IMIlINIIfllllllllfllllllfllMIllIlllllllllllllINlillHIllllllMIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIMnilllllMMIllllMMIll ICIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIflllflllllllltillllllJIfltlllllftr
KAJ SO UGOTOVILI INŠPEKTORJI SDK V POLYPEXU?
O TEM PODROBNEJE PIŠEMO NA 2. IN 8. STRANI.


GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
4. september 1970 — Leto VI. 17(123) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini
PRED ZDRUŽITVIJO TRGOVSKEGA PODJETJA ERA VELENJE IN KMETIJSKE ZADRUGE ŠOŠTANJ
KORISTI BODO IMELI VSI
V kmetijski zadrugi bo referendum v nedeljo, 13. septembra, glasovali pa bodo tudi kooperanti, v trgovskem podjetju ERA pa v ponedeljek, 14. septembra.
Potem, ko sta se zadružni svet kmetijske zadruge Šoštanj in delavski svet trgovskega podjetja ERA Velenje odločila, da razpišeta referendum, na katerem bodo glasovali o združitvi obeh delovnih organizacij, so se začeli v šaleški dolini -tCHirSttOTt- zadružnikov — kooperantov kmetijske zadruge, na katerih govorijo o predvideni združitvi.
2e doslej smo imeli v Sloveniji več primerov, da so se kmetijske zadruge združile s trgovskimi organizacijami. Zato združitev kmetijske zadruge in trgovskega podjetja ERA ni novost, je pa nujnost, če hočemo, da bo postala trgovina v prihodnje osrednji dejavnik v razvoju terciarnih dejavnosti v Šaleški dolini. V prihodnje bo namreč treba zagotoviti vsklajen razvoj trgovskega omrežja, povečanje prodajnih površin, večjo izbiro trgovskega blaga in pa ne nazadnje tudi boljšo založenost s kvalitetnimi kmetijskimi pridelki.
Tn še na nekaj kaže opozoriti: do združitve ne prihaja morda zaradi tega, ker bi šoštanjska Kmetijska zadruga poslovala z izgubo. Je prav nasprotno, združitev pa je narekovala želja, da bi v prihodnje bolje skrbeli za kmetijskega proizvajalca — kooperanta kmetijske za^ druee .
NEKAJ OSNOVNIH POKAZATELJEV O OBEH DELOVNIH ORGANIZACIJAH:
Trgovsko podejtje ERA Velenje je bilo ustanovljeno L i. 1069, in sicer z združitvijo trgovskih podjetij Bazen in Velma. Lani je ustvarilo skoraj 94 milijonov din realizacije, zaposluje pa 210 ljudi. ERA ima že zdaj 60 % vse trgovinske dejavnosti v občini.
Kmetijska zadruga Šoštanj pa je nastala 1955. leta, šest let pozneje so se ji priključile kmetijske zadruge Velenje, Šmartno ob Pa-ki in Bele vode, leta 1962
mesnice iz Velenja in Šmartnega ob Paki ter naposled 1965. leta še Kmetijsko gospodarstvo Velenje. Lani je ustvarila kmetijska zadruga blizu 21 milijonov din celotnega dohodka. Struktura celotnega dohodka pa je ta-le: trgovina 22 - -prodaj* ' mesar • 99"%. prevozništvo 7 %, lastna kmetijska proizvodnja 11 %, kooperacijska proizvodnja 13 %, odkup in prodaja kmetijskih pridelkov 10 % ter ostala dejavnost 4 %.
NAMEN IN CILJI ZDRUŽITVE
Delavski svet trgovskega podjetja ERA in zadružni svet kmetijske zadruge sta lahko, med drugim, ugotovila, da govorijo vsa dejstva v prid združitve. Soroden je tudi predmet poslovanja. ERA opravlja le
trgovsko dejavnost, kmetijska zadruga pa je ustvarila več kot polovico realizacije s trgovino. Spričo nenehnega zmanjševanja kmetijskih površin (industrijska in stanovanjska gradnja), se bo struktura prometa kmetijske zadruge v prihodnje povečala v korist trgovinske dejavnosti.
Zaradi predvidenega povečanja kupne moči bo v Šaleški dolini nujen razvoj, in to pospešen, terciarnih dejavnosti,' 'eno ' najpomembnejših vlog pri tem pa čaka prav trgovino.
Podrobnejša analiza sedanjega stanja kaže, da trgovina v občini Velenje kvantitetno in kvalitetno ne zadovoljuje potreb prebivalstva. Prodajnih površin je manj, kot znaša republiško povprečje, v več primerih pa je mogoče zaslediti tudi neustrezno funkcionalnost. Zaradi tega je tudi razumljiv precejšen odliv kupne moči drugam.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pozdrav slovenskim zgodo vinarjem!
Naše Velenje in vsa šaleška dolina imata čast, da pozdravita 11., 12. in 12. septembra slovenske zgodovinarje, ki bodo ostali v naši sredi nekoliko dni.
Zgodovinarji imajo dragoceno nalogo, d> soremljajo utrip življenja določene večje ali manjše družbene skupine v zvezi z njenim celotnim razvojem, ki se ne omejujejo na krajše razdobje, ampak zajema desetletja, stoletja, tisočletja.
Velenje in šaleška dolina sta v svoji današnji dobi 'mlad svet, ki pa vendar ni nastal slučajno, ampak se je razvil kol bujen cvet stebla, ki je rastlo sto-lelja v često zelo težkih okoliščinah.
Zgodovinarji niso prišli k nam, da ta cvet občudujejo. Preden so se odločili, da nas obiščejo, so napravili načrt, da preiščejo temelje našega razvoja in dobro spoznajo pol po kateri sta hodila šaleška dolina in Velenje od prazgodovinske dobe do današnjih dni. Reči smemo, da se v tej poti kažejo poteze naše vztrajnosti in delavnosti, naše zavesti in demokratično-ljudske medsebojne povezanosti.
Na šaleško dolino često gledamo kot na drugo, pomanjšano Savinjsko dolino. Podobna ji je, čeprav v zemljepisno obratnem smislu. Njene vode teko Savi-lijinim nasproti, vendar se izlivajo vanjo.
Znan je gospodarski, narodni in kulturni zagon, ki ga je v zadnjih sto letih doživela šaleška dolina. Bila je poprej siromašna pokrajina, a danes je med najlepšimi in najbolj cvetočimi vse naše domovine.
Razen kmetijskih ima šaleška dolina še drugo bogastvo. Geološko je mlada, v svojih nedrih pa hrani milijone in milijone tone premoga, ki ga v zelo uvi-
devni organizaciji in pridnosti spravljajo na dan pridne roke naših rudarjev. Ista pridnost in prizadevnost je ustvarila v/.orno in veliko »Gorenje«, ista uvidevnost in pridnost se trudi, da dvigne do veljave tudi prejšnje središče naše doline, stari Šoštanj.
Pri vsem tem naše Velenje in šaleška dolina ne izgledata kot zanemarjeno rudniško industrijsko področje, saj sta znala očuvati prirodno lepoto doline in njenega okolja ter jo s prizadevnostjo in resnično disciplino še povečati.
To vse bo;io videti naši zgodovinarji, to vse bodo pojasnili.
Ugotovili bodo tudi, da je bila šaleška dolsna v vsej naši preteklosti in borbi za narodni in socialni obstanek na svojem mestu, na braniku pravic naroda in iiialega človeka. Dclina nam je dala biata tir. Josipa in MIha Vošnjaka, idealna borca v dobi, ko se je formirala naša kulturna in politična ler socialna m.vest, ki je ustvarila duhovno in go-spodaisko podlago za herojsk? odpor v usodni polpretekli dobi in tudi za da-našnji napredek. Dolina nam je dala .še druge po.nembne može: odličnega pravnika univ. prof. Jožeta Kranjca, znamenitega pedagoga Gustava Šiliha, predvsem pa vrsto herojev iz NOB ter nešteto junakov, ki so tiho, ljubeče dali največ, kar kdo more dati — življenje, šaleška dolina nam je dala tudi enega največjih partizanskih pesnikov, klicar-jev novega časa, Karla Deslovnika-Ka-juha.
To so samo najsvetlejši primeri. Zgodovinarji se bodo gotovo spomnili še drugih in opozorili na tisoče naših skromnih, toda poštenih in požrtvovalnih ljudni, ki so kovali usodo, gradili našo sedanjost in položili temelje za našo bodočnost.
S temi mislimi naše zgodovinarje naj-srčneje pozdravljamo in želimo, da bi iz naše doline ponesli sirom domovine še večjo svežost in energijo, še večjJ zamah v svojem prizadevanju, da idejno povežejo našo preteklost, sedanjost in prihodnost.
rfirttiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiinit :iiiiiiiiiiiiiifitMiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
delovni las
v	kreditu banki
V	žel ji, da bi kar najbolj ugodili željam strank so v podružnici Kreditne banke Celje v Velenju spremenili delovni čas. Že nekaj tednov je banka ob ponedeljkih, torkih in četrtkih odprta od 7.30 do 11.30, ob sredah in petkih pa neprekinjeno od 7. do 17. ure.
ŠOLSTVO IN NADALJNJI RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE
ALPINISTI SO SE VRNILI
Začele so se priprave na ITI. sejo Občinske konference Zveze komunistov Velenje, ki bo po vsej verjetnosti prve clni oktobra, na njej pa bodo spregovorili o problematiki šolstva v perspektivnem programu razvoja občine Velenje.
Komisija za družbena in idejna vprašanja znanosti, kulture in prosvete ter za ide jno usposabl jan je komunistov pri občinskem vodstvu Zveze komunistov že pripravlja podrobno gradivo o problematiki in nalogah na področju vzgoje in
izobraževanja. Posebej podrobno bodo obdelali nekatera pomembnejša vprašanja, kot kadrovske potrebe občine Velenje in delovnih organizacij do leta 1975, možnosti izobraževanja in šolanja v občini ter predloge za odpiranje novih strokovnih in poklicnih šol, možnosti šolanja in štipendiranja na šolah izven občine, štipendiranje nasploh ter kadrovanje za prosvetni poklic. Obravnavali pa bodo še naloge in potrebe v zvezi z modernizacijo učno-vzgojnega procesa.
NOV LOVSKI DOM V LOKAH
Prejšnji leden so se v Šoštanj vrnili člani prve slovenske alpinistične odprave, ki je mesec dni preživela v norveških gorah. Naši alpinisti so preplezali izredno težko steno Trolltinda, in sicer peto ponovitev angleške smeri ter prvenstveno smer v Romsdalshornu, ki se zdaj imenuje slovenska smer. V devetčlanski odpravi so bili štirje plezalci iz šaleškega alpinističnega odseka: Dušan Kukovec (vodja), Ivo Kotnik, Franc Verko in Dani Kopušar.
V šaleški dolini deluje pet lovskih družin, ki se vse prizadevno vključujejo v turistično dejavnost. V lovišča v velenjski občini prihaja čedalje več lovcev tudi od drugod. V prizadevanju, da se kar najbolj vključijo v turistično in izletniško dejavnost, so člani lovske družine Velenje ob koncu julija izročili namenu v Lokah pod Paškism Kozjakom novo lovsko kočo.
