA DAN POTEM Ekipa brez zamaška Dimitrij Križman Nekaj je vendarle očitno: naj bo nogometna A liga še tako zmešana farsa, so meje, ki jih postavlja v tem smislu Formula 1 vendarle nedosegljive in to je za italijanski žogobrc nedvomno solidna tolažba. No, svojo samostojno farso uprizarja Milan. Po lanskem izpadu Chieva je Empoli tista ekipa, ki je v najelitnejši (?) druščini formalno najbolj nebogljena. Nekoč so za-maški nekih sadnih sokov imeli grbe italijanskih pokrajin - Empoli kot edini v A ligi ne bi imel svojega zamaš ka. Am pak tais ti Em poli lepo zmaga na San Siru. In to ne proti Interju, kot se je dogajalo v pre teklih le tih, pač pa pro ti Mi la -nu. Neverjetno. Bral sem, da je Ro-binho po zmagoviti sredini tekmi Brazilije priredil noro zabavo, med katero so mo ra li celo ur gira ti v naj -bližjo lekarno, naj veselo druščino zalo ži z no vimi kon tra cep cij ski mi pri pomo čki. Eden izmed red kih brazilskih reprezentantov, ki se af-ter-partyja (če je party tekma) ni udeležil, je bil Kaka. Nič ni pomagalo. Real Madrid utrujenega Robin ha je potegnil krajši ko nec, Bar -celona utrujenega Ronaldinha ravno tako, ven dar se je is to zgo di lo tudi Milanu spočitega Kakaja. Tukaj pa je nov ma terial za več no no -go met no di le mo: Ni zo zem ci so bi -li dvakrat drugi na svetovnem prvenstvu, skozi cele priprave in pr- venstvo pa so živeli skupaj s svojimi boljšimi polovicami. Nekateri trdijo, da je to krivo, da so bili šele dru gi, so pa tudi zago vor ni ki te-o rije, da jim je prav nor mal no spol no življe nje poma galo do dru -gega mesta. Trojica Brazilcev pušča odpr to di le mo. Ob čedalje bolj pesimističnemu vzdušju, ki vlada v Italiji, pa ven dar le tudi dob ra no vica: Del Pi -ero je podaljšal pogodbo z Juven-tusom, kar se za navijače tega kluba zdi takorekoč eksistencialnega pome na. Po enač bi, da je v Ita liji največ ravno Juventinov, je izpeljava, da je zdaj lepo število Italijanov odrešenih skrbi vse do leta 2010, na dlani. Tisti, ki ne navijate za Juventus, pa boste morali svojo življen-sko uteho poiskati drugje. Za ko nec še kra tek raz mis lek o skorajšnjem razpletu kvalifikacij za EP, v katerih se popoln polom obeta Angliji. Ko so v Angliji kraljevali »hooligansi« je Anglija tudi s povprečnimi igralci dosegala polfinale svetovnega prvenstva. Zdaj, ko se v Angliji na tribunah srečujejo družine in imajo Angleži objektivno precej odličnih igralcev, jim res no gro zi, da bojo ostali sploh brez uvrstitve. Pomislite, kaj se dogaja v Italiji: huligani vsepovsod ob nogometu, pa vendar svetovni prvaki. Da ni tu neka korelacija? (dimkrizman@yahoo.it) HITRA HOJA - Fabio Ruzzier v Bergamu izpolnil slovensko normo »Nastop na Svetovnem pokalu mi pomeni veliko več kot vsi osvojeni naslovi med veterani« Hitrohodec Fabio Ruzzie- r je minulo nedeljo v Bergamu na tekmi na razdalji 50 km v članski konkurenci osvojil odlično 4. mesto, predvsem pa si je z doseženim časom 4.26:42 zagotovil nastop v dresu reprezentance Republike Slovenije na članskem Svetovnem pokalu (na razdalji 50 km), ki bo na sporedu prihodnje leto (9. - 10. maja) v ruskem mestu Čeboksary. Tehnično vodstvo slovenske reprezentance bo sicer šele danes zvečer odločalo o sestavi odprave za Svetovni pokal, toda našemu športniku so že zagotovili, da ga bodo vzeli s sabo. Za skoraj 55 let starega hitrohodca doma iz Lonjerja je to velik uspeh: »Nastop na članskem Svetovnem pokalu mi pri mojih letih pomeni veliko več, kot vsi osvojeni naslovi med veterani. Konkurenca bo izredno ostra, tako da moj glavni cilj je prečkati ciljno črto in seveda doseči dostojen čas,« je povedal Ruzzier. Na razdalji 50 km je v članski konkurenci v letošnji sezoni najboljši čas dosegel Italijan Alex Schwazer (3.36:04), svetovni rekord pa pripada Avstralcu Nathanu Dea-kesu (3.35:47), ki ga je dosegel 2. decembra 2006. To vsekakor za Ruzzierja ne bo prvi nastop na Svetovnem pokalu, saj je nastopil že leta 2002 v Tu-rinu, ko je na razdalji 50 km s časom 4:33:00 osvojil 55. mesto in leta 2004 v nemškem Naumburgu. Takrat se je preizkusil na razdalji 20km, toda tekme ni zaključil, saj so ga diskvalificirali po 12 km. »Na tako kratki razdalji gre za pravi šprint, jaz pa nisem več tako hiter,« je razkril Ruzzier. Kar se tiče nedeljske tekme, glede na ostro konkurenco, prisotnih je bilo 37 hitrohodcev iz osmih držav (najstarejši med njimi je bil kar 30 let mlajši od lonjerskega hitrohodca), glede na izredno težke pogoje (štartali so ob 6.30 ko je temperatura zraka znašala 0°) in zahtevno progo (številni ovinki, 100m vzpona in kockasti predel, kije dodobra načel gležnje tekmovalcev ), je osvojeno četrto mesto odličen rezultat. Po besedah Ruzzierija je bila to celo najboljša tek- ma v zadnjih 14 letih. »Če ne bi tako zeblo, bi bil lahko moj čas še za 3 - 4 minute boljši,« je razkril Ruzzier. (RAS) Ivan Kerpan na zboru »azzurrov« v Lignanu Slovenski rokometaš tržaškega društva Palla-mano Trieste Ivan Kerpan bo konec meseca sodeloval na štiridnevnem preglednem treningu državne reprezentance mladincev. Ivan, ki si je priboril mesto v postavi tržaškega A2-ligaša, je bil stalni član mladinske reprezentance že lani. KOŠARKA - B2-liga Goričani presenečajo Argentinec Biondi posrečen nakup AcegasAps je tudi vdrugič odšel poražen z igrišča. Tokrat so se na igrišče vrnili Muzio, Losavio in Bonac cor si, med tem ko so Pi lat, Bar toluc ci in Pi -gato še vedno poškodovani. Muzio je igral dobro in se izkazal tako kot or gani zator igre kot tudi kot re-alizator. Losavio (več las in manj kil) je igral kot prerojen v prvi četrtini, nato pa se v napadu vrnil na standarde prejšnjega leta (beri:skregan s košem). Bonaccorsija so nasprotniki krili zelo tesno in ni bil ekipi skoraj za nobeno korist. Dober doprinos Godine in Petra Sosiča (8 točk) ni torej zadostoval za zmago, saj je Trst nazadnje klonil za 70:74. Dosti bolj spodbudne so vesti z Goriškega: tr-žiški košarkarji so tokrat suvereno (61:42) odpravili Oderzo, najboljša strelca pa sta bila Laezza (18 točk) in Jan Budin (12), ki sta se tako oddolžila za bledo predstavo v derbiju z Gorico pred tednom dni. In prav Goričani so najbolj prijetno presenečenje teh prvih kol: mlada goriška ekipa (najstarejši - Giovanatto - ima 26 let) je v gosteh 68:61 ugnala Jesolo s silovitim finišem (33:14 v zadnji četrtini). Posre čena je bi la predvsem izbi ra mla de ga in malega (uradno 177 cm) Argentinca Bionda, ki je bil že vdrugič najboljši strelec svoje ekipe (24 točk). Bo le tos konč no ne kaj zado ščenj tudi za go riš ke na -vijače po trpljenju zadnjih let? Marko Oblak DRŽAVNE LIGE NOGOMET A liga IZIDI 8.KROGA: Atalanta - Torino 2:2, Cagliari - Catania 1:1, Fiorentina - Siena 3:0, Juventus - Genoa 1:0, Livorno -Lazio 0:1, Milan - Empoli 0:1, Reggina -Inter 0:1, Roma - Napoli 4:4, Sampdo-ria - Parma 3:0, Udinese - Palermo 1:1. VRSTNI RED: Inter 20, Juventus 17, Fiorentina 16, Roma 15, Palermo, Genoa in Udinese 12, Napoli, Sampdoria in Atalanta 11, Milan, Catania in Lazio 10, Torino, Cagliari in Empoli 8, Siena in Parma 6, Reggina 4, Livorno 2. D liga Itala iz Gradišča je prekinila niz ugodnih izidov. Moštvo Alena Carlija je kar na domačem terenu morala priznati premoč sicer solidnega nasprotnika iz Chioggie. Varovancem trenerja Zoratta je uspelo nadoknaditi dva gola zaostanka z dvema zadetkoma Neta Pereire, vendar je Chioggia nato še tretjič zadela. VRSTNI RED (prva mesta): Samboni-facese in Sacilese 17, Tamai 16, Chiog-gia in Domegliara 15, Montebelluna 14, Itala in Virtus Vecomp 13 itd. ODBOJKA A1 liga moški Montichiari Lorisa Maniaja je znova slavil po petih nizih igre. Tokrat je klonil Taranto, z novima dvema točkama pa je Montichiari naredil še korak naprej in sedaj s Padovo deli četrto mesto na lestvici. Mania' je zelo uspešno igral in se znova izkazal. Sprejel je 27 žog, od teh 78% pozitivno, 63% pa perfektno. IZIDI 6.KROGA: Modena - Rim 1:3, Latina - Piacenza 1:3, Macerata - Treviso 3:2, Padova - Cuneo 3:0, Corigliano - Perugia 0:3, Montichiari - Taranto 3:2, Milan - Trento sinoči. VRSTNI RED: Rim 15, Cuneo 14, Trento 12, Padova in Montichiari 11, Modena 10, Perugia in Treviso 9, Macerata in Taranto 8, Piacenza 6, Corigliano 5, Milan 4, Latina 1. KOŠARKA A1 liga IZIDI 6.KROGA: Treviso - Cantu' 78:79, Siena - Milan 95:59, V.Bologna - Neapelj 74:78, Rim - Capo D'Orlando 84:72, Montegranaro - Pesaro 76:77, Snaidero Videm (Allen 23, Schultze 13, Penberthy 10) - Scafati 72:58, Avellino - Biella 72:79, Rieti - Teramo 94:86, Varese (Hafnar 3, Čapin 18) - F.Bologna 82:78. VRSTNI RED: Siena 12, V.Bologna, Cantu', Teramo, Biella, Rim in Snaidero Videm 8, Rieti, Montegranaro, Pesaro in Capo D'Orlando 6, F.Bologna, Avellino in Varese 4, Scafati* 3, Treviso, Milan in Neapelj 2. (*s točko odbitka) B2 liga IZIDI 2.KROGA: Trento - Atri 70:59, Bassano - Senigallia 76:85, Mestre - An-cona neod., Monfalcone - Oderzo 61:42, Jesolo - Gorica 61:68, Chieti - Marosti-ca 71:66, Acegas Trst - Civitanova Marche 70:74. VRSTNI RED: Gorica in Senigallia 4, Atri, Oderzo, Jesolo, Civitanova M., Chieti, Marostica, Trento, Ancona in Monfalcone 2, Bassano, Acegas Trst in Mestre 0. A2 liga ženske Hotel Greif Interclub iz Milj je po uvodnem zmagovitem nastopu na prvem gostovanju že padel na trda tla. Miljčanke so namreč gladko izgubile v Bocnu, kjer jih je domača peterka premagala z dokaj zgovornim 82:64. Po izenačenem prvem delu je v zadnjih dveh četrtinah Interclub popustil. Nič ni zaleglo niti 24 točk Jessice Cergol, ki je znova bila najboljša strelka svoje ekipe. Sestra Saman-tha jih je prispevala 5, medtem ko Meta Nelc ni nikoli zadela. B liga ženske Ginnastica Triestina se ravno tako vrača s prvega gostovanja brez točk, vendar zmaga se je Tržačankam izmuznila v zadnjih minutah tekme. Na koncu tretje četrtine je Ginnastica vodila za tri točke, ob končni sireni pa je bil izid 53:48 za Treviso. Martina Gantar je na tem srečanju zbrala devet točk. HOKEJ NA LEDU A1 liga IZIDI 8.KROGA: Cortina - Alleghe 1:2, Fassa - Bolzano 5:1, Milan - Asiago 5:2, Aquile Tablje - Renon 2:4 (1:0, 1:2, 0:2), Val Pusteria prosta. VRSTNI RED: Renon 11, Fassa, Bolzano in Milan 8, Alleghe 7, Val Pusteria in Aquile FVG 6, Cortina 4, Asiago 2. / ŠPORT Torek, 23. oktobra 2007 1 3 DRUŠTVENI KALEJDOSKOP - Ivan Peterlin, organizator in trener pri AŠD Sloga Združene ekipe predstavljajo našo stvarnost enako kot SSG »Pri nogometu iščejo tuje kadre, ker našim trenerjem večinoma ne zaupajo« Gre za naključje, pravi profesor Ivan Peterlin, duša openskega društva Sloga, da se je pred približno 27 leti pri Slogi začelo ob ženski odbojki z načrtnim gojenjem moške odbojke. Za čisto naključje je šlo tudi takrat, ko sta razpadli obe moški odbojkarski ekipi pri Boru in Bregu, in je tako Sloga ostala edino slovensko društvo v tržaški pokrajini, ki nudi to panogo, in je torej postala konglomerat vseh slovenskih odbojkarjev od Medje vasi pa vse do Milj. Dejstva, da je pri tem imela veliko vlogo tudi šola, saj so dijaki preko profesorja športne vzgoje nižje srednje šole Srečka Kosovela Peterlina spoznavali svet moške odbojke, ne gre zanemariti, saj so »v sklopu učnih ur nastajale cele ekipe in interesne skupine,« se spominja profesor, ki polaga velik pomen tudi pobudi Trofeja Topolino, ki jo je za šole organizirala odbojkarska zveza. »To je bil propagandni plus, kar je veliko otrok prepričalo, da so se začeli resno ukvarjati z odbojko.« Med odbojkarji je tudi nekaj takih, ki izhajajo iz drugih športov, kot na primer iz nogometa, kjer so bili tudi uspešni. Kako to, da je prišlo do te zamenjave? Tudi v tem primeru gre za naključje. Tak primer sta brata Kante, ki sta pristopila k nam potem, ko sta bila tudi pri nogometu uspešna. Šlo je za njuno osebno željo: fantov pred tem nisem poznal, saj niso bili moji dijaki. Ob njima imamo še nekaj bivših nogometašev, ki pa so to panogo opustili že v osnovni šoli ali v prvi nižji. Bivših košarkarjev je bolj malo. Upam si trditi, da je 90 % čistih odbojkarjev. Zaradi teh pretakanj sicer nisem imel nikoli večjih težav. Edi-nole pred dvema ali tremi leti sem imel ostro soočenje na račun nogometašev, ki so prestopili v odbojkarske vrste. Obtožen sem bil, da delam to ljudem za hrbtom. Nato so se nekatera društva opravičila, ker je namreč prišlo do velikega nesporazuma. Združevanje je v zamejstvu zelo AŠZ Sloga Leto ustanovitve: 1971 Sedež: Opčine, Dunajska 33 Društveni prostori: čez mesec dni soupravljanje repenske telovadnice z Občino Repentabor Število odbornikov: 20 Število odbornikov under 30: 2 Število članov: približno 300 Letni proračun: 80.000 evrov E-mail: trst@zssdi.it Spletna stran: / aktualno. Vi ste pristaš združevanja ali ne? Jaz sem pristaš sodelovanja ali združevanja. Oba načina sta mi všeč, zato sem prvi, ki z veliko grenkobo gleda na ukinitev skupnega projekta Rast. Čeprav ljudje mislijo, da je že vse mrtvo, moram povedati, da nekaj še tli pod žerjavico. Sam sem se zavzel, da bom januarja na lastno pobudo sklical vsa društva, da bi v prihodnji sezoni sestavili vsaj eno mladinsko moško deželno ekipo. Samo z združenimi močmi lahko kontinuirano pridemo zelo visoko in lahko zastavljamo projekte. Se torej sedaj usmerjate bolj v mladinsko združevanje? Še vedno strmim, da bi sestaviti na moškem in ženskem nivoju reprezentančno ekipo, nekakšen »bivši« Jadran, ki je združeval res vse ekipe, tudi Bor in Breg, v kateri bi našli prostor vsi naši najboljši odbojkarji. Pogoj za to pa so seveda finančna sredstva. Prepričan sem, da je lahko šport velik ambasador slovenstva v Italiji in zato bi morala naša širša družba take iniciative podpirati -če je to reprezentančna ekipa, ki repre-zentira naš zamejski šport, je to enako Ivan Peterlin (na sliki zgoraj) si želi, da bi sestaviti na moškem in ženskem nivoju reprezentančno ekipo, nekakšen »bivši« Jadran, ki je združeval res vse ekipe, tudi Bor in Breg, v kateri bi našli prostor vsi naši najboljši odbojkarji. kroma kot Slovensko stalno gledališče, ki re-prezentira našo stvarnost. Na mladinski ravni pa je treba ločevati moško in žensko odbojko: na moškem področju lahko ustvarimo reprezentančne ekipe na deželni ravni, pri dekletih, ker je teh dosti več, je lahko sodelovanje samo področno, torej bi lahko imeli tržaško in goriško reprezentančno ekipo. Možno je tudi dvostransko sodelovanje, kot je danes med Borom in Bregom. Sodelovanje na vseh ravneh je nujno predvsem pri lovu na rezultat in pri tem, da ne izgubimo nobenega našega igralca ali igralke. Vprašanje treningov v slovenskem jeziku je na dnevnem redu ZSŠDI. Italijanski igralci pri naših društvih so že realnost. Kako mora potekati trening v takih primerih? Jezik je mejnik, ki nas ločuje in nam daje pečat, da nismo enaki kot katerokoli drugo italijansko društvo. Vadbeni proces mora zato nujno potekati samo v slovenščini, čemur lahko sledi simultano prevajanje ali to, da igralec prevaja soigralcu. Izkušnja me uči in tudi primeri kažejo, da neslovensko govorečemu otroku slovenski jezik stopi kmalu v uho, se ga nauči in sčasom razume vse. Kaj pa če je trener italijansko govoreči? Pri mladinskih ekipah si ne bi smeli dovoliti, da imamo pedagoga, ki ne pozna slovenščine. Stvari se spremenijo, ko imamo pred sabo člane. Tam ne verjamem, da bi nekdo, ki ima 20-25 let, zavrgel slovenstvo, ker je odbojkarski trening v italijanščini. Sicer pa podpiram, da poiščemo trenerja raje čez mejo. Če smo slovensko društvo, je prav, da je čisto vse slovensko. Ste pred izbiro: raje dobrega italijanskega trenerja ali slabega slovenskega? Slabega slovenskega trenerja ne iščem. Govori se o pomanjkanju trenerjev. Podatki kažejo, da gre predvsem za problem pri nogometu, kjer je več italijanskih trenerjev in trenerjev iz Slovenije. Statistično pa je njih več kot odbojkarjev ali košarkarjev, kjer pa imajo društva večinoma domače kadre ... To je čuden pojav. Mislim da je to stvar notranje kulture. V odbojkarski in košarkarski sredini so imeli že od vedno navado, da so svoje mlade športnike pošiljali na kadrovanja. Športni delavci so imeli ponotranjeno vizijo o bodočnosti. Na nogometnem področju pa tega ni: to je poseben svet, zaljubljen sam vase, ki misli, da na tem svetu obstaja samo nogomet in nič drugega. Večkrat sami precenjujejo, to, kar je njihova realnost. V smislu, da se začenjajo pogo- varjati v stilih in tonih »Gazzette dello sport« že v najnižjih ligah, kjer igrajo re-kreativci. Tudi tam mora biti trener tuji strokovnjak, saj domačin tega ni zmožen. Nemo propheta in patria. ZSŠDI je sicer poskrbelo za kadrovanje. Izobrazilo se je 15 fantov, ki pa nimajo možnosti, da bi trenirali v naših društvih. Mislim, da na splošno vodstva klubov ne zaupajo našim nogometašem, ampak bolj ljudem izven našega kroga, ki naj bi bili bolj strokovno podkovani. Dvomim, da je res tako. Iz veje sedaj poglejmo na naš zamejski šport. Katere so hibe, katere pa odlike? Oznaka organiziranosti in rasti našega šport je lahko samo zelo dobra. Zavedati se moramo, da smo zrasli iz niča. Sedaj pa imamo več kot 1000 privržencev in visoko kvaliteto. S tega vidika je naš šport eden najbolj vitalnih področji našega slovenskega življa. So pa tudi senčne strani: premalo sredstev vlagamo v kadrovanje. Drugi manko je ta, da društva prevečkrat zapadejo v iskan- je rezultatov za vsako ceno in pri tem pozabijo na osnove, ki so značilne za naš šport, kot je na primer kljubovanje poi-talijančevanju. Tu gre predvsem za kupovanje igralcev, kar ni opravičljivo, ampak je razumljivo. Izhod iz tega vidim v tem, da bi ZSŠDI imelo predvsem večjo ekonomsko moč: s tem bi lahko bolj pomagalo našim društvom in jih lahko boljše usmerjalo. Saj če odpade barikada jezika, smo na istem kot vsa italijanska društva. Takrat smo lahko tudi Primavera in ne več Pomlad. Smo na pragu tega, da bo v deželnem svetu sprejet deželni zakon za Slovence. Pred časom so sprejeli tudi seznam občin, ki bo omogočil, da se zaščitni zakon uveljavi. Se torej zamejstvo prebuja iz dolgega sna? Res da imamo zaščitni zakon, čeprav je slab, predvsem zato, ker se še vedno ne uveljavlja in se moramo še naprej za vsako stvar boriti. Če bi bil res dober, bi ga uveljavljali že v vseh odtenkih. Govori se o deželnem zakonu, kar je po sebi dobro, če pomislimo, da do pred Ivan Peterlin Starost: 56 Stan: poročen z dvema sinovoma Izobrazba: ISEF v Rimu Služba: profesor športne vzgoje, ki nestrpno čaka na pokoj Vloga v društvu: organizator in trener Igrani športi: odbojka Ljubjeni športi: vsi Ostale dejavnosti: publicistika, zbiranje značk, v študenstkih letih gledališko udejstvovanje Bel, rdeč, roza: rdeč Avtomobil: Ford Focus karavan Časopisi: Primorski dnevnk, Piccolo, La Repubblica Revije: Novi glas, Mladika, Jana, Su-pervolley, italijanske strokovne športne revije Osebnost stoletja: štirje bazoviški junaki Osebnost pri nas: vsi tisti, ki se razdajajo za ohranjanje slovenstva na naših tleh Hribi ali morje: morje Srečal bi se s svojim očetom Jožetom Peterlinom Kraška občina: da ali ne? Da Projekt, ki bi ga predlagal ZSŠDI-ju: trenersko šolo na najvišji možni ravni, da bi Združenje usmerjalo pedagoge na teren, jih plačevalo. kratkim smo bili v deželi Slovenci le »ljudje s posebnimi interesi«. Stvari se izboljšujejo in sem glede tega optimist. Od študentskih let pa vse do športne kariere in prosvetnega udejstvovanja sem delal v luči utrjevanja naše slovenskosti. Seveda se ne strinjam z vsemi pobudami in mislim, da bomo s tem ponosom še naprej obstajali. Da z nami sicer nekaj škripa, kažejo rezultati volitev v de-vinsko-nabrežinski občini, kar me je po-trlo, čeprav nisem bil soudeležen pri tistih igrah. Razmišljam, zakaj ljudje gledajo tako negativno in ne vidijo neke rešitve, zakaj tako malo sodelujemo in zakaj si ne ustvarjamo nekih skupnih žarišč. Zakaj iščemo samo tisto, kar nas ločuje? Veronika Sossa ALTERNATIVNI POGOVOR Imam beležko za negativne misli Ana Ko Pred kratkim je v londonski četrti Hampstead 88-letna gospa z dvema torbama okorno izstopila iz avta. Pred hišnimi vrati jo je pričakalo nekaj novinarjev, ki so ji razodeli novico: »Zmagali ste Nobelovo nagrado za literaturo.« Med Tržačani je bil marsikdo razočaran, saj so mnogi upali v Claudia Magrisa, nekdo tudi v Borisa Pahorja. Le za Mladi-nino rolkarico Ano Košuta lahko zatrdimo, da se je veselila. Da je Doris Lessing njena najljubša pisateljica, je namreč povedala že lani v nekem portretu. Lessingova je na novico reagirala s spontanim »Oh, Christ!«. Kaj pa ti? Zvedela sem po TV in bila sem zelo zadovoljna, saj je ena mojih najljubših pisateljic. Potem so recimo še Nicolas Sparks, Rebecca Wells ... Katere knjige Doris Lessing si prebrala? Zdaj berem L'abitudine di amare (italijanski prevod dela The having of loving - op. P.), prebrala pa sem tudi The golden notebook (Zlata beležnica), ena, žal redkih, knjig, ki so prevedene tudi v slovenščino. Zlata beležnica slovi kot feministično delo. Ti je bila zato všeč? Ne. Knjiga je opis izkušnje biti ženska v razkroj eni družbi. V knjigi sta skep-ticizem in strast, po mojem ni feminizma. Imaš tudi ti svojo be-ležnico, morda dnevnik? Imam nekaj podobnega. Ko sem jezna, izlijem svoje misli na papir. Taki beležnici je težko reči zlata ... Ne, ni zlata. Je bolj beležka za negativne misli. V knjigah Lessingove je tudi precej Afrike ... Eh ja, bi rada šla tja. Morda prek rolkanja? Težko. Na svetovnem prvenstvu v Franciji sem sicer videla, da tekmuje tudi nek Južnoafričan, ampak ... ... bi Južna Afrika morala prirediti SP, ti pa se nanj uvrstiti. Eh (smeh). Ta je zadeva. The sweetest dream, eno zadnjih del Lessingove, bi lahko prevedli kot Najslajše sanje. Katere so tvoje? Oh, s tem me spraviš v krizo ... Rada bi se zbudila in ne imela skrbi. Recimo, da bi rada imela red v glavi. Zakaj? Ker doživljam obdobje, ko ne vem točno, kaj bi. Izpisala sem se z univerze, zdaj obiskujem tečaj angleščine. Ne vem, če bi študirala ali delala kaj drugega. Rolkar Eros Sullini se je preizkusil v svetu mode. Bi se tudi ti? Ne! Ne, ker se sploh ne rada kažem. Modni defileji gotovo niso moje sanje. Igraš v nabrežinski godbi, poješ v zboru Kraški slavček, rolkaš ... Ne sanjaš, da bi imela kaj prostega časa? Ne, ker godba, petje in vse ostalo so moji hobbyji in sem zelo vesela, da se ukvarjam z njimi. Oni so moj prosti čas. Danes imaš 20 let. Pogovarjala sva se o pisateljici, ki jih je včeraj dopolnila 88. Kakšna boš ti pri njenih letih? Najprej upam, da bomo prišli do tja. Če bomo, bi rada imela polno vnukov, da bi imela vsaj malo družbe okoli sebe (smeh). (Perče) 14 Torek, 23. oktobra 2007 KOŠARKA / TORKOV OBJEKTIV - Bor Radenska in Jadran Mark Mura: »Postajamo prava ekipa« Popovič: »Tako naprej!« Pri Boru Radenski slab odstotek metov - Jadranova obramba učinkovita predvsem v drugem polčasu V objektivu Bora... »Misija nemogoče« se je na gostovanju v Cornu di Rosazzo za Bor Radensko prelevila v »misijo skoraj mogoče«, saj je bil potek srečanja vse do treh minut pred zvokom sirene v rokah varovancev trenerja Mure. Cilj je bil izpolnjen, saj so borovci vzpostavili svoj ritem igre že od uvodnih minut in pri-morali gostitelje, da so jih stalno zasledovali. To je bilo edino orožje, ki ga je že napovedoval Mura pred srečanjem, in izkazalo se je tudi za zmagovito. Preobrat v zadnjih minutah pa je bil ključen za četrti zaporedni poraz Bora Radenske. Če so v obrambi borovci uredili svoje vrste, je bil v sobotnem srečanju predvsem odstotek metov slabši kot v prejšnjih srečanjih. V metih za dve točki so zabeležili doslej najslabši odstotek (43 %), skupno pa so bili borovci v napadu 42-odstotni (slabši so bili edinole proti Montebelluni - 37,5 %). Nezanemarljiv je podatek o fizični moči nasprotnikov, o kateri smo že poročali (senatorja Davide Vecchiet, najboljši center B1-lige v prejšnji sezoni, in Andrea Meneghin, bivši A-ligaš), kot kaže tudi podatek skokov, kjer so bili gostitelji za dvakrat več uspešni (18 skokov za Bor proti 40 skokov domačih igralcev). Kako naprej? »V naslednjem kolu nas čaka še ena težka tekma proti San Danieleju, ki je v soboto izgubil proti Eraclei. Spet bomo pred fizično močnejšo ekipo, ki bo bržkone prevladala v skokih. Že v tem kolu pa smo dokazali, da imamo zadovoljivo orožje, da bi tudi proti takim ekipam dobro upiramo,« je napovedal Mura, ki meni, da bo šele konec prvega dela prvenstva pokazal resnično moč ekip, saj so v tem delu večinoma uspešne tiste, ki so že uigrane in v katerih ni bilo večjih kadrovskih sprememb. Zmage nabirajo tudi tiste ekipe, ki imajo popolnejše ekipe z najmanjšim številom poškodovanih. Nepričakovani porazi in zmage so torej na dnevnem redu, razpleti pa napovedujejo izenačeno prvenstvo. Nič točk na skupni lestvici Bora Radenske so tudi odraz tega. Aplavz borbenosti in požrtvovalnosti cele ekipe, ki so se vseskozi spodbujali. Trener Mura pravi, da postaja Bor prava ekipa. Žvižg statistikam metov, predvsem Burnijevih, ki je bil pri metih za dve točki 33 % (2:6), pri metih za tri točke pa 21 % (3:14). in Jadrana Jadranovci so kot v prejšnjem kolu zaključili srečanje z dvajsetimi točkami prednosti. Tokrat pa je bila zmaga (kljub varljivemu rezultatu) težja, zato tudi slajša. Za trenerja Popoviča pa nedvomno zelo zanimiva: predstava prejšnjih kol se je ponovila tudi v tretjem, kjer agresivna obramba v prvem delu srečanja po celem igrišču spet ni obrodila zaželjenih sadov. Zakaj se to dogaja? »Enostavno: v prvem polčasu imajo vsi energijo, da ji nasedajo in se ji upirajo, kasneje pa to nasprotnike utrudi, tako da v napadu ne zadevajo več niti iz lažjih odprtih položajev,« nam je povedal trener Popovič, ki se bo takega tipa igre držal tudi v nadaljevanju. »Res bi lahko igrali z drugačnimi tipi obrambe, a bi potem omogočili nasprotnikom, da imajo v nadaljevanju več moči,« je pojasnil sežanski trener, ki torej računa na dobro fizično pripravljenost svojih varovancev. Preobrat v tretji četrtini pa je bil sad agresivne obrambe, ki pa je spet doprinesla zaželjene rezultate. Sledil je preobrat po zaostanku devetih točk, kasneje pa še monolog v napadu, kjer je delni izid 41: 13 v drugem polčasu jasno kazal, kdo je imel vajeti igre v svojih rokah. Jadranovci so v tem delu dobro reagirali tudi v napadu, kjer so se krčevito uprli nasprotnikovi conski obrambi. Kako naprej? »Seveda želimo, da bi s takim ritmom nadaljevali tudi v naslednjih kolih. V nedeljo nas v Ervatti-ju čaka Acli Fanin, nato pa imamo v tednu dni dve težki gostovanji, v četrtek 1. novembra proti goriški Arditi, v soboto 3. novembra pa bomo v Miljah igrali proti Venezi Giulia,« napoveduje Po-povič. Aplavz statistikam metov, ki so bile v tem kolu z izjemo prostih metov najboljše. Pri metih za dve točki so bili 62 %, pri metih za tri 47 %. Izpostaviti gre mete za tri točke v drugem polčasu, kjer so bili jadranovci 60 % (6:10). Žvižg prvemu letošnjemu zaostanku po prvi in drugi četrtini V.S. Štiri zaporedni porazi Bora Radenske: najslabši rezultat od sezone 2004/2005, ko nastopa ekipa v državni C1 -ligi. Ivan Kralj (na sliki) je bil tudi tokrat najboljši strelec v ekipi kroma NAŠ POGOVOR - Alen Semec Košarkarski Gattuso, ki je nasledil Sossija in Hmeljaka K sobotni zmagi Jadrana Mark je z dobrimi obrambami in suverenim napadom prispeval tudi 25-letni Alen Semec, ki igra v članski ekipi že osmo sezono zapored: »Spominjam se svoje prve sezone (1999/2000 op. a.), ko smo se že v prvem kolu rešili pred izpadom. Enkratno vzdušje je prevevalo tisti večer, ko smo proslavljali obstanek. Bil sem pred novo izkušnjo in predvsem med tistimi, ki sem jih kot mladinec občudoval, takrat pa so postali pravi prijatelji in soigralci,« je nadaljeval Alen, ki je v sobotni tekmi dosegel najboljši letošnji strelski rezultat 12 točk. »Ko sem bil še mladinec, sem res zadeval veliko. Pri članih pa imam večinoma vlogo tistega, ki igra agresivno obrambo. Večinoma nisem tisti, ki je zadolžen za nizanje točk. Recimo, da sem košarkarski Gattuso: prevzel sem vlogo Marka Hmel- MOŠKA D-LIGA - Po treh krogih Za zdaj vse kaže, da bo prvenstvo letos zanimivejše Po treh krogih je težko soditi, če bo moštvo res uspešno čez celo sezono ali ne, saj se po slabem začetku lahko takoj pobere in se s serijo zmag spet povzpne na eno izmed prvih mest. Lahko pa že takoj popusti in celo prvenstvo preživi v spodnji polovici lestvice. Marsikatera ekipa še ni uigrana, nekatere se niso pretirano posvečale atletski pripravi in raje pilile tehniko, medtem ko so se igralci drugih do zadnje- PETERKA TEDNA IvanKralj \ (Bor Radensk,a) I \ VAlefi sSemec ga poletnega dne znojili na odprtem. Kljub temu pa vse kaže, da bo prvenstvo zelo izenačeno in - za razliko od prejšnjega - gotovo zanimivejše, saj se bo na koncu več ekip borilo za končnico. Prva mesta bodo najbrž oddana že mesec pred koncem, za ostala pa se bo odvijal hud boj - ne boj, mesarsko klanje! Trije nepremagani Tržiška ekipa Nab - Nuovi Amici del Basket je tudi letos pričela prvenstvo s polno paro. Po treh zaporednih zmagah so v Tržiču že proslavljali prvo mesto na začasni lestvici. Res je, da so igralci Naba edini dosegli tri zmage - tudi Breg in Goriziana pa sta še neporažena in bi torej s težavo trdili, da ne spadata v trojico najboljših. Stanje bo lahko ostalo nespremenjeno še nekaj več kot teden dni, saj bo že 3. novembra na sporedu dvoboj med Goriziano in Nabom, teden za tem pa med Nabom in Bregom. Šele po zmagah na teh dveh tekmah bi se lahko letos okrepljeni »prijatelji košarke« proslavili kot najboljši... Počitek in sreča Brežanov Morda je le srečno naključje. Morda pa na košarkarski federaciji pri določanju koledarja le upoštevajo uspehe posameznih ekip in morda celo številčnost (in gla- snost) publike. Vsi dobro vemo, da je to že tretja sezona, v kateri Pregarčeva ekipa pred zelo »toplim« občinstvom naskakuje napredovanje v višjo ligo. Prvi prisilni počitek pa so imeli Brežani že minuli konec tedna po dveh zaporednih zmagah. Iz tega vidika bi se lahko v Dolini pritoževali, češ da bi krog »oddiha« lahko pokvaril zmagovito serijo. Po drugi strani pa se lahko Sila in soigralci veselijo počitka na pustno soboto - dan ki se ga trenerji, tako v Bregu kot na Krasu še presneto bojijo zaradi (pre)šte-vilnega sodelovanja članov ekipe na pustih sprevodih. Lani so v Dolini na povratnem derbiju med Bregom in Kontovelom brez večjih težav slavili domačini. Trener Šušteršič se je gotovo naučil, da je take tekme bolje premestiti: Goriziana - Kontovel Sokol bo tako na sporedu že v četrtek. Skoraj neverjetna pa je izbira goriškega Dina-ma in Poggija, ki se bosta pomerila šele na pepelnično sredo... Združena ekipa Kontovela in Sokola bo počivala šele v zadnjem krogu, kar pomeni, da si bo morala obstanek zagotoviti že teden pred ostalimi - v zameno pa bodo igralci na prvi maj prosti vsakršne košarkarske obveznosti. Mitja Oblak Alen Semec kroma jaka in Walterja Sossija. Res pa je, da vsi opazijo le tiste, ki zadevajo koše, ne pa takih, kot sem jaz, ki smo zadolženi bolj za garaško delo na igrišču.« Tri zaporedne zmage. Čemu pripisuješ uspehe? Ekipa ima 12 igralcev in vsi lahko igramo. Odločilna je tudi izkušenost nekaterih igralcev in tudi dobra fizična priprava. So razlike med C1-ligo in C2-ligo velike? Razlike so očitne, tako na tehničnem kot fizičnem nivoju. Dvomim, da bi lahko s to ekipo igrali v C1-ligi, ki postaja že profesionalna. Tudi konkurenca je večja, saj sestavljajo ekipe igralci iz višjih lig. Mislim, da bi lahko konkurirali tam samo z združeno ekipo jadranovcev, borovcev in tistih, ki igrajo drugje, na primer Janom Budinom. Za ekipo in publiko verjamem, da je torej igranje v C2-ligi primerno. Z zmagami smo vsi bolj motivirani. Kako pa gledaš na združevanje Sokola in Kontovela? Nisem veliko sledil temu, sicer pa sem mislil, da bo iz vsega nastalo kaj več konkretnega in skupek pozitivnega vzdušja. Ekipa mora čim prej oživeti. KOŠARKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Alen Semec 4 Nuovi Pallacanestro Gorizia, ki se vsako leto bori s finančnimi težavami in posledično z izpadom, in Pallacanestru Trieste, ki išče igralce širom po Italiji, čeprav je v naši deželi veliko odličnih igralcev 10 trenerju Danjelu Šušteršiču, ki vztraja z veliko voljo do dela v ekipi, kjer ne vlada prijetno vzdušje 9 Petru Sosiču, ki je dokazal, da lahko dobro igra tudi v B2-ligi 10 Jadranu, ki se je pobral po lanski neuspešni sezoni, in publiki, ki je prvič v Er-vattiju spet napolnila tribune kot nekoč (V.S.) C1 liga IZIDI 4. KROGA Pool Venezia - Cordenons 6O:79; Vicenza - Spilimbergo 98 :76; Virtus PD Roncade 81:76; Montebelluna - Marghera 68 :72; Virtus UD - Codroipese 89:79; Eraclea San Daniele 67:56; Caorle - Limena 65:69; C. Rosazzo - Bor Radenska 83:70. Vicenza 4 4 O 326:296 8 C. Rosazzo 4 3 1 283:252 6 San Daniele 4 3 1 27O:254 6 Eraclea 4 3 1 29O:285 6 Cordenons 4 2 2 265:251 4 Virtus PD 4 2 2 319:3O9 4 Roncade 4 2 2 332:324 4 Caorle 4 2 2 3OO:296 4 Virtus UD 4 2 2 345:344 4 Montebelluna 4 2 2 245:245 4 Pool Venezia 4 2 2 29O:291 4 Marghera 4 2 2 267:283 4 Limena 4 1 3 3O5:322 2 Codroipese 4 1 3 282:3O5 2 Spilimbergo 4 1 3 244:27O 2 Bor Radenska 4 o 4 292:S28 o PRIHODNJI KROG San Daniele - Bor Radenska (27.1O. ob 2O.45 v San Danieleju) C2 liga IZIDI 3. KROGA Muggia - Basket UD 66:61; Aviano - San Vito 91:67; CBU - Portogruaro 94:8 ; Cormons - Ronchi 8O:84; Tricesimo - Cervignano 63:81; Ardita - ACLI Fanin 76:64; Santos - Latisana 9O:47; CUS Videm - Jadran 63:83. Santos 3 3 O 273:146 6 Jadran Mark S S o 252:2oS 6 CBU 3 3 O 282:236 6 Ardita 3 3 O 219:195 6 Cervignano 3 2 1 229:184 4 Muggia 3 2 1 2O8:192 4 Cormons 3 2 1 217:2O6 4 Ronchi 3 2 1 246:241 4 CUS Videm 3 1 2 235:252 2 Basket UD 3 1 2 226:245 2 Aviano 3 1 2 2O7:246 2 Latisana 3 1 2 172:216 2 ACLI Fanin 3 O 3 257:282 O Portogruaro 3 O 3 216:247 O San Vito 3 O 3 199:271 O Tricesimo 3 O 3 163:239 O PRIHODNJI KROG Jadran Mark - ACLI Fanin (28.1O. ob 18.OO v Briščikih) D liga vzhod izidi 3. KROGA Don Bosco - Athletismo 6O:48; Kontovel - Goriziana 72:84; Drago - Isontina 7O:61; Poggi - Dinamo 74:63; Perteole - Fogliano 59:39; Monfalcone - San Vito 49: 68; Romans - NAB 56:71. NAB 3 3 O 217:173 6 Breg 2 2 o 165:117 4 Goriziana 2 2 O 16O:125 4 Perteole 3 2 1 194:162 4 Don Bosco 3 2 1 19O:169 4 Poggi 3 2 1 197:187 4 San Vito 3 2 1 194:188 4 Romans 3 2 1 215:225 4 Drago B 3 2 1 2O3:215 4 Monfalcone 2 1 1 134:12O 2 Dinamo 3 1 2 2O5:216 2 Athletismo 3 O 3 182:198 O Isontina 3 O 3 192:218 O Kontovel Sokol 3 o 3 183:229 o Fogliano 3 O 3 147:236 O PRIHODNJI KROGSan Vito - Breg (27.1O ob 2O.3O v Trstu, šola Rismondo); Monfalcone - Kontovel (26.1O ob 21.15 v Monfalconu). 1G minut. Čas ključnih četrtin sobotnih tekem. Pri Boru Radenski četrta, ko je se je začetno vodstvo prelevilo v poraz. Nasprotnemu preobratu smo bili priča pri Jadranu Mark v tretji četrtini, ko so po zaostanku povsem prevladali. Združeni ekipi Kontovel Sokol pa je probrat spodletel v zadnji četrtini, ko so visok zaostanek zmanjšali na tri točke. NAJ DOSEŽKI Skupno: Saša Ferfoglia (Jadran) 26, Peter Lisjak (Kon/Sok) in Roby Paoletič (Kon/Sok) 21, Dean Oberdan (Jadran) 19, Ivan Kralj (Bor) 14. Prosti meti: Stefano Babich (Bor) 4:4 (100%) Za 2T: Alan Semec (Jadran) 5:5 Za 3T: Peter Lisjak (Kon/Sok) 2:2 Statistika flop: Bukavec (Kon/Sok) 1:8 (12,5%) za 2T, Babich (Bor) 1:8 (12,5%) za 3T. NAJBOLJŠI STRELCI C1 LIGA Po 4. krogu: Ivan Kralj 70, Alan Burni 56, Stefano Babich 49. C2 LIGA Po 3. krogu: Saša Ferfoglia 71, Christian Slavec 43, Kristjan Fer-foglia 32. D LIGA Po 3. krogu: Roby Paoletič (Kon/Sok) 42, Jan Sossi starejši (Kon/Sok) 34, Peter Lisjak (Kon/Sok) 33, Kristjan Škorja (Breg) 27. / ŠPORT Torek, 23. oktobra 2007 1 3 KOŠARKA - Državno prvenstvo under 17 Druga zmaga Jadrana ZKB 99 točk, a predvsem napredek v obrambi 360 STOPINJ Daniel Mila Iz nogometa in košarke pristal v smučanju Jadran Zadružna kraška banka - Aviano 99:52 (21:10, 49:24, 76:34) JADRAN ZKB: Sossi 15, M. Malalan 5, Ban 25, Sedevčič 3, Dellisanti 4, F. Rizzo 14, Škerl 10, Regent 5, Hrovatin 4, Bernetič 11. TRENERJA: Mario Gerjevič in David Ambrosi. SON:25; PON: Dellisanti. 3T: Ban 2, Sossi, Malalan in Škerl 1. Proti povprečni ekipi iz Aviana je združena ekipa brez večjih težav prišla do druge prvenstvene zmage. Varovanci trenerja Gerjeviča so od začetka srečanja imeli vajeti igre trdno v svojih rokah, tako da zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Edino na skoku so imeli skozi celo srečanje nekaj težav, saj je bila pod košem žoga večkrat plen nasprotnikovih igralcev, kar jim je omogočilo, da so lahko večkrat poskusili metati na koš, toda pri zaključevanju so bili netočni. Zelo dobro pa je Jadran tokrat igral v obrambi, saj je gostom prepustil le 52 točk. Prva izboljšanje igre v obrambi pa je cilj, ki bi ga rad v letošnji sezoni dosegel trener Gerjevič. Ostali izidi: Falconstar - Casarsa 77:37, Snaidero - Azzurra 85:66, Atena Lux - Libertas 47:78, Portogruaro - MGM Por-denone 59:91, Don Bosco - CBU 60:71, Fanin - UBC 80:74. Vrstni red: CBU, Mgm in Libertas 8, Snaidero* 6, Fanin*, Ardita*, Jadran ZKB, Azzurra in Falconstar 4, UBC, Aviano in Portogruaro 2, Lux, Casarasa in Don Bosco* 0 (* s tekmo manj). UNDER 15 Jadran Zadružna kraška banka - Acegas Aps 76:106 (21:25, 33:56, 54:82) JADRAN ZKB. Pegan, E. Gregori, Chemelli, Škerl 30, Dellisanti 18, Valenti-nuz, Kraus 2, Zudek 2, Frandolič, Sacher 22, DellAnno, Valič 2. TRENER: Mario Gerjevič. SON:14; 3T: Škerl 3, Dellisanti 1. Kljub porazu je bil trener Gerjevič zelo zadovoljen z nastopom. »Pohvalo zaslužijo prav vsi igralci, saj so na igrišču pokazali veliko mero borbenosti in zagrizenosti,« je ob koncu srečanja povedal trener združene ekipe. Proti višjim in bolj izkušenim košarkarjem Acegasa, so se igralci Jadrana enakovredno borili, le v drugi četrtini so nekoliko popustili in gostje so jih kaznovali z delnim izidom 14:0. Med posamezniki so se tokrat izkazali organizator igre Tadjan Škerl (s 30 točkami najboljši strelec srečanja, Luca Sacher in Lu-ca Dellisanti. Ostali izidi: Falconstar - Codroipe-se 71:89, UBC - Lignano 79:52, Porto-gruaro - Libertas 69:60, Pordenone - Ardita 98:48, Azzurra - Servolana n.p. Borut Ban je v nedeljo dosegel 25 točk kroma Daniel Milano, tekmovalec, ki se je pri 16 letih prelevil v učitelja smučanja. Tekmovalno pot je začel pri Brdini, sedaj pa uči v sklopu na-brežinskega društva Devin. Letos je uspešno prestal še zadnji izpit in postal učitelj tretje (najvišje) stopnje v Sloveniji. Svojo športno pot je sicer začel kot nogometaš, kasneje se z Andrejem Vremcem vpeljal v svet košarke, na koncu pa pristal v smučarskem cirkusu, kjer še danes deluje. Ob študiju na fakulteti za strojništvo v Trstu najde tudi čas, da se s psom Zeusom udeležuje tekem v agili-tyju: »Smo še kar uspešni, saj večkrat tudi zmagava. Zeus je pes pasme Border Colly, ki so najprimernejši za to dejavnost,« nam je razkril 20-letni Daniel, ki nam je zaupal, da bo tudi mlajšega psa Thora kmalu vpeljal v ta šport. Najboljši športni dosežek: prvo mesto med sovrstniki SK Brdina prvo leto tekmovanja, ko je bil star 9 let Datum rojstva: 17.1. 1987 Društvo:SK Devin Bivališče: Križ Stan: zaseden Zaposlen/študent: študent strojništva v Trstu Ostali športi: nogomet s prijatelji, tek, agility s psom Zeusom Moj trener: Tomi Ome-jec Ostale dejavnosti in konjički: skavt - v Križu vodi sestanke, igra kitaro Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevni, Gazzetta dello sport, /, TG1, risanke Knjiga na nočni omari- ci:Herry Potter Najljubša glasba: rok, metal in vsega malo Najljubši film:Munich, Režija Steven Spielberg V sobotah zvečer grem najraje ... v Oksis ali v Gorico Najljubša jed: ribe, kot pravi Kržan Najljubša pijača: voda in pivo Navijam za Juventus Najljubši zamejski športnik: Daniel Poz-zecco Najljubša zamejska osebnost: Albert Sirk Moja zastava: slovenska Najljubše počitnice: letos svetovni skavtski jamboree v Angliji, šel pa bi rad v Novo Zelandijo Če ne bi izbral svojega športa, bi rad igral tenis Zgled v športu: kdor koli igra fair-play Skrita želja: biti uspešen, v tem kar delam SKIROLL - Končala se je sezona kriške Mladine Rase nova generacija Oba Bogatec in Košutova še na okopih, mlajši tekmovalci pa se pripravljajo na prodor v vrh Ekipa rolkarjev kriške Mladine KOŠARKA - Deželno prvenstvo U17 Zmaga in poraz V prvem krogu Bor uspešen - Jadran praznih rok Bor - Barcolana 94:61 (17:11, 58:22, 79:40) BOR: Pertot 22, Peretti, Celin 26, Manta, Tanasijevič 7, Švara 23, Milič, Na-dlišek 4, Kukič, Montalto 12. TRENER: Ro-by Jakomin. SON:9; 3T: Pertot 2, Celin 1. Mlade košarkarje Bora je že v prvem krogu čakal mestni derbi, ki so ga brez težav osvojili. Visoka zmaga je nekoliko presenetila trenerja Jakomina, saj na me-morialu Gombač je Bor prav proti Barco-lani potegnil krajši konec. Tokrat je šlo vse kot po naročilu. V napadu so »plavi« zadevali iz vseh poziciji, edino v obrambi so bili v določenih trenutkih nekoliko raztreseni. Med posamezniki bi tokrat omenili Štefana Tanasijevič (letnik 93). Kljub temu, da je prvič igral s starejšo skupino, se je s soigralci zelo dobro ujel, na igrišču pa je bil zelo borben. Jadran - Goriziana 56:63 (10:20, 26:37, 42:53) JADRAN: Pegan, Semolič 26, Košuta 6, Iosini, Rauber 18, M. Zudek 4, DellAnno, I. Zudek 1, Bembi, Longo, Sta- rec. TRENER: Mario Gerjevič. SON:18; PON: Semolič, Košuta in M. Zudek. Združena ekipa je letošnje deželno prvenstvo pričela s porazom, za katerega pa je po večji meri sama kriva. Goriziana sploh ni nepremagljiva peterka in če bi Gerjevičevi varovanci igrali nekoliko bolj pazljivo v obrambi, bi bil lahko izidi srečanja povsem drugačen. Na začetku srečanja so igralci Jadrana imeli nekaj težav v napadu, saj jim met iz razdalje sploh ni šel od rok. Ko pa so začeli prodirati pod koš, se je stanje na igrišču nekoliko spremenilo. V zadnji četrtini je tako gostiteljem, ko sta do konca srečanja manjkali le dve minuti, uspelo znižati zaostanek na sami dve točki. Zgledalo je, da bo varovancem trenerja Gerjeviča le uspelo pod streho spraviti prvi točki, toda žal ni bilo tako. Zaradi petih osebnih napak so iz igrišča odšli stebri igre Rauber, Košuta in Semo-lič in Jadranovci niso bili več kos nasprotnikom. Pohvalo zaslužita predvsem Rauber in Semolič, saj sta bila tudi najboljša strelca srečanja. Konec tedna se je zaklučila rolkar-ska sezona 2007. Kot se »spodobi« za poletni šport, ki ima svoje korenine na zimskih snežnih preprogah, je tekmovalna sezona startala v prvih pomladanskih dneh ob morju s tekmo na tržaškem nabrežju. Svoj epilog je doživela v mrzlem nedeljskem dnevu v gričih Vicenze. Tu so rol-karji zmrzovali na startu pri sedmih stopinjah celzijah v kratkih poletnih tekmovalnih dresih. Poslednje dejanje pestre agonistične sezone se je odvijalo v kraju Trissino pri Vicenzi. Na finalu italijanskega pokala je nastopilo seveda tudi društvo Mladina. Predvsem mladi rolkarji so imeli pred končno tekmo dobre izhodiščne točke do uspeha. Dober zadnji nastop je torej pomenil potrditev končne uvrstitve ali še zadnji naskok do višjega mesta. Na rebru, ki se iz Trissina vzpenja do kraja Selva, so se razne starostne skupine pomerile na enem, dveh, treh, sedmih in desetih kilometrih. Niki Hrovatin je prepričljivo zmagal med kadeti, drugo mesto je osvojil Luka Ghira v kategoriji začetnikov, pri začetnicah pa je Jana Prašelj prišla na cilj tretja. Pri najmlajših je bila peta Dana Tenc, sedmi se je uvrstil kadetNicola Iona. Osma in deveta sta se pri naraščajnicah uvrstili Jasmin Franza oziroma Katarina Kariž. Naraščajnik Rudi Balzano je dosegel sedmi čas, master Enzo Cossaro je osvojil četrto mesto. Čas je torej, da iz te dolge sezone povzamemo nekaj temeljnih rezultatov in misli ter poizvemo o načrtih za prihodnost. Pogovorili smo se s trenerjem, rol-karico in predsednikom. Kako so vaši varovanci končali sezono na lestvici italijanskega pokala? Erik Tence: » Ključ uspeha na tem nizu tekmovanj je zmožnost ohraniti dobro formo in vztrajnost pri nastopanju v razmeroma dolgem obdobju, od aprila vse do oktobra. To ni enostaven cilj, posebno za mlade atlete. Naše delovanje pa cilja prav na to in tako smo na pokalu uspešni. Edini, ki je letos osvojil pokal, je Enzo Cos-saro pri masterjih. Prav blizu zmage so končali tudi Jana Prašelj, Luka Ghira in Niki Hrovatin, uspešni najmljaši, ki so zasedli drugo mesto. Naš biatlet Michael Galassi je pri mladincih osvojil bron. Četrta mesta so zasedli Simon Košuta, Nicola Iona in Mateja Bogatec. Rudi Balzano, Dana Tence in Jasmin Franza si delijo peto mesto, deseto pa Katarina Kariž, Ana Košuta in David Bogatec. Naši državni re-prezentanti so imeli potencial osvojiti boljša končna mesta, Ana Košuta, Mateja in David Bogatec pa so svoje moči usmerili predvsem na mednarodne nastope.« Ravno pravi uvod za vprašanje namenjeno Ani Košuta. Kako bi ocenila vašo mednarodno sezono v dresu italijanske reprezentance? Ana: » O tem ste že veliko in po- drobno poročali. Na te nastope smo se pripravljali redno in nadvse profesionalno. Tekme na svetovnih pokalih so predstavljale približevalne etape do osrednjega cilja tega leta, svetovnega prvenstva v hrvaškem Oroslavju. Zal se prvenstva nisem udeležila, ker sem za las zgrešila kvalifikacijo v člansko ekipo. Bo pač za drugo leto. Vesela sem srebrne kolajne Davida in brona Mateje na tekmi v sprintih. Važno je tudi drugo mesto Mateje na končni lestvici svetovnega pokala. V tem letu nismo uspeli osvojiti prestižnih zmag. Čeprav vsako leto in vsaka sezona prinašata osebne in športne spremembe, smo pa vsi trije motivirani za vrhunski nastop na evropskem prventvu 2008.« Prepričani smo, da dajejo letošnji rezultati moč predsedniku in rolkarski sekciji, da lahko pestro in optimistično načrtujete prihodnjo sezono. Kaj si predstavljate za drugo leto? Boris Bogatec: » Imamo perspektivno ekipo. Z najmlajšimi ciljamo na športno udejstvovanje v obliki igre. Naraščaj-niki in mladinci so že na poti vrhunsko-sti in komaj čakamo na tisti pravi kakovostni preobrat. Upam, da bo starejša ekipa še vedno žela vidne rezultate na mednarodni sceni. Njihova samostojnost, zrelost in trud so pravi zgled mlajšim generacijam naše ekipe. Tudi organizacijsko bomo precej aktivni. Organizirali bomo naš Grand Prix in sodelovali na Baviseli. Znali pa vas bomo presenetiti...« (šdm) r-Primorski dnevnik Torek, 23. oktobra 2007 Prve akcije j:ii c: j »i lüAJJJ Moja, tvoja r-.l- ■ O . V ■é.V * , • Te bom! 18 Torek, 23. oktobra 2007 NOGOMET / V ELITNI IN PROMOCIJSKI LIGI - Po petih krogih (Še) ne gre po načrtih Igrajo z vklopljeno ročno zavoro Vesna ni uigrana - Juventina: skrbijo dva poraza - Kras Koimpex bi lahko imel več točk Enajsterice naših društev'v višjih deželnih ligah (elitni in promocijski ligi) igrajo z vklopljeno ročno zavoro. Predvsem kriška Vesna in štandreška Juventina po petih krogih nista zadovoljili svojih navijačev. To mogoče ne velja za repenski Kras Koimpex, ki še ni okusil grenkobe poraza, čeprav bi lahko imeli »rdeči« kako točko več na lestvici. VESNA - Trener Ruggiero Calo je imel doslej kar nekaj težav s postavo. »To pa ne sme postati alibi,« je dejal vezni igralec Martin Cheber, ki je bil v nedeljo odsoten zaradi poškodbe. »Casarsa je novinec v ligi in zaradi tega so nasprotnikovi nogometaši igrali zelo motivirano ter borbeno. Mi pa nismo še ujeli pravega ritma in ne igramo kot bi bili morali. Na sredini se je poznala odsotnost režiserja Velnerja in tudi na bokih nismo bili najbolj prodorni. Treba se bo zbrati, tudi ker bo kmalu na sporedu derbi z Juventino (v soboto, 3. novembra op. ur.).« JUVENTINA - »Podcenjevali smo nasprotnika,« meni napadalec štandreškega kluba Manuel Peteani, ki je v nedeljo proti Palmanovi stopil na igrišče v drugem polčasu. »Mislili smo, da bomo z lahkoto premagali ekipo, ki je bila po štirih krogih brez točke na dnu lestvice, ampak smo se ušteli. Nasprotniki so igrali zelo požrtvovalno in borili so se za vsako žogo. Mi smo naredili veliko napak, predvsem v obrambi. Tako ne gre.« Nadvse besen je bil tudi napadalec Dario Kovic (tokrat diskvalificiran): »Igrali smo daleč najslabšo tekmo. Pogrešal sem borbo in požrtvovalnost, tako da je bil poraz zaslužen.« Pri izidu 0:0 je Cristian De-vetak zgrešil enajstmetrovko. KRAS - Varovanci trenerja Sergeja Alejnikova so imeli v nedeljo zvrhano mero smole. »Predvsem v drugem polčasu smo vrtoglavo napadali in zadeli dve vratnici,« je povedal športni vodja Krasa Goran Kocman. »V prvem polčasu smo nismo igrali najbolje. V drugem delu, ko je vstopil na igrišče Ra-denko Kneževič (zaradi bolečin v hrbtu je tekmo začel na klopi), se je slika na igrišču spremenila. Škoda le, da nismo dosegli še zmagovitega zadetka.