Člani Lovske družine Velenje so pri gradnji koče opravili nad 10.000 prostovoljnih delovnih ur, pri gradnji koče pa so jim priskočili na pomoč Občinska skupščina Velenje, Rudnik lignita Velenje in Elektro Celje — poslovna enota Slovenj Gradec.
Na Paškem Kozjaku bo z leti zraslo, kot računajo, osrednje zimsko športno oz. turistično-rekreacijsko
središče šaleške doline in lovska koča velenjskih lovcev v Lokah bo imela pri tem dokajšnjo vlogo. Iz Velenja je clo lovske koče v Lokah 8 kilometrov, mogoč pa je dostop z vsemi motornimi vozili.
NKŽAVNO PRVENSTVO V II;»JI W MARVrONU
Medtem ko bodo na prenovljenem atletskem stadionu v Celju tekmovali najboljši atleti Jugoslavije za naslove držav^ nih prvakov, se bodo v Velenju pomerili najboljši v maratonu in ho ji na 20 km.
Proga za maraton bo potekala od Velenja proti Sloven.i Gradcu in nazaj. Tekmovalci bodo morali preteči nekaj več kot 42 km. Tekmovalci v hoji pa se bodo pomerili na progi Velenje-Topolšica-Vele-nje. Start in cilj za obe panogi bo na stadionu ob jezeru.
Kaj so ugotovili inšpektorji SDK v Polypexu
PODJETJE SLABO GOSPODARI
Svet za gospodarstvo občinske skupščine Velenje je nedavno sklenil uvesti v šoštanjski industriji plastike Polypex prisilno upravo. Delavski svet v tem podjetju pa se ne strinja s to odločitvijo in se je na eni izmed svojih sej izrekel proti prisilni upravi. Zato so oddelku za gospodarstvo sporočili, da izpodbijajo veljavnost odločbe o uvedbi prisilne uprave in bodo zavoljo tega sprožili upravni spor pred vrhovnim sodiščem.
Od 3. do 12. avgusta pa sta inšpektorja celjske Službe družbenega knjigovodstva temeljito pregledala finančno in materialno poslovanje v Polypexu. Ker sta hotela ugotoviti dejansko stanje sredstev, zlasti zalog materiala, nedokončane proizvodnje, polizdelkov, orodij in gotovih izdelkov, sta inšpektorja k pregledu pritegnila tudi štiri strokovnjake.
LETOS SLABŠI FINANČNI REZULTAT
Čeprav so v zadnjem času v podjetju vseskozi, zagotavljali, da je njihov gospodarski položaj dober in s tako informacijo na nedavnih sestankih zavajali tudi člane delovnega kolektiva, pa so inšpektorji ugotovili prav nasprotno in porazno stanje. Šoštanjska industrija plastike Polypex je letos v nezavidljivem gospodarskem položaju. Finančni rezultat letošnjega polletja je v primerjavi z enakim obdobjem lani mnogo slabši. Tako je celotni dohodek nižji za 19 odstotkov, dohodek pa znaša le 88 odstotkov. Znatno so porasli materialni stroški, amortizacija, dnevnice, reprezentančni stroški in izredni izdatki.
Jasnejšo sliko o doseženem poslovnem rezultatu dajejo naslednji podrobnejši podatki:
Skupno porabljena sredstva registrirajo sicer indeks 75, vendar je tako nizek le zaradi razlike v zalogah. Indeks pri porabljenih sredstvih, brez upoštevanja razlike pri zalogah. znaša 83. Ostanek dohodka je v letu 1970 le 306.947 dinarjev. Vsi izdatki v breme dohodka presegajo celotni dohodek. I.etos pa znižujejo tekoči dohodek sredstva tekoče porabe sklada skupne porabe v znesku 107.269 dinarjev. Od tega zneska se nanaša 7.607 din na lanskoletna izplačila. Ker je podjetje vneslo v sklad skupne porabe po zaključnem računu v letu 1969 85.000 dinarjev, bi moralo kriti izdatke iz lanskega leta teh sredstev, ne pa, da jih prenaša v letošnje leto.
ZALOGE SO PREVISOKO OCENILI
Komisija SDK je želela ugotoviti realno stanje skupnih zalog in osnovnih sredstev. Ker se vodstvo Polypexa ni strinjalo z ugotovljeno vrednostjo nekurantnih zalog, ki so jih inšpektorji SDK ugotovili pri pregledu v juliju, je bila komisija razširjena še s tehničnimi strokovnjaki s področja plastike. Ti so pri sedanjem pregledu od primera do primera ocenili vrednost in stopnjo nekurantnosti. Njihove ugotovitve so porazne, saj so ocenili, da so skupne zaloge dejansko vredne 1,495.997 din manj, kot jih vodijo v knjigovodstvu. Ta korekcija finačnega rezultata pa dejansko pokaže, da podjetje posluje v letošnjem prvem polletju z izgubo. Pri tem bi morali še pomisliti na osnovna sredstva v vrednosti 152.849 din, ki
so po mnenju komisije SDK v podjetju nepotrebna, zastarela ali iztrošena ter bi jih morali povsem odpisati. Tudi. če manj vredne skupne zaloge v vrednosti poldrugega milijona prenesejo na celotni dohodek, bi v Polypexu še vedno v letošnjih prvih šestih mesecih izkazali nad milijon izgube, saj je dobiček v tem času znašal le 306.947 din.
ORGANIZACIJSKI OČRT NI SPREJEL DELAVSKI SVET
Dobra organizacija dela je v vsakem podjetju pomembna, ne le zavoljo normalnega poslovanja in tekočega dela, temveč tudi za učinkovito delovanje samoupravnih organov, ki bi s pomočjo samoupravnih aktov lahko dosledneje spremljali dogajanja v podjetju. O stanju organiziranosti v Polypexu so v svojem poročilu inšpektorji med drugim navedli:
»■Izdelano organizacijsko shemo, ki naj bi prezentira-la dejansko stanje organizacijske strukture, ni sprejel delavski svet.
Po razgovorih z odgovornimi sodelavci Polypex smo ugotovili, da se dejanske komunikacije, to je neformalna organizacija v mno-čem razlikuje od formalne organizacije. To je samo po sebi razumljivo, saj organizacijske sheme ni sprejel delavski svet, kot eno od osnovnih nalog.
Detajlnejša obdelava organizacijske sheme, komunikacij, nalog, odgovornosti ter interpersonalnih odnosov, ni določena z nikakršnim aktom, kar ima brez dvoma tudi svoje posledice, ki se kažejo iz organizacijskega vidika kot nevzdržne. Tako so na primer komunikacije s potniki. zastopniki in kooperanti dokaj heterogene.
Pri našem delu smo ugotovili, da s kooperanti poslovno in vplivno komunicirajo tehnični vodja s svojimi kooperanti, vodja komerciale in varnostni tehnik s svojimi kooperanti, direktor podjetja s potniki in predstavniki.
Iz formalne organizacijske sheme je razvidno, da so potniki organizacijsko in strokovno vezani na šefa komerciale.
Nadalje je organizacijsko težko zagovarjati, da je HTV tehnik neposredno podrejen direktorju podjetja, ker v organizacijski shemi, obstaja splošni sektor', ki ima, kakor je razvidno, pomanjkljivo določene funkcije. Vsekakor sodi celotna skrb o človeku v podjetju v kadrovski oziroma splošni sektor, odvisno od tega, kako sektor imenujemo. V to skrb o človeku, poleg sprejema, izobraževanj a, nagraj evanj a,, socialnega dela, družbene-
ga standarda, sodi tudi varnost delavca na delovnem mestu.
Glede same kontrole je umestna pripomba, da kontrolne funkcije, kot delavke v sortirnici, ne morejo biti podrejene obratovodji, prav tako pa tudi ne isti-mulirane z normativi kvantitete dela. Kontrolna funkcija, ki je v tem podjetju pomemben faktor, saj je veliko reklamacij na račun kvalitete, bi organizacijsko morala biti podrejena neposredno direktorju, da bi eliminirali vpliv dveh nasprotujočih se sektorjev; nasprotujočih si v tem smislu, da ima proi2rvodnja interes prikazati tudi nekvalitetne izdelke za kvalitetne, kar pa komerciala v odnosu do kupca ne more akceptirati.
Iz organizacijske sheme ugotavljamo, da sta materialni in blagovni knjigovodja neposredno vključena v komercialo in podrejena skladiščniku. Z organizacijskega aspekta je to nevzdržno, ker je praktično nemogoče zagotoviti navzkrižno kontrolo.«
V statutu podjetja, ki so ga sprejeli 1967. leta so določeni tudi obvezni samoupravni akti. Vendar do danes v Polypexu še nimajo izdelanih: pravilnik o delitvi dohodka, pravilnik o oddajanju stanovanj in odobravanju posojil za zidanje stanovanj ter poslovnik o delavskem svetu. Manjkajo torej odločujoči samoupravni akti.
LETNI PLAN SPREJELI ŠELE JULIJA
Čeprav je letni plan zelo pomemben za nadaljnji razvoj in obstoj podjetja, so ga letos v Polypexu potrdili šele 26. junija. Njihov letni plan pa je tudi pomanjkljiv, saj ne določa osnovnih elementov, kot so plan proizvodnje .izražen v fizični enoti opravljene normativne ure. predvidene stopnje izkoriščenosti posameznih kapacitet, temveč so vsi pokazatelji plana zreducirani na vrednostne. Tako ni možno ugotavljati stopnjo produktivnosti in predvideti njenega planskega porasta, na tej osnovi pa bi morali biti planirani tudi osebni dohodki. Za ilustracijo naj navedemo, da so v prvem polletju letos dosegli proizvodni plan le z 86 odstotki.
KAKŠNA JE RESNICA O RAZVOJNEM PROGRAMU
Inšpektorji so se hoteli prepričati o razvoju in bodočnosti podjetja ter ugotoviti kakšen je srednjeročni razvojni program. Zato so se pogovarjali z direktorjem Rudijem Delopstom in dipl. inž. Cvita-ničem. Čeprav v podjetju vodilni ljudje vseskozi zagotavljajo, da imajo izdelan razvojni načrt, so inšpektorji ugotovili, da takšnega programa sploh nimajo. »Zaključujemo lahko le,« je zapisano v poročilu komisije SDK«, da obstajajo v smislu razvojnega elaborata le razmišljanja in aspi-racije o razvoju, ki pa morajo
biti osnove na realnih pogojih linanciranja in sposobnosti kadrov, z dipl. ing. Cvitani-čem smo tudi pregledali dosedanje delo na razvoju in prav tako ugotovili, da obstajajo le razmišljanja.«
Inšpektorji so se precej neugodno izrekli tudi o organizaciji in delitvi dela. Ne bomo opisovali vseh podrobnosti, navedemo naj le zaključno mnenje komisije: »Mikro organizacijo v podjetju lahko ocenimo, da je na stopnji dezor-ganiziranosti, tako glede materialnega poslovanj,a kakor tudi samih knjigovodskih evidenc.« Inšpektorji so to pomanjkljivost pri svojem delu najbolje občutili,, saj so le s težavo prišli do natančnega stanja (količinskega in vrednostnega).