« V prihodnjem krogu čaka Kras težko gostovanje proti Pro Gorizii. (jng) Krasov nogometaš Marco Sau - v nedeljo med boljšimi na igrišču -je doslej nastopil na vseh petih prvenstvenih tekmah kroma 2. AMATERSKA LIGA Solidna vezna t» • • • inija in nenatančen napad Po petih krogih 2. amaterske lige je pri Zarji Gaji obračun dokaj pozitiven. Nogometaši vzhodno-kraške-ga društva so zbrali osem točk in - kar je pomemb no - pokazali lep na pre dek v igri. »Doslej smo zadovoljni, lahko pa bi bi lo še bolj še,« me ni podpredsednik Zarje Gaje Edvin Milkovič »Slauc«. »V nedeljo smo igrali dobro. V vezni liniji nismo imeli večjih težav, mogoče le v obrambni vrsti bi morali biti nekoliko bolj koncentrirani. Le v napadu bi lahko bili nekoliko bolj natančni. Imeli smo številne priložnosti za gol, ki pa jih nismo izkoristili. Lahko bi izid pospravili pod streho že v prvem polčasu. Vsakič moramo trepetati vse do sodnikovega žvižga, čeprav smo tokrat drugi zadetek zadeli šele v podaljšku. Tokrat je zelo dobro igral Fabio Schiraldi in tudi vratar Cesare Guerra.« V nedeljo sta nasprotnikovo mrežo zatresla Aron Mihelčič in Matej Bernetič. 11 prejetih zadetkov po samih petih prvenstvenih krogih je za Juven-tino, ki se bori za miren obstanek v ligi, prav gotovo prehud zalogaj. Od skupno enajstih golov je bilo kar devet skoncentriranih na dveh samih tekmah: Manzanese 5:0 in v nedeljo Palmanova 0:4. Očitno nekaj v obrambi ne gre. Izkušeni trener Dante Portelli bo prav gotovo ukrepal. Že v nedeljo lahko pričakujemo nekaj sprememb. 1. AMATERSKA LIGA - Pozitiven 5. krog Primorje Interland končno prebilo led Sovodnje napreduje iz tekme v tekmo Prva zmaga proseškega Pri-morja Interland in četrti zaporedni pozitivni izid Sovodenj. V 1. amaterski ligi je bil torej izkupiček obeh enajsteric naših društev poziti ven. Pri Primorju so končno pre-bi li led. »Konč no,« se je oddah -nil športni vodja Dean Štolfa, ki je za igro v drugem delu pohvalil vse nogometaše proseškega društva. »Po dvajsetih minutah so gostje že vodili z 2:0. Katastrofa. Bal sem se na nov polom, toda Bertocchijev gol pred odhodom v slačilnice nam je vlil precej samozavesti. V drugem delu smo se res izkazali in dali vse od sebe. Claudio Bertocchi je še dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Na sredini igrišča je odlično igral Matteo Pipan. Skratka, dokazali smo, da lahko premagamo vsakogar. Le igrati Claudio Bertocchi (Primorje Interland) moramo prepričljivo.« Dean Štol-fa je še dodal, da pri Primorju iščejo napadalca, ki bi moštvu za- gotovil določeno število zadetkov. »Prav v napadu imamo veliko vrzel. V vezni liniji in obrambi nimamo večjih težav, igramo solidno.« Z neodločenim izidom proti solidnemu Galleryju so delno zadovoljni tudi v Sovodnjah. »Čeprav smo tik pred koncem tekme imeli stoodstotno priložnost z Alanom Reščičem, tako da bi lahko tudi zmagali,« je povedal odbornik sovodenjskega društva Gianni Marson. »Igramo iz tekme v tekmo bolje. Napredek je očiten. Fantje se trudijo in res jim nimamo kaj očitati. Gallery je dobra ekipa, ki ima že nekaj sezon nespremenjeno ogrodje. Če bomo igrali tako, potem se nam ne bo potreba bati za obstanek v ligi. V nedeljo sta na sredini igrišča igrala dobro še Eros Kogoj in Adriano Trampus.« POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV ELITNA LIGA Juventina - Palmanova 0:4 (0:3) JUVENTINA: Furios, Ballaminut (Gordini), Terpin, Butti-gnon (Gaggioli), Liut, Giarrusso, Contin, Pantuso, Devetak, De-grassi (Peteani), Mainardis, trener Portelli. Casarsa - Vesna 1:1 (0:0) STRELEC ZA VESNO: v 80. min. Degrassi. VESNA: Donno, Tomizza, Matteo Cheber, Fichera (Carli), De-grassi, Fantina, Ritossa (Bertocchi), Montebugnoli, Venturini, Leone, Cermelj (Mervich), tener Calo. PROMOCIJSKA LIGA Kras Koimpex - Mariano 1:1 (0:0) KRASOV STRELEC: v 87. min. Botta iz 11-m KRAS: Contento, Nonis (Mania), Banello, Centazzo, Ventrice, Artur Alejnikov (Stabile), Giorgi, Batti, Sau, Botta, Pohlen (Kneževič), trener Sergej Alejnikov. 1. AMATERSKA LIGA Primorje Interland - Az- zurra 3:2 (1:2) STRELEC ZA PRIMORJE: 35., 65. (11-m) in 85. Bertocchi. PRIMORJE: Percich, Brajnik, Scarpa (Ziani), Ravalico, Merlak, Dagri, Pipan, Ferro, Pauletič (Co-lasuonno), Picciola, Bertocchi, trener Stefano Mauri. Sovodnje - Gallery 1:1 (1:0) STRELEC ZA SOVODNJE: v 10. Portelli. SOVODNJE: Pavio, Pacor, Tomšič, Kogoj, Feri, Simone, Trampus, Calligaris, Portelli, Matej Ferletič (Matija Figelj), Reščič, trener Sari. 2. AMATERSKA LIGA Zarja Gaja - Moraro 2:0 (0:0) STRELCA: 68. Mihelčič, 92. Bernetič. ZARJA/GAJA: Guerra, As-selti, Kariš, Palmisano, G. Križmančič, Salierno, Schiraldi, Satti (Ghezzo), Jurincich (Frat-nik), Bečaj, Mihelčič (Bernetič), trener Nonis. 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Romana 0:2 (0:1) MLADOST: Devetak, Fi-gelj, Zorzin, Škabar, Pdovan (Bensa), Batistič (Petronio), Ter-pin (Contin), Bressan, Gagliano, Ferlez, Radetič, trener Sambo. NAŠI STRELCI - 3 goli: C. Bertocchi (Primorje Interland), Botta in Kneževič (Kras Koim-pex), Reščič (Sovodnje); 2: Devetak (Juventina), Leone, Mervich (Vesna), Braini, Krevatin, Micor (Primorec), Satti, Schiral-di (Zarja Gaja), Gagliano (Mladost). ENAJSTERICA TEDNA rCesar-e-Guelrran :nrico Zorzin (Mladost) litja Laurica (Vesna) (Breg) Eabio Schiraldi laWo Mercandel Elitna liga IZIDI 5. KROGA Casarsa - Vesna 1:1; Juventina - Palmanova 0:4; Monfdalcone - Gonars Muggia - Pordenone 3:0; Sevegliano - manzanese 0:!; Tolmezzo - Fincantieri 0:, ; Torviscosa - Azzanese !:0; Tricesimo - Union 9! 3:! Torviscosa S 4 ! 0 S:0 !3 Manzanese S 3 ! ! 7:! !0 Pordenone S 3 ! ! 6:6 !0 Muggia S 3 0 2 9:S 9 Fincantieri S 3 0 2 7:4 9 Monfalcone S 2 2 ! 7:4 8 Tricesimo S 2 2 ! 8:6 8 Union 91 S 2 ! 2 7:9 7 Vesna 5 1 S 1 7:7 e Juventina 5 2 0 S 4:11 e Azzanese S ! 2 2 4:4 S Gonars S ! 2 2 3:4 S Casarsa S ! 2 2 6:7 S Tolmezzo S ! ! 3 2:6 4 Palmanova S ! 0 4 8:!3 3 Sevegliano S 0 2 3 4:7 2 PRIHODNJI KROG Azzanese - Juventina; Vesna - Torviscosa. Promocijska LIGA IZIDI 5. KROGA Centro Sedia - Capriva 0:0; Isonzo - Pertegada 0:2; Kras Mariano !:!; Lignano - Sangiorgina 3:!; Pro Romans - Pro Cervignano 0:0; Pro Gorizia - Virtus Corno !:!; San Lorenzo - San Luigi 2:4; Staranzano - Santamaria !:!. San Luigi S 4 0 ! !0:6 !2 Pro Cervignano S 3 2 0 6:3 n Kras Koimpex 5 S 2 0 7:4 11 Centro Sedia S 3 ! ! S:2 !0 Lignano S 2 2 ! 6:4 8 Pro Gorizia S 2 2 ! S:3 8 Pro Romans S 2 2 ! 3:2 8 Capriva S 2 2 ! 3:3 8 Pertegada S 2 0 3 4:4 6 Staranzano S ! 3 ! 3:3 6 Mariano S ! 2 2 3:4 S Sangiorgina S ! 2 2 S:6 S Santamaria S ! 2 2 4:S S Virtus Corno S 0 3 2 !:3 3 San Lorenzo S 0 ! 4 SH0 ! Isonzo S 0 0 S 4:!2 0 PRIHODNJI KROG Pro Gorizia - Kras 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 5. KROGA Aquileia San Sergio !:0; Pieris - Gradese 0:!; Ponziana - Primorec 2:2; Primorje - Azzurra 3:2; Ruda - Medea 1:1; San Giovanni - Turriaco !:!; Sovodnje Gallery 1:1; Villesse - San Canzian !:0. San Giovanni S 3 2 0 9:3 n Turriaco S 3 2 0 8:S n Aquileia S 2 3 0 S:2 9 Ponziana S 2 2 ! H:9 8 Gallery S 2 2 ! 8:7 8 San Sergio S 2 ! 2 9:6 7 Pieris S 2 ! 2 4:3 7 Villesse S 2 ! 2 6:6 7 San Canzian S 2 ! 2 7:9 7 Medea S ! 3 ! 6:6 6 Sovodnje 5 1 S 1 e:7 e Gradese S 2 0 3 6:8 6 Primorec 5 1 2 2 8:10 5 Ruda S ! ! 3 8:!0 4 Primorje 5 1 0 4 4:9 S Azzurra S 0 2 3 4:9 2 PRIHODNJI KROG : Ponziana - Sovodnje; Primorec - Villesse; Turriaco - Primorje. 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 5. KROGA Begliano Opicina 2:0; Costalunga - Audax !:!; Domio - Breg ! :! ; Mossa - Lucinico !:!; Piedimonte - Esperia !:0; Ronchi - Mug ia !:!; Zarja Gaj a - Moraro 2:0; Zaule - Chiarbola !:0. Piedimonte S S 0 0 un !S Zaule S 4 0 ! !2:S !2 Costalunga S 3 ! ! !0:3 !0 Domio S 2 2 ! 8:S 8 Zarja Gaja 5 2 2 1 7:5 8 Ronchi S 2 2 ! S:4 8 Esperia S 2 ! 2 S:4 7 Audax S 2 ! 2 6:8 7 Chiarbola S 2 ! 2 4:6 7 Begliano S 2 0 3 S:6 6 Breg 5 1 2 2 4:7 5 Lucinico S ! 2 2 S:!0 S Opicina S ! ! 3 8:8 4 Mossa S ! ! 3 2:9 4 Muglia S 0 2 3 S:!0 2 Moraro S 0 2 3 0:6 2 PRIHODNJI KROG: Breg - Piedimonte; Lucinico - Zarja Gaja Marco Sau (Kras Koimpex) Claudio Bertocchi 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 5. KROGA Aiello - Torre 2:4; Aurisina - Strassoldo 3 :4; Campanelle - Castions 2:!; Malisana - S.Andrea 0:2; Mladost - Romana 0:2; Montebello - Cgs 3:!; Union - Terzo 0:!; Fiumicello je bil prost. Torre S4 ! 0 !S:6 !3 Castions S4 0 ! 8:2 !2 Romana S3 2 0 8:0 n Fiumicello 43 ! 0 7:! !0 Terzo 43 ! 0 S:2 !0 Strassoldo S ! 3 ! ! 0: ! 0 6 S.Andrea 4 ! 2 ! 3:2 S Montebello S ! 2 2 4:7 S Malisana S ! 2 2 S:!0 S Cgs S ! ! 3 8:H 4 Mladost 51 1 S 5:10 4 Campanelle 4 ! 0 3 6:H 3 Aiello 4 ! 0 3 S:H 3 Aurisina S ! 0 4 S:8 3 Union S0 2 3 S:8 2 PRIHODNJI KROG: Cgs - Mladost / ŠPORT Torek, 23. oktobra 2007 1 3 MLADINSKI NOGOMET - Deželna prvenstva naraščajnikov in najmlajših Črna nedelja za ekipe Pomladi Naraščajniki nimajo sreče Kragljevi fantje igrajo dobro, toda ne nizajo točk - Poskusni najmlajši napredujejo Pomlad - Monfalcone 1:2 (0:1) STRELEC ZA POMLAD: Aleš Petrovački. POMLAD: Bandi (Vascotto), Petrovački, Jevnikar, Kuret, Kovacic, Dol-liani (Radovcich), Žerjal (Candotti), Al-joša Čok, Martini, Jan Čok (Potleca), Jarc (Kerpan), trener Kragelj. Deželnim naraščajnikom Pomladi ni uspelo zmagati še drugič zapored. Nedeljsko tekmo je motila zmerna burja, tako da igra ni bila najlepša. V prvem polčasu so gostje igrali z burjo v hrbtu in so imeli nekaj več od igre, četudi velikih priložnosti za gol resnici na ljubo ni bilo. Monfalcone je po-vedel tik pred iztekom polčasa. Sodnik je polčas podaljšal za cele tri minute in v zadnji sekundi dosodil gostom kazenski strel iz enajstih metrov, s katerega so je bil gostujoči napadalec uspešen. V drugem delu je Pomlad (tudi po zaslugi burje) prevzela pobudo v svoje roke in diktirala tempo igre. V deseti minuti pa je znova stopil v ospredje sodnik, ki je gostom dosodil prekršek z roba kazenskega prostora. Strel je bil silovit in natančen, tako da so gostje še drugič zatresli mrežo Pomladi. Varovanci trenerja Marina Kraglja se niso prepustili malodušju in vse do konca tekme so poskusili izenačiti. Monfal-cone se je v glavnem branil. Najlepšo priložnost je imel Matteo Dolliani, ki je lepo streljal, gostujoči vratar je s težavo odbil žogo, ki se je usmerila proti vratom, ampak na golovi črti jo je v zadnjem trenutku odbil branilec. Lepo priložnost je z glavo imel tudi Niko Jev-nikar. Častni zadetek Pomladi pa je dal solidni Koprčan Aleš Petrovački. Pred nasprotnikovim golom pa so bili nevarni še Martini, Kuret in Kerpan. „Ne morem reči da smo rojeni pod nesrečno zvezdo, vendar naša dobra igra bo morala izplavat na površje, saj igralci igrajo dober nogomet in si ustvarijo številne priložnosti, vendar zaenkrat nam je boginja Fortuna obrnila hrbet. Poleg vsega pa ne razumem tako čudnih sodnikovih odločitev,» je dejal trener Pomladi Marino Kragelj. DEŽELNI NAJMLAJŠI Futuro Giovani - Pomlad 2:1 (2:0) STRELEC ZA POMLAD: Carli. POMLAD: Mattiassich, Tenze, Kuret, Zuppin, Žerjal, Hoffer (Viviani), Pahor, Tosone (Brass), Carli, Valente (D'Oronzio), Purič, trener Ljubojevič. V prvem polčasu so varovanci trenerja Mileta Ljubojeviča delovali nekoliko zaspano. Gostitelji so izkoristili nezbranost nogometašev Pomladi in dvakrat zatresli Mattiassichevo mrežo. V slačilnici je trener Ljubojevič motiviral svoje fante, ki so v drugem polčasu igrali kot prerojeni. Luka Car-li je kmalu zmanjšal zaostanek in zatem so gostje poskusili še izenačiti, toda jim podvig ni uspel. NAJMLAJŠI 1994 Pomlad - San Sergio 1:3 (0:3) STRELEC ZA POMLAD: Paolet-ti iz 11-m. POMLAD: Vidoni (Bolognani), Valon, Daneu, Bonetta, Guidone, Porro, Krasniqui, Paoletti, D'Oronzio (Ban), Ridolfi, trener Markivič. V poskusnem deželnem prvenstvu letnikov 1994 so nogometaši Pomladi s 3:1 klonili proti tržaškemu San Sergiu, ki je ena boljših ekip v skupini. Gostje so že po prvem delu vodili s 3:0. Nogometaši Pomladi so v prvem delu igrali nekoliko zmedeno. Slika se je bistveno spremenila v drugem polčasu, ko so domačini prevzeli pobudo v svoje roke in dosegli častni zadetek s Pao-lettijem, ki je bil natančen iz enajstih metrov. Ostali izidi: Monfalcone - Itala San Marco 0:5, San Giovanni - Pon-ziana 1:5, San Luigi B - Muggia 3:1. Koprčan Aleš Petrovački je pri naraščajnikih Pomladi prava dodana vrednost kroma Naraščajniki IZID 6. KROGADonatello - Fut. Giovani 2:0; Palmanova - Cormor 2:1; Pomlad - Monfalcone 1:2; Pordenone - Manzanese 2:1; San Giovanni - Pro Romans 3:1. Donatello 6 6 0 0 16:3 18 San Giovanni 6 4 1 1 7:3 13 Pordenone 6 3 2 1 12:9 11 Palmanova 6 3 1 2 7:10 10 Monfalcone 6 2 2 2 10:10 8 Cormor 6 1 2 3 9:13 7 Manzanese 6 2 0 4 8:7 6 Pro Romans 5 2 1 3 8:11 6 Fut. Giovani 5 0 3 3 3:8 3 Pomlad 5 1 0 5 4:10 3 PRIHODNJI KROG Pro Romans - Pomlad Najmlajši IZIDI 6. KROGA Extra - Lignano 0:1; Fut. Giovani - Pomlad 2:1; Ponziana - Pordenone 0:2; Ronchi - Donatello 1:2; Tolmezzo - Gemonese 6:0. Donatello 6 6 0 0 29:1 18 Pordenone 6 6 0 0 20:6 18 Tolmezzo 6 4 0 2 17:8 12 Ponziana 6 0 0 3 13:9 9 Fut. Giovani 6 3 0 3 8:10 9 Pomlad 6 3 0 3 12:17 9 Extra 5 2 0 4 9:9 6 Ronchi 6 2 0 4 9:10 6 Lignano 6 1 0 5 2:13 3 Gemonese 6 0 0 6 1:35 0 PRIHODNJI KROG Pomlad - Extra KOTALKANJE Dobri nastopi Poleta v Gradišču Pred dnevi se je v Gradišču odvijalo mednarodno kotalkarsko tekmovanje "Memorial Fabio Paulin". Tekmovanja so se udeležili kotalkarji iz Portugalske, Španije, Slovenije in Italije. Med njimi je so de lo va la tu di sku pi na ko -talkarjev openskega Polet, ki so se lepo izkazali. Med mlajšimi mladinkami je Katarina Jazbec osvojila solidno peto mesto in Valentina Budin je bila 15. med 17 ko-talkaricami. Martina Debernardi je osvojila osmo mesto na 22 tekmovalk, v kategoriji starejših mladink. Med mlajšimi mladinci je Davide Acquafresca osvojil drugo mesto, Daniel Sedevcic pa je bil tretji. V članski kategoriji je Daniele Zorni osvojil četrto mesto. Druš tvo Po let si je ta ko med 24 udeleženci pokala priborilo dva-naj sto mes to. □ Obvestila AŠD ZARJA športni center v Bazovici, prireja telovadbo z drobnim orodjem in Pilates za dekleta, vsak četrtek, od 19.30 do 20.30. Prav tako prireja krepilne vaje in rekreacijo za moške, ob torkih in petkih, od 17.30 do 18.30. Za prijave in informacije: 339-2447832. SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da potekajo redni treningi za otroke vsak torek in petek, v zgoniški telovadnici, od 16. do 18. ure; za odrasle so treningi ob sredah (od 19. do 21. ure) in petkih (od 18. do 20. ure). AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«. KOLESARSTVO - V mladinskih kategorijah ob koncu letošnje sezone Dobre uvrstitve naših kolesarjev Denis Milic (Team Isonzo) trikrat prvi na cesti in odličen tudi v MTB - Več zmag Mattea Visintina, Charlyja Petelina (oba SK Devin) in Patrika Milica (Team Isonzo) Letošnja kolesarska sezona je bila za naše kolesarje, ki nastopajo v mladinskih kategorijah, nadvse pozitivna. Pri društvih SK Devin in Team Isonzo, kjer tekmujejo mladi zamejski »bikerji«, so z nastopi najmlajših in začetnikov zelo zadovoljni, saj so določeni rezultati presegli zastavljena pričakovanja. Tekmovalci obeh društev so tekom sezone na deželnih tekmah nabirali izkušnje bodisi s cest nim kot z gor skim ko le som in si prislužili kopico zmag in solidnih uvrs ti tev. SK Devin Kolesarji SK Devin so vestno trenirali pod vodstvom trenerjev Ivana Sossija in Lorisa Piante. Sossi je zelo zadovoljen z nastopi svojih varovancev, saj so skupno nastopili na 35 dirkah in si tako iz tekme v tekmo nadgrajevali izkuženost. V skupini najmlajših se je odlično odrezal 11-letni Šmartinčan Matteo Visintin, ki je bil v kategoriji G5 skoraj nepremagljiv, Jan Petelin pa je v isti kategoriji redno prečkal ciljno črto med prvimi petimi. Erik Mozan in Christian Chiacchi sta nastopala med G6 in bila vseskozi solidna, kljub temu, da je Chiacchija pestila poškodba kolena, Mozan pa je komaj zaključil svojo drugo sezono. Med začetniki letnika '94 pa so redno nastopali Charly Petelin, Simone Visintin in Peter Sossi. V glavnem so tekmovali na cestnih preizkušnjah dolžine do 30 km. V ostri konkurenci je v tej sezoni Charly Petelin, poleg številnih uvrstitev med prvimi desetimi, odnesel tudi dve zmagi, v Buji in Cere- Denis Milic iz Šempolaja (na sliki na desni med nagrajevanjem letošnje dirke po Doberdobu z županom Visintinom), član društva Team Isonzo, je bil letos državni podprvak med starejšimi začetniki, septembra pa je osvojil tudi majico deželnega prvaka settu, Visintin pa je konstantno zasedal mesta v prvi deseterici. Peter Sossi se je kljub težavam z astmo boril v glavnini. Med letom je z Devi-novimi začetniki občasno treniral tudi Matteo Guidon, ki pa se je odločil za nogometno pot. V sklopu »Italijanskega pokala MTB« je za deželno raprezentanco v kategoriji naraščajnic nastopala tudi kolesarka SK Devin Lisa Napolitano, ki je z 7. mestom na zadnji preizkušnji v Roc-carasu prispevala k uvrstitvi FJK na skupno 3. mesto. Team Isonzo Tudi v društvu Team Isonzo se veselijo izredne sezone. Veliko pre- »Začetniki« SK Devin Charly Petelin, Simone Visintin in Peter Sosič senečenje so z desetimi zmagami ustvarili začetniki goriškega društva, ki so zbrali kar 10 zmag na cestnih dirkah. Trikrat si je zmago prikole-saril 15-letni Denis Milic doma iz Šempolaja. Cestno kolo je letos večkrat zamenjeval z gorskim, s katerim je postal italijanski podprvak med starejšimi začetniki in septembra osvojil tudi majico deželnega prvaka na dirki v Moggiu Udinese. Poleg državnega prvenstva v »Cross Countryju« je nastopil tudi na državnem cestnem prvenstvu, vendar so mu zdravstvene težave preprečile dober nastop. Milic bo v prihodnji sezoni prestopil med naraščajnike društva Pedale Ronchese, ki deluje v sklopu projekta Team Isonzo. V kategoriji G6 je nastopal tudi Denisov mlajši brat Patrik Milic, ki je zbral kar 5 zmag in bo v naslednji sezoni tekmoval med začetniki. Med začetnicami sta za goriško društvo tekmovali tudi Benečanka Natalja Ciccone in bivša devinovka Sara Bergamasco. Obe sta tekmovali v sklopu meddeželnega prvenstva v in konkurenci najboljših državnih tekmovalk zasedli prva 5. mesto in druga 15. mesto. Hkrati je Ciccone-jeva, doma iz Nadiške doline, postala deželna prvakinja v cestih dirkah, kjer je osvojila štiri od petih tekem deželnega prvenstva. Sharon Starc Za pordenonsko društvo Corva Azzanese je v kategoriji juniores nastopala Sharon Starc, vendar jo je skozi celotno sezono pestila mono-nukleoza, ki ji je pogojevala redno in kvalitetno treniranje, tako da se je Starčeva udeležila le nekaterih šprin-terskih dirk na velodromu, brez važnejših uvrstitev * * * V tem mesecu se zaključi redna kolesarska sezona, kljub temu bodo nekateri skušali obdržati formo in se preizkusili tudi na zimskem deželnem pokalu ali na jesenskih dirkah v krosu. Vsekakor je obračun letošnje kolesarske sezone naših mladih tekmovalcev zelo dober, saj skoraj ni šlo brez nedelje, kjer ne bi bil kdo izmed njih na zmagovalnem odru, kar gre zagotovo pripisati dobremu delu v društvih in podpori družin, ki je v tem športu že od mlajših kategorij izrednega pomena. Andrej Marušič 2 0 Torek, 23. oktobra 2007 ODBOJKA / DEŽELNA ŽENSKA PRVENSTVA NASE ŠTEVILKE Največ skrbi položaj naših ekip v D ligi V ligi, kjer moraš tudi za obstanek osvojiti veliko točk, si dolgih seirj porazov ne moreš privoščiti TOP SCORERTEDNA Paola Ursič in Ilaria Černic (Go-volley Kmečka Banka) 15 TOP SCORERJI (po 2. krogu) C liga: Ivana Gantar 33, Irina Pertot 24, Chiara Fazarinc 14, Staška Cvelbar 11. D liga: Ilaria Černic 35, Isabel Mania 26 (obe Govolley), Maria Della Mea (Bor Breg), Alenka Verša (Kontovel) in Mateja Zava-dlav (Govolley) 18, K.atja Vodo-pivec (Bor Breg) in Meta Starc (Kontovel) 17, Katja Spetič, Alek-sia Colsani (obe Bor Breg) in Pao-la Ursič (Govolley) 15, Chiara Fa-zarin (Kontovel) in Lucia Danie-lis (Govolley) 14, Ivana Flego (Bor Breg) 13. Preteklo soboto je Sloga v polju pokazala manj kot običajno, nerešljiva uganka zanje pa je bila zlasti odlična igralka Pordenona Bellinetti kroma 2 Že drugič zapored so vse naše ekipe v deželnih ligah ostale praznih rok, pa čeprav tekme nikakor niso bile enosmerne. Sicer so si res vse zastavile kot minimalni cilj obstanek v ligi in so v glavnem igrale v okrnjeni postavi, kljub temu pa tako slabega začetka naših ekip nismo pričakovali. To še posebno velja za D ligo, kjer je bilo na sporedu že nekaj tekem proti ekipam, ki bi se morale v letošnji sezoni potegovati za obstanek v ligi. Trije osvojeni seti so nedvomno premajhen izkupiček, da bi lahko bili zadovoljni z nastopi naših ekip v drugem krogu C in D lige. Prvenstva so se sicer šele začela, vseeno pa morajo v taboru naših ekip čim prej kaj ukreniti, če nočejo, da bi se položaj na lestvici močno zakompliciral. Še posebno v D ligi, kjer izpade kar pet ekip, si dolgih serij porazov ne moreš privoščiti, če vemo, da je bilo tudi lani za obstanek v ligi potrebno osvojiti kar visoko število točk. Napredek v igri ni bil dovolj V D ligi so trenerji vseh naših ekip ocenili, da je bil v primerjavi s prvim krogom napredek v igri očiten (resnici na ljubo pa so bili tudi nekateri nasprotniki naših ekip slabši kot v prvem krogu), kljub temu pa to ni še bilo dovolj za zmago. Trenutno naše ekipe še vedno preveč grešijo in na mreži niso dovolj učinkovite. Upajmo, da bodo na naslednjih tekmah naše tolkačice bolj uspešne, saj ne moremo pričakovati, da bodo nasprotnice našim ekipam pot do zmage olajšale s svojimi napakami. Ko je dovolj tudi ena sama igralka Največ problemov je slogašicam v soboto predstavljala najbolj izkušena igralka Biesse Triveneta Bellinettijeva, ki je še lani igrala v B1 ligi. Igra nasprotnic je namreč slonela le na tej od-bojkarici, ki je učinkovito napadala tako iz prve kot iz druge linije. Če nje ne bi bilo, bi bilo na Opčinah gotovo drugače, pa čeprav so Maverjeve igralke tokrat igrale pod svojimi sposobnostim! Mladi top scorerji Končno je tudi na naši lestvici top scorerjev precej mladih igralk, potem ko so v lanskih sezonah na prvih mestih bile v glavnem bolj izkušene odbojkarice. Po dveh krogih so na prvih petih mestih z izjemo Maniajeve (letnik 83) samo igralke U19. Na prvem mestu je Ilaria Černic (90), tretje, četrto in peto mesto pa si delijo Maria Della Mea (88), Alenka Verša (89) in Mateja Zavadlav (93). Na osmem mestu pa je nato še Alek-sia Colsani (90). Upajmo, da bodo tudi v nadaljevanju prvenstva zelo učinkovite. SESTERKA TEDNA Maria Della Mea Ivana Gantî jr (Bor Breg) Lara Legovich (Sloga) (Bor Breg) I Chiara Faz 1 (Sloga) 1 M arinc Alenka Verša 1 (Kontovel) 1 lateja Zavadlav 1 (Govolley) 1 MLADINKE - Na Tržaškem obe naši ekipi spet uspešni O napredovanju v play-off bi lahko odločal derbi med Slogo in Kontovelom Po dveh krogih je že jasno, da bosta v skupini A v boju za play-off odločilna der-bija med Kontovelom in Slogo. Killjoy, Oma A in Altura B so namreč zelo šibke ekipe, Libertas pa je letos glavni favorit za osvojitev naslova pokrajinskega prvaka, saj se je v primerjavi z lansko sezono okrepil s Cecottijevo, Primanijevo (do lani pri Vir-tusu) in Zigantejevo (posodila mu jo je Altura). Naši dve ekipi se bosta odličnim nasprotnicam skušali čim boljše upirati, vseeno pa bi bila njihova zmaga proti Li-bertasu veliko presenečenje. Skupina A Kontovel - Altura B 3:0 (25:12, 25:20, 25:19) KONTOVEL: Antognolli, Balzano, Cassanelli, Ferluga, Luxa, Milič, Rizzo, Starc, Zavadlav, Poiani (L). Trener: Tanja Černe Kontovelke so tudi v drugem krogu z lahkoto slavile, saj je bila Altura B precej šibek nasprotnik, čeprav so njene igralke zelo požrtvovalne v obrambi. V prvem se-tu so domačinke svoje nasprotnice nadi-grale, saj so bile odlične v obrambi in zelo učinkovite v napadu. V drugem setu so vedno imele zanesljivo prednost, pri rezultatu 23:17 pa so nekoliko popustile, tako da se jim je Altura rahlo približala, več pa kljub temu ni zmogla. V zadnjem setu je Kontovel zaigral s spremenjeno postavo, njegova zmaga pa nikoli ni bila pod vprašajem. Sloga Dvigala Barich - Killjoy 3:0 (25:9, 25:11, 25:23) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich, Goruppi, Kralj, Malalan, Maurovich, Milkovich, Pernarčič, Slavec (L), Spangaro, Stranjščak, Valič. Trener: Franko Dra- Ženska C liga IZIDI 2. KROGA Virtus - Villa Vicentina 3:0 (25:19; 25:12; 25:159; Sloga - Triveneto 0:3 (23:25; 18:25 23:259; Palazzolo - Rivignano 3:1 (26:28; 25:14 25:12; 25:18); Porcia - Volleybas 3:1 (22:25, 25:11; 25:11; 25:11); Chions - Talmassons 0:3 (14:25; 17:25; 21:25); Lucinico - Martignacco 3:2 (26:24; 19:25; 21:25; 25:21; 15:11); Cormons -Libertas 2:3 (25:22; 25:19; 11:25; 17:25; 13:15). Palazzolo 2 2 0 6:1 6 Porcia 2 2 0 6:2 6 Libertas TS 2 2 0 6:2 5 Triveneto PN 2 2 0 6:2 5 Martignacco 2 1 1 5:3 4 Talmassons 2 1 1 4:3 3 Rivignano 2 1 1 4:3 3 Virtus TS 2 1 1 3:3 3 Lucinico 2 1 1 5:5 3 Volleybas UD 2 1 1 4:5 2 Sloga List 2 0 2 2:6 1 Cormons 2 0 2 2:6 1 Chions 2 0 2 0:6 0 Villa Vicentina 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG Talmassons - Sloga List (27.10 ob 20.30 v Talmassonsu) Kontovelke so se proti oslabljeni Alturi veliko krat veselile osvojene točke kroma Slogine mladinke so tudi v drugem krogu brez težav prišle do novih treh točk. Tako v polju kot na mreži so bile daleč boljše od svojih nasprotnic in sorazmerno veliko število točk, ki so jih gostje osvojile v zadnjem setu moramo pripisati zgolj rahlemu padcu koncentracije naših igralk. Sloga dvigala Barich bo na igrišče ponovno stopila jutri, ko se bo pomerila z Altu-ro. (INKA) Ostali izid: Libertas - Oma A 3:0. Vrstni red: Libertas, Sloga Barich in Kontovel 6, Killjoy, Oma A in Altura B 0. Deželni selektor Sellan začel z zbirnimi treningi Deželni selektor Sellan je v nedeljo začel z zbirnimi treningi za najboljše igral- ke letnikov 93 in 94 iz naše dežele. Tako so lahko v nedeljo tržaška društva poslala svoje perspektivne odbojkarice na trening na Opčine, goriška pa v Romans. Prvega treninga se je udeležilo tudi nekaj odbojkaric naših društev:odbojkarica Govolleya Mateja Zavadlav (93), Brežanka Melina Col-sani (93) in borovke Martina Žerjal, Katerina Pučnik, Janja Hauschild, Mateja Bruss in Costanza Steinbach (vse 94). ŽENSKA D LIGA izidi 1. KROGA Roveredo - Paluzza 2:3 (20:25; 25:17; 25:16; 25:27; 13:15); Tarcento - Roveredo 3:0 (25:15; 25:22; 25:15); Cervignano - Kontovel 3:1 (25:19; 20:25; 25:22; 25:7); Paluzza - Govolley 3:1 (28:30; 25:23; 25:19; 26:24); Cordenons - Manzano 3:0 (25:18; 25:11 25:18); Fiume Veneto - Bor/Breg 3:1 (25:22; 25:12; 18:25; 25:20); Reana - Pasiano 3: 1 (25:18; 23:25; 25:15; 25:16); Pradamano - Buia 3:1 (25:19; 25:21; 19:25; 25:17) Cordenons 2 2 0 6:0 6 Reana 2 2 0 6:1 6 Tarcento 2 2 0 6:1 6 Cervignano 2 2 0 6:1 6 Fiume Veneto 2 2 0 6:3 5 Pradamano 2 2 0 6:3 5 Paluzza 2 2 0 6:3 5 Govolley 2 0 2 3:6 1 Pasiano PN 2 0 2 3:6 1 Roveredo 2 0 2 2:6 1 Buia 2 0 2 2:6 0 Bor/Breg 2 0 2 1:6 0 Kontovel 2 0 2 1:6 0 Manzano 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG Kontovel Manzano (27.10 ob 20.00 v Briščikih); Bor/Breg - Cervignano (27.10 ob 21.00 v Trstu, na 1. maju); Govolley - Reana (27.10 ob 20.30 v Gorici). / ODBOJKA Torek, 23. oktobra 2007 2 1 MOŠKA C LIGA - Konec tedna pričetek za Slogo, Sočo in Val Naših ekip ni v »1. vrsti«, a obeta se izenačeno prvenstvo Val prenovljen, Sloga z novo diagonalo podajalec-korektor, Soča morda še najbolj uigrana Na prvenstveni ravni sta se Val in Sloga s prvima ekipama zadnjič pomerila v sezoni 2002/2003. Prvi letošnji derbi bo prav v zadnjem krogu, to je 19. januarja na Opčinah. Že to soboto pa se bosta v Štandrežu pomerila Soča in Val. Prvi derbi med Sočo in Slogo pa bo v drugem krogu v Sovodnjah kroma Po zadnjih polfinalnih tekmah Deželnega pokala za moške se bo končno začelo tudi prvenstvo C lige, v katerem bomo imeli letos kar tri predstavnike: Slogo, Sočo in Val. Sloga in Val nastopata letos s precej prenovljenima postavama, saj je Val še dodatno pomladil svojo ekipo, pri Slogi pa so v bistvu združili najboljše igralce lanskih članskih ekip z izjemo Stoparja, Vatovaca in Ambroža Peterlina, ki bodo letos igrali pri Bi-bioneju oziroma v Buii. Še najbolj uigrano postavo bi morala tako imeti letos Soča, ki bo verjetno bolj uspešna kot lani, ko so njene rezultate pogojevale številne poškodbe ključnih igralcev. Zato verjetno z obstankom varovanci trenerja Battistija ne bodo imeli težav, čeprav imajo na klopi zelo mlade in neizkušene igralce, tako da bodo verjetno večji del prvenstva igrali isti igralci in bo imel Bat-tisti bolj malo manevrskega prostora. Podobno bo tudi pri Valu, kjer bo prva postava verjetno učinkovita, kljub temu, da bo v njej mladih igralcev precej. Nekateri med njimi pa so že dokazali, da lahko brez težav igrajo na tem nivoju (Om-brato, Lavrenčič, Plesničar), izkušeni podajalec Berzacola pa bo gotovo uspešno vodil ekipo. Pri Slogi predstavlja veliko novost diagonala podajalec - korektor. Vanja Veljak in Vasilij Kante v C ligi nikoli nista imela tako pomembne vloge, trener Bosich pa ima na razpolago dovolj izkušenih in kompletnih igralcev. V Deželnem pokalu so slogaši že dokazali, da so lahko kljub številnim spremembam v postavi učinkoviti, tako da v prvenstvu verjetno ne bodo odigrali podrejene vloge. Favoriti za najvišja mesta pa bodo isti kot v zadnjih letih: Vbu, S. Giovanni, Faedis, Buia.. Sestavljajo jih v glavnem izkušeni igralci, ki že dolgo let nastopajo v deželnih ali celo državnih ligah. Na papirju je mogoče najboljša ekipa Faedis, verjetno pa sta Vbu in S. Giovanni bolj motivirana. Prvič po nekaj letih pa ne bo ekipe, ki bi bila za razred boljša od ostalih in za katero bi se že vnaprej vedelo, da bo gotovo napredovala v B2 ligo. Na dnu lestvice bi lahko težave z obstankom imel Cus, ki so ga določeni boljši igralci po napredovanju zapustili, šibek pa naj bi bil letos tudi Vivil. Spored 1. kroga: Val Imsa - Soča ZBDS, Sloga Televita - Cus, Basiliano -Buia, Vbu - Vivil, Faedis - S. Giovanni, San Vito - Prata. Sloga Televita Giacomo BERTALI 1987 187 pod/tol Mirko KANTE 1986 193 center Vasilij KANTE 1988 191 tolkač Paolo PAGANINI 1971 186 tolkač Matevž PETERLIN 1980 187 tolkač Nicholas PRIVILEGGI 1984 178 libero Danilo RIOLINO 1973 186 tolkač Daniele SORGO 1982 190 center Danjel SLAVEC 1987 193 center Igor VELJAK 1976 178 tolkač Vanja VELJAK 1988 183 podajalec Andrej PERTOT 1973 180 podajalec Trener: Edi BOSICH Soča ZBDS Daniele BRAINI 1969 188 center Simon ČERNIC 1978 186 tolkač Ivan ČERNIC 1988 200 center Jan ČERNIC 1990 177 podajalec Marko ČERNIC 1980 187 tolkač David ŠKORJANC 1988 193 univerz. Mitja ČEVDEK 1975 188 korektor Gregor TESTEN 1977 189 tolkač Matej KOŠIR 1978 183 libero Robert DEVETAK 1992 175 podajalec Martin DEVETAK 1990 192 center Matej JUREN 1991 180 univerz. Trener:Lucio BATTISTI. Kondicijski trener:Oliver BATAGELJ Val Imsa Gabriele BERZACOLA 1971 186 podajalec Gregor BRISCO 1979 176 krilo David CORVA 1984 178 podajalec Igor FLORENIN 1975 193 krilo Andrea LOIACONO 1981 202 korektor David MUCCI 1979 190 center Danjel NANUT 1984 185 center Michele OMBRATO 1989 195 korektor Nikola PANTIC 1989 187 krilo Peter POVSIC 1984 180 krilo Simon PLESNICAR 1987 172 libero David SANZIN 1987 192 center Trener: Zoran JERONČIČ. Pomočnik: Robert MAKUC. Kondicijski trener: Diego POLETTO. Maser: Vittorio PAOLINI. Športni direktor: Alessandro CORVA val IMSA Z. Jerončič Delo se bo obrestovalo Zoran Jerončič kroma Po sedmih letih bo Val Imsa spet treniral Zoran Jerončič, kije v svoji ekipi želel imeti le take, ki bodo redno in resno trenirali. O igralskem kadru »V ekipo bi lahko vključili še kakega izkušenega igralca, ki pa ni bil pripravljen trenirati toliko kot ostali, tako da smo se odločili, da bomo C ligo odigrali s tistimi igralci, ki sem jih imel na razpolago že v pripravljalnem obdobju. Igralski kader je v glavnem prenovljen. Nova sta podajalca Berzacola in David Corva ter centri Lo Iacono, David Sancin in Danjel Nanut. Pokrite imamo vse vloge, le na krilu nimamo ustreznih zamenjav.« O ekipi »Ekipa je povprečno zelo mlada, tako da bomo nihali v igri. Lahko igramo odlično, lahko pa tudi zelo slabo, kar bo verjetno odločilno še posebno na tekmah proti boljšim ekipam. Prva postava vsekakor ni slaba, centra kot je Lo Iacono na primer po mojem nima nihče drug. Treniramo skoraj vsak dan, kar se bo dolgoročno poznalo, cilj pa je miren obstanek v ligi.« O prvenstvu »Favoriti so Vbu, S. Giovanni, Faedis in Buia, povedali so mi, da so tudi nekatere ekipe iz okolice Pordenona nevarne. Soče ne poznam, verjetno pa bodo rezultati precej odvisni od prisotnosti na treningih starejših igralcev. Sloga pa bo verjetno boljša kot mi, saj ima tudi nekaj izkušenih igralcev in je že v Deželnem pokalu dokazala, da je lahko zelo učinkovita.« SLOGA TELEVITA E. Bosich: Nikogar se nam ni treba bati Edi Bosich kroma Največjo novost predstavlja letos pri Slogini prvi ekipi pravzaprav trener, ki bo letos Edi Bosich. O igralskem kadru »Glede na to, da igra prva ekipa uradno pod imenom Sloga Tabor, smo registrirali več igralcev. Tako bova na razpolago, če bo potrebno, tudi jaz in Paganini. Sicer pa sestavljajo ekipo najboljši igralci, ki so lani nastopali v B2 in D ligi. Pomembno vlogo bosta imela mlada Vanja Veljak in Vasilij Kante, saj bo Vanja podajal, Vasilij pa naš glavni tolkač. Imamo še dobrega libera, tri enakovredne centre in izkušene krilne tolkače.« O ekipi »Mislim, da lahko računamo na dober sprejem, nimamo pa nobenega pravega razbijača. Vasilij Kante bo moral prevzeti največje breme v napadu. Je pa še mlad, tako da mu bodo morali ostali pomagati. Mislim, da se nam v prvenstvu ni treba bati nobenega nasprotnika, če bomo igrali s pravilnim pristopom. Cilj je vsekakor čim boljša uvrstitev, mladi igralci (na igrišču bodo stalno vsaj trije) pa morajo čim bolj napredovati.« O prvenstvu »Pri najboljših ekipah igrajo sami izkušeni igralci. Favoriti so Faedis, Vbu, Buia in S. Giovanni. Val in Soča imata podobno kot mi nekaj mladih in nekaj starejših igralcev. Mladih igralcev ne poznam, tako da ne vem kaj lahko goriški ekipi dosežeta.« SOČA ZBDS L. Battisti: Za nas pravi popravni izpit Lucio Battisti kroma So čo, ki bo kljub lan ske mu izpadu spet igrala v C ligi, bo ponovno treniral Lucio Battisti. O igralskem kadru »Največjo pridobitev predstavlja za nas povratek Simona Černica, ki je okreval po poškodbi, zaradi katere lani praktično celo sezono ni igral. Vrača se še David Škorjanc, ki je bil lani pri Olympii, ni pa več Matije Cotiča, ki se je zaradi študijskih razlogov preselil v Padovo in bo tam igral v C ligi. Mogoče se nam bo sredi sezone ponovno pridružil tudi Mitja Černic, v stiku smo tudi z nekaterimi bolj izkušenimi od-bojkarji, na razpolago pa so še igralci, ki bodo nastopali v 1. diviziji in U18.« O ekipi »To je za nas neke vrste popravni izpit v C ligi. Lani smo imeli po mojem slabe rezultate predvsem zaradi velikega števila poškodb. Upam, da letos teh težav ne bo, tako da bi morali biti uspešnejši. Cilj je miren obstanek v ligi. Mlajši odbojkarji, ki v prvi ekipi ne bodo imeli toliko možnosti za igranje, pa bodo redno igrali v 1. diviziji in prvenstvu U18.« O prvenstvu »Favoriti za napredovanje bi morali biti Vbu, S. Giovanni in Faedis. Sloga bo gotovo odigrala dobro privenstvo, saj se fantje med sabo zelo dobro poznajo, Vala pa v popolni postavi nisem videl, tako da ne bi vedel, kaj lahko doseže.« »NAŠI DRUGJE« - Slovenski igralci v dresu močnejših ekip Za naše tri ekipe napovedujejo uspešno sezono V C ligi bomo imeli letos kar tri ekipe, poleg tega pa bodo trije naši od-bojkarji igrali pri ekipah, ki se bodo gotovo potegovale za najvišja mesta v ligi: Rayana Graunarja pri S.Giovanniju, Ambroža Peterlina pri Bui-i in Aleša Ferija pri Faedisu. Največje presenečenje predstavlja prav prisotnost Ferija pri Faedisu. Zgledalo je namreč, da bo nehal igrati, na koncu pa se je odločil, da copat še ne bo obesil na klin: »Poklical me je prijatelj Snidero in mi predlagal, da se jim pridružim v C ligi. Tako bom igral brez pretiranih obremenitev in ambicij. Ekipa je dobra, treningi so na visokem nivoju, igramo pa predvsem za zabavo, čeprav nekateri igralci upajo, da bomo tudi z vidika rezultatov zelo uspešni. Glavna favorita za napredovanje sta po mojem S.Giovanni in Vbu, drugih pravzaprav sploh ne poznam. Kar se tiče naših ekip, pa mislim, da lahko Sloga verjetno cilja nekje na sredino lestvice, Soča in Val pa bi morala brez večjih te- žav doseči obstanek, glede na to, da je nivo prvenstva vsako leto nižji.« Prvič bo pri drugem društvu igral Ambrož Peterlin, ki je bil dolgo let steber Sloge, preizkusil pa se bo tudi v novi vlogi. Doslej je namreč vedno podajal (razen redkih izjem), letos pa bo redno igral kot tolkač: »Na novo vlogo se moram sicer še privaditi, čeprav sem kot tolkač že igral v prvenstvu Junior League, na treningih sem pa vedno treniral tudi sprejem. Doslej sem vsekakor na krilu igral dobro, tako da upam, da večjih težav tudi v prvenstvu ne bo. Ekipa je dobra in mislim, da se lahko potegujemo za mes to v play-of fu, za na pre do va nje pa imamo verjetno manj možnosti. Faedis je na papirju močnejši. Kar se tiče naših ekip, bo po mojem Soča s Simonom Černicem gotovo bolj učinkovita kot lani. Val bo verjetno kljub spremembam v postavi kompetiti-ven, zelo dobro ekipo pa ima po mojem tu di Slo ga, kjer bo do za slu že no v postavi igrali tudi odbojkarji, ki so se v lanski D ligi prebili do finala play-of-fa.« (T.G.) 22 Torek, 2B. oktobra 2GG7 ŠPORT FORMULA ENA - Kjer se prepirata dva tretji dobiček ima FIA v noči potrdila naslov prvaka Raikkdnena Afera z bencinom brez ukrepov - Alonso ni bil slabe volje.. Ferrari »res« prvi tudi med konstruktorji KONEC SP Škoda za Hamiltona, bravo Raikkonen V brazilskem Sao Paulu se je tokrat res zgodil pravi čudež. Fer-rarijevemu vozniku Fincu Kimiju Raikkonenu, ki je po dirki v japonskem Fujiju za vodilnim Lewisom Hamiltonom na McLarnu zaostajal za kar sedemnajst točk, jih je v zadnjih dveh dirkah uspelo nadoknaditi kar osemnajst. Na skupnem seštevku se je tako uvrstil le točko pred svojima neposrednima tekmecema Špancem Fernandom Alonsom in Angležem Lewisom Hamiltonom. Slednji je dolgo časa veljal kot najresnejši kandidat za svetovno lovoriko. Največja zasluga za Ferrarijevo in Raikkoneno-vo zmago gre seveda ekipi in mehanikom, ki so za zadnji dve dirki pripravili brezhiben bolid. Hamiltonu je resda v zadnjih dveh dirkah dodobra zagodla smola, saj je bil na Kitajskem prisiljen k odstopu, v Braziliji pa je že po nekaj ovinkih zavozil iz cestišča, saj verjetno ni uspel prenesti dejstva, da ga je moš tve ni ko le ga Alonsko uspešno prehitel na štar-tu. Problem z elektroniko je naredil svoj e in končno sedmo mesto spričo Raikkonenove zmage Hamiltonu ni zadostovalo za osvojitev prestižne lovorike. Zmago na nedeljski dirki bi si sicer zaslužil domačin Felipe Massa, ki bi bil uspeha pred domačo publiko zelo vesel, najvišjo zmagovalno stopničko pa je moral spričo neusmiljenega skupnega seštevka prepustiti svojemu moštvenemu kolegu. Raikkonen, ki je do lani dirkal za McLaren Mercedes, je svojo pot začel pri ekipi Sauber Petro-nas leta 2000. Prva zmaga mu j e zaradi spolzkega cestišča spodletela v Franciji 21. julija 2002, na dirki, ki je Nemcu Michaelu Schu-macherju prinesla peti naslov svetovnega prvaka. Fincu pa usoda ni bila naklonjena niti lansko leto, ko je zaradi kopice tehničnih okvar na svojem McLarnu lovoriko svetovnega prvaka moral prepustiti Špancu Alonsu na Renaultu. Posebno pomembna pa je zmaga naslova svetovnega prvaka tudi za moštvo iz Maranella in vse njegove privržence. Ferrari je namreč v sredini sezone zašel v globoko krizo. Ta je bila delno posledica odhoda Michaela Schumacherja in Rossa Browna, ni pa seveda mogoče preračunati, kolikšno prednost je McLarnovemu moštvu prinesel vpogled v Ferrarijeve tehnične skrivnosti. Bernie Ecclestone, ki je z zadnjo dirko v Braziliji nedvomno prišel na svoj račun, si zagotovo želi, da se take in podobne Spy stories v Formuli 1 ne bi več ponovile. Ugled tega športa je namreč z afero doživel hud udarec. Televizijski komentator italijanske radio televizije RAI je v nedeljo dejal, da je Kimi Raikkonen Iceman ali ledeni človek, ki se je spričo zmage na svetovnem prvenstvu le začel malce odtajati. In res, med tiskovno konferenco se mu je na ustih prikazal majhen nasmešek. Statistika je večkrat neusmiljena in čeprav bi si zmago letos najbolj zaslužil Hamilton, naj gre Raikkonenu vseeno priznanje svetovne lovorike, ki mu je v preteklih letih že večkrat zaradi smole ušla iz rok. Primož Sturman Po neverjetnem razpletu prvenstva se je v toplem »mediteranskem« objemu članov svojega moštva raznežil tudi hladnokrvni finski prvak Kimi Raikkonen ansa SAO PAULO - Formula 1 je na nedeljski dirki v Braziliji dobila novega junaka. Čeprav je imel pred trobojem na zadnji dirki najslabše izhodišče, je Finec Kimi Raikkonen v svoji sedmi sezoni formule 1 in prvi s Ferrarijem posegel po najvišji lovoriki tega elitnega športa in zaupanje moštvu iz Maranella vrnil s tistim, zaradi česar so ga v začetku sezone kot zamenjavo sedemkratnega svetovnega prvaka Michaela Schumacherja tudi pripeljali v ekipo. Sedem mesecev in 17 dirk pozneje, je videti, da Nemca nihče ni pogrešal. Formula 1 je dobila novega junaka, oster boj v eni od dveh najboljših ekip, vrhunsko vohunsko afero in konec, ki so si ga vodilni v tem tekmovanju lahko le želeli, saj že 19 let v formuli 1 v boju za naslov niso vse do zadnjega dejanja sodelovali trije dirkači. BENCIN - Toda uspeh »ice-mana« Raikkonena je bil tudi po koncu dirke kar nekaj ur pod vprašajem. Hitro se je namreč razširila vest, da utegne mednarodna avtomobilistična zveza FIA diskvalificira- ti Rosberga, Kubico in Heidfelda, potem ko so na zahtevo McLarna med pregledom njihovih dirkalnikov Sauber in Williams ugotovili, da so tekmoval s prehladnim gorivom, vendar so ob 2. ponoči po našem času zaradi morebitnih odstopanj pri meritvah sklenili, da ne bodo ukrepali. ALONSO - Tiha nasprotja z branilcem naslova Fernandom Alonsom so ob koncu sezone postala že povsem javna in razmerje Hamilton - Alonso je postalo podobno vroče, kot je bilo pred dvema desetletjema med Alainom Prostom in Ayr-tonom Senno v istem moštvu. Svetovni prvak Alonso je večkrat povedal, da ni zadovoljen s statusom v ekipi in da ima Hamilton prednost, ker je Britanec in ljubljenec vodje moštva Rona Dennisa. Za Španca se je v nedeljo zdelo, da mu je vseeno, ker ni postal prvak, da le ni bil pred njim na vrhu Hamilton., protest McLar-na zaradi goriva pa je takole komentiral . »Če bi imel protest pri FIA uspeh in bi Hamilton na ta način še postal svetovni prvak, bi se od sramu najraje pogreznil v tla«... KONSTRUKTORJI - »Z dvojno zmago smo po številkah osvojili tudi konstruktorski naslov, ki je bil naš že po odločitvi FIA«, je dejal Ferrarijev šef Jean Todt. In res je! Hamilton in Alonso sta skupaj osvojila 218 točk, Raikkonen in Massa pa 204, vendar so McLarnu že pred vohunsko afero odvzeli 15 točk z VN Madžarske zaradi zapleta med njunima dirkačema v boksu. Poleg tega je Ferrari osovjil devet dirk, McLaren pa osem. KONČNI VRSTNI RED: 1. Raikkonen (Fin/Ferrari) 110, 2. Lewis Hamilton (VBr/McLaren-Mercedes) 109, 3. Fernando Alonso (Špa/McLaren-Merce-des)109, 4. Felipe Massa (Bra/Ferrari) 94, 5. Nick Heidfeld (Nem/BMW-Sauber) 61, 6. Robert Kubica (Pol/BMW-Sauber) 39, 7. Heikki Kovalainen (Fin/Renault) 30, 8. Giancarlo Fisichella (Ita/Renault) 21. Konstruktorji: 1. Ferrari 204, 2. BMW-Sauber 101, 3. Renault 51, 4. Williams-Toyota 33, 5. Red-Bull-Renault 24, 6. Toyota 13, 7. To-ro-Rosso-Ferrari 8, 8. Honda 6, 9. Super-Aguri-Honda 4,10. Spyker-Ferrari 1. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO ANGLEŠKI ARHITEKT (AUGUSTUS) ČAŠČENJE, SPOŠTOVANJE NAZIV ZA SRBA IZ BACKE LJUBLJANSKI DNEVNIK BERI PRIMORSKI DNEVNIK SEDEŽ PAPEŽA JAZONOVI POMORŠČAKI ITALIJANSKA NOBELOVKA NEGRI TENKA MORSKA ŽIVAL DEJAVNA MOČ SKRAJNI DESNIČAR (KRAJŠE) MESTO V ŠVICI PECELJ PRI GOBI SL. PISATELJ (JANEZ) TEKOČINA V ŽILAH RIMSKI GRIČ, SEDEŽ CARSKIH DVOROV SREDIŠČE MEDŽIMURJA JAVNI NASAD ALOJZ GRADNIK NEKDANJI KANADSKI HOKEJIST (BOBBY) VELIKA NESTRUPENA KAČA AM. FILMSKI IGRAL. DI ... NEPORASEL SVET LUKA V JUŽNI ITALIJI JOSIP RIBIČIČ SULTANOV PISMENI RAZGLAS LIVIO SEMOLIČ TRTNI HROŠČ KEMIJSKI SIMBOL ZA NATRIJ PRVI MITOLOŠKI LETALEC SILA SKUPINA EGOISTIČNIH LJUDI SOKRATOV TOŽNIK ZLATO JABOLKO BERI ŠPORTNO PRILOGO PD STRANSKI DEL TELESA AVT. TOVARNA V KOPRU OTOK V IRSKEM MORJU VZKLIK PRI BIKOBORBI HUDA BOLEZEN BOLGARSKI DVIGOVA-LEC UTEŽI (JORDAN) VALENTIN ANGELILLO KRAJ PRI TRENTU ELEKTRIČNA NAPRAVA RIMSKI NARAVOSLOVEC AVSTRIJSKI PISATELJ JUD. RODU (EUAS) / Lorenzo prvak Španec Jorge Lorenzo (Apri-lia) je vnovič osvojil naslov svetovnega prvaka med motoci-klisti v kategoriji do 250 kubičnih centimetrov. Na predzadnji dirki sezone v malezijskem Se-pangu je vozniku aprilie na VN Malezije za skupno zmago zadostovalo že tretje mesto. Zmagal je Japonec Hiroši Aojama (KTM) pred Špancem Hectorjem Barbero (Aprilia). V kraljevskem razredu motoGP se je zmage veselil svetovni prvak Avstralec Casey Stoner (Ducati). Prvo dirko dneva, razred do 125 ccm, je dobil Madžar Gabor Tal-macsi (262 točk) in ima pred zadnjo dirko sezone zdaj 10 točk prednosti nad Špancem Hector-jem Faubelom (252). Kielu pokal Rokometaši nemškega Kiela so zmagovalci turnirja EHF pokal zmagovalcev v Celju. V minuli sezoni zmagovalec lige prvakov, najbolj imenitnega evropskega klubskega tekmovanja, je v finalu premagal domačo ekipo Celje Pivovarno Laško z 38:34 (23:17). Kiel je odlično igral in v bistvu razorožil Celjane, ki so zaman poskušali še drugič slaviti v tem pokalu. Za Kiel pa je bila to prva zmaga v zgodovini kluba. Le krog kazni Pritožba Milana, ki ni bil zadovoljen, da je Evropska nogometna zveza (UEFA) njegovega vratarja Brazilca Dido zaradi simuliranja poškodbe kaznovala z dvema tekmama prepovedi v ligi prvakov, je delno uspela. UEFA je kazen prepolovila, tako da bo Brazilec odsoten le na domači tekmi proti Šahtjoru, na povratni tekmi v Donjecku pa bo lahko stopil med vratnici. Zmaga Bruniju Zmagovalec letošnje jadralske tekme Trieste Challenge - La Sfida je ekipa jadralnega društva Progetto Sicilia s Francescom Brunijem v vlogi krmarja. V finalu je Bruni premagal Paola Ciana (Team Shosholoza) s končnim izidom 3:1 po štirih zelo izenačenih regatah. V zlati knjigi bo tako Bruni stal ob boku raznim Cayardom in Couttsom (na sliki), ki so to regato že zmagali. Kralj je padel MADRID - Ar-gentinec David Nalbandian je dosegel eno svojih najbolj odmevnih in najbolj sladkih zmag v karieri, ko je v velikem finalu turnirja serije masters v Madridu premagal v zadnjih letih absolutnega kralja teniških igrišč - Švicarja Rogerja Federer-ja. Južnoameričan je v finalu turnirja z nagradnim skladom 2.082.500 evrov ugnal 1.igralca sveta Federerja z 1:6, 6:3 in 6:3. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 23. oktobra 2007 2 5 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it APrimorski ~ dnevnik KRMIN - Vinoteka SOVODNJE - Zelena luč izvedbi študije o značilnostih območja nekdanje papirnice Postopek sanacije Malnišča Večer se bo začel ob koncu leta ! Občina sedaj čaka na dodelitev deželnega prispevka - Njegova višina še ni znana ča ša I" i Za postopek, ki bo sovodenjski občinski upravi omogočil začetek sanacije odlagališča na Malnišču, so končno prižgali zeleno luč. V četrtek je namreč na sedežu dežele Furlanije-Julijske krajine v Vidmu potekal sestanek, na katerem je prišlo do odobritve načrta za izvedbo študije o značilnostih območja nekdanje papirnice na Malnišču, o tam nakopičenih industrijskih odpadkih in potrebnem posegu. Srečanja, v teku katerega je bil načrt videmskega podjetja Geodesia soglasno odobren, so se ob sovodenjskem županu Igorju Petejanu, odborniku Zdravku Custrinu in funkcio-narki tehničnega urada Barbari Macorig udeležili funkcionarji pristojnega deželnega urada, predstavnik okoljske agencije ARPA, funkcionar goriške pokrajine in izvedenec goriškega zdravstvenega podjetja. »Z izvajanjem t.i. karakterizacijske-ga načrta, ki gaje za nas pripravilo videm-sko podjetje Geodesia, naj bi začeli ob koncu tekočega leta ali na začetku prihodnjega. Načrt določa, kako bodo potekali analiza na Malnišču nakopičenih industrijskih odpadkov, analiza terena pod njimi in od-važanje dela materiala,« je povedal sovodenjski župan Petejan in pojasnil, da začetek izvajanja načrta pogojuje nakazilo de- želnega prispevka. »Finančna sredstva, ki bodo omogočila delno sanacijo odlagališča na Malnišču, bi nam morala dežela Furla-nija-Julijska krajina dodeliti v roku enega meseca ali meseca in pol,« je povedal Petejan in dodal, da točna vsota denarja, ki naj bi ga dežela Furlanija-Julijska krajina nakazala občini Sovodnje v tekočem letu, ni še znana. Višina prispevka je namreč odvisna od števila prošenj, ki jih bo prejela dežela za podobne posege. »Predvidevamo, da bomo prejeli med 500 tisoč in enim milijonov evrov,« je včeraj ocenil sovodenjski župan. Omenjeni prispevek v vsakem primeru ne bo privedel do dokončne rešitve problema Malnišča. V prvi fazi bo odstranjen le del onesnažujočih odpadkov, za sanacijo preostale količine materiala pa se bo morala dežela obvezati s programskim dogovorom. Osnutek sporazuma je občina vložila na pristojni deželni urad v preteklih mesecih, žal pa je prišlo do zamud. »Dokument med našo občino in deželo Furla-nijo-Julijsko krajino bo urejal odnose med krajevnimi upravami in pristojnosti v postopku za sanacijo odlagališča. Do podpisa bo prišlo v prihodnjih mesecih,« je napovedal Petejan. (Ale) Igor Petejan in odlagališče na Malnišču bumbaca KARITAS - Štirje direktorji Odločno proti »super-igralnici« Proti gradnji novega igralniškega velezabavišča na Goriškem, na slovenski strani meje, so se izrekle štiri Karitas iz dežele FJK. Stališče so zavzele včeraj na zasedanju v Trstu. Direktorji štirih Karitas so v sporočilu, ki ga naslavljajo na javnost, izrazili »dvome in zaskrbljenost« zaradi načrtovanega odprtja »nove igralnice čezmernih dimenzij (govori se o super-igralnici s tri tisoč avtomati in 120 igralnimi mizami), ki bi se pridružila že obstoječim igralnicam v Sloveniji in na Hrvaškem«. Direktorji opozarjajo na nasprotovanje slovenskih združenj in dodajajo prepričanje, »da slovenska država, ki črpa dobiček iz davčnega priliva, podcenjuje družbene in kulturne posledice pa-roksističnega spodbujanja k igram na srečo«. Zaskrbljeni so, »ker bodo posledice te neprestane ekshibicije iluzij o bogastvih plačevali posamezniki in družine iz naše dežele. Tukajšnje Karitas so namreč že postale referenčni kraji za nesrečne brodo-lomce, ki so trčili ob skale hazardnih iger.« GORICA - Zemljišče vzdolž ulice Terza Armata Prijavil se je kupec Še vedno živ interes za izgradnjo trgovskega parka z vhodom s slovenske strani Na javni natečaj, s katerim je pokrajina hotela preveriti tržni interes in evidentirati najboljšega kupca 59.636 kv. metrov zemljišča ob meji vzdolž ulice Terza Armata v Gorici, se je prijavil en sam ponudnik. Gre za navezo treh podjetij, in sicer Commerciale Goriziana, COOP Nordest in Altan Prefab-bricati. Rok je zapadel včeraj, ponudba pa je prišla zadnji trenutek in priča o tem, da je še vedno živ interes za izgradnjo trgovskega parka na meji z občino Šempeter-Vrtojba. Osnovna cena zemljišča s komercialno namembnostjo znaša 6.243.764 evrov. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta je včeraj povedal le to, da jemlje na znanje okoliščino, da se je prijavil ponudnik. Sedaj bo morala pokrajina razpisati javno dražbo za prodajo zemljišča, obenem bo lahko družba Commerciale Goriziana predložila na goriško občino načrt komercialnega centra. Župan Ettore Romoli doslej zanj ni pokazal navdušenja, hkrati pa se zaveda, da se je spričo zanimanja investitorja težko odpovedati projektu. Romoli je tudi izrazil pripombo na okoliščino, da bo vhod v novo veleblagovnico za vozila na slovenski strani meje. V ta namen so župan Šempetra-Vrtojbe Dragan Valen-čič, bivši župan Vittorio Brancati in predstavnik družbe Commerciale Goriziana Bruno Terpin podpisali februarja 2006 pismo o namerah za izgradnjo dveh krožišč ob meji, ki jih bodo gradili vzporedno s trgovskim parkom v Gorici, eno ob izstopu z mejnega prehoda Vrtojba, drugo pa ob vstopu v Gorico iz Žnidarčičeve ulice; predvsem namen slednjega je razbremeniti promet v ulici Terza Armata, ki se bo z novim trgovskim centrom močno povečal. Težko bi rekli, katera je prava lestvica najboljših vin iz Goriške, saj jih je več takih, ki v italijanskem državnem merilu zares nekaj pomenijo. Najbolj razširjena med ljubitelji vina in trenutno najbolj upoštevana pa je brez dvoma lestvica, ki jo oktobra vsako leto sedstavi revija Gambero Rosso. Vodnik »Vini d'ltalia 2008« ponuja pregled 18.000vin iz več kot 2.200 posestev. 305 vin je letos doseglo najvišjo oceno oziroma tri čaše (»tre bicchieri«), od le-teh pa jih je kar 28 iz dežele Furlanije-Julijske krajine, ki se je v državnem merilu uvrstila letos na tretje mesto, za Toskano in Piemontom. V nedeljo bo v Rimu svečana degustacija vseh 305 »počaščenih« vin, v naši sredi pa bomo, tako kot vsako leto, lahko spoznali deželne prvake v Krminu. Krminska vinoteka - njen predsednik Dario Raccaro je za svoj furlanski tokaj Col-lio 2006 prejel nagrado za najboljše belo vino leta - bo v sodelovanju z združenjema Slow Food in Poliphenolica nocoj ob 20. uri na trgu XXIV Maggio v Krminu začela z vsakoletnimi večernimi degustacijami treh čaš iz FJK. Veliki nagrajenec letošnjega izbora je furlanski tokaj. Od skupnih 28 vrhunskih vin jih je kar deset čistih tokajev, kar bo verjetno še dodatni adut za tiste, ki se še borijo za ohranitev imena. Nocoj bodo predstavljeni trije, vsi letine 2006, in sicer posestev Colle Duga, Edi Keber in Doro Prin-čič. Tudi ostala tri nocoj predstavljena vina so bela, in sicer Sturmov sauvignon Collio letine 2006, sivi pinot Collio letine 2006 posestva Branko vinarja Igorja Erzetiča in beli pinot Collio, ravno tako letine 2006, posestva Castello di Spessa iz Koprivnega. Zanimivo je, da večina nocoj predstavljenih posestev domuje na Ceglem, saj s teh gričev za Krminom prihajajo Edi Keber, Damjan Prinčič (Colle Duga), Oscar Sturm in Igor Erzetič (Branko): sosedje z vrhunskim pridelkom za 12-čašno nazdravljanje! Vodene degustacije treh čaš »rdečega raka« se bodo nadaljevale 19. in 29. novembra ter 3. in 10. decembra. Naj še zabeležimo, da bodo goriške vinarje, ki so jih strokovni vodiči proslavili na državni ravni, počastili tudi na goriški občini. Posesti grofov Attems, Fiegl, Joško Gravner, La Cas-tellada, Damijan Podveršič, Primosic in Dario Prinčič vabita župan Ettore Romoli in odbornik Antonio Devetag na sprejem, ki bo jutri ob 17. uri v reprezentančni dvorani županstva. (aw) GORICA - V okviru Agende 21 pokrajina poziva teritorij k sodelovanju GORICA-NOVA GORICA - V petek Forum o odpadkih Novi načrt bo izdelan do decembra - Razmišljajo tudi o sinergijah s Slovenijo Orientacijski tek bo povezal mesti Nov pokrajinski načrt o ravnanju z odpadki bo skupina izvedencev pripravila do decembra, nato pa bo startal upravni postopek za njegovo uvedbo. Goriška pokrajina želi, da se v zvezi s to pomembno problematiko izreče tudi teritorij, zato bo sistem upravljanja z odpadki v središču današnjega srečanja pokrajinskega okoljskega foruma Agenda 21. Pokrajinski svetovalni organ, ki je začel delovati julija, bo danes prvič razpravljal o načrtu ravnanja z odpadki, v roku treh mesecev pa naj bi pripravil dokument, v katerem bo povzel svoje zaključke. »Pokrajina je ustanovila forum Agenda 21, ker namerava pri pomembnih odločitvah na okoljskem področju upoštevati tudi mnenje nositeljev interesov, ki so prisotni na njenem območju,« je včeraj povedala pokrajinska odborni-ca Mara Černic in dodala: »Na današnjem srečanju se bo sestala tematska skupina foruma, ki ji je poverjeno vprašanje odpadkov. V goriški pokrajini smo že dosegli dva cilja, in sicer 50 odstotkov ločenega zbiranja odpadkov in znižanje količi- Mara Černic bumbaca ne proizvedenih odpadkov, sedaj pa je pred nami še nov načrt, pri uvedbi katerega bomo upoštevali zaključke foruma.« Koordinator foruma Maurizio Rozza je pojasnil, da se je doslej vključilo v posvetovalni organ kar 57 združenj iz goriške pokrajine in šestnajst posameznikov. »Forum predvideva soudeleženost občanov in krajevnih skupnosti pri ugotavljanju problemov, ciljev in sredstev za doseganje trajnostnega razvoja, ki bo izboljšal kakovost življenja današnjim in bodočim generacijam. »Prihodnji teden bo začela delovati tudi spletna stran foruma z blogom, preko katerega bodo občani lahko sprejemali in nudili informacije,« je dodal Rozza. Okoljski forum se bo danes sestal v dvorani v tretjem nadstropju pokrajinske palače na korzu Italia. Sestanek, ki je odprt vsem, se bo začel ob 17. uri. »Novi pokrajinski načrt o ravnanju z odpadki bo dokončan decembra, januarja ga bo preučil pokrajinski odbor, nato pa še občine in pokrajinski svet. Pokrajina si prizadeva, da bi le-ta med drugim uvedel bolj pravične tarife, ki upoštevajo količino proizvedenih smeti, gradnja se-žigalnih naprav in odlagališč pa ni predvidena,« je povedala pokrajinska odbor-nica in dodala: »Zaenkrat poteka polnjenje odlagališča v kraju Pecol dei lupi po predvidevanjih. Odlagališče naj bi ne bilo zasičeno pred letom 2010. Ne glede na to si bo pokrajina prizadevala, da bo v prihodnjih dveh letih čimbolj omejila količino odpadkov, ki bo namenjena v tamkajšnje odlagališče. O poti, ki jo bomo ubrali po letu 2010, pa na pokrajini še razpravljamo. Ena izmed možnosti je sodelovanje s Slovenijo«. (Ale) Štiristo dijakov slovenskih in italijanskih nižjih in višjih srednjih šol bo v petek, 26. oktobra, z orientacijskim pohodom še zadnjič prečkalo mejo med Gorico in Novo Gorico. Športna manifestacija, ki jo skupaj prirejajo združenje UISP, zveza Fiso FVG, Športni zavod Nova Gorica in novogoriški Orientacijski klub, se bo pričela ob 9.30 na trgu pred Severno postajo v Novi Gorici, od koder se bodo udeleženci odpravili odkrivat obe mesti. »Poleg dijakov nižjih srednjih šol Ascoli in Trinko, višjih srednjih šol Fabiani, DAnnunzio in Cankar-Gre gor čič bo mo le tos gos ti li tu di dve šo li iz Vi dma, ki sta k po bu di pris to pi li prav za ra di nje ne ga čez -mejnega pridiha,« je povedala predsednica pokrajinskega odbora združenja UISP Lucia Lamberti, ki je vče raj na go riš kem žu pan stvu ob prisotnosti občinskega odbornika Stefana Cerette in pokrajinske od- bornice Sare Vito predstavila pobudo. Po nje nih be se dah so pr vi ori -entacijski tek med Gorico in Novo Gorico priredili takoj po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, letošnja četrta izvedba pa je zadnja pred dokončnim padcem meje, saj smo tik pred širitvijo območja veljavnosti schen gen ske ga spo ra zu ma. Lam -bertijeva je ob tem pojasnila, da se ved no več šol za ni ma za ori en ta cij -ski tek, saj gre za športno panogo, ki združuje fizično in miselno dejavnost. Po navedbah Lambertijeve bo po petkovi tekmi »orienteering« ponovno v Gorici v nedeljo, 4. novembra, ko se bodo po ulicah obeh mest podili agonisti in rekreativci. Tekma bo veljala za deželni pokal, za agonis te pa bo do ber tre ning pred med -narodnim orientacijskim pohodom po Benetkah, ki bo na sporedu 11. novembra in na katerem bodo prisotni tekmovalci iz petnajstih držav. 24 Torek, 23. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA-ŠEMPETER - Usoda mejnih prehodov po skorajšnji schengenski širitvi Najprej čez mejo brez ovir, nato še odprava nadstreškov Premestili bodo 94 policistov, trideset pa jih bo zaposlenih na novi policijski postaji v Rožni Dolini Slovenija bo v schengensko območje vstopila v noči z 21. na 22. december. To potrjujejo tudi na novogoriški policijski upravi. Policisti se bodo torej umaknili z mejnih prehodov med Slovenijo in Italijo, saj bo odtlej ukinjen nadzor državne meje. Slovenija se na ta korak pripravlja že dalj časa, s septembrom pa je slovenska policija začela uporabljati tudi schengenski informacijski sistem (SIS). Iz policijske uprave Nova Gorica bodo na nova delovna mesta prerazporedili 94 policistov, ki so doslej varovali državno mejo, trideset pa jih bo delalo v pisarni za izravnalne ukrepe v Rožni Dolini. Med možnimi novimi vsebinami sedanjih prostorov mejne policije v Šempetru pa je tudi pisarna treh uprav, ki naj bi koordinirala skupne projekte občin goriškega somestja. Schengenski informacijski sistem je skupna baza podatkov, ki jih uporabljajo policije držav članic Evropske unije za uspešno opravljanje dela. »Omenjeni sistem sedaj uporablja tudi slovenska policija, in sicer na območju vse države in ne samo ob državni meji, saj so v bazi podatki o osebah in predmetih, ki jih policija išče iz različnih razlogov,« pojasnjuje Simon Justin z novogoriške policijske uprave. SIS bodo uporabljali tudi policisti novoustanovljene policijske postaje za izravnalne ukrepe, ki bo imela sedež v Rožni Dolini, z delom pa bo pričela ob ukinitvi nadzora državne meje. Policijska postaja za izravnalne ukrepe bo izvajala vse naloge policije in bo delovala na celotnem območju novogoriške policijske uprave, torej tudi na območjih, kjer bodo ukinjene policijske postaje. »Osnovna naloga nove policijske postaje bo ugotavljanje kršitve predpisov o državni meji in tujcih ter odkrivanje druge čezmejne kriminalitete na območju Republike Slovenije. Sem sodijo ilegalne migracije, tihotapstvo mamil, orožja, streliva, ukradenih vozil ter uporaba neveljavnih in ukradenih listin,« pojasnjujejo na policijski upravi. Nadzor le ob resni ogroženosti Ob vstopu Slovenije v schengenski prostor ne bo prehodnega obdobja in se bo mejna kontrola s strani policije ukinila. V skladu s schengenskim zakonikom lahko v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti država članica izjemoma ponovno uvede nadzor meje za določeno obdobje na svojih notranjih mejah. Agenti na območju novogoriške policijske uprave pa bodo še naprej izvajali naloge na področju kršitve predpisov o državni meji in tujcih ter odkrivali drugo čezmejno kriminaliteto na območju Slovenije. Izvajanje nalog seveda ne bo več ob državni meji oziroma na mejnih prehodih, temveč v notranjosti Mejni prehod Štandrež-Vrtojba foto k. m. države. Isto velja za italijansko stran. Premestili bodo sto policistov Zaradi ukinitve kontrol na prehodih bo prišlo do organizacijskih sprememb na določenih policijskih enotah. Tako bodo ukinjene postaja mejne policije Vrtojba ter policijski postaji Dobrovo in Kobarid. Območje policijske postaje Dobrovo bo priključeno policijski postaji Nova Gorica, območje policijske postaje Kobarid pa bo priključeno policijski postaji Bovec. »Upoštevati je potrebno, da bo policijska postaja za izravnalne ukrepe, v kateri bo trideset policistov, ki so do sedaj opravljali naloge nadzora državne meje, izvajale naloge na celotnem območju policijske uprave Nova Gorica, tako da bo njihova prisotnost tudi na območjih enot, ki bodo ukinjene,« pravijo na sedežu novogoriške policije. Delovna mesta tistih policistov, ki nadzorujejo državno mejo, bodo po vstopu Slovenije v schengensko območje, ukinjena. Z novogoriške uprave bo tako 94 policistov premeščenih na policijski upravi Koper in Postojna, kjer bodo varovali schengensko mejo. Trideset policistov pa bo delovno mesto našlo v omenjeni policijski pisarni za izravnalne ukrepe. Mešane patrulje po potrebi Nov sporazum med slovensko in italijansko vlado o čezmejnem policijskem sodelovanju, ki sicer še ni ratificiran, v 13. členu določa tudi možnost izvajanja mešanih patrulj vzdolž državne meje v 10-kilome-trskem pasu z namenom varovanja javne varnosti in reda. »Vloga navedenih patrulj bo drugačna, saj smo jih sedaj uporabljali za pomoč pri preprečevanju ali odkrivanju ilegalnih migracij. Po novem sporazumu pa bo potrebno najprej oceniti, ali je za varovanje javne varnosti in reda sploh potrebno izvajati mešane patrulje ali ne,« odgovarjajo na novogoriški policiji. Promet brez ustavljanja Policija se bo v noči z 21. na 22. december torej umaknila z meje med Italijo In Slovenijo, kaj pa bo z nadstreški, kabinami in objekti, ki so jih uporabljali? »Na vseh mejnih prehodih se bo uredila prometna signalizacija tako, da bodo odstranjene talne in vertikalne označbe in bo promet tekel brez ustavljanja. Za večje mejne prehode, kot sta Vrtojba in Nova Gorica, bo upravljavec cest izdelal poseben projekt prometne ureditve, katerega cilj je, da bo promet potekal nemoteno. Seveda pa bo v prvi fazi urejena le prometna signalizacija, kasneje pa bodo odstranjene tudi kabine, nadstrešnice ipd. Objekti so v lasti slovenskega ministrstva za javno upravo, ki bo odločilo, kaj se bo ukrenilo v zvezi z njimi,« so povedali na policiji. Novo-goriški župan Mirko Brulc je o tem že pred nekaj tedni spregovoril za naš časopis. Pojasnil je, da so se z ministrstvom o tem že pogovarjali in da imajo zeleno luč za odstranitev nadstreškov. Pravzaprav je stališče ministrstva takšno: na lokalnih skupnostih je odločitev, kaj bo s temi objekti, in z vsebino, ki bo tja umeščena. Zato na novogo- riški mestni občini načrtujejo, da bi na primer na Erjavčevi, v prostor, kjer je bila nekoč carinska kontrola, postavili informacijsko točko, ki bi služila turistom obeh mest. Pričakovati je, da bo dogovarjanje in usklajevanje o vsebini mejnih objektov steklo tudi na ravni obeh mest, zeleno luč za odpravo ostalin meje pa bosta morali prižgati ministrstvi obeh držav. V Vrtojbi ostaja carina O načrtih za mednarodni prehod Vrtojba in maloobmejni prehod v Šempetru pri Gorici smo se pozanimali pri županu občine Šempeter-Vrtojba, Draganu Valenčiču. »Zavzemamo se za to, da bi dobili prostore na mejnem prehodu v Šempetru, o njihovi namembnosti pa se konkretno še nismo pogovarjali. Tam bi navsezadnje lahko uredili tudi pisarno za tri občinske uprave ali jih namenili za delovanje turističnega društva. V Vrtojbi pa lokalni skupnosti ne bo ostal noben objekt, saj bodo le-ti uporabljeni za potrebe carine,« pojasnjuje Valenčič. Na enem izmed mejnih prehodov na območju novogoriške mestne občine bo potekala slovesnost ob širitvi schengenskega območja; po nekaterih predlogih naj bi bila na Erjavčevi, po drugih v Rožni Dolini. Tudi župan Valenčič ima načrt: »Vsakoletno, že tradicionalno novoletno srečanje obmejnih organov, ki poteka na območju naše občine, bi letos pripravili še posebej slovesno, v duhu padca meje, saj bo zadnje.« Katja Munih GRADIŠČE - Obnovitveni poseg zdravstvenega podjetja Odprli ambulanto V njej bodo delali logoped, dva pediatra in operaterji socialne službe V ulici Flemming v Gradišču so včeraj predali namenu prenovljeno ambulanto, v kateri bodo delali logoped, dva pediatra in operaterji socialne službe. Prenovitveni poseg je opravilo zdravstveno podjetje, naložba pa je veljala 100 tisoč evrov. V poslopju je že pred dvajsetimi leti delovala ambulanta, zatem pa je bila stavba dalj časa delno zaprta. »Za obnovo poslopja smo se odločili, Trak so prerezali deželni svetnik Mirio Bolzan, direktorica Manuela Baccarin in župan Franco Tommasini bumbaca ker želimo biti prisotni na teritoriju in nuditi ljudem čim boljše storitve,« je poudarila direktorica zdravstvenega podjetja Manuela Baccarin, ki je pojasnila, da bodo v ambulanti vodili tudi razne preventivne programe, pozornost pa bodo namenili tudi rehabilitaciji in oskrbi otrok. Ambulanta bo na razpolago vsem prebivalcem okoliških občin oz. severnega dela goriške pokrajine. DOL - Brussa poziva deželo Spet zahteva posaditev cipres Zahteva čim prejšnjo ponovno posaditev cipres ob cesti po Dolu. V ta namen je deželni svetnik Mar-jetice-Demokratske stranke Franco Brussa včeraj vložil svetniško vprašanje, v katerem poziva deželno vlado Riccarda Illyja, naj poskrbi za povrnitev nekdanjega videza državni cesti št. 55. Po Brussovih besedah so bile ciprese posajene ob koncu prve svetovne vojne, da bi z njimi počastili spomin padlih vojakov, julija 2006 pa jih je zajel silovit požar, ki je opustošil širše območje vzdolž meje, predvsem na italijanski strani. Nekaj časa zatem je gozdna straža požgano drevje podrla, vendar je nato hlode pustila ob robu cestišča. Brussa se je v deželnem svetu v zvezi s tem argumentom oglasil že novembra leta 2006, po njegovem posegu pa so uslužbenci družbe ANAS odstranili hlode z roba cestišča. Na vprašanje deželnega svetnika je med včerajšnjim zasedanjem odgovoril Illyjev odbornik za kmetijstvo Enzo Marsilio. Povedal je, da je svojčas goriški prefekt sklical tehnično omizje, na katerem so odločili, da bodo ciprese ponovno posadili. Dogovorili so se tudi, da bodo uporabili semena posebne vrste ciprese, ki naj bi bila odporna zajedavcem. Brussa je v repliki pozval deželnega odbornika, naj poizve, ali je morebiti prišlo do zapleta, saj se posaditev cipres ob cesti po Dolu še ni začela. Iščejo začasnega postrežnika Jutri med 9.30 in 12.30 bodo na sedežu urada za zaposlovanje v ulici Alfieri v Gorici zbirali prijave za začasno nadomeščanje postrežnika na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici. Zahtevana sta znanje slovenskega jezika in potrdilo o zaključenem obveznem šolanju; zaposlen bo 36 ur tedensko do 31. oktobra letos. Slana obiskala Goriško Slana je obiskala Goriško. Prvič se je pojavila v noči s petka na soboto, v noči na nedeljo pa so ledeni kristali ponovno pobelili travnike, njive in vrtove. Temperatura se je spustila do dveh stopinj pod ničlo, slana pa je marsikje povzročila škodo na povrtninah. »Ti iz oči ljubezen je sijala« Nocoj ob 20.30 bodo člani števerjanskega društva F.B. Sedej prikazali v Gorici dramsko uprizoritev življenjske poti goriškega glasbenika in narodnega buditelja Lojzeta Bratuža z naslovom Ti iz oči ljubezen je sijala. Nastala je ob 70-letnici njegovi smrti v režiji Jasmin Kovic; dre-vi jo bodo postavili na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž. NOB v narodovem spominu Goriški muzej prireja na gradu Krom-berk nocoj ob 20. uri predstavitev knjige in predavanje NOB v slovenskem narodovem spominu; sodelovali bodo Janez Stanovnik, Božo Repe in Branko Marušič. Razprava o mega-projektih Javna razprava z naslovom Mega-pro-jekti: grožnja ali izziv? bo danes ob 19. uri v dvorani v Vipavskem Križu. Pogovor bo tekel o tem, kakšne posledice imajo lahko za videz in identiteto primorskega prostora veliki načrti, ki v okolju delujejo kot novosti. Sodelovali bodo Irene Mislej, Adrijan Cingerle, Saša Ma-rušič, Boris Nemec, Aleksander Lemut, Tomaž Šinigoj in Silvester Vončina. V zapor zaradi mamil V nedeljo so novogoriški kriminalisti k dežurnemu preiskovalnemu sodniku na novogoriško okrožno sodišče pripeljali 31-letnega moškega, ki je osumljen proizvodnje in prometa z mamili in prometa z orožjem. Kriminalisti so moškega, ki ima v Novi Gorici začasno bivališče, sicer pa prihaja iz okolice Tolmina, dalj časa opazovali in ugotovili, da je v preteklih mesecih v Novi Gorici odvisniku prodal manjšo količino droge. Ker se je moški policistom in kriminalistom izmikal, so slednji za njim razpisali iskanje in ga v petek v večernem času izsledili v središču Nove Gorice, kjer so mu odvzeli prostost. Na podlagi odredbe sodišča so pri osumljencu odredili tudi hišno preiskavo, pri kateri so mu zasegli 10 gramov heroina in pištolo, za katero ni imel dovoljenja. Sodnik je po zaslišanju zoper moškega odredil pripor. (km) Fanta pristala v bolnišnici V nedeljo sta se na Goriškem pripetili prometni nesreči. Nekaj po polnoči se je 22-letni mladenič peljal iz Nebla proti tamkajšnjemu mejnemu prehodu. Na ravnem delu ceste je zapeljal levo na travnato brežino, kjer se je avtomobil prevrnil in obstal na strehi. Fant se je lažje telesno poškodoval, zato so ga starši odpeljali v šempetrsko bolnico. Kakšno uro kasneje pa se je 19-letni voznik peljal iz Dornberka proti Volčji Dragi. V Prvačini je zapeljal desno na travnato brežino in trčil v drog prometnega znaka. Tam je vozilo dvignilo v zrak. Po približno 20 metrih je avtomobil pristal na vrtu stanovanjske hiše ob cesti v Prvačini. Zaradi poškodb so ga na zdravljenje odpeljali v šempetrsko bolnišnico. (km) Prijeli vinjenega Slovenca Goriški karabinjerji so v noči med soboto in nedeljo prijavili 34-letnega slovenskega državljana zaradi vožnje pod vplivom alkohola. P.R., ki ima bivališče v Gorici, se je s svojim avtom peljal po mestnem središču, karabinjerji pa so ga ustavili in podvrgli alkotestu, ki je pokazal, da je količina alkohola v krvi dvakrat presegala dovoljeno mejo. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 23. oktobra 2007 2 5 ŠTMAVER - Osemnajsti jesenski vzpon na Sabotin Z vrha je pogled segal daleč naokrog Hrib postaja vse bolj priljubljena izletniška točka Maša na vrhu Sabotina (levo) in pohodniki med vzponom vip, bumbaca Jesensko vreme je spremljalo po-hodnike, ki so se udeležili 18. vzpona na Sabotin. Nedelja je sicer bila jasna in sončna, kar mrzel veter pa je dal vedeti, da smo pač že v drugi polovici oktobra. Pohod na Sabotin je postal že tradicionalen in predstavlja enega od nepogrešljivih srečanj v kar široki ponudbi rekreacijskih prireditev, ki bogatijo goriško pohodniško sceno. Na startu v Štmavru se je ob napovedani uri zbralo kakih 170 ljudi, veliko pa je bilo zamudnikov, ki so se na vrh gore iz raznih smeri povzpeli kasneje, tako daje število »osvajalcev« Sabotina naraslo na 250 ljubiteljev hoje. Pod vrhom so člani kulturnega društva Sabotin iz Štmavra postregli s toplim čajem, nato je med ruševinami cerkvice potekala maša, ki jo je daroval pevmski in štmaverski župnik Marjan Markežič. Zelo čisto vreme je pripomoglo, da je oko lahko seglo daleč naokrog, od zasneženega Krna na severu pa do gradeške lagune in celo Lig-nana na jugozahodu. Omeniti tudi velja, da je po dolgih letih prepovedi Sabotin postal priljubljena izletniška točka za ljubitelje narave od blizu in daleč. Tako smo v nedeljo na vrhu lahko srečali kakih petdeset izletnikov iz Furlanije, naleteli pa smo tudi na večjo skupino mladih Kitajcev. Po maši se je večina pohodnikov podala po grebenu Sabotina do najvišjega vrha in bivše karavle JNA, po sestopu pa jih je na sedežu društva Sabotin v Štmavru čakala pogostitev z odlično paštašuto, klo- basami, čevapčiči, briškim vinom in še s čim. Hladno vreme je žal preprečilo, da bi se družabnost nadaljevala v pozno popoldne. Pohodnikom sta se za udeležbo zahvalila predsednik krajevne skupnosti Lovrenc Persoglia in predsednik kulturnega društva Sabotin Jordan Figheli, svoj pozdrav prireditvi pa je prinesel tudi pod- župan goriške občine Fabio Gentile. Pohodniki so si lahko ogledali tudi razstavo »Pesek v sliki« avtorice Stanke Golob z Grahovega. Ker gre za posebno likovno tehniko brez uporabe barv, so se prireditelji s slikarko dogovorili za kratek tečaj slikanja s peskom za otroke pevmske osnovne šole. (vip) JAMLJE-SELA NA KRASU - Pohod Zadnjič čez mejo Decembra praznik pri Komarjih Mlade udeleženke nedeljskega pohoda bumbaca Udeleženci 12. krožnega pohoda, ki je v nedeljo povezal Jamlje s Selami na Krasu, se bodo letošnje izvedbe spominjali kot zadnje, na kateri so z veljavnim dokumentom v žepu prečkali državno mejo. Z vstopom Slovenije v območje izvajanja schengenskega sporazuma bo namreč prehod med državama prost, Jameljci in Selani pa že načrtujejo, da bodo zgodovinski dogodek primerno proslavili. Kakšno bo pravzaprav praznovanje niso še določili, vsekakor pa naj bi potekalo v soboto, 22. decembra, na mejnem prehodu med Komarji in Klariči. Nedeljskega pohoda, za organizacijo katerega sta poskrbela jameljsko kulturno društvo Kremenjak in krajevna skupnost Sela na Krasu, se je udeležilo nad 280 pohodnikov. Ze pred deveto uro so se ljubitelji športnega pohodniš-tva zbirali pred kulturnim središčem v Jamljah, nato pa je nekaj po deseti uri ob kot naročenem vremenu stekel pohod, ki je vodil čez vrh Kremenjaka do Sel. Tu so se pohodniki okrepčali, poleg tega pa so si v prostorih osnovne šole ogledali razstavo o zgodovini Sel od prve svetovne vojne do današnjih dni. Pohodniki so se nato spustili po stari poti mlekaric do Komarjev in od tam krenili zopet proti jamejskemu kulturnemu središču. Medtem, ko so pohodniki uživali ob jesenskem sprehodu vzdolž planot in pobočij, so jameljski odborniki hiteli s pripravljanjem kosila, da bi jih prihod najhitrejših ne presenetil. Ko so si udeleženci opomogli od poti, so prisotne nagovorili predsednica jameljskega društva Kremenjak Bruna Visintin, podžupan občine Doberdob Nordio Gergolet in župan občine Miren-Kostanjevica Martin Zlatko Marušič. Po kosilu so bile na sporedu družabne igre, z zmago katerih so letos - končno - prehodni pokal osvojili Jameljci. Sledilo je nagrajevanje, med katerim so priznanje podelili tudi najstarejšemu in najmlajšemu pohodniku. To sta bila 77-letni Mario Pahor in 3-letni Sebastijan Bagon. ŠKOCJAN Zastrupljenca zapuščata bolnišnico Mo go če bos ta že da nes za -pustila tržaško bolnišnico 78-let-na Bruna Riabiz in njen 82-letni brat Giuseppe, ki sta se v nedeljo na svojem domu v Škocjanu zastrupila z ogljikovim monoksidom. Njuno zdravstveno stanje se je včeraj izboljšalo, če sta še živa, pa se morata zahvaliti Bruninemu sinu. V nedeljo zjutraj se je namreč odpravil na obisk k materi, ven dar je ob po gle du na od pr to luč v notranjosti hiše in na zaprta polkna takoj razumel, da nekaj ni bilo v redu. S silo je odprlo eno izmed oken, nato pa v spalni sobi našel mater in strica v nezavesti. Zen sko in moš ke ga so ta koj prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jima nudili pomoč z zdravljenjem v hiperbarični komori. Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je povzročilo nepravilno delovanje kotla za ogrevanje in dimnika. DOBERDOB - S tekmovanja pri Pordenonu se pevski zbor vrača z dvema priznanjema Hrast zmagal v Travesiu Prvo mesto v kategoriji z zgodovinskim programom jim je zagotovilo veliko nagrado - Tekmoval je tudi otroški zbor Fran Venturini od Domja Doberdobski pevski zbor Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča je v soboto, 20. oktobra, prejel dve pomembni priznanji na meddeželnem tekmovanju v Travesiu, vasici v pordenonski pokrajini v bližini Spilimber-ga. Na prvi izvedbi tekmovanja »Gran premio Travesio in-canta« so doberdobski pevci tekmovali v kategoriji z zgodovinskim programom in prejeli oceno 93/100. Osvojili so prvo mesto v tekmovalni kategoriji in kot najbolje ocenjeni zbor prejeli še veliko nagrado »Gran premio Travesio in-canta« kot najbolje ocenjeni zbor na celotnem tekmovanju. Drugouvrščeni zbor Stella maris iz Chietija je prej el 88 točk. Doberdobski pevci so za tekmovalni program pripravili splet zborovskih stvaritev, ki se je začel z Gallusovim renesančnim mo-tetom Alleluia. Cantate Domino canticum novum. Sledili so utrinki iz svetovne zborovske zakladnice: romantika skozi Brucknerje-vo skladbo Os justi ter pravoslavna liturgija s Šnitkejevo Tri duhovni hori. Doberdobci so predstavili tudi krajevne skladatelje: izvedli so najprej O magnum mysterium avtorja Orlan-da Dipiazze in program sklenili z Vremšakovo Mešani zbor Hrast med nastopom v Travesiu fotoa.č. priredbo ljudskega napeva Zeleni Jurij. Zbori niso tekmovali samo v kategoriji zgodovinskega programa; razpisan je bil tudi natečaj za monografski program in za otroške zbore. Natečaja v Travesiu se je udeležilo 7 zborov. Poleg doberdobskega je slovensko pesem zastopal še otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Suzane Zerjal. Poleg dveh slovenskih predstavnikov so se tekmovanja udeležili še otroški zbor »Pic-cola Harmonia« iz Marghere, pevska skupina »II Diletto moderno« iz okolice Trevisa, tržaški ženski zbor Clara Schumann, zbor Vo-ci dei Templari iz Trevisa in polifonski zbor »Stella maris« iz Chietija. Komisijo so sestavljali uveljavljeni italijanski skladatelji, dirigen- ti in muzikologi: predsednik Giovanni Acci-ai ter člani Orlando Dipiazza, Giorgio Maz-zucato, Mario Mora in Luciano Turato. Pred samim tekmovanjem so bile na sporedu tudi delavnice, na katerih so zbori predstavili svoj način dela in vaj komisiji: zbor Hrast bo v tem delu predstavil Merkuja in Vrabca. (ač) GORIŠKI PROSTOR 26 Torek, 23. oktobra 2007 GORICA - Uspešnica Špas Teatra za zaključek Komigoja Ženske o moških, zgodba se nadaljuje V novi sezoni je napovedana moška različica predstave S smehom in ironijo seje zaključila tudi letošnja sezona trijezičnega komičnega gledališča Komigo, ki sta jo Kulturni dom in zadruga Maja ponujala od marca letos dalje. Zaobjela je solidno amatersko predstavo Wo-chein, ki ji je žal zmanjkalo ustrezne promocije, da bi v njej lahko čim več ljudi spoznalo in uživalo pravega medetničnega duha, dalje slovenske komedije in predstave v tržaškem narečju, solidni Pupkin Kabarett in, nazadnje, uspešnico Špas Teatra iz Mengša, 5.-žensk.com, ki je sklenila niz. V Sloveniji je bila krstno uprizorjena pred dvema letoma in je do danes navdušila preko 90 tisoč Slovencev. Problemi, izkušnje, želje, ilustracije, sanje sodobne, samoosvojene in neodvisne ženske niso več tabu. O njih se ne pogovarjajo le ženske med sabo, temveč iščeta se (in najdeta) dialog in konfrontacija z moškimi, predmet so oddaj, razprav in uspešnih serij, kot so Sex v mestu ali Obupane gospodinje, najbolje pa izstopajo ravno v gledališču. V dnevni sobi - na odru Kulturnega doma - pet prijateljic dveh različnih generacij razpravlja o moških in (ne)zaželenih izkušnjah z njimi ter navodilih za njihovo »uporabo«, prostora oz. časa pa je tudi za druge značilne argumente ženskih klepetov. Zvezdana Mlakar, Marijana Brecelj, Mojca Funkl, Katarina Čas in Nina Valič se »razpiš-tolijo« v monologih in sproti postavljajo vprašanja - kakšna pa bi bila ženska brez vpra- Špas Teater na odru Kulturnega doma bumbaca šanj? - tudi publiki, ki se je še kar solidno odzivala. Pet različnih značajev se »špasno« loteva številnih tem in s smehom polni več kot dve uri trajajočo predstavo. Ob koncu razposajenega večera pa ostane odprto vprašanje: ali ne bi lahko nekoliko bolj skrbeli za kakovost odnosov in jih tudi z majhnimi deja- nji izboljšali in popestrili? To seveda ne velja samo za moške, ki pa bodo imeli na voljo nekaj mesecev za razmislek, do februarja prihodnjega leta namreč, ko se bo začela nova sezona Komigoja in že napovedujejo moško različico predstave z naslovom 5.moš-kih.com. Zgodba se torej nadaljuje. (aw) / Dramska družina F. B. Sedej vabi na DRAMSKO UPRIZORITEV UMETNIŠKEGA USTVARJANJA goriškega skladatelja in narodnega buditelja Lojzeta Bratuža pod naslovom TI IZ OČI LJUBEZEN JE SIJALA 23.10. 2007 ob 20. 30 v kulturnem centru Lojze Bratuž [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405. ut Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.20 »Mol-to incinta«. Dvorana 3: 15.40 »Resident Evil: Extinction«; 17.15 - 20.10 - 22.15 »La giusta distanza«. CORSO Rdeča dvorana: 17.30 - 20.00 -22.20 »Stardust«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 »In que-sto mondo libero«; 22.15 »Invasion«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Quel treno per Yuma«. TRŽIČ KINAMEX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 18.30 »Ratatouille«; 20.40 -22.30 »Resident Evil: Extinction«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Quel treno per Yuma«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.20 »Mol-to incinta«. Dvorana 5: niz »Cinema dAutore «17.40 - 20.00 - 22.00 »Funeral Party«. SI Šolske vesti LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici bo delovala vsako sredo med 15.30 in 17.30 za otroke, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca. Ponuja številne dejavnosti, ki jih vodijo Majda Zavadlav, Sten Vilar, Damjana Golavšek in Andreja Stare. Iz vrtcev v ulici Brolo in ul. Max Fabiani je poskrbljen prevoz; informacije in vpisovanje na tel. 0481533495 v popoldanskih urah. M Izleti SPDG organizira od 2. do 6. januarja 2008 zimovanje v Valzoldani. Vpisovanje v sredo, 24. oktobra, med 18. in 20. uro na sedežu društva na korzu Verdi 51 int. v Gorici. H Čestitke V soboto, 20. oktobra, je v sovo-denjskih Škrljah draga mama 81 imela let, ker leto je šlo mimo spet. Kdo je? To ona gotovo ve. Čeprav z zamudo, a iz srca, čestitamo ter rožice z vrta podarimo ji! Njeni vsi. Včeraj je slavil 50-letnico AVGUŠTIN DEVETAK-UŠTILI z VRHA. Iskrene čestitke mu izrekajo in obenem kličejo še na mnoga in zdrava leta Kulturni dom Gorica ter goriški in seveda vrhovski prijatelji. Včeraj je na Vrhu sv. Mihaela UŠTILI slavil 50 let. Vse najboljše, polno zdravja, sreče, veselja in dela mu želimo vsi Čotovi. 13 Obvestila DRUŠTVI TRŽIČ IN RONKE organizirata 11. novembra martinovanje v Štanjelu pri Komnu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in družabnost s kosilom. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-474191 ali tel. 0481-483136). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 3. novembra, v restavraciji Kapriol v Dolu. Iz Gorice bo na razpolago avtobus. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest: tel. 0481-390688 (Saverij, Ines R.), 0481-21361 (Ema B.), 0481-882302 (Veronika T.), 048178061 (Ana K.). Na račun 20 evrov. DRUŠTVO TRŽIČ prireja letos razne tečaje in srečanja: ob torkih med 16. in 18. uro na sedežu društva tečaj utrjevanja slovenskega jezika ob razgovoru, prebiranju časopisov, revij in knjig; od 7. novembra ob sredah med 18.30 in 20. uro tečaj telovadbe v telovadnici Duca DAosta; ob petkih med 19. uro in 20.30 računalniški tečaj na sedežu društva; 24. oktobra na šoli Duca DAosta prvo srečanje z učiteljicami antropologije na temo spoznavanja slovenskega Krasa (srečanja se bodo nadaljevala v novembru in decembru); informacije in prijave na tel. 0481-474191. KD DANICA organizira občni zbor v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 v KŠC Danica na Vrhu. Izvolili bodo nov odbor, zato vabijo člane, da se množično udeležijo. KK ŠILEC prireja v sredo, 24. oktobra, ob 20.30 na sedežu doma Paglavec v Podgori družabno snidenje tečajnikov in članov. LETNIK 1957 - Štandrež, Sovodnje, Ru-pa, Peč, Gabrje in Vrh - organizira praznovanje v novembru; informacije in vpisovanje na tel. 0481-21377 (Mirjam) in 339-6707710 (Ana). MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča vse člane, da bo prva vaja v novi sezoni danes, 23. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Vabljeni tudi novi člani. NA SEDEŽU DRUŠTVA SOVODEN-JSKIH KRVODAJALCEV v Gabrjah bo 60-urni tečaj krojenja in šivanja. Začetek tečaja danes, 23. oktobra, ob 18. uri; informacije na tel. 3294006925 (Vincenza). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v petek, 26. oktobra, anagrafski urad zaprt. OBČINA GORICA obvešča, da bo urad pogrebnih služb ob pokopališču odprt do 2. novembra med 9. in 12. uro ter med 14.30 in 17.30. Med 26. oktobrom in 2. novembrom bo na glavno pokopališče prepovedan dostop avtomobilov. Za občane, ki imajo težave s hojo, bo po naročilu v uradu pogrebnih služb v ul. Trieste 329 (tel. 0481-20733) na razpolago občinski kombi, ki bo vozil vsako 20 minut. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA sporoča, da so planinske postojanke - dom Klementa Juga v Lepeni, Gomiščkovo zavetišče na Krnu in Planinski dom pri Krnskih jezerih - zaprte. Ob napovedi lepega vremena bo ob sobotah in nedeljah v oktobru odprt Planinski dom pri Krnskih jezerih; informacije ob četrtkih od 15. do 18. na tel. 003865-3023030. SPDG obvešča, da se vpisovanje za martinovanje dokončno zaključi v četrtek, 25. oktobra. Sedež bo odprt od 19. do 20. ure. SPDG vabi v nedeljo, 28. oktobra, na izlet na Črno prst. Zbirališče v novo-goriški železniški postaji ob 7. uri. Odhod z vlakom ob 7.35. Povratek ob 18.40 ali 20.50; več informacij na društveni spletni strani: www.spdg.eu. ali na tel. 320-1423712(Andrej). 0 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča da bo do 27. oktobra možna potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in s 30. oktobrom vpis novih abon- majev; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča da bo do 7. novembra možen vpis novih abonmajev. Program »Si-pario Prosa« se bo začel 8. novembra s predstavo »Sarto per signora« (Georges Feydeau), »Sipario Musica« 22. novembra z glasbeno prireditvijo »La variante di Luneburg - Fabula in musica« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsAtelier), »Sipario Ragazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) pa 25. novembra s predstavo »Le storie di Marco Polo«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: obvešča, da je v teku vpis novih abonmajev. Gledališki program se bo začel 2. in 3. novembra z uprizoritvijo predstave »Le nozze di Figaro« (Tullio Solenghi), medtem ko bo v glasbeni program uvedel koncert Louis Lortie & Hélène Mercier (klavir) 30. oktobra; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. decembra (mladinska predstava) Cica v metroju (Raymond Queneau); 3. januarja 2008 Letoviščarji (Maksim Gorki); 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. CENTER ZA DUHOVNO KULTURO organizira predavanje »V malem se zrcali veliko« danes, 23. oktobra, ob 19. uri na sedežu centra, Kolodvorska pot 8 (železniška postaja) v Novi Gorici. Predava Barbara Škoberne, učiteljica na Duhovni univerzi. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško in KRUT vabita v nedeljo, 28. oktobra, na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v Kulturnem domu v Gorici ob 17. uri. Zjutraj pa bo organizirana ekskurzija z obiskom Benečije (Čedad in Špeter) - odhod iz Gorice s trga pred Rdečo hišo ob 9. uri. Za ekskurzijo velja obvezna prijava na tel. 0481-532092 (E.D.) ali tel. 040-360072 (Krut, TS). FILMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob petkih ob 20.15; razpis abonmajev za petnajst filmov je v teku do 26. oktobra vsak delavnik med 10. in 12. uro in med 15. in 17. uro oz. uro pred predstavami pri blagajni Kulturnega doma. »TRAVELLING AFRICA« - Ogledala Afrike v odsevu filma - je pregled afriškega filma, ki ga prireja združenje Centro Volontari Cooperazione allo Sviluppo (CVCS) v sodelovanju s Kinoateljejem, Kinemaxom in DAMS-om iz Gorice. Danes, 23. oktobra, »Daratt«, (Mahamat Saleh Ha-roun), Kinemax Gorica; sreda, 24. oktobra, »Making off«, (Nouri Bouzid), Kinemax Tržič; četrtek, 25. oktobra, Samba Traoré, (Idrissa Ouedraogo), Kinemax Tržič. Filmi so v originalu z italijanskimi podnapisi; začetek projekcij ob 20.30, vstop prost. GORICA KINEMA, Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi: 25. oktobra »Il rabdo-mante« (režija Fabrizio Cattani), 8. novembra »Les amours d'astree et de celadon« (režija Eric Rohmer), 29. novembra »The magic flute« (režija Kenneth Branagh), 6. decembra »Ya-samin kiyisinda« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kine-maxu na Travniku ob četrtkih ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja. GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK prireja danes, 23. oktobra, ob 20. uri predstavitev knjige in predavanje Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovem spominu. Sodelovali bodo Janez Stanovnik, Božo Repe in Branko Marušič. SREČANJE Z RENATO AŽMAN bo danes, 23. oktobra, ob 19. uri v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. V CENTRU GRADI NA v Doberdobu bo v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 pred- stavitev knjige Alfia Scarpe in Daria Blasicha »Il lago vecchio - il lago di Doberdo«. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) bo 26. oktobra ob 18. uri predstavitev dokumentacije študijskega dneva ob stoletnici Gugliel-ma Coroninija; informacije na tel. 0481-533485. V PALAČI LOCATELLI v Krminu bo v soboto, 27. oktobra, ob 17. uri okrogla miza »Collio & Brda«. Predavali bodo Francesco Marangon, Črtomir Špacapan in Adriano Biasutti. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo v sredo, 24. oktobra, ob 20. uri odprtje razstave izbranih slik v okviru mednarodnega humanitarnega projekta »Paint a Future« z naslovom Naslikati prihodnost; razstava bo na ogled do 30. novembra, vsak dan med 10. in 19. uro. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Isolina Zentrich vd. Cantarutti iz bolnišnice na pokopališče; 11.00, Anna Andreoli iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V RUPI: 14.00, Massimiliano Kogoj (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V REDIPULJI: 14.00, Lucio Viezzoli v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. DANES V VILEŠU: 14.00, Bruna Fontana vd. Gasparini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustil nas je naš dragi Miljan Kogoj star 84 let ¿m Žalostno vest sporočajo žena Vida, sinova Lado in Andi ter hčerka Miljana z družinami Pogreb bo danes, 23. oktobra ob 13.45 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v farno cerkev v Rupi ob 14. uri. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili na zadnji poti dragega pokojnega. Gorica, Rupa, 23. oktobra 2007 Priznano pogrebno podjetje Preschern -Gradišče ob Soči Ob težki izgubi našega dolgoletnega pevca in člana PD Rupa-Peč Miljana Kogoja, izrekamo iskreno sožalje ženi Vidi, otrokom, sestram in ostalim sorodnikom hvaležni pevci in člani PD Rupa-Peč Ob izgubi dolgoletnega člana in bivšega odbornika Alojza Butkoviča, izreka sinu Marku in svojcem iskreno sožalje KD Sovodnje / GORIŠKI PROSTOR Torek, 23. oktobra 2007 2 5 GORICA - V KC Lojzeta Bratuža odprli skupinsko razstavo v okviru mednarodnega projekta vizualnih umetnosti Interars Brez vsakršnih meja, skupaj na krilih ustvarjalnosti Na fotografiji levo umetniška performansa v okviru projekta Interars, desno Franka Žgavec, Rado Jagodic in Maurizio Tremul na predstavitvi v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža bumbaca GORICA - Petindvajset umetnikov, ki je ustvarjalo v petih večdis-ciplinarnih delavnicah: to je vizitka skupinske razstave v sklopu mednarodnega projekta vizualnih umetnosti Interars, ki so jo v petek odprli v galeriji goriškega centra Lojze Bratuž. Razstava bo na ogled do srede novembra (od ponedeljka do petka, od 17. do 19. ure), od 22. novem bra pa si jo bo mo go če ogle da ti v Kopru. Projekt Interars je v minulem le tu zdru žil šte vil ne umet ni ke z ita -lijanske in s slovenske strani meje. Delavnic na Jazbinah, v Piranu, Čed-ronu, Pliskovici in Lonjerju se je ude-le ži lo tri in tri de set umet ni kov, ki uporabljajo najrazličnejše izrazne go vo ri ce: od ple sa do glas be, od pet -ja do slikarstva, fotografije, video art. Ti so Gabriele Bonato, Kristian Stu-ri, Luisa Tomasetig, Daria Vlahov, Alenka Sottler, Franko Vecchiet, Emilija Podjavoršek, Riccardo Bal-dassari, Daniela Farusin, Egon Hre-ljanovič, Mauro Stipanov, Fabiola Faidiga, Mirna Viola, Luka Stojnič, Marko Faganel, Bruno Paladin, Samo Onic, Manuela Paladin, Fulvia Zudič, Jasna Merku, Anda Klančič, Cvetka Hojnik, Serena Bellini, Simon Kastelic in Matija Debeljuh, glasbeniki Tomaž Nedoh, Tomaž Kolar, Martina Feri, Amanda Vidic, Marko Čepak in Marsell Marinšek ter plesalca Daša Grgič in Luca Quaia. Kot je po uvodnem pozdravu gostiteljice Franke Žgavec povedal podpredsednik Društva za umetnost Kons Rado Jagodic, je bil projekt Interars gotovo najzahtevnejša preizkušnja mladega društva, ki združuje številne ljubitelje umetnosti. Poudaril je, da so vse delavnice potekale v sproščenem ustvarjalnem vzdušju, v katerem so lahko nastala kvalitetna dela: ob teh bodo za enoletnim projektom ostali tudi številni novi medosebni stiki in dragocene izkušnje na organizacijskem področju. Jagodic se je zahvalil tistim članom društva, ki so odločilno prispevali k uspehu projekta: ob koordinatorki Jani Pečar še Štefan Turk, Mirna Viola, Robi Jakomin, Marko Faganel, Ivan Žerjal in Luisa Tomasetig, ki je poskrbela tudi za postavitev goriške razstave. Glavni partner čezmejnega projekta je bila Unija Italijanov, v imenu katere je na odprtju spregovoril pred sed nik Mau ri zi o Tre mul. Iz po -stavil je dejstvo, da znajo tovrstni projekti presegati jezikovne in politične meje, istočasno pa ustvarjati kulturo in umetnost: projekt Interars je nedvomno zbližal italijanske in slovenske umetnike z obeh strani meje, kar je njegova največja vrlina. »Umetnost, ki jo tu predstavljamo, se je razvijala z iskanjem svežine, jasnosti in rafiniranosti v enostavnih dejanjih, v preprostosti bivanja in v vsem, kar lahko je in postane skupno,« je povedala koordina-torka projekta Jana Pečar. »V prostoru, ki je naša zibelka, iz katerega izvira in v katerega se preliva tisti človeški nagon, ki išče in spodbuja eks-perimentacijo v umetnosti.« Zahvali la se je vsem tri in tri de se tim so de -lujočim umetnikom, podjetju Evro-servis in Zvezi slovenskih kulturnih društev za pomoč, ter ostalim partnerjem projekta. Ob Italijanski uniji so to bili še Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Italijanski center za promocijo, kulturo, izobraževanje in razvoj Carlo Combi iz Kopra, Kulturni center Lojze Bratuž, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Preden so se številni udeleženci odprtja prepustili ogledu platen, fotografij, inštalacij in videoposnet-kov, sta za prijeten glasbeni vložek poskrbela Tomaž Nedoh in Tomaž Kolar, udeleženca delavnice v Čed-ronu. Plesalka Daša Grgič in režiser Luca Quaia pa sta dve uri kasneje poskrbela za nekaj plesnih užitkov na sugestivni domačiji Kovač na Jaz-bi nah. ( pd) GORENJI TARBIJ - V soboto predstavili pesniško zbirko v okviru Burnjaka, beneškega praznika kostanjev Otožna lirika Marine Cernetig odraža Benečijo, njene stiske in žarke upanja SREDNJE - V soboto, 20. oktobra, so v Gorenjem Tarbiju v sklopu Burnjaka prav tako praznično predstavili pesniški prvenec Marine Cernetig »Pa nič nie še umarlo«. Zbirko je v lični opremi studia Link izdalo Založništvo tržaškega tiska, predstavitev pa je bila v stavbi združenja Okno na slovanski svet. V kar veliki dvorani se je nabralo veliko ljudi: domačinov, prijateljev in ljubiteljev umetnosti iz Benečije a še iz Gorice in Trsta. Prišel je tudi videmski pre-fekt Lorenzo Cernetig. V imenu ZTT je prisotne nagovoril Ace Mermolja. Dejal je, daje vesel Marinine zbirke in dodal, da se je morajo veseliti vsi, ki so prišli na predstavitev; veseliti se je morajo Benečani. V sodobnem svetu potrebuje pesnik svoje okolje, saj je poezija umetniški izdelek, ki sodi v niše in praviloma ne pozna hrupnega odmeva. Mermolja je pristavil, da je ZTT izdalo več knjig avtorjev iz videmske pokrajine, trud pa si zasluži pozornost bral- O vsebini zbirke »Pa nič nie še umarlo« je spregovoril Michele Obit, ki je napisal tudi spremno besedo. Tudi on je naglasil, da je izid nove knjige vedno dogodek, predvsem če je napisana v »našem jeziku« in če »govori o nas«. Glede same poezije je Obit dejal, da je ni nujno razumeti. Treba jo je poslušati in se ji predati, da nas prevzame s svojim zvokom in s svojimi podobami. Obit se je spomnil knjige Besede tele zemlje, ki jo je prav tako izdalo ZTT pred štirimi leti. Knjiga poezije in proze sedmih beneških avtorjev je takrat doživela lep odziv doma in v Sloveniji. Prikazala je, majhno ali veliko, sceno beneške literature, kije lahko tudi skromna a potrebna in pomembna. Zato je je bilo treba nekako nadaljevati po poti, ki je bila začrtana. V tej smeri je prav Obit predložil ZTT-ju pesmi Marine Cernetig. V njeni poeziji se, kot je naglasil Obit, izrazito prikazuje ideja hiše. Hiša pa ni le prostor življenja, ampak hrani v sebi spomine, sanje, skratka, je prostor duše. Pri nastajanju knjige je prišlo do nekaterih pomislekov glede samega naslova. Pesmi Marine Cernetig so zvečina žalostne ali otožne, čeprav jih prešinjajo žarki upanja. Naslov, ki pravi, »da ni še nič umrlo«, želi naglasiti prav to upanje: ni vsega konec, čeprav se vasi praznijo, ljudje odhajajo in marsikje kraljuje samota. Marina Cernetig se je vidno ganjena zahvalila vsem in še posebno slikarju Rudiju Skočirju, ki ji je dal na razpolago svoje slike, da so jih v detajlih objavili v zbirki. Povedala je, kako se je približala poeziji in pri tem imenovala Pavla Petri-ciga, ki je imel na mlade Benečane vpliv, ki še traja. Ob glasbeni spremljavi Davida Clodiga, kije zategnil meh svoje harmonike, so nato ob Marini brali pesmi Luisa Battistig, Paolo Tomasetig in Andreina Trusgnach. Za mizo, kjer so govorili in brali, pa so se vrstile na platnu fotografije Graziana Podrecche. Lep praznik se je zaključil s klepetom ob pogrnjeni mizi, v vasi pa je ljudi čakal Burnjak... (ma) 28 Torek, 23. oktobra 2007 ITALIJA / POLITIKA - Pravosodni minister po Di Pietrovih kritikah zahteva razčiščenje v večini Mastella: Vlado trga prava libanonska vojna Berlusconi zahteva predčasne volitve - Napolitano poziva k spoštovanju ustave in zakonov RIM - Vlada premiera Romana Pro-dija spet preživlja težke trenutke. »Nahaja se v stanju, ki je primerljivo z libanonsko vojno,« je včeraj ocenil pravosodni minister Clemente Mastella. »Libanon pretresa nenehna vojna, kristjani so proti muslimanom, maroniti proti Hezbolahu. Podobno je z vlado. Če bo Prodi znal prebroditi to stanje, bo postal nacionalni heroj, dokazal bo, da res razpolaga z dejavnikom "R" ki mu ga mnogi pripisujejo,« je pristavil Mastella. (Dejavnik "R" naj bi predstavljal srečo, op. ur.) Mastella se v svoji analizi ne nanaša toliko na trenja med t. i. radikalno levico in sredinskimi silami Unije, kolikor na polemike, v katerih se je osebno znašel, odkar se je razvedelo, da je proti njemu vodil preiskavo javni tožilec iz Catanzara Lu-igi De Magistris, ki gaje Mastella že lep čas skušal odstraniti s svojega mesta. Pravosodni minister si je na tak način nakopal vrsto kritik tudi znotraj vladne večine. Najbolj glasen je njegov ministrski kolega Antonio Di Pietro, po katerem bi moral poseči Prodi in premisliti, ali je prav, da Mastella ostane v vladi. Po teh izjavah Mastella zahteva nujno razčiščenje v vladni večini in grozi, da v nasprotnem primeru njegovi privrženci ne bodo podprli vladnih ukrepov v parlamentu. To je po oceni opozicije še zadnji dokaz, da je Prodijeva vlada na koncu. Voditelj stranke Forza Italia Silvio Berlusconi je za 17. in 18. november oklical dan mobilizacije za njeno odstranitev. Kot je zapisal v pismu, ki gaje razposlal vsem svojim parlamentarcem, bo stranka omenjena dva dneva po vsej državi priredila javne manifestacije in razprave. »Italijanom že preseda. Naveličani so vsak dan prisostvovati brezvladju, povzdignjenemu v sistem,« je zapisal. K pobudi je takoj pristopilo Nacionalno zavezništvo Gianfranca Finija. Berlusconi in Fini sta za to, da bi takoj razpisali predčasne volitve. S tem stališčem se strinja tudi Severna liga, medtem ko sredinci UDC menijo, da bi morali poprej odobriti nov volilni zakon, in sicer po nemškem modelu. Za to se je včeraj zavzel podpredsednik vlade Francesco Rutelli in isto stališče je odprto podprl predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti. Včeraj se je oglasil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Kot predsednik Višjega sodnega sveta je izrazil zaskrbljenost zaradi spora, ki je nastal med pravosodnim ministrom in javnim tožilcem iz Catanzara. Vse je pozval k odgovornosti in poudaril, da bo kot garant ustavnosti od blizu spremljal razvoj dogodkov. Silvio Berlusconi je za 17. in 18. november oklical v vsej državi dan mobilizacije proti vladi PREVOZI - Protest proti preusmeritvi mednarodnih letov v Rim V Milanu zaradi stavke odpovedali več kot 200 letov MILAN - Stavka letališkega osebja na milanskih letališčih Malpensa in Linate je povzročila odpoved številnih poletov. Sindikati so se za štiriurno stavko odločili, ker se ne strinjajo z odločitvijo vlade, ki nacionalnemu letalskemu prevozniku Alitalia omogoča preusmeritev okrog 150 mednarodnih letov z Malpense na rimsko letališče Fi-umicino. Po ocenah sindikatov bo ta odločitev izolirala severno Italijo od preostalega sveta, poleg tega pa naj bi v Lombardiji povzročila izgubo okrog 3000 delovnih mest. Zaradi stavke so na obeh milanskih letališčih skupno odpovedali več kot 200 letov. Do odpovedi in zamud pa je prišlo tudi v Fiumicinu in na drugih italijanskih letališčih. V Italiji je sicer včeraj na nacionalni ravni potekala tudi stavka manjšega sindikata letalskih kontrolorjev, ki predstavlja tri odstotkega vsega osebja. Kot je znano, je italijanska vlada že večkrat poskušala rešiti pešajočo Alitalio, ki se sooča z velikimi izgubami. Med ukrepi je tudi omenjena preusmeritev letov na Fiumicino, kjer ima Alitalia ugodnejše poslovne pogoje. Uprava Alitalie je sicer pred časom izbor morebitnih kupcev 49,9-odstotnega državnega deleža v družbi zožila na šest družb. To so Lufthansa, Air France, Aeroflot, AirO-ne, Cordata Baldassarre and družba zasebnega lastniškega kapitala TPG. Morebitnega kupca naj bi izbrali do konca leta. Potniki čakajo na let na letališču Malpensa ansa Confesercenti: Mafija je največje italijansko podjetje RIM - Največje italijansko podjetje je mafija, saj letno zasluži 90 milijard evrov, kar predstavlja sedem odstotkov bruto domačega proizvoda, s tem denarjem pa bi lahko krili kar pet finančnih manevrov. Ti zaskrbljujoči podatki se nahajajo v poročilu Sos podjetništvo (Sos impresa), ki ga je trgovsko združenje Confesercenti včeraj predstavilo v Rimu ob prisotnosti podministra za notranje zadeve Marca Minnitija. Prisotnost organiziranega kriminala, ugotavljajo pri združenju, se utrjuje na vseh gospodarskih področjih, največji delež finančnih sredstev pa mafija zasluži z oderuštvom (30 milijard evrov) in racketom (deset milijard evrov), poleg tega so tu še zaslužki od kraj, ropov, goljufij, prekupčevanja, ponarejanja, nedovoljenih gradenj, ilegalnih zakupov, iger in stav ter kmetijstva Zlasti na jugu mafijskim lovkam trgovec ne uide, saj v sicilskih mestih, kot sta npr. Palermo in Catania, plačuje varščino kar 80 odstotkov trgovcev. Vseh skupaj je trgovcev, izpostavljenih varščini, 160.000, kar znaša dvajset odstotkov vseh italijanskih trgovcev, oderuštvo pa prizadene 150.000 trgovcev. V podjetjih, ki jih nadzoruje mafija, ni sindikalnih pravic, pa tudi spoštovanje varnostnih predpisov je relativno. Kar bode v oči, je širjenje pojava soudeležbe velikih italijanskih podjetij, zlasti tistih, ki delujejo na področju velikih javnih del. Slednja v nekaterih primerih raje skušajo najti sporazum z mafijo kot prijaviti izsiljevanja. To v glavnem zato, da imajo mir, pa tudi zato, da so močnejša napram konkurenci. Poleg tega paktirajo z mafijo iz prepričanja, da je na določenih tržiščih treba delati tako oz. preprosto zato, ker se jim to splača. Ob koncu tedna 28 mrtvih na cestah RIM - Ob koncu tedna se je na italijanskih cestah in avtocestah zgodilo 25 težkih prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 28 oseb. Torej manj kot v enakem lanskem obdobju, ko je bilo nesreč 33 in mrtvih 41 (leta 2005 so v tem času našteli 26 žrtev). Podatki policije in karabinjerjev kažejo, da upada skupno število incidentov (letos 1.133, lani 1.383 in predlanskim 1.304) kot število ranjencev (letos 827, lani 1.049 in 940 leta 2005). Med 28 smrtnimi žrtvami ob koncu tega tedna je več kot polovica imela manj kot 30 let. Policija in karabinjerji so tokrat na cestah imeli 37.542 izvidnic, ki so ugotovile 21.214 kršitev prometnega zakonika, odvzele 932 vozniških dovoljenj in 866 prometnih knjižic ter 32.401 točko na vozniških dovoljenjih. NEAPELJ - V nedeljo ob začetku tridnevnega mirovnega in molitvenega srečanja predstavnikov svetovnih verstev Papež pozval k sožitju vseh religij Srečanje je priredila katoliška Skupnost sv. Egidija - V pogovoru med obedom pa je prav pri mizi Benedikta XVI. prišlo do tenutka napetosti NEAPELJ - Papež Benedikt XVI. je to nedeljo v Neaplju pozval k uporu proti vsaki obliki nasilja in k sožitju vseh religij. "V našem svetu, razdvojenem zaradi konfliktov, v katerem se opravičuje celo nasilje v imenu boga, je pomembno poudariti, da ne smejo biti vere nikoli prenašalke sovraštva," je ob začetku tridnevnega mirovnega in molitvenega srečanja predstavnikov svetovnih religij dejal papež. Religije bi morale biti po njegovih besedah vir miru med ljudmi. Papež je iz Rima v Neapelj pripotoval v nedeljo zjutraj s helikopterjem. V dežju in močnem vetru je najprej na osrednjem trgu Piazza del Plebiscito daroval mašo, ki se je je udeležilo približno 20.000 vernikov. V pridigi je izpostavil predvsem revščino, nasilje, brezposelnost ter kriminal, ki so doma v tem južnoitalijanskem mestu. Neapelj je vedno znova prizorišče krvavih spopadov "camorre", kot tam imenujejo mafijo. Pomembno je, da mladim ponudimo perspektivo prihodnosti, je dejal papež. Papež se je nato sestal z voditelji delegacij mirovnega srečanja. Tovrstna mednarodna srečanja že 21 let po večjih italijanskih mestih ter evropskih prestolnicah organizira Skupnost sv. Egidija. Povod za srečanje je bila molitev za mir v svetu, h kateri je oktobra 1986 v Asi-siju povabil takratni papež Janez Pavel II. Letošnje srečanje poteka pod geslom "Za svet brez nasilja - vere in kulture v dialogu". Papež je približno 200 navzočim voditeljem dejal, da so bili poklicani, da se zavzemajo za mir in spravo med ljudmi. Med drugimi so v Neapelj prišli carigrajski patriarh in duhovni voditelj kakih 300 milijonov pravoslavcev Bartolomej I., nadškof iz Canterburyja Rowan D. Williams, eden izraelskih vrhovnih rabinov Jona Metzger, ustanovitelj univerze Združenih emiratov Ezzedin Ibrahim, armenski patriarh Aram I. ter visoki predstavniki političnega in družbenega življenja. Papež se je z ožjo skupino visokih verskih predstavnikov zbral na kosilu v neapeljskem semenišču. Kljub temu, da so se srečali v imenu miru, je obed skalil trenutek napetosti. O tem, kaj se je zgodilo, je več verzij. Ezzedin Ibrahim je dejal, da se je vse začelo, ko je patriarh Aram I. izrazil zaskrbljenost zaradi težkega položaja, v katerem se nahajajo njegovi krščanski bratje v Libanonu. Rabin Metzger je takoj dodal svoj pisker, češ daje tudi Izrael izpostavljen hudim nevarnostim, saj se iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad odprto zavzema za njegovo brisanje z zemljevida, in pristavil, da so muslimani sploh pogosto zelo nasilni. Pogovor bi se lahko sprevrgel v prepir, ko ne bi neapeljski kardinal Crescenzio Sepe zamenjal temo pogovora. Nekateri pravijo, da je sam papež pomagal miriti duhove, rekoč: "Skupnost sv. Egidija ima še veliko dela" Papež se je nastavil fotografom skupno verskimi voditelji, ki se udeležujejo neapeljskega srečanja / SVET Torek, 23. oktobra 2007 29 poljska - Na parlamentarnih volitvah prepričljivo zmagala Državljanska platforma Kacynskega bo zamenjal proevropsko usmerjeni Tusck Izid volitev pozdravila Evropska unija - Pozitivni odzivi v Nemčiji in Rusiji VARŠAVA - Prepričljiva zmaga stranke Državljanska platforma (PO) na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Poljskem je včeraj sprožila pozitivne odzive v svetu. V EU so jo med drugim označili za »dober signal za Evropo«, v Rusiji in v Nemčiji pa izrazili upanje, da se bodo odnosi z njuno sosedo po zamenjavi oblasti izboljšali. Novo vlado na Poljskem je sicer pričakovati šele v treh tednih. Liberalni PO Donalda Tuscka je po preštet-ju 99 odstotkov glasov na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah dobil 41,4 odstotka glasov oz. 209 od 460 sedežev v parlamentu. Doslej vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) premiera Jaroslawa Kaczynskega je prejela 32,2 odstotka glasov oz. 166 sedežev. Petodstotni prag za vstop v parlament je uspelo preseči tudi opozicijski zvezi Levica in demokrati (LiD) priljubljenega nekdanjega predsednika Aleksandra Kwasniewskega, kije prejela 13,2 odstotka glasov oz. 53 mandatov. V sejmu bodo sedeli tudi predstavniki zmerne Poljske kmečke stranke (PSL), kije prejela 8,9 odstotka glasov oz. dobila 31 mandatov. Tusk uradno še ni napovedal, s kom namerava oblikovati vladno koalicijo, je pa pred volitvami PSL označil za »naravnega partnerja«. Odločitev o sestavi nove vlade bodo na Poljskem sicer sprejeli šele v treh tednih, je povedal politik iz vrst PO Bogdan Zdrojewski. Kot je pojasnil, bo PO o morebitnih koalicijskih partnerkah odločala na kongresu 10. novembra. Novoizvoljeni parlament pa se bo po besedah predsednika PO Donalda Tuska sestal 5. novembra. Za zmago Tuskove PO naj bi bila odločilna odločna podpora številnih mladih, sredinsko usmerjenih Poljakov, ki so se na predčasnih volitvah odločili prekiniti nenavadno vodilno vlogo dvojčkov Kaczyn-ski, ki sta s pogosto konfliktno politiko do sosed, zlasti do Nemčije in Rusije, poskrbela za osamitev Poljske v Evropi. Lech Kaczynski sicer ostaja na mestu predsednika države še tri leta, vendar ima na Poljskem odločilno vlogo premier. Politični preobrat na Poljskem je sprožil pozitivne odzive v svetu. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v Lizboni čestital Tusku. »Poznam njegovo evropsko prepričanje in predanost,« je dejal, hkrati pa poudaril, da ni »nikoli dvomil o predanosti poljskih ljudi demokraciji in Evropi«. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering pa je v Berlinu dejal, da je izid volitev »dober signal za Evropo«. Rusija in Nemčija medtem upata, da se bodo odnosi z njuno sosedo po zamenjavi oblasti izboljšali. »Preobrat je pozitiven signal za Rusijo,« je v Moskvi dejal podpredsednik odbora za zunanje zadeve sveta federacij Vasili Lihačjov. Prav tako tudi v Nemčiji upajo in so optimistični, da se bodo po preobratu na Poljskem hladni odnosi s sosedo na vzhodu izboljšali. »Ta jasen rezultat kaže predvsem eno: Poljski volivke in volivci so vam dali jasen mandat za oblikovanje vlade in s tem za politični preobrat,« je v čestitki Tusku zapisal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Med obiskom v Ukrajini se je na izid volitev odzval tudi ameriški obrambni minister Robert Gates. Izrazil je upanje, da bodo ZDA in Poljska kljub zamenjavi oblasti še naprej uspešno sodelovale, tako pri posredovanju v Iraku kot tudi pri gradnji protiraketnega ščita. Prav Tusk je sicer pred volitvami obljubil, da bo iz Iraka domov pripeljal 900 vojakov, in izrazil pomisleke glede sodelovanja 1200 poljskih vojakov v misiji v Afganistanu. Tusk je tudi obljubil, da bo glede postavitve ameriškega protiraketnega ščita v pogajanjih z ZDA zavzel ostrejše stališče kot dosedanja vlada. Na poljske volitve se je odzvala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (O vse), ki je bila ob napovedi, da bo spremljala volitve, sprva deležna ostrih kritih bratov Kaczynski. Ovse je nad potekom volitev izrazil zadovoljstvo in jih označil za »demokratičen in pluralističen proces«. Je pa ob tem izrazil zaskrbljenost nad pristranskostjo javnih medijev pri spremljanju predvolilne kampanje. Od okoli 30 milijonov volilnih upravičencev se jih je nedeljskih volitev udeležilo 53,8 odstotka, kar je najvišja udeležba na parlamentarnih volitvah na Poljskem od padca komunizma leta 1989. V državi imajo medtem težave s prejemanjem glasovnic iz tujine, kjer se je za volitve letos registriralo 180.000 Poljakov. Poljska volilna komisija je posvarila, da bo glasovnice iz tujine razglasila za neveljavne, če tamkajšnje volilne komisije rezultatov volitev na Poljsko ne bodo poslale v 24 urah. Ob tem je vodja poljske volilne komisije Fedynand Rymarz zunanjo ministrico Anno Fotygo, ki je pristojna za volitve v tujini, spomnil, da imajo poljski diplomati v skladu z zakonom le 24 ur časa za predajo rezultatov v domovino. Problem predstavlja okoli 70 volilnih komisij v Afganistanu, Franciji, Španiji, Litvi in Veliki Britaniji. Fotyga je na očitke odgovorila z besedami, da je za zamude kriv slab računalniški sistem. (STA) Donald Tusck se veseli volilne zmage ansa ŠVICA - Na parlamentarnih volitvah Desna SVP utrdila položaj prve stranke BERN - Na parlamentarnih volitvah, ki so bile konec tedna v Švici, j e skrajno desna Švicarska ljudska stranka (SVP) milijarderja Christopha Blo-cherja še dodatno utrdila položaj največje stranke v državi. Tudi Zeleni se lahko veselijo, medtem ko so največji poraženci socialisti. Po sicer še začasnih podatkih se je volitev udeležilo razmeroma veliko, okoli 50% volilnih upravičencev. Nacionalistično in celo rasistično usmerjena SVP je zbrala 28,8% glasov - 2,1% več kot na prejšnjih volitvah, in tako osvojila 62 sedežev v Nacionalnem svetu (spodnjem domu švicarskega parlamenta), medtem ko jih je poprej imela 55. Veliki zmagovalci volitev so tudi Zeleni, saj so zabeležili 9,5-odstotno podporo, kar je za 1,8% več kot pred štirimi leti. V Nacionalnem svetu so pridobili 4 sedeže in jih bodo skupno imeli 18. Krščanski demokrati pa so pridobili 3 sedeže in jih bodo skupno imeli 31. Nasprotno pa so največji poražen- Christoph Blocher ci volitev socialdemokrati, druga največja stranka v švicarskem parlamentu, ki so izgubili kar 4,2% glasov in so prejeli 19,1% glasov. V Nacionalnem svetu so tako izgubili kar 9 sedežev in jih bodo zdaj imeli 43. Veliko izgubo je zabeležila tudi poslovno usmerjena Radikalna stranka, ki bo odslej imela 34 sedežev, 6 manj kot poprej. SVP, socialdemokrati, radikalci in krščanski demokrati sicer že rekordnih skoraj 48 let sestavljajo švicarsko unikatno koalicijsko vlado brez premiera. TURČIJA-IRAK Kurdi (PKK) pripravljeni prekiniti ogenj ANKARA - Kurdski uporniki so včeraj izrazili pripravljenost na prekinitev ognja, če se bo Turčija odpovedala vdoru na sever Iraka. Kot so pripadniki Kurdske delavske stranke (PKK) zapisali na svoji spletni strani, "smo pripravljeni spoštovati prekinitev ognja, če bo turška vojska prenehala napadati naše položaje, opustila svoje načrte glede vdora in si prizadevala za mir". Turška vojska je medtem sporočila, da po smrtonosnih spopadih med turško vojsko in PKK ob iraški meji pogreša osem vojakov, potem ko je že v nedeljo sporočila, da je bilo na ta dan v zasedi močno oboroženih upornikov ubitih 12 turških vojakov. V ofenzivi vojske, ki je sledila napadu iz zasede, naj bi bilo sicer po zadnjih podatkih ubitih 34 upornikov. Z informacijo turške vojske se bo še povečal pritisk turške javnosti na vlado, naj ukrepa proli borcem PKK, ki so se zatekli na sever Iraka. Turki so se namreč na nedeljsko zasedo odzvali tudi s poulični protesti, na katerih so zahtevali takojšen vdor na severu Iraka. Turški zunanji minister Ali Babacan je v nasprotju z razpoloženjem turške javnosti medtem izjavil, da bo Ankara izčrpala vsa diplomatska sredstva, preden se bo odločila za vojaško akcijo. Ob obisku v Kuvajtu je sicer tudi Babacan dodal, da "obstajajo druga sredstva, ki jih bomo primorani uporabiti, če na koncu ne bomo dosegli soglasja". Turško vladno in vojaško vodstvo sta se sicer v nedeljo zvečer sestala na kriznih pogovorih, po katerih so sporočili, daje Turčija odločena uničiti zatočišče PKK na severu Iraka in to za kakršnokoli ceno. Parlament v Ankari je sicer v sredo odobril morebiten vdor turške vojske na sever Iraka. K potrpežljivosti glede morebitnega vdora na sever Iraka pa so Turčijo spet pozvale ZDA. Kot je sporočil State Departement, so ZDA odprle diplomatsko ofenzivo, s katero želijo Turčijo prepričati, naj ne vdre na sever Iraka. Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je tako v nedeljo po telefonu poklicala turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana in vodjo iraške kurdske regije Masuda Barzanija. Irak je medtem zavrnil napotitev sil na sever države proti kurdskim upornikom, je pa napovedal, da jim bo ukinil oskrbo. Iraški obrambni minister Abdel Kader al Obejdi je poslancem povedal, da nima država namena premestiti sil iz nemirnega središča in juga države, kjer jih močno potrebujejo, na tovrstno misijo. KITAJSKA - Centralni komite ga je ob koncu kongresa partije včeraj potrdil za generalnega sekretarja Hu Jintao bo Kitajsko vodil še pet let Navdihoval se bo pri »znanstvenem konceptu razvoja« - Dva od štirih novih novih članov komiteja, Li Keqiang in Xi Jinping, pa sta verjetna kandidata za Hujevega naslednika PEKING - Centralni komite Kitajske komunistične partije je včeraj po pričakovanjih znova izvolil kitajskega predsednika Hu Jintaa na mesto generalnega sekretarja partije in vrhovnega poveljnika vojske, s čimer bo 64-letni Hu Kitajsko vodil še nadaljnjih pet let. Dosedanji premier Wen Jiabao pa je bil včeraj imenovan v stalni komite politbiroja, kar pomeni, da bo tudi on zelo verjetno ostal na mestu premiera še pet let. V najvišji organ stranke, devetčlanski stalni komite politbiroja, so izvolili štiri nove člane, medtem ko na vodilnih položajih še naprej ostajajo dosedanji voditelji. Ob Huju in Wenu tako član stalnega komiteja politbiroja za nadaljnjih pet let ostaja tudi predsednik parlamenta Wu Bang-guo. Dva od štirih novih novih članov komiteja, Li Keqiang in Xi Jinping, pa sta verjetna kandidata za Hujevega naslednika na prihodnjem kongresu leta 2012, saj Hu za tretji mandat ne more kandidirati. 52-letni Li Keqiang je Hujev zaveznik in šef partije v severovzhodni provinci Liaoning. 54-letni Xi Jinping pa je šef Hu Jintao partije v Šanghaju in eden od t.i. kitajskih malih princev - sinov nekdanjih komunis- tičnih voditeljev, ki se morajo za dobršen del svojega političnega vpliva zahvaliti svojemu družinskemu poreklu. Povprečna starost stalnega komiteja politbiroja pa tako kot leta 2002 ostaja 62 let. Dan pred izvolitvijo stalnega komiteja so v nedeljo iz njega izstopili trije vodilni člani komiteja, med njimi 68-letni Xi Jinping podpredsednik države Zeng Qinghong in 71-letni obrambni minister Cao Gangchu-an, tako da se bosta na naslednji letni skupščini ljudskega kongresa marca skoraj zagotovo umaknila tudi z vodilnih položajev v vladi. Več kot 2200 delegatov je v nedeljo po tednu dni sklenilo 17. kongres stranke s sprejemom vrste političnih smernic, ki jim bo v prihodnji petletki sledila Kitajska. Med drugim so v statut stranke vnesli »znanstveni koncept razvoja«, ki ga je predložil Hu in v katerem se zavzema za uravnotežen gospodarski razvoj ob upoštevanju zalog surovin in okoljskih vprašanj. Po vnovični izvolitvi na čelo stranke je Hu dejal, da vodstvo stranke ostaja zavezano razvoju »socialističnega tržnega gospodarstva«, »socialistične demokracije« in »harmonične družbe«. Dodal je, da se zavedajo težke naloge in odgovornosti. Hu je tudi zagotovil, da bodo nadaljevali s »politiko reform in odpiranja ter celovitim, uravnoteženim in trajnim razvojem«. Od prihoda na oblast leta 2002 se sicer Hu zavzema za racionalnejši in pravičen razvoj ter »družbeno skladnost«, kar bodo ostale glavne smernice Kitajske tudi v prihodnjih petih letih. Kitajska komunistična partija, ustanovljena leta 1921 v Šanghaju, je s 73 milijoni članov največja politična stranka na svetu, na kongresu pa se sestaja vsakih pet let. (STA) 30 Torek, 23. oktobra 2007 MEDANA - Do petka na domačiji Klinec V teku likovno srečanje MMM art DOBROVO - V vasici Medana v Goriških Brdih se je včeraj začelo tradicionalno mednarodno delovno srečanje likovnih ustvarjalcev MMM art. Do petka bo na domačiji Klinec ustvarjalo 25 avtorjev iz petih evropskih držav, saj je tudi jubilejno deseto srečanje namenjeno predvsem povezovanju in druženju slovenskih in tujih umetnikov. Okroglo obletnico bo ob razstavah zaznamoval še obširen katalog s predstavitvijo vseh dosedanjih udeležencev likovnih srečanj MMMart, so sporočili iz kulturno-umetniškega društva Opoka. Potem ko so oktobra lani v Medani gostili 30 umetnikov iz osmih držav, se bodo v Goriških Brdih iz tujine tokrat predstavili Avstrijca Franz Berger in Valentin Oman (koroški Slovenec), Hrvat Bruno Paladin, Italijani Alfred de Locatelli, Massimilia-no Bussan, Franco Dugo, Gianni Borta, Klavdij Palčič (tržaški Slovenec), Claudio Mrakic in Paolo Figar ter Hetty Van Der Linden z Nizozemske. Med domačimi avtorji bodo ustvarjali Andrej Pavlič, Boris Zaplatil, David Ličen, Etko Tutta, Jože Šubic, Azad Karim, Klavdij Tutta, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Milo van Valič, Miran Kor-dež, Rajko Čuber, Rudi Skočir in Veljko Toman. Kot poudarjajo organizatorji, program mednarodnega srečanja likovnih ustvarjalcev v Brdih vključuje kar pet razstav. Sinoči so se v galeriji Artes v Novi Gorici predstavili akademski slikarji Pavlič, Zaplatil in Čuber. Postavitev njihovih del, ki bo na ogled do 8. novembra, je posvečena letošnji 50-letnici ustvarjalcev. V Novi Gorici, natančneje v Hito-vem paviljonu bo od srede, 24. oktobra, na ogled razstava svetovnega dobrodelnega projekta z naslovom Paint a future. Projekt vodi udeleženka srečanja MMMart Van der Lindnova. Ob tem s bosta v Brdih ločeno predstavila še akademskega slikarja Borta in Tutta. Srečanje MMMart, ki bogati obmejni kulturni utrip, hkrati pa daje pečat življenju v Medani, saj srečanja povezujejo umetnike z domačini in še posebej z briškimi vinarji, se bo v petek zaključilo s tradicionalnim dnevom odprtih vrat ter razstavo novonastalih del v galeriji MMMart Klinec v Medani, so še sporočili iz kulturno-umetniškega društva Opoka. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Cico-gno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: danes, 23. in jutri, 24. ob 21.00, v četrtek, 25. ob 19.00, v petek, 26. in v soboto, 27. ob 21.00 in v nedeljo, 28. oktobra ob 17.00. GORICA Kulturni dom V soboto, 27. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Molto rumore per nulla«. Nastopa gledališka skupina "La Pozzanghera" iz Genove. V nedeljo, 28. oktobra ob 17.00 / Starosta Mali princ - glasbeni večer. VIDEM Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: do 30. oktobra ob 21.00 - 1. in 2. episoda; od 6. do 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Gledališče Palamostre V ponedeljek, 29. in v torek, 30. oktobra ob 21.00 / V okviru "teatro contatto 07/08", »Alessandro Bergonzoni«, napisal, nastopa in režira Alessandro Bergonzoni. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 24. oktobra ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«, koprodukcija z Gledališčem Koper. V petek, 26. oktobra ob 20.00 / Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 23. oktobra - 18.00-20.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 25. oktobra - 19.30-21.10 / Dane Zajc: »Jagababa«. V soboto, 27. oktobra - 19.30-21.00 / Georg Büchner: »Woyzeck«. Gostuje Hessisches Staatstheater Wiesebaden. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. oktobra ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama Danes, 23. oktobra - 20.00-22.30 / She-lagh Delaney: »Okus po medu«. V četrtek, 25. oktobra - 20.00-21.35 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V soboto, 27. oktobra - 20.00-21.45 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V ponedeljek, 29. oktobra - 20.0021.20 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V torek, 30. oktobra - 19.00-21.10 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 23. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Jutri, 24. in v soboto, 27. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V četrtek, 25. in v petek, 26. oktobra ob 19.30 / Joseoh Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V ponedeljek, 29. oktobra ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena MGL Jutri, 24. oktobra ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V četrtek, 25. oktobra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 27. oktobra ob 20.00 / Bertolt Brecht, Kurt Weill: »Hrepenenja«. V ponedeljek, 29. oktobra ob 15.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. Šentjakobsko gledališče W. Shakespeare: »Komedija zmešnjav«, komediija. Režija: Dejan Sarič. Urnik: jutri, 24. ob 19.30, v četrtek, 25. ob 18.00 in v petek, 26. oktobra ob 19.30. V soboto, 27. oktobra ob 17.00 / J. Verne: »V 80 dneh okoli sveta«. Režija: Gregor Čušin. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 26. ob 20.30 in v nedeljo, 28. oktobra ob 17.30 / Sedmi koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Stefan Soltesz. V sredo, 31. oktobra ob 20.30 / "Simfonična sezona 2007" - Markus Stockhausen Trio in orkester gledališča Verdi iz Trsta. V petek, 2. novembra ob 20.30 / "Simfonična sezona 2007" - Michele Di Toro Jazz Trio. Gledališče Rossetti Jutri, 24. oktobra ob 20.30 / »La co- PRIREDITVE perta del mondo«. Muzikal - Gen verde International Multiartistic Performing Group. V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30 / »Car-mina Burana«. »Peter Pan«, muzikal po romanu J. M. Barrieja. Režija: Maurizio Colombi. Nastopata skupini AT II Sistina in Teatro delle Erbe e Officine Smeraldo. Urnik: od 30. oktobra do 2. novembra ob 20.30, v soboto, 3. novembra ob 16.00 in 20.30 ter v nedeljo, 4. novembra ob 16.00. GORICA Kulturni dom V torek, 30. oktobra ob 20.30 / Koncert dua - Paola Chiabudini - klavir in Aleksander Ipavec - harmonika. Predstavitev CD-ja »Un Tanguito Para Pao«. Avditorij Verdi V petek, 26. oktobra ob 20.45 / Fil-harmonični orkester iz Ploiestija, Romunija. Dirigent: Ovidiu Balan. Roberto Cappello - klavir. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 30. oktobra ob 20.45 / Louis Lortie & Hélène Mercier - klavir. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V petek, 26. oktobra ob 20.45 / Modo Antiquo, na originalnih glasbilih. Dirigent Federico Maria Sardelli. V sredo, 31. oktobra ob 20.45 / Carolyn Carlson »Electronic Shadov«, plesna predstava. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL Danes, 23. oktobra ob 20.30, Trst (Melara), cerkev sv. Luka evangelista / Sarah Pelliccione - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30, Dolina, cerkev sv. Urha / Eleonora Matija-sic - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V torek, 30. oktobra ob 20.30, Ric-manje, cerkev sv. Jožefa / Federica Vol-pi - sopran in Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkùja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ ■ 7. MEDNARODNI ZBOROVSKI FESTIVAL KOPER V četrtek, 25. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Otvoritveni koncert - 30 let MePZ Obala, vodi Ambrož Čopi. V petek, 26. oktobra ob 20.30, stolna cerkev Koper / Corale Nuovo Accordo, Trst, vodi Andrea Mistaro. V soboto, 27. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, vodi Marko Vatovec. V nedeljo, 28. oktobra ob 13.00, Pokrajinski muzej Koper / Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper, vodi Maja Cilenšek; Genova Vocal Ensemble, vodi Roberta Paraninfo; ob 20.00 Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Ipavska, vodi Matjaž Šček. ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Palača Gopčevic: »La voce dell'infanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Sto-ria ed Arte di Trieste«, odprto do 4. novbembra od 9.00 do 19.00. Galerija LipanjePuntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. Državna knjižnica: do 31. decembra je na ogled razstava Rossane Longo. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Dvorana Zadružne kraške banke: na ogled je slikarska razstava Nadie Ben-cic z naslovom »Se pripovedujem...«. Razstava bo odprta do 26. oktobra od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. V petek, 26. oktobra bo razstava odprta od 9.00 do 16.00. Slikarka bo prisotna vsak popoldan. Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 26. oktobra bo na ogled likovna razstava Ivana Žerjala »Oko je sintetično«. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Kavarna Teatro Verdi: do 31. oktobra je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost. V gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo do 31. oktobra na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 31. oktobra na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 19982007«. V državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. KD za umetnost KONS in KC L. Bra-tuž vabita na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L. Bratuž, Drevored 20. septembra, 85 do petka, 16.novembra, od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. Sedež zavoda Banca di Cividale Kmečka banka v Gorici (Verdijev korzo 40 ): vse do 31. oktobra je na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča. Odprto od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35 ure. ROMANS V langobardskI dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. LESTANS Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18. novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripovedi«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najd- -/ be stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). Kulturni center Mostovna (Cesta IX. korpusa 99 A):do konca oktobra bo pod naslovom »Moj svet« razstavljala Tanja Nataša Moškrič in sicer med tednom od 11.00 do 15.00, izven urnika po dogovoru. Vstop prost. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 30. oktobra je na ogled razstava Annibel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro; ob sobotah med 9. in 12. uro; ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije na tel. 003865-3330173. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 23. oktobra 2007 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: flavtistka Lucia Jan-kovski, violončelist Martin Mar-chesich 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.10 23.15 0.50 1.55 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, vreme, prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Gremo v kino Deset minut za oddaje pristopanja: Federcasa Aktualna odd. z nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Maura Leone) Variete: Festa italiana Variete: Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nan.: Gente di mare 2 (It., '06, i. Lorenzo Crespi, Vanessa Gravina, Claudia Ruffo) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik/vremenska napoved/Kinematograf Rai Educational V^ Rai Due 6.15 Otok slavnih 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 9.45 Svet v barvah 10.00 Tg2punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) 13.00 Dnevnik 13.30 TG2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. (vodita Milo Infante in Roberta Lanfranchi) 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Chad Michael Murray, Michael Capon) 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved , 18.30 Dnevnik, Meteo 2 18.50 Nan.: Piloti 19.10 Reality show: Otok slavnih 19.50 Nan.: 7 življenj - De gustibus(i. Lu- ca Seta, Giuseppe Gandini) 20.25 Izžrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds (i. Mandy Patinkin, Matthew Gray Gubler) 22.40 Nan.: Senza traccia (i. Anthony La- Paglia, D. Kashani) 23.25 Šport: Torek Champions 0.55 Dnevnik Tg2 1.15 Tg parlament Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 13.10 14.00 14.50 15.10 17.00 Rai News, 6.30 Il caffe Mi smo zgodovina Verba volant Cominciamo bene Tg3 - Šport - Meteo Tgr Ženske, 12.45 Zgodbe - Italijanski dnevnik (vodi C. Augias) Nan.: Saranno famosi Deželni dnevnik, vreme Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Variete: Trebisonda,Mladinski dnevnik Gt Ragazzi, 16.35 Melevi-sione Dok.: Druga Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 9.00 Aktualno: 60 in več 14.30 18.15 Vremenska napoved 10.35 Nad.: Marina 15.00 19.00 Dnevnik, deželne vesti 11.05 Dokumentarec o naravi 20.00 Rai Tg Šport 11.30 Nan.: Don Matteo 4 (i. Terence Hill, 15.55 20.10 Variete: Blob Nino Frassica) 16.25 20.30 Nad.: Un posto al sole 13.30 Aktualna odd. v živo 16.55 21.05 Aktualno: Ballaro' (vodi Giovanni 15.30 Dokumentarec o naravi 18.00 Floris) 16.05 Nan.: Lassie 23.10 Dnevnik, deželne vesti 17.00 Risanke 18.35 23.25 Tg3 Primo Piano 19.10 Vprašanja Illyju 18.40 23.45 Doc 3 19.55 Športna oddaja 19.00 0.40 Tg3 Night News - Meteo 20.55 Aktualno: Včeraj in danes 19.30 1.00 Dok.: E Cubo 21.00 Film: Indagine su un delitto per- 20.00 1.30 Fuori orario fetto 23.35 Košarka: Snaidero-Legea Scafati 6.00 6.25 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.40 17.50 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 23.25 1.30 ► Rete 4 Pregled tiska, 6.20 Kapljice zgodovine Nad.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Freed Dryer), 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica (i. A. Heinle) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich, Klaus Ponitz) Nad.: Steze Film: Contro tutte le bandiere (pust., ZDA, '52, i. Errol Flynn, Anthony Quinn) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Walker Texas Ranger Film: Codice Mercury (pust., ZDA, '98, i. Bruce Willis, Alec Baldwin) Film: Psycho (thriller, ZDA, '98, i. Vince Vaughn, Anne Heche) Pregled tiska Canale 5 8.00 8.50 9.00 9.40 10.55 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 1.20 Na prvi strani Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje Film: Va dove ti porta il cuore (kom., VB, '05, i. Laurent Fox) Tg5 com/Meteo5 Nan.: Končno sama, 11.25 Detektiv v bolnici - Sladek umor Nad.: Vivere (i. Cristoph Hulsen, Patricia Vezzuli, Luca Bastianello, A. Malipiero) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) Nad.: Centovetrine Aktualna odd.: Moški in ženske Reality show: Prijatelji Tg5 minut TV film: 30 giorni (kom., ZDA, '04, i. Alanna Ubach) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia Variete: Ciao Darwin (vodita Paolo Bonolis in Luca Laurenti) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.00 Nan.: I-Taliani 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: MacGyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.25 Odprti studio, šport 13.35 Kviz: Kviz šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars (i. Kirsten Bell, Francis Capra) 15.55 Nan.: Malcolm 16.50 Risanke 17.30 Risanke: Spongebob 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Odprti studio, vreme 19.10 Nan.: Camera cafe' 19.40 Risanke: Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.35 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: Mama prijateljica (i. Alexis Bledel, Lauren Graham) 23.50 Nan.: Saved (i. Tom Everett Scott, Omari Hardwick) 0.45 Šport/Odprti studio 3.00 Talent 1 - Player ^ Tele 4 9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik LA 6.00 7.00 9.20 10.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 1.10 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: FX, 11.30 Matlock Nan.: Na sodišču z Lynn - For Love (i. Kathleen Quinlan) Nan.: Osvajanje Zahoda Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 Nan.: JAG (i. David James Elliott, Catherine Bell) Aktualno: Osem in pol La7 Doc Variete: Bombay Aktualno: 25. ora (t Slovenija 1 6.10 Kultura/Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Radovedni Taček: Cvetlica 9.25 Lutkovna nan.: Bisergora 9.40 Otr. nan.: Sejalci svetlobe: Sejalec sonca 10.00 Risanka 10.10 Zgodbe iz školjke 10.35 Sprehodi v naravo 11.00 Centralni park 11.55 Kako smo volili 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Dosje: Sodna zmota 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Ris.: Trojčice 16.05 Poučno-razvedr. odd.: Ali me poznaš: Jaz sem brogovitina jagoda 16.15 Ris. nan.: Hotel Obmorček 16.25 Dok.: Koža, dlaka, perje 16.30 Knjiga mene briga - Boris Vezjak: Sproščena ideologija Slovencev 17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.35 Dok. portret Ivana Stojana Rutar- ja: Treba je gledati s srcem 18.00 Modro 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vreme, dnevnik, šport 19.55 Informativno-razvedrilna odd.: Piramida (vodi Erika Žnidaršič) 21.00 Dok.: Čas nevarnega življenja 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 23.00 Dok.: Vojna za energijo 23.50 Dok. portret I. S. Rutarja 0.15 Modro 0.45 Dnevnik (t Slovenija 2 9.30 Zabavni infokanal TV prodaja Studio City Seja državnega zbora Odbojka: Dinamo Moskva - ACH Volley Bled (Evropska liga, M, prenos iz Moskve) Portret Ksenije Hribar: Ksenija na gostovanju Igrano-izobraž. mlad. nan.: Muzi-kajeto - Afrika (Slo, '07, r. Brane Bi-tenc) Globus Dediščina Evrope - Nad.: Mati z druge strani Evrope - Die Frau vom Checkpoint Charlie (Nem., '07, r. Miguel Alexandre, i. Veronica Ferres, Peter Kremer, M. Ehrich) Nad.: Blackjack (VB-Avstral., '05, i. Colin Friels, Marta Dusseldrop) Nad.: Jasnovidka Seja državnega zbora Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal 6.30 7.30 8.00 9.00 16.55 19.15 20.05 20.35 21.10 22.40 0.10 0.50 3.10 3.35 20.30 21.10 22.00 22.15 22.45 23.45 0.15 0.30 Mladinska odd.: Fannzine Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim Goddard, i. Sam Neil) Sredozemlje Kulturni magazin: Artevisione Meridiani Program v slovenskem jeziku: Med valovi Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Alpe Jadran Glasovi Dalmacije: Srečanja z italijanskimi skupnostmi vzhodnega Jadrana Nautilus Q - trednovska oddaja Vsedanes - TV Dnevnik Potopisi Folkest Istra in... Vsedanes - TV Dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 14.00 Prenos seje MONG 18.00 Mladi 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Primorski župani 21.30 Asova gibanica 22.00 Šu kham 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani Koper 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, prravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Deveta-kom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marica Na-dlišek: Na obali (r. M. Prepeluh, 18. del); 11.00 Studio D; 11.15 Radijska posvetovalnica: na vprašanja o vzgojnih zadregah odgovarja psiholog Bogdan Žorž; 12.00 Tema tedna; 12.50 Deželna komisija za enake možnosti; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Leteči nahrbtnik - Naše šole se predstavljajo; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zbori; 18.00 Istrska srečanja: Marija Plautz; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Na-povednik; 17.10 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.50 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Pogovor s predsedniškimi kandidati; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna: Joseph Haydn; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo: 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni do godki na tujem; 18.20 Zborovska glasba 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer ob 260. obletnici rojstva Žige Zoisa; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Koro-tan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 23. oktobra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 18.06. Dolžina dneva 10.35. r LUNINE MENE ^¡Sâ Luna vzide ob 16.38 in zatone ob 3.46. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, ki se bodo najpogosteje kazale kot nera-zpoloženost, motnje zbranosti in manjša delovna storilnost. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 2.36 najnižje -53 cm, ob 8.56 najvišje 55 cm, ob 15.15 najnižje -45 cm, ob 21.11 najvišje 39 cm. Jutri: ob 3.07 najnižje -52 cm, ob 9.23 najvišje 62 cm, ob 15.47 najnižje -56 cm, ob 21.51 najvišje 40 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ........... 6 2000 m ...........-2 1000 m............5 2500 m ...........-4 1500 m............0 2864 m ...........-5 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V nižinah in ob morju bo povečini oblačno, pihala bo zmerna burja. V gorah bo povečini pretežno oblačno z možnostjo rahlih krajevnih padavin, meja sneženja bo nad okrog 1200 m. V sredo in četrtek bo pretežno oblačno, občasno bo šel deževalo, pogosteje v vzhodni polovici Slovenije. Meja sneženja bo med 1100 in 1400 metrov nadmorske višine. V sredo bo še pihala šibka do zmerna burja. italija - A peninski pol otok je zajel val s l abega vremena Zgodnji sneg pobelil vrhova ognjenikov Vezuva in Etne Pogled na pobeljeni vrh Vezuva RIM - Italijo je zajel hladen val, ki je celo na jug države prinesel sneg. Turisti in domačini v Neapeljskem zalivu so tako včeraj zjutraj lahko uživali v razgledu na zasnežen vrh Vezuva, sneg je pobelil tudi vrh vulkana Etna na Siciliji, snežilo pa je tudi v Kalabriji. Slabo vreme je povzročilo preglavice pred- vsem v le tal skem in la dij skem pro me tu. Na letališču v Palermu so tako zaradi viharja morali včeraj preusmeriti kar nekaj letov. Prekinjene so bile ladijske povezave med Sicilijo in sredozemskim otokom Pantelleria. Tudi nad Trstom se je razbesnel vihar z burjo do 140 kilometrov na uro. Vzrok za nenavad- no vreme naj bi bil po navedbah vreme-noslovcev dotok hladnega zraka s severa. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo vreme izboljšalo danes proti večeru, vendar za kratek čas, saj bo predvidoma v četrtek Apeninski polotok zajel nov val slabega vremena. HARRY POTTER - Razkritje avtorice Lord Dumbledore je homoseksualec NEW YORK - Avtorica knjig o Harryju Potterju Joanne K. Rowling je razkrila, da je modri čarovnik Albus Dumbledore homoseksualec. Priljubljenega ravnatelja Bradavi-čarke so v mladosti zaslepili šarm in sposobnosti njegovega prijatelja Gel-lerta Grindelwalda, ki je bil zaprisežen temnim silam, je britanska avtorica po poročanju spletnega portala E!online razkrila v New Yorku ob predstavitvi svojih knjig. Ta ljubezen je postala "velika tragedija" Dumbledora, je povedala Ro-wlingova ter dodala: "Ljubezen nas lahko do določene mere zaslepi." Ko je občinstvo v razprodani dvorani začelo navdušeno pritrjevati, je pisateljica dodala: "Če bi vedela, da vas bo to tako razveselilo, bi vam povedala že pred leti," je pristavila. Dumbledore je svojo skrivnost odnesel v grob v šesti knjigi o Harryju Potterju. Ko je Rowlingova slišala, da nameravajo pri snemanju filma Harry Potter in polkrvni princ razkriti zvezo med čarovnikom in neko deklico, se je odločila ukrepati. Tako je režiserju Davidu Yatesu poslala pisemce, v katerem mu je odprla oči, je povedala. O Dumbledorovih spolnih nagnjenih se je na svetovnem spletu že dlje časa ugibalo. V Kaliforniji zaradi požarov izredno stanje LOS ANGELES - V Kaliforniji se gasilci borijo z ognjenimi zublji, ki so že povzročili veliko gmotne škode in množično evakuacijo prebivalcev. Po zadnjih podatkih so požari zahtevali smrtno žrtev, več ljudi pa je ranjenih. Požari naj bi izbruhnili zaradi vetra, ki je podrl električne žice. Kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger je že razglasil izredno stanje. Zaradi močnega vetra je požare težko ukrotiti in oblasti svarijo, da se gašenje utegne zavleči za več dni. Zagorelo je že več kot 12.000 hektarjev površin, veliko pa jih je še ogroženih. Ognjeni zublji so uničil več domov, poslovnih objektov in drugih stavb V mestu Ramona, ki leži severovzhodno od San Diega, so med drugim odredili evakuacijo 36.000 ljudi. V obmorskem mestecu Malibu, kjer živi kar nekaj slavnih osebnosti, je bila uničena cerkev in še nekatere stavbe. Po poročanju TMZ.com so evakuirali tudi z domov režiserja Jamesa Ca-merona in igralke, zvezde filma Briljantina Olivie Newton-John. V bližini, kjer gori, imajo domove tudi Sting, Mel Gibson, Robert Redford, Barbara Streisand, Cher in Richard Gere. (STA)