OSEBNI DOHODKI V POPREČJU VIŠJI ZA 20 ODSTOTKOV
Letos so povečali osebne dohodke vodilnim delavcem od 19 do 31 odstotkov, vodjem obratov za 20 odstotkov in delavcem v proizvodnji od 27 do 40 odstotkov. V podjetju pa je še vedno prevelik razpon (1: :6.384) med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom. Tako je v šestih mesecih letos prvih enajst zaposlenih po višini osebnih dohodkov prejelo 3C7.043 din iz naslova osebnih dohodkov, proviaij, izplača-nadomestil za neizkoriščen dopust v lanskem letu. honorarjem in polovice celotnega zneska, kilometrine in dnevnic. To znaša poprečno na enega v šestih mesecih čisti dohodek 33.376 din. 110 delavcev pa je v istem obdobju prejelo 574.897 din, oziroma 5.226 din na enega zaposlenega v šestih mesecih.
Lani so nadurno delo opravljali vsi zaposleni, od direktorja do nekvalificiranih in tudi potniki. Zdaj direktor in potniki niso več udeleženi pri nadurnem delu. 188 zaposlenih v Polypexu je opravilo 177.972 rednih ur in 15.732 nadur, zato so izplačali 1,346.578 din (od tega za nadure 152.654 din). Kljub tolikšnemu nadurnemu delu pa je evidenca nadur dokaj klavrna. Nadurno delo odredijo vedno ustno. Delavce kontrolirajo obratovodji, kontrolo za opravljeno nadur-no delo uslužbencev pa vrši vratar, ki zabeleži od kdaj do kdaj je bil uslužbenec popoldne v podjetju.
V Polypexu zaposlujejo tudi sodelavce, ki so prevajali, izdelovali vzorce gumbov, pomagali v predstavništvih, reklamirali izdelke, pomagali s pravnimi nasveti in računovodskimi deli., svetovali direktorju, uvajali obratovodje ipd. V letošnjem prvem polletju so izplačali za dopolnilno delo 33.542 din. Zanimivo je, da je moral vodja računskega sektorja, ki ima sicer višjo šolsko izobrazbo, iskati pomoč v svetovalcu z nižjo strokovnostjo. Za to pomoč pa so morali že letos odšteti 4.200 din. Za znesek čistih osebnih prejemkov 70.424 din, ki so ga letos v prvem polletju izplačali zunanjim sodelavcem in za nadurno delo v upravi, bi lahko odprli kar tri strokovna delovna mesta, ljudje na teh delovnih mestih pa bi uspešno pomagali pri razširitvi proizvodnje.
»NE ŽELIM BITI BERAČ V SOCIALISTIČNI DRUŽBI...«
je zapisal v svoji odpovedi, dne 31. 12. 1968 predstavnik Polypexa in trgovski potnik Viktor Brodar. Potnik Brodar je odpovedal delovno razmerje v Poly-pexu »ker je delavec socialistične države in zato noče biti eksploatiran.« Resnici na ljubo pa moramo
zapisati, da je ta isti potnik zaslužil leta 1968 res »malo«, saj je prejel za svoje delo 64.510,90 din (6,451.090 starih dinarjev). Podjetje, tako »donosno in veliko« kot je šoštanjski Polypex, pa je »revežu« in »beraču« ugodilo in z njim sklenilo novo pogodbo. Brodarju so začeli izplačevati mesečni honorar v čistem znesku 1.000 din za vodenje predstavništva, odobrili pa so mu tudi kilometrino za prevoze z lastnim avtomobilom in določili mesečni pavšal 1.000 km, prevoženi kilometer pa so mu plačali po 0.80 din. Predstavniku in potniku Brodarju so namenili še 200 din na mesec za reprezentanco, plačah pa so mu tudi 300 din mesečno za sobo površine 25 kvadratnih metrov, ki jo je ta odstopil Polypexu za prostore predstavništva. Brodarju so plačali še 300 din za obrabnino pohištva v tem prostoru, vse telefonske stroške nad 20 din mesečno in za porabljeno elektriko mesečno 30 dinarjev. Poleg navedenih stroškov (v letu 1969 je Brodar prejel 3.156 din, v letu 1970 pa 1.578 din) je podjetje priznalo Viktorju Brodarju še kilometrino za prevoz na relaciji Beograd—Samobor in nazaj in dnevnice ter reprezentanco za pripravo sejma v Zagrebu, kar je znašalo skupaj 731,15 din. Ta knjižena temeljica od 30. junija 1969 pa je bila brez obrazložitve stornira-na, ni pa je podpisal direktor podjetja.
Dne 25. 10. 1969 sita direktor Rudi Delopst in šef komerciale Franc Videm-šek podpisala dodatek pogodbe, v katerem se Brodarju priznajo za november in december 1969 dejanski potni stroški za terensko opravljeno delo, raziskavo tržišča in uvajanje nove proizvodnje. Viktor Brodar je tako predložil naslednji zahtevek za izplačilo:
din
za prevoz 1000 km a
0,80 din	8000 ~
nalog za potovanje št. 602 od 3. 11. 1969 za 14 dnevnic po 80 din	1.120
3760 km a 0,80 po Hrvaški
in Sloveniji 3.008 4.128
naloga za
službeno
potovanje št. 646
od 4. 12. 1969
za 25 dnevnic
po 80 din	2.000
za prevoz po
po Hrvaški
in Sloveniji din 4.410,40 6.410,40
Skupaj din
11.338,40
Upravičeno lahko zapišemo, da so trgovski potniki v Polypexu v privili- . giranem položaju in gre prodaja izdelkov v glavnem preko njih, čeprav svoje delo ne opravljajo najbolje. V dodatku pogodbe, ki jo je podjetje sklenilo s petimi trgovskimi potniki, je določeno »da se za povečanje osebnih dohodkov iznad vrednosti delovnega mesta in za kritje vseh potnih in drugih stroškov, obračuna trgovskim potnikom provizija.« Nikoli Dragovi-ču in Božidarju Novaku so določili proivizijo v višini 2,5 odstotka od vrednosti fakturiranega blaga, Anastaziju Tiroviču, Karlu Patznerju in Viktorju Brodarju pa po tri odstotke. Pri tem pa moramo poudariti, tla vsi potniki letos ne dosegajo prodajnega plana, čeprav je ta obveza trgovskega potnika, da ga realizira in vnovči. Letošnji polletni plan je presegel za 5,26 odstotkov le potnik Božidar Novak, vsi ostali pa so pod planskimi obveznostmi (Nikola Dragovič je dosegel plan s 69 %, Viktor Brodar s 76 %, Anastas Ti-rovic s 87 %, Karlo Patzner pa z 91 %.
(Dalje na 8. strani)
Dclavvi pri zasebnikih niso bili organizirani
Po zbranih podatkih zaposlujejo zasebniki v šaleški dolini okrog 150 delavcev, ki pa vse doslej niso bili organizirani. Zato je začel Občinski sindikalni svet Velenje akcijo za ustanovitev osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposle-iih pri zasebnih delodajalcih. Te dni je razposlal občinski siidikalni svet vsem zaposlenim pri zasebnikih pismo, v katerm jih je seznanili s prizadevanji za ustanovitev te nove sindi-
kalne organizacije. Če jih bo vsaj 15 izrazilo pripravljenost, bodo organizacijo tudi ustanovili. Istočasno pa pripravlja velenjski Občinski sindikalni svet tudi predlog družbenega dogovora o najnižjih osebnih dohodkih zaposlenih pri zasebnikih. Prizadevajo si namreč, da bi bili osebni dohodki delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, kolikor toliko vsklajeni z dohodki delavcev v družbenem sektorju.
Pridelek hmelja zadovoljiv
V šaleški dolini je bil letos zasajen hmelj na 109 ha. Kmetijska zadruga Šoštanj ima 25 ha hmeljišč, zasebni kmetje — kooperant je kmetijske zadruge pa 84 ha. Pričakovati je, da bo letošnji
pridelek hmelja zadovoljiv, saj bo znašal v poprečju donos pri zasebnikih okrog 15 stotov na hektar, pri kmetijski zadrugi pa 18 stotov.
POTREBNA JE TRŽNICA
Svet za blagovni promet velenjske Občinske skupščine je že nekajkrat doslej poudaril potrebo po ureditvi novega tržnega prostora
v Velenju. Obstoječi tržni prostor ni na najboljšem mestu, zaradi tega pa ne more biti tudi najbolje urejen.
4. september 1970
SAEESEI RUDAR
Stran 3
RUDNIŠKI OBRAT ZA PROIZVODNJO ELEKTROFIL-TERSKIH GRADBENIH ELEMENTOV
RAZŠIRJEN IN
OBNOVLJEN
Z dvoizmenskim delom bodo v prenovljeni tovarni EFE že v prihodnjem letu proizvedli 30 milijonov »ef« opeke, najmanj 1500 ton suhih malt in večje količine »ef« pepela. To pomeni za okoli 1200 stanovanj gradbenega materiala in realizacijo v višini 7,5 milijona din (tričetrt milijarde starih din).
VEGRADOV PESKOLOM V SELU
PESEK PO IZBOLJŠANEM POSTOPKI
V Selu nedaleč od Velenja, že dalj časa obstaja pesko-lom, iz katerega so okoliški kmetje sprva dobivali gramoz in pesek za svoje potrebe. Kasneje je peskolom večkrat menjal lastnika, doklec ni pred kakimi 4 leti gradbeno podjetje »Vegrad« iz Velenja tu uredilo takoimeno-vano suho separacijo, se pravi, da so drobili in sejali material ter tako prišli do različnih vrst gramoza in peska, ki pa je vseboval vedno tudi precejšnjo količino ilovnatih iJfanesi in je zato bil za zahtevnejše vrste betonov manj primeren.
V primerjavi s proizvodnjo v stari tovarni bosta obseg in vrednost proizvodnje v novi tovarni pri enakem staležu zaposlenih za 50 odstotkov večja. Pri tem pa proizvodne kapacitete za suhe malte in »ef« pepel niti ne bodo povsem izkoriščene, saj le-te znašajo 50.000 ton letno. Že do leta 1975 pa bodo nedvomno tudi te proizvodne kapacitete v celoti izkoriščene, saj si tudi suhe malte in »ef« pepel hkrati z opeko naglo utirajo pot na tržišče, kjer so taki ceneni, a kvalitetni in za gradnjo izredno enostavni materiali vedno bolj iskani.
Vse to je zanesljiv dokaz pozitivne ekonomske usme-pitve tega ruclniSkega obrata, saj je le na tak način i možno s sodobno elektro-filterskimi izdelki uspešno konkurirati s proizvajalci klasičnih gradbenih materialov, pa najsi gre za kvaliteto ali ceno izdelkov, i Obnovitev in razširitev proizvodnih zmogljivosti stare tovarne EFE pa ni rezultat pozitivne ekonomske odločitve samih delavcev te rudniške samostojne organizacije združenega dela — hkrati je to tudi eden od členov v uresničevanju perspektivnega načrta RLV do 'leta 1985, ko bo ta sedanjo proizvodnjo in delovne u-einke nekaterih svojih o-bratov več kot podvojil.
Že sama tovarna EFE, ki je sedaj po desetih letih obratovanja prenovljena, bo na primer že v prihodnjih petih letih prešla na troiz-mensko delo, ko bo z dodatnim investiranjem v razvoj proizvodnih kapaci-
tet razširila obseg proizvodnje na 45 milijonov opečnih enot in 100.000 ton drugega gradbenega materiala letno. Pri tem bo lanski delovni učniek 1450 enot na dnino zaposlenega postopoma dosegel in presegel 3000 opečnih enot na dnino, vrednost letne proizvodnje pa bo po sedanjih izračunih močno presegla 20 milijonov din.
V razgovoru s tehničnim vodjem obrata, Cirilom Stojanom, smo zvedeli, da so v izvedeno prenovitev tovarne vložili 5,25 milijona din. Največji delež pri zamisli in izvedbi projekta za prenovitev tovarne so prispevali rudniški elektro-strojni obrat in tehnični sektor skupnih služb.
Med drugim je tehnični vodja, Ciril Stojan dejal:
»Zaradi perspektivnosti tega rudniškega obrata se stare tovarne ni izplačalo obnavljati v obsegu obstoječih proizvodnih kapacitet. Za obnovo zastarelega tehnološkega postopka, pa za dotrajano in izrabljeno proizvodno opremo in še posebej za rekonstrukcijo starih sušilnih komor bi porabili 140 milijonov starih din — končni rezultat pa bi bil po eni strani nezadovoljstvo odjemalcev opeke in le okrog 40 miliijnov starih din ustvarjenih skladov letno, po drugi strani pa še vnaprej zamuden notranji transport materiala in izdelkov, zaradi tega pa nizka delovni učinki. Zakaj nezadovoljstvo odjemalcev, boste nemara vprašali? — Zato, ker smo zaradi omejenih proizvodnih zmogljivosti bili prisiljeni, da od-
bijemo nove naročnike, pri starih pa smo s težavo izpolnjevali dobavne roke.
Skratka; zaradi ugodnega plasmaja naših izdelkov na tržišču iin naših ekonomskih interesov je tudi razširitev tovarne bila nujna!«
Sedanja prenovitev ne pomeni končne faze v razvoju tega rudniškega obrata, saj imajo v naslednjih nekaj letih v načrtu še nadaljnjo vlaganje v razširitev proizvodnih kapacitet. Za to bo potrebno okoli 3 milijone din. Končni rezultat pa bo: zaposlitev novih delavcev oziroma delavk, vrednost realizacije v višini 22 milijonov din na leto — od tega pa približno 6,10 milijonov din ustvarjenih skladov, kar bo pomenilo povrnitev nanovo vloženih sredstev v enem letu.
Zanimal nas je tudi časovni postopek sedanje prenovitve tovarne, pa tudi to, kako je zastoj proizvodnje zaradi nje vplival na prodajno mrežo.
Pojasnili so nam, da so rekonstrukcijo tovarne začeli 25. aprila letos, od 21. julija do sedaj pa so poskusno obratovali, tako da bodo kljub trimesečnemu zastoju zaradi prenavljanja, dosegli to leto proizvodnjo 26 milijonov opečnih enot. To pa bo dovolj, da bodo izpolnili pogodbene obveznosti do odjemalcev, hkrati pa ustregli tudi manjšim potrošnikom.
»Pa še tole o naši prodajni mreži,« je dejal Ciril Stojan: »Kranj, Kamnik, Celje, Otočac, Gospič, Sibe-nik, Karlovac, Zagreb, Va-raždin, Dravska dolina do Maribora, pa vsa Mežiška dolina in številni kraji in mesta v naši regija — so Skoraj redno na kažipotu izdelkov naše tovarne elek-trofilterskih elementov. Prvi rezultati tekoče podrobne raziskave tržišča pa kažejo, da so našim izdelkom odprta še mnoga druga de-lovišča gradbenih podjetij in zasebnikov po državi.
Mi pa dodajmo še to, da nas okoli 200.000 kubičnih metrov zidu, ki bi ga iz doslej izdelanih opek tovarne EFE lahko sezidali, sili ne samo k pomisleku, da bi iz teh opek lahko zgradili kar lep del giganta kot je, recimo kakšna egipčanska piramida — ta predstava nam omogoča tudi račune na bodoče sto tisoče kubičnih metrov te opeke, ki bodo po eni strani eden od virov dohodka RLV kot celota, po drugi strani pa tudi dokaz zdrave in splošno koristne zasnove perspektivnega delovnega načrta rudnika.
— tor —
Na ta način je bilo možno pridobiti le do 8 m3 peska in 80-100 m3 betonskih agregatov v eni izmeni. Ta
zadostovati za obseg del, kakršnega je vršil Vegrad, zato smo morali tovrstni material kupovati drugje, zlasti v Otiškem vrhu in Frankolovem, kar pa je bilo neekonomično in drago. Pa še ena težava se je ob tem pojavljala: potrebni material je bilo namreč mogoče pridobivati le v lepem in suhem vremenu, takoj pa ko je deževalo ali snežilo, je bilo delo skoraj onemogočeno, dokler se zemlja ni osušila.
Zaradi teh pomanjkljivosti suhe separacije in zaradi tega, ker sodobna tehnologija betona zahteva prave mineralne agregate, ki zagotavljajo visoke trdnosti betona, so odgovorni tovariši v podjetju že dalj časa razmišljali, kako rešiti ta problem, posebno še, ker se je obseg del, ki jih je vršil Vegrad, vedno bolj širil, s tem pa so se večale tudi potrebe po materialu, ki ga
količina seveda ni mogla je dajal omenjeni peskolom. Končno se je podjetje v začetku tega leta odločilo
Peskolom v Selu
material izpiral. Vsa dela okrog konstruiranja, izdelave in montiranja potrebnih pralnih naprav so o-pravili sodelavci centralnih obratov našega podjetja. Delo je bilo razmeroma hitro končano, tako da se je poskusno obratovanje nove separacije lahko pričelo v drugi polovici aprila.
Naprave za izpiranje materiala delujejo tako, da prihaja pesek po tekočem traku na sita skozi močne curke vode in nato pada v umirjevalni bazen, v katerem se voda dviga in to s hitrostjo 2 mm v sekundi. Delci, ki tonejo hitreje, se usedejo na dno, finejše delce, ki so v prečniku manjši od 1/10 mm, pa voda od-plavlja kot blato. Tako o-čiščen pesek (zadnjo frakcijo), ki se useda, posebni polži vlečejo iz umirjeval-nega bazena v prostor za deponiranje, kjer je pripravljen za odvoz na gradbišča.
za rekonstrukcijo obstoječe separacije tako, da bi se Prednosti takega načina pridobivanja peska so seveda ogromne; tako so se npr. zelo povečale kapacitete drobnih frakcij, kar je pokazalo že poskusno obratovanje nove separacije, saj smo prej na stari način pridobivali le do 8 m3 peska v izmeni, medtem ko ga sedaj v enakem času dobivamo kar 50 m3. Res pa je, da
gre povečanje količin drobnih, resnično čistih frakcij na račun debelejših. Prav tako se je povečala kvaliteta materiala, ki je sedaj primeren za vse vrste betonov; prej je vseboval celo do 8 % blatnih primesi in je bil primeren kvečjemu za apnene malte, sedaj jih vsebuje manj kot 1 %. Znatna prednost se kaže tudi v tem da lahko proizvodnja sedaj teče v vsakem vremenu, vendar bo treba pranje v zimskem času ustaviti; zaradi tega pa bo treba ustvariti precejšnje rezerve materiala v deponijah. Ne nazadnje pa prani materiali zagotavljajo mnogo boljšo trdnost betona, večjo ekonomiko pri porabi cementa ter lepo sivo barvo, kar je še zlasti važno pri vidnem betonu; prej je namreč barva zaradi blatnih primesi v pesku imela vedno nekoliko rjavkasto nianso.
Hari PRAPER
Strojne naprave so avtomatizirane, zato je v obratu zaposlenih malo delavcev
Nove naprave v obnovljeni tovarni EFE
ZASEBNI KMETJE SPECIALIZIRAJO PROIZVODNJO
Po sestankih, ki so jih zadnjo zimo sklicali na pobudo občinske skupščine Velenje in občinske konference Socialistične zeveze Velenje in ki so se jih udeležili tudi predstavniki šoštanjske kmetf jske zadruge, so tudi v šaleški dolini pristopili k načrtnemu preusmerjanju oziroma specializaciji proizvodnje zasebnih kmetijskih proizvajalcev.
Doslej je bilo 58 kmetom dodeljeno skupaj 1,092.600 din posojil za modernizacijo oziroma specilazaciijo kmetijske proizvodnje, veliko denarja pa so prispevali tudi kmetje sami. S posredovanjem kmetijske zadruge so samo letos kmetje dobili 3 traktorje, 34 kosilnic ter 10 obračalnikov.
Sicer pa se je letos odločilo za preusmeritev in rao-prvenstvo Slovenije za mlajše dernizacijo kmetijske proizvodnje 22 kmetov, od tega pa jih bo 11 do konca leta opravilo vsa dela, zlasti urejanja gospodarskih
poslopij. Kmetom so bila o-dobrena posojila v višini od 2.000 do 100.000 dinarjev.
Več kmetov je dela že končalo. Med temi so Ivan Plaskan iz Lokovice, ki redi 35 telet kmetijske zadruge, Jože Tajnik iz Raven, ki so mu nudili predvsem strokovno pomoč, Jože Tekavc iz Topolšice ter Anton Goličnik iz Belih vod, ki je uredil hlev na izplakovanje. Posojila so prejeli še Ivan Napotnik iz Topolšice, ki je z deli že začel, Jože Ročnik iz Zavodnje, ki so mu letos dodelili del posojila, sicer pa redi plemenske telice
PRED ZDRUŽITVIJO ERA -KZ
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razumljivo je, da s predvideno združitvijo trgovskega podjetja ERA s kmetijsko zadrugo Šoštanj ne bo mogoče takoj v celoti odpraviti vseh problemov, saj so nekatere naloge dolgoročnega značaja, odpravi-
li pa bi neracionalno in ekonomsko neutemeljeno dvojno investiranje v trgovsko mrežo v prihodnje (gradnje oz. adaptacije na istem prostoru). Prezreti pa tudi ne gre pomembnosti skupnega načrtovanja urejanja prodajaln, skupnega nastopa na tržišču, kot skupnih nabav blaga in nastopov do dobaviteljev.
Se pravi, da gre za združitev kapitala, za načrtno investiranje, modernizacijo, večjo ekonomičnost, znižanje proizvodnih oz. poslovnih stroškov, boljšo organizacijo dela in razporeditev strokovnih kadrov. Združitev pa mora pogo-jiti tudi nadalnjo specializacijo trgovine. Načrtneje bo mogoče razvijati službe in ustanavljati nove (npr. kadrovsko). Skupen bo tudi strojni park, točneje rečeno, skupno bo organiziran, in ga bo mogoče razvijati skladno s potrebami za opravljanje prevoznih uslug.
Eden od namenov združitve je tudi zagotoviti, da bodo kvalitetne tržne viške, tako iz lastne proizvodnje kmetijske zadruge kot iz proizvodnje zasebnih kmetijskih proizvajalcev. prodali preko trgovske mreže združenega podjetja. Ob taki praksi pa bo mogoče kmetijsko proizvodnjo, tako v družbenem kot zasebnem sektorju, načrtovati in usmerjati.
KAKŠNO PA BO MESTO KMETIJSKE PROIZVODNJE V ZDRUŽENEM PODJETJU IN PA VLOGA ZASEBNEGA KMETIJSKEGA PROIZVAJALCA?
V	okviru novega podjetja bo samostojna kmetijska delovna enota (s sedežem v Šoštanju), ki bo imela na skrbi lastno in kooperacijsko proizvodnjo ter odkup kmetijskih pridelkov. Izpostave te enote bodo tudi še vnaprej v Velnju in Šmartnem ob Paki.
Kmetijski sektor bo organiziran v obliki organizacije združenega dela, osrednji samoupravni organ bo 30-čianski zadružni svet, kolektivna izvršilna organa pa bosta odbor kooperantov in odbor za lastno proizvodnjo.
V	centralnem delavskem svetu združenega podjetja pa bo tudi 5 kooperantov.
Samoupravne pravice zasebnih kmetov-kooperantov kmetijske enote bodo torej okrepljene, izboljšan pa bo tudi položaj kmetov. V prihodnje bodo razpravljali le o problematiki kmetijstva ter o nalogah v tej zvezi, ne pa tako kot prej, ko so morali razpravljati (ker je zakon tako terjal) o vrsti vprašanj, ki zanje niso bila zanimiva.
POMEMBNO JE ZLASTI, da bo združeno podjetje zagotovilo odkup vseh kvalitetnih tržnih viškov kmetijskih pridelkov zasebnih kmetov-kooperantov. se pravi, da bo mogoče v prihodnje kmetijsko proizvodnjo načrtovati in usmerjati.
V	prihodnje bo združena delovna organizacija zagotovila najmanj 1.500.000 dinarjev za posojila zasebnim kmetom za preusmeritev in specializacijo kmetijske proizvodnje.
Uspešnejša pa bo lahko tudi strokovna kmetijska služba, ki jo bo mogoče tudi bolj približati kmetom.
Zagotovljena bo tesnejša in neposrednejša povezava neposrednih kmetijskih proizvajalcev oz. kmetijske proizvodnje s potrošnikom in tržiščem.
NOVA ZBIRALIŠČA MLEKA
V šaleški dolini smo med zadnjimi v Sloveniji začeli z organiziranim odkupom tržnih viškov mleka. Letos je bila sklenjena s Kmetijskim kombinatom Žalec — obratom Mleko Celje, dolgoročna pogodba o odkupu vseh razpoložljivih tržnih viškov mleka. Tako ie bila dana osnova za organizacijo odkupne mreže mleka iti za začetek odkupa.
Najprej so v odkup vključili področje Šmartnega ob Paki. Tam oddaja mleko 49 kmetovalcev, ki pa se ne ukvarjajo izključno z živinorejo. Zato tudi doslej odkupljene količine mleka niso tako velike, se pa večajo iz meseca v mesec. Prvi mesec, februarja, so odkupili 3.800 litrov mleka, aprila pa že 7.500 litrov. V poletnih
mesecih pa se je odkup zaradi neurejenih hladilnih naprav nekoliko zmanjšal.
Odkup mleka se bo povečal zdaj jeseni, posebej še, ker bodo urejena tudi nova zbirališča za mleko. Z odkupom mleka bodo začeli še na šoštanj skem in velenjskem področju. Nove zbiralnice bodo v Topolšici pri Hlišu, v Družmirju pri
KZ ter Anton Špital iz Ša-leka, ki je začel z deli že lani. Med njimi so še Pri-slan iz Šaleka, ki ureja hlev, Ivan Koren iz Bevč, ki bo porabil posojilo za nakup živine, pa Vlado Miklavži-na, ki bo letos uredil hlev na izplakovanje, prihodnje leto pa bo prešel na pašno-košni sistem in Ivan Arlič, prav tako iz Škal, ki je že uveljavil pašno-košni sistem. prihodnje leto pa bo uredil dokončno hlev. Ma-rolt iz Plešivca si je letos kupil traktor, prihodnje leto pa bo začel z urejanjem kmetije. Med prejemniki posojil so nadalje Franc Sevčnikar iz Slatine, pa Ivan Kolar iz Velikega vrha (ki bo najprej kupil mehanizacijo), Jože Kugonič iz Skorna, ki bo letos uredil hlev, prihodnje leto pa bo kupil mehanizacijo, nadalje Avgust Podgoršek iz Rečice, ki ureja hlev, nov hlev pa gradi tudi Anton Fajdiga iz Podgore.
V Paški vasi pa so se kmetje odločili za vzrejo piščancev. Zmogljivosti obratov bodo tolikšne, da bodo lahko posamezniki v 1 turnusu redili, po 10.000 piščancev. Objekti bodo gotovi do konca leta. dva izmed njih r>a bosta začela z vzrejo piščancev predvidoma že septembra. Za vzrejo piščancev so se odločili Ljudmila Obu, Ivan Bizjak, Viktor Urlep, Rudi Ježovnik, Miha Ažman, Marija Le-tonja in Jože D rev.
Posojila pa je prejelo še nekaj drugih kmetov. Dodelili so jih Angeli Blažič s Kozjaka za ureditev hleva. Rudiju Polaku iz Podgore za gradnjo sušilnice hmelja ter Jožetu Kumerju iz Pa-ške vasi za nakup traktorja.
Začetek akcije za pospešeno modernizacijo in specializacijo kmetijske proizvodnje v Šaleški dolini je torej kar spodbuden. Kmetje so se letos odločali toliko bolj zategadelj, ker so pogoji za najetje posojila dokaj ugodni, saj znaša obrestna mera le 2 %.
2e zdaj pa začenjajo tudi z akcijo, da bi prihodnje leto vključili v modernizacijo in specializacijo kmetijske proizvodnje še več zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Pozimi bodo spet sestanki s kmetovalci, še pred tem pa bodo pripravili analize zemljišč oz. program specializacije. Seveda pa bo treba zagotoviti iz novih virov t"iTi zadosti denarja za posojila, saj je tovrstna pomoč več kot potrebna.
Omenimo pa naj še, da bodo letos porabili tudi okrog 300.000 dinarjev za kreditiranje urejanja hmelj-skih žičnic. To ,so dodatna sredstva, ki so jih prejeli kmetje v obliki posojil za modernizacijo proizvodnje.
VELIKO POVPRAŠEVANJE PO IZDELKIH GORENJA
Vsakič, ko objavi Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje načrte za gibanje proizvodnje oz. za razvoj v prihodnje, je mogoče slišati mnenja, aii niso napovedi preoptimistične oz. drugače rečeno, ali bo mogoče tako veliko proizvodnjo tudi prodati.
Dosedanja praksa kaže, da so bojazni, v kakršni koli obliki že, o tem, ali bo Gorenje uspelo prodati proizvodnjo, neutemeljene. V tovarni zatrjujejo, da so sprejemali tako samoupravni organi kot kolektiv odločitve o povečanju proizvodnje in o osvajanju novih izdelkov šele potem, ko so strokovne službe dodobra preučile stanje in potrebe tržišča, tako domačega kot tujega.
Ugotavljati je mogoče, in to navzlic velikemu obsegu proizvodnje, da je strojev za gospodinjstvo, ki jih izdelajo v TGO Gorenje Velenje, še premalo. Položaj je takšen, da trenutno velenjsko Gorenje sploh ne more zadostiti vsem naročilom, tako domačih kupcev kot izvoznikov.
Čeprav dela tovarna štedilnikov v 3 izmenah in je produktivnost visoka, manjka dnevno okrog 1.000 štedilnikov. Toliko bi jih lahko trenutno prodali. Zmogljivosti obstoječe tovarne so premajhne, nova tovarna štedilnikov pa bo začela obratovati šele prihodnje leto.
Po rekonstrukciji in modernizaciji tovarne pralnih strojev so se zmogljivosti precej povečale in bi bilo mogoče izdelati najmanj 1.200 pralnih strojev dnevno. Zaradi nediscipline nekaterih kooperantov, ki kasnijo s pošiljkami sestavnih delov, pa izdelajo le okrog 1.000 pralnih strojev na dan. Pralni stroji, izde-ani v Gorenju, gredo dobro v prodajo na domačem trgu, letos pa so odpremili večje količine pralnih strojev tudi na tuja tržišča.
Celotno proizvodnjo hladilnikov, ki jo bodo dosegli med 1. septembrom 1970 in 31. januarjem 1971, bodo odpremili na tuja tržišča, predvsem v Zvezno republiko Nemčijo in v Združene države Amerike. Po doslej sklenjenih pogodbah pa kaže, da bodo večji del proizvodnje hladilnijcov v letu 1971 odpremili na tuja tržišča.
Proizvodnja televizijskih sprejemnikov, ki jih izdeluje TGO Gorenje Velenje v sodelovanju z znanim za-hodnonemškim proizvajalcem Kortingom, poteka po predvidevanjih. V tovarni računajo, da se bo sodelovanje s to znano zahodno-nemško tvrdko v prihodn je občutno povečalo.
Na bližnjem jesenskem mednarodnem Zagrebškem velesejmu bo velenjska Tovarna gospodinjske opreme Gorenje prikazala kupcem prvič tudi že asortiman malih gospodinjskih aparatov, katerih proizvodnjo osvaja Gorenje v sodelovanju s firmo Krups iz ZRN. Ta nova tovarna malih gospodinjskih aparatov bo začela z redno proizvodn jo za domači trg in za izvoz že letos. Kot ie že v navadi pa
pripravlja velenjsko Gorenje za v prihodnje vrsto presenečenj, kar zadeva izbor novih izdelkov, s katerimi bo prav gotovo presenetilo jugoslovanske potrošnike, zraven njih pa tudi številne kupce v drugih državah.
V velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje imajo torej polne roke dela. Prizadevanja vodstva, samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in delovne skupnosti so zda j usmerjena v zagotovitev nadaljnjega povečanja proizvodnje, da bi lahko zadovoljili vse zahteve tržišča, ter v čimprejšnjo dograditev novih tovarn, <~ bi lahko hitreje osvajali novo proizvodnjo in poslali na tržišče nove izdelke. V teh prizadevanjih pa ima velenjsko Gorenje že nekaj časa kar precejšnje težave zaradi kooperantov. Nekateri, kot vse kaže, spričo hitrega povečevanja proizvodnje ne morejo slediti razvoju Gorenja. V Bosni, na primer, pa so bili v zadnjem času veliki integracijski procesi, in kooperantje verjetno iz konkurenčnih razlogov kasnijo z dobavami sestavnih delov. Zaradi tega izgubi Gorenje Velenje dnevno, na primer, več sto štedilnikov na trda goriva, ki jih ne more poslati tržišču. Za proizvodnjo oljnih peči pa so morali potrebno litino uvoziti celo iz inozemstva.
NOVA POLNILNICA IN SKLADIŠČE
Polnilnico, ki jo gradi trgovsko podjetje »Vino« Šmartno ob Paki, bodo kmalu dogradili. Pred dnevi so vlili betonsko ploščo, pod njo bo polnilnica, nad njo pa prostori za embala-
žo. Stavba bo dolga 32, široka pa 14 metrov. V novi polnilnici bodo lahko povečali zmogljivosti od sedanji! 7.000 na 14.000 litrov vina na dan.
Z. K.
Jonkotu in v Šaleku pri kmetijski zadrugi. V načrtu je ureditev zbiralnice mleka v Skalah in pa v Šentilju, če se bo zato pokazala potreba. Zbiralnice mleka pa bodo pozneje uredili povsod tam, kjer bodo večie količine tržnih viškov mleka.
Živinoreja se je zadnje čase v šaleški dolini spet razmahnila. S tem v zvezi se povečuje tudi proizvodnja mleka. Nekateri kmetje so si kupili že molzne stroje, drugi pa z nakupom računajo. Tržnih viškov mleka bo torej čedalje več, proizvodnjo mleka pa bo mogoče načrtovati, posebej zato, ker je odkup mleka zagotovljen.
POČITNIŠKA RAZGLEDNICA - Dalmatinski oslički so še vedno upoštevani. Čeprav v dalmatinske vasi vedno bolj prodira motorizacija, je osel najzanesljivejše prevozno sredstvo. Tako srečujemo na avtomobilskih cestah počasne »dalmatinske fiče«.
ŠOLE V OKVIRU RŠC BO OBISKOVALO OKROG 1.000 GOJENCEV IN DIJAKOV
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER RABI NOVO POSLOPJE
Z že tradicionalno slovesnostjo so tudi v Rudarskem šolskem centru v Velenju naznanili začetek šolskega leta 1970/1971.
Pred začetkom novega šolskega leta smo obiskali Rudarski šolski center Ve lenje in se zanimali, kako so se nanj pripravili v tej izobraževalni ustanovi. Direktor Ivo Jamuikar je v pomenku med drugim poudaril, da so bile tokrat priprave še posebe j skrbu; in temeljite, kar je sprite začetka dela nekaterih novih srednjih tehničnih m poklicnih šol povsem ra zumljivo.
Vpis v posamezne sreu-nje tehnične in poklicu, šole, ki delujejo v okviru Rudarskega šolskega centra Velenje, je presegel vst pričakovanja. Tako so morali v posameznih šolah, kot v tehnični srednji šo! — elektro oddelek in v po klicni šoli elektro stroke — šibki tok, odpreti več oddelkov, kot so sprva računali. Nekoliko manj zani-
manja je za usposabljanje za pokiic rudarja. V prvi letnik poklicne šole rudarske stroke želijo sprejeti okrog 170 mladih fantov, pri javilo pa su jih je precej manj. Zato je Rudarski šolski center Velenje naslovil na vse fante v šaleški dolini, ki so končali šest oz. sedem razredov osnovne šole, posebno pismo, v katerem so jih seznanjali z možnostmi šolanja v poklicni šoli rudarske stroke. Po končanem šolanju je zagotovljena zaposlitev v Rudniku lignita Velenje, med šolanjem pa prejemajo gojenci pridnostne nagrade. Za tiste pa, ki so od drugod, je zagotovljeno tudi stanovanje in prehrana štirikrat na dan.
V novem šolskem letu bosta začeli z delom v okviru Rudarskega šolskega centra Velenje, in sicer na
VSE VEČ IZDELKOV (IOHEVJA V IZVOZ
V velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje v zadnjem času močno povečujejo izvoz. Posebej pomembna je v tej zvezi ugotovitev, da bo Gorenje pretežno večino izdelkov odpremilo na tržišča s konvertibilno valuto in da je na zahtevnih zahodnoevropskih tržiščih vse večje povpraševanje po gospodinjskih stro jih, izdelanih v Velenju.
Lansko leto so v TGO Gorenje Velenje iztržili z izvozom nekaj nad 3 milijone dolarjev. Tolikšno vrednost izvoza so letos dosegli že v prvih sedmih mesecih, do konca leta pa bodo izvozili za 7 milijonov dolarjev izdelkov, se pravi, da bodo izvoz v primerjavi z letom 1969 več kot podvojili.
V TGO Gorenje Velenje dobro vedo, da si bodo zagotovili uspešen razvoj v prihodnje predvsem ob ve-likoserijski proizvodnji, ki pa terja vse večje vključevanje v mednarodno blagovno menjavo. Domače tržišče je za obseg proizvodnje, kakršno dosegajo v Gorenju že zdaj, premajhno, na tujem tržišču pa je mogoče bolj realno oceniti vrednost dosežkov. Za letos je bil predviden večji izvoz izdelkov TGO Gorenje Velenje na nekatera vzhodnoevropska tržišča, pozneje pa s tem poslom ni bilo nič. Zato so v Gorenju storili vse, da povečajo izvoz na tuja tržišča. Dosedanji izvozni dosežki kažejo, da so povsem uspeli. Izdelke vse bolj pošiljajo na zahtevna zahodnoevropska tržišča, kar kaže na visoko kvaliteto, funkcionalnost in oblikovnosl izdelkov Gorenja.
Letos so Velenjčani pridobili več novih kupcev. Tako bodo električne štedilnike v prihodnje prodajali tudi največji blagovni hiši v Zvezni republiki Nemčiji, specializirani za prodajo izdelkov s pomoč jo kataloga, in sicer Quelle. Gospodinjske stroje pa zdaj izvažajo tudi večjemu številu specializiranih trgovin za pro-
dajo tovrstnih izdelkov v Zvezni republiki Nemčiji. V to državo izvozijo tudi vse več luksuznih električnih štedilnikov, predvsem takih z vgrajenimi programskimi upam i. Trgovskim hišam Quelle v Avstriji so odpre-mili prve večje pošiljke pralnih strojev.
Med kupce izdelkov bo letos uvrstila TGO Goren je Velenje še tvrdko Bauknecht, kateri bodo izvozili 45.000 peči na ol je. Oktobra pa bo velenjsko Gorenje odpremilo tudi prve hladilnike za Združene države Amerike, in to družbi Se-Iectron International CO iz Chickaga.
Zvezna republika Nemčija je postala najpomembnejše tržišče za izdelke velenjskega Gorenja. Proizvode te velenjske tovarne proda jajo vse večje blagovne hiše, kot Neckermann, Quelle, Horten, Hertie, Kaufhof, Karstadt itd., zraven njih pa tudi vrsta specializiranih trgovskih hiš za prodajo tovrstnih izdelkov. Pošiljajo pa jih tudi velikim firmam, kot Korting, Krups, Baaknechl.
Letos bo TGO Gorenje Velenje i/vozila v Zvezno republiko Nemčijo okrog 80.000 hladilnikov (v prvem polletju so jih prodali 30.000), nad 60:000 električnih štedilnikov ter nekaj tisoč pralnih strojev. Tem pa se bo pridružilo še 45.000 peči na olje, ki jih bodo izdelali tvrdki Bauknecht. Precej gospodinjskih strojev bo šlo tudi v sosednjo
V velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje si prizadevajo, da bi izvoz v prihodnje še hitreje
željo gospodarstva, dve novi šoli, in to poklicna šola elektro stroke — šibki tok in srednja tehnična šola — elektro smeri. Organizirali pa bodo spet enoletno poklicno rudarsko šolo, v katero bodo sprejeli fante, stare 16 oz. 17 let, ki si bodo tako pridobili polkvalifi-kacijo. Skupno bo delovalo v okviru velenjskega Rudarskega šolskega centra 43 oddelkov raznih šol, v katerih bo okrog 1.000 gojencev in dijakov.
Z novim šolskim letom bo pouk v velenjskem Rudarskem šolskem centru samo pet dni v tednu, se pravi, da bodo sobote proste. Zaradi večjega števila novoodprtih oddelkov so zaprosili za pomoč, kar zadeva prostore, gimnazijo, ki jim bo v popoldanskih urah odstopila prostore. V kolikor pa želijo uresničiti program razvoja Rudarskega šolskega centra Velenje, ki predvideva v prihodnjih letih odprtje več novih šol, bo treba kaj kmalu začeti razmišljati o gradnji novega šolskega poslopja.
Zapišemo naj še, da je strokovnega kadra za novo šolsko leto dovolj. Izdelan pa imajo tudi načrt za modernizacijo pouka, ki ga bodo začeli že v kratkem uresničevati in ki predvideva nakup nove opreme za laboratorije in urediLev jezikovnih kabinetov.
povečevali. Po prvih napovedih, le-te temel ji jo na že sklenjenih pogodbah oziroma dogovorih, bodo prihodnje leto iztržili z izvozom najmanj 14 do 15 milijonov dolarjev. Se pravi, da bodo izvoz v primerjavi z letom 1970 najmanj spet podvojili. Velenjsko Gorenje pa bo postalo, za italijanskim Za»ussijem, drugi»-na j več j i izvoznik strojev in opreme za gospodinjstva v Zvezni republiki Nemčiji.
Prihodnje leto bodo prodali v Zvezno republiko Nemčijo nad 100.000 hladilnikov, v izvoz v to državo pa bodo vključili zraven električnih še plinske štedilnike. V ZR Nemčijo pa bodo izvozili tudi večje količine pralnih strojev, in sicer po prvih predvidevanjih okrog 50.000.
Na področju proizvodn je televizijskih sprejemnikov bodo razširili sodelovan je s tvrdko Korting. Izvoz televizijskih sprejemnikov, izdelanih v Velenju, se bo v le j zvezi občutno povečal. Nadaljevali bodo z izvozom peči na olje za tvrdko Bauknecht. Firmi Ki ups, prav tako iz ZR Nemčije, bodo izvozili 250.000 stenskih tehtnic, izdelanih v novi tovarni Goren je v Mozirju. Ta izvoz temelji na dogovoru o dolgoletnem sodelovanju obeh partnerjev pri proizvodnji malih gospodinjskih aparatov.
Povečal se bo tudi izvoz v Združene države Amerike, kamor bodo prodali najmanj 70.000 hladilnikov. Preučujejo pa tudi možnosti, da bi odpremljali čez »veliko lužo« še nekatere druge izdelke Goren ja. Večja bo blagovna menjava tudi s sosednjo Avstrije. Avstrijo. V Združene države Amerike bodo odpremili prve pošiljke hladilnikov, pogodba pa je podpisana za 5-letni izvoz hladilnikov v ZDA. Sicer pa je velenjsko Gorenje prodalo doslej svoje izdelke tudi v vrsto drugih držav, kot v Hong Kong (pralne stroje), Ciper (pralne stroje, hladilnike in štedilnike), Avstralijo (hladilnike), v Češkoslovaško socialistično republiko (večje količine pralnih strojev)
POMEMBNA MODERNIZACIJA
Rudnik lignita Velenje modernizira elektrostrojni obrat ter tovarno za proizvodnjo elektrofilterskih zidakov in suhih malt.
Že dalj časa si samoupravni organi in delovni kolektiv Rudnika lignita Velenje prizadevajo, da bi ob nadaljnjem izpopolnjevanju in modernizaciji osnovne proizvodnje, to je pridobivanja lignita, kar najbolj intenzivno in racionalno razvijali tudi zunanje dejavnosti, pomembne za rudnik kot za druge delovne organizacije. Gre zlasti še za razvoj dveh obratov, in sicer tovarne za proizvodnjo elektrofiltrskih zidakov n suhih malt ter elek-trostrojnega obrata.
Velikega pomena je za velenjski Rudnik lignita izgradnja nove, moderne tovarne za proizvodnjo elektrofiltrskih zidakov in suhih malt. Investicija bo veljala okrog 6 milijonov dinarjev, tovarna pa je začela poskusno obratovati pred mesecem dni. Redna proizvodnja pa bo stekla, kot napovedujejo, oktobra letos.
Zaradi kvalitete je bilo že doslej na tržišču veliko povpraševanje po zidakih iz elektrofiltrskega pepela, ki so jih izdelovali v obratu EFE velenjskega Rudnika lignita v Šoštanju. Vendar so bille naprave dotrajane, pa tudi tehnološki postopek zastarel, da vseoi kupcem niti niso mogli ustreči. Zato so se odločili za povečanje zmogljivosti in za namestitev najsodobnejših naprav za proizvodnjo oblikovancev. Potrebno opremo so uvozili, proizvodni proces pa je zdaj avtomatiziran, uvedena pa je tudi najsodobnejša tehnologija.
V Šoštanju je tako zgrajena ena od najsodobnejših tovarn za proizvodnjo opeke pri nas. Modernizacija celotnega proizvodnega procesa pa bo omogočila povečanje produktivnosti in proizvodnje, saj bodo letno izdelali okrog 45 milijonov enot oblikovancev, oziroma nad 1-krat več kot doslej pri nespremenjenem številu zaposlenih, še nadalje bodo izboljšali kvaliteto oblikovancev, prav tako pa tudi njihov zunanji videz. Tako bodo lahko poslali kupcem v Zagreb, Hrvatsko Zagorje, Liko, Kordun in Severni Jadran ter po Sloveniji v prihodnje toliko oblikovancev iz elekitro©litrskega pepela, kolikor bodo želeli. Pomembna novost
MALIZACIJA UREJENA
Te dni so končali dela pri napeljavi kanalizacije skozi Šmartno v dolžini 790 metrov. Obenem pa so uredili tudi propust na travniku sredi vasi, ki je bil ob deževju eno samo veliko jezero. Prepričani smo, da hiš v bližini ne bo več kvarila mokrota, kakor se je to do sedaj dogajalo. Dela pri kanalizaciji je opravil komunalno obrtni center Velenje s svojimi delavci, katere moramo zaradi delovne vneme pohvaliti. Samo, da bi res vse skupaj funkcioniralo.
nove šoštanjske tovarne pa bodo tudi elektrofiltrske malte. Razumljivo pa je, da bo proizvodnja tako oblikovancev iz elektrofiltrskega pepela kot elektro filtrskih malt odvisna od razpoložljivih količin elektrofiltrskega pepela iz šoštanjske Termoelektrarne. Več bo obratovala šoštanjska Termoelektrarna, več oblikovancev in malt iz nove tovarne bo na voljo gradbenim podjetjem in zasebnim graditeljem.
Rudnik lignita Velenje pa se je letos odločil tudi za rekonstrukcijo elektro-strojnega obrata. Za to bodo porabli okrog 3,5 milijone dinarjev. Za ta dela so se odločili predvsem z
namenom, da bi bil obrat v prihodnje kos vsem naročilom oz. nalogam. Elektrostrojni obrat opravlja remontne usluge za rudnik, osvaja pa tudi proizvodnjo nekaterih izdelkov, za kar se zanimajo tako rudnik kot druge tovarne, in sicer transportno mehanizacijo in jamsko podporje. Lansko leto je ta obrat velenjskega Rudnika lignita Velenje dosegel realizacijo 25 milijonov din v prihodnje pa se naj bi, kot predvidevajo, vrednost opravljenih remoitnih del in proizvodnje povečevala hitreje. Z denarjem ki so ga namenili za re-konstrukejo in modernizacijo elektrostrojnega obrata, bodo zgradili novo halo ter nakupili več novih strojev, s tem pa bodo zagotovili večje zmogljivosti ter omogočili hitrejše povečevanje obsega proizvodnje v prihodnje.
Sodobna restavracija
Z. K.
Gostinsko podjetje »Kajuhov dom« v Šoštan ju slavi letos 10-letnico obstoja. V podjetju so računali, da bodo že v tem letu preuredili oz. modernizirali osrednji obrat, to je »Kajuhov dom«, ki letos žal po kategorizaciji ni več hotel. Zaradi zviševanja cen gradbenih in drugih storitev ter zaradi nekaterih drugih težav so morali začetek urejanja kot je povedal direktor Stanislav Dolar, preložiti na jesenske oz. zimske mesece, prednost pa bodo dali ureditvi spodnjih prostorov tako, da bodo zadostili vsem pogojem pravilnika o kategorizaciji gostinskih obratov in da bo postal »Kajuhov dom« restavracija.
Sicer so šoštanjski gostinci z letošnjo sezono, pravzaprav s prometom, zadovoljni. V prvem polletju, na primer, so ustvarili okrog 2 milijona dinarjev prometa. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta so povečali promet kar za 83 %, in sicer pri komaj 20 11 „, povečanju števila zaposlenih. Promet se je povečal posebej še v »Kajuhovem domu«, svoje pa je k povečanemu prometu prispevalo tudi urejeno ogrevanje vode v kopalnem bazenu. Gostov je zdaj precej več kot prejšnja leta, in objekt, ki je na bazenu, bo prvič posloval rentabilno.
Do druge polovice avgusta so bile prenočninske zmogljivosti, upoštevaje mesece junij, julij in avgust, povsem zasedene. Mnoge goste, ki so želeli prenočiti v Šoštanju, so morali napotiti drugam. Pri sestavljanju plana za loto 1970 so računali, da bodo letos dosegli v vsem letu le 4.200 nočitev (lani so jih 5.073), bodo predvidevanja precej presegli in po vsej verjetnosti dosegli in presegli lansko realizacijo. Do srede avgusta so imeli skoraj 4.000 nočitev gostov, od tega 382 tujih gostov. Škoda le, da so prenočninske zmogljivosti premajh-
ne, saj je v 13 sobah le 25 ležišč, da bi se lahko v več ji meri v prihodnje povečevali število nočitev.
Uvodoma smo že zapisali, da želijo 10-letnico obstoja gostinskega podjetja »Kajuhov dom« proslaviti s preureditvijo osrednjega obrata. Z deli bodo začeli proti koncu leta, pri tem pa bodo dali prednost ureditvi spodnjih prostorov, da bodo zadostli pogojem pravilnika o kategorizaciji gostinskih objektov in da si bo tako »Kajuhov dom« pridobil naziv restavracija. Z adaptacijo spodnjih prostorov bodo zagotovili večjo funkcionalnost in povezanost posameznih oddelkov. V načrtu pa je tudi ureditev steklene dvorane v vrtu, ki jo bo mogoče v zimskih mesecih uporabljati za ples. Takšen prostor so v Šoštanju že dalj časa pogrešali. Zdaj lahko sprejmejo od 100 do največ 150 gostov, pogosto pa se zgodi, da morajo gostje, ki bi radi posedeli v »Kajuhovem domu« drugam, iz enostavnega razloga pač, ker ni prostora.
OBRTNO PODJETJE ^STEKLAR« CELJE
sprejme v uk steklarske s.iOkc v poslovni enoti Velenje
VAJENCA

Pogoji: končana osemletka, starost do 18 Itn ter telesno in duševno zdravje. Zaželjeno je, da kanuidat stanuje v Velenju ali njegovi bližini. Kandidati naj osebno predajo vlogo v poslovili enoti Velenje, obrato-vodji obrata.
LETOS ŽE L SEPTEMBRA
Živahnemu vrvežu najmlajših, smo bili letos priča v šaleški dolini nekaj dni pre j, kot smo ga bili vajeni. Na vseh osnovnih šolah, v občini Velenje so namreč začeli z rHednim šolskim delom že 1. septembra. Vse osnovne šole so, potem ko so opravili anketo med starši, prešle na 5-dnevni šolski teden. Razumljivo je, da je prehod na skrajšani šolski teden terjal od šolskih kolektivov posebej pa še od vodstev šol, precej dela, ki pa so ga vsi prizadevno opravili.
Razveseljivo je, da začetek novega šolskega leta v šaleški dolini letos ne spremljajo kake večje težave. šole so kupile več novih učil in drugih pripomočkov, pa tudi glede kadrov je vse urejeno. Pomembno je, da bo do začetka oktobra zgrajeno novo šolsko poslopje v Ravnah pri Šoštanju in da so prav te dni začeli z zemeljskim deli pri gradnji nove prepotrebne III. osnovne šole v Velenju. Pripravljeni pa so tudi načrti za dela v Šmartnem ob Paki (dograditev šole, nova telovadnica) in za dograditev osnovne šole Biba Ročk v Šoštanju.
Brez težav se je začelo redno delo tudi v vseh vzgo jno varstvenih zavodih, tako v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Kadra je dovolj, že do prihodnjega leta pa bo z zgraditvijo novih prostorov v Velenju in Šmartnem ob Paki odstranjeno z dnevnega reda vprašan je okrog pomanjkanja prostorov.
Pomembno je, da so letos pred začetkom novega šolskega leta na področju velenjske občine testirali vse učence prvih razredov. Šolski psiholog bo zdaj redno spremljal delo učencev in njihovo napredovanje. Tako bo lahko sproti ugotavljal morebitne pomanjkljivosti predšolske oz. šolske vzgoje in na to opozarjal šolske kolektive.
Čeprav smo omenili, da večjih problemov na začetku novega šolskega leta ni, pa ka/e vendarle omeniti nekaj težav, s katerimi se srečujejo prosvetni delavci. V Velenju in Šmartnem ob Paki bi, npr., nujno rabili tri stanovanja za prosvetne delavce in šolski zavodi bodo zaprosili delovne organizacije za pomoč pri razrešitvi težav. Večletni problem so tudi neurejeni prevozi šolarjev na šoštanj-skem področju, kjer prihodi avtobusov niso usklajeni 7. začetkom oz. koncem šolskega dela.
Kar zadeva osebne dohodke prosvetnih delavcev v šaleški dolini, je mogoče ugotoviti, da so usklajeni z dohodki drugod Le dohodki zaposlenih v vzgojno varstvenih ustanovah so bili manjši kot prejemki učiteljev z enako izobrazbo. Zato je izvršni odbor Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje sklenil, da to neskladje v osebnih dohodkih do konca leta odpravi. Zaradi potreb na drugih področjih letos šolski zavodi niso izplačevali regresov za dopuste, ker pač ni bilo denarja v skladih skupne porabe.
Pred občnimi zbori
V občini Velenje bodo občni zbori osnovnih organizacij sindikata med 15. oktobrom in 31. decembrom. V pripravah na bližnje občne zbore bodo namenili posebno pozornost kadrovskim pripravam, v začetku oktobra pa bo pripravil Občinski sindikalni svet Velenje tudi konferenco s predstavniki osnovnih organizacij sindikata, ki bo tudi zadnji dogovor o pripravah na občne zbore in pregled opravljenega dela.
Na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata bodo, kot računajo, v središču pozornosti razprave o predlogu srednjeročnega programa razvoja občine Velenje za razdobje 1971— 1975 ter o predvidevanjih za razvoj posameznih delovnih organizacij v razdobju do leta 1975. Razen tega bodo na občnih zborih govorili še o samoupravnih odnosih ter o samoupravni zakonodaji in pa v tej zvezi mesto in vlogo družbene-
Otroci na ob morju
Po zbranih podatkih, je letos 299 mladih iz šaleške doline preživelo 15 dni počitnic ob obali Jadranskega mor ja. Letovali so v Baški, k jer so bili tako predšolski kot šolski otroci, ter na Debelem rtiču, kjer so bili [na počitnicah le učenci osnovnih šol.
Stroški letovanja so znašali za Baško 300 dinarjev, za Debeli rtič pa 425 dinarjev. Starši so v poprečju Krili 59 % vseh stroškov (kar je v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami veliko), za predšolske otroke pa celo 83 % vseh stroškov. Manjkajoč denar pa so prispevali občinska skupščina, občinski sindikalni svet in delovne organizacije. Na morju so bili tokrat v velikem številu otroci iz družin, kjer je dohodek na družinskega člana majhen, saj je le pri tretjini dopustnikov presegel 500 dinarjev na družinskega člana. Močno socialno ogroženi otroci so tudi tokrat letovali breZ7 plačno, drugi pa so prispevali le del denarja za kritje stroškov, in sicer od 70 do 375 dinarjev za Debeli rtič ter od 40 do 250 dinarjev za Baško.
V Velenju ugotavljajo, da je čedalje manj možno-
ga dogovarjanja in pa o sodelovanju osnovnih organizacij sindikata s samoupravnimi organi.
V središču pozornosti pa bodo na letošnjih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata vprašanja, ki še posebej zanimajo članstvo. Govora bo, med drugim, o najnižjih osebnih dohodkih ter o družbenem dogovoru o osebnih dohodkih in pa o politiki nagrajevanja, nadalje o varstvu pri delu in delovnih pogojih, pa o poli-
počitnicah
sti za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok. Predvsem v družbenih skladih je v ta namen iz leta v leto manj denarja. Da so letos poslaii na morje 299 otrok gre predvsem zasluga velikemu razumevanju občinske skupščine, sindikata in delovnih organizacij. Občinski sindikalni svet je, na primer, za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok prispeval blizu 21.000 dinarjev. Verjetno bi bilo treba v pri-
tiki izobraževanja ter o dopolnilnem usposabljanju, o nadomestilih za čas bolezni, rekreaciji in oddihu, stanovanjski problematiki ter še o nekaterih drugih vprašanjih.
V	občini Velenje bodo občne zbore osnovnih organizacij sindikata posebno pozornost kadrovskim pripravam. Podrobneje bodo še posebej preučili odnos vodstev do osnovnih organizacij sindikata, nadalje aktivnost in lastnosti članov izvršnih odborov, pa vlogo tajnika sindikalne organizacije, ki ni zgolj administrativna (kot mnogi menijo), pač pa in predvsem politična, o položaju predsednika osnovne organizacije sindikata v delovni organizaciji itd.
V	priprave na skorajšnje občne zbore osnovnih organizacij sindikata pa bo skušal velenjski Občinski sindikalni svet vključiti vse člane plenuma ter člane odborov sindikatov delavcev posameznih dejavnosti.
hodnje zagotoviti trajnejši vir sredstev za letovanja najmlajših, čmprej pa začeti tudi z urejanjem občinskega počitniškega središča za najmlajše ob Jadranskem morju. Na ta način bi bile dane možnosti, da ne bi preživelo organizirano del počitnic ob Jadranu le 299 otrok, kot letos, pač pa še najmanj enkrat toliko, če ne celo več.
Omeniti kaže še, da je tudi letos pripravil taborniški Odred pustega gradu iz Šoštanja taborjenje v Ribnem pri Bledu, taborniki Odreda jezerskega zmaja iz Velenja pa so pripravili dnevna taborjenja v okolici Velenja.
V RAZVOJU VIDIJO MLADI PERSPEKTIVO
V Lokovici samoprispevek za modernizacijo cesle
Prebivalci Lokovice so se že dalj časa zavzemali, da bi uredili in modernizirali cesto skozi kraj. Na začetku letošnjega leta so na zboru volivcev soglašali s predlogom, da se uvede krajevni samoprispevek za rekonstrukcijo ceste akozi Lokovico. Pozneje je svet krajevne skupnosti tudi sprejel sklep o uve-dbi krajevnega samoprispevka za območje naselja Lokovica.
V Lokovici so krajevni samoprispevek uvedli za letošnje leto, in to v dveh oblikah — v denarju in delu. Vsako gospodarstvo oz. gospodinjstvo bo moralo opraviti po 20 prostovoljnih delovnih ur. Občani z dohodkom pa morajo prispevati 35 ",, enomesečnih dohodkov. Tista gospodarstva oz. gospodinjstva pa, ki ne bodo opravila določenega števila prostovolj-

Na zadnji, III. seji Občinske konference Zveze mladine Velenje, so predstavniki mladih iz šaleške doline spregovorili o izhodiščih za sestavo programa razvoja občine Velenje za razdobje 1971—1975 ter o nekaterih organizacij sko-kadrovskih vprašanjih Zveze mladine.
V razpravi je bilo poudarjeno še posebej, da mladi podpirajo izoblikovana izhodišča, saj vidijo v razvoju mladi tudi svojo perspektivo. Ob tem pa je bilo naglašeno, da bi bilo treba dati v izhodiščih še večji poudarek kadrom, saj je gotovo, da brez sposobnih delavcev in strokovnjakov zastavljenih nalog ne bo mo gače uresničiti. Mladi so se zavzeli tudi za vskladen razvoj vseh dejavnosti v občini, saj bo le tak razvoj zagotavljal vsem občanom kolikor toliko primerne osebne dohodke. To pa naj bi, med drugim, zagotovili programi razvoja delovnih organizacij, ki pa jih v delovnih organizacijah, z izjemo treh delovnih organizacij, še ni.
O predvidevanjih za sestavo programa razvoja občine Velenje v razdobju 1971—1975 bodo stekle razprave tudi v aktivih Zveze mladine. Ti se bodo v delovnih organizacijah še posebej zavzeli za to, da bi čimpreje povsod prišli do razvojnih načrtov.
Predstavniki mladih so na zadnji seji občinske konference Zveze mladine Velenje tudi ugotovili, da predvsem manjka dela voljnih ljudi za delo v vodstvih aktivov Zveze mladine. Ker bodo jeseni v šaleški dolini volilne konference Zveze mladine, bodo kadrovske priprave nanje tokrat kar najbolj skrbne. Prizadevajo si še posebej, da bi za delo zainteresirali mlade strokovnjake, ki bi lahko veliko pripomogli k uspešnejšemu delu, pa tudi mlade člane Zveze komunistov. Seveda pa izbor novih vodstev ne bi smel biti samo naloga mladih, pač pa tudi vseh drugih družbenih dejavnikov, tako v delovni organizaciji kot na terenu.
REDIVA POSVETOVANJA PREDSEDNIKOV AKTIVOV ZMS
Dela pri gradnji novega kopalnega bazena, ki bo na začetku otroškega igrišča, hitro napredujejo. Narejena je že betonska osnova v katero bodo namestili plastično korito. Zamisel o potrebnosti kopalnega bazena v Velenju je treba vsekakor pozdraviti, saj novo mesto čedalje bolj rabi tovrstnih rekreacijskih naprav.
V šaleški dolini si prizadevajo, da hi poživili dejavnost aktivov Zveze mladine. V ta prizadevanja sodijo tudi redni mesečni sestanki predstavnikov aktivov Zve-
nih delovnih ur, pa bodo morala za vsako neopravljeno uro plačati 8 dinarjev.
V Lokovici računajo, da bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom za rekonstrukcijo in modernizacijo ceste skozi naselje okrog 40.000 dinarjev. Denar zbirajo na posebnem računu pri Krajevni skupnosti Lokovica.
Dela pri modernizaciji ceste skozi Lokovico, opravlja jih Cestno podjetje Celje, so v polnem teku, saj so iz sklada za negospodarske investicije primaknili za ureditev ceste skozi Lokovico kar 250.000 dinarjev.
ZAHVALA
Ob smrti RAJMIJA VOSNJA-KA sem bila z otrokoma deležna izredne pozornosti. Zato se toplo zahvaljujem organizaciji ZB NOV, predsedniku skupščine občine Velenje, Ne-stlu Zganku in vsem, ki so tako ali drugače dali vedeti, da le ne bom ostala sama v moji skrbi za boljšo, srečnejšo bodočnost otrok partizana borca.
Jožefa Vivod, Šempeter

PREKLICI
•	Veljavnost plačilnega kartončka RLV, številka 17, preklicuje: Franc Drev, Prelska 2a, Velenje.
•	Preklicujem žaljivo besedo — baraba — ki sem jo izrekel lansko leto Francu Melanšku iz Šoštanja, Tovarniška pot 3. Martin Štrigl, Sv. Florjan 35.
ze mladine, ki postajajo tako ena od stalnih, a kot vse kaže, tudi dokaj uspešnih novih oblik dela mladih v občini Velenje.
Posvetovanja so vsakič v drugi delovni organizaciji oz. kraju, kjer je aktiv Zveze mladine, in to predvsem z namenom, da bi na ta način prispevali svoj delež k prepotrebni poživitvi dela v aktivih Zveze mladine. Posvetovanja pa so pomemben prispevek k akcijski povezanosti aktivov in občinskega mladinskega vodstva, saj služijo med drugim tudi kot dogovor za skupne akcije ter za skupno oceno opravljenega dela.
Najprej so se predsedniki aktivov Zveze mladine iz občine Velenje zbrali v Tovarni usnja Šoštanj. Tam so se podrobneje spoznali z dejavnostjo mladih, posebej z načrti za delo vnaprej. Prepričali so se lahko, da si mladi prizadevajo, da bi bilo v prihodnje kar največ njihovih vrstnikov v samoupravnih organih, enkrat na mesec pa bodo v prihodnje pripravili tudi pogovor z vodilnimi tovariši. Na posvetovanju v Šoštanju so, mimo drugega, govorili tudi o kadrovskih pripravah na volilne konference Zveze mladine ter o potrebi, da bi o problemih, delu in načrtih mladih spregovorili pogosteje tudi v organizacijah Zveze komunistov, v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah.
Pred dnevi pa so se sešli mladinski aktivisti iz šaleške doline v Zavodnjah, kjer so spoznali delo mladih v kraju, ki si prizadevajo nasploh razgibati življenje v kraju. Govorili so o pripravah in deležu mladih pri letošnjem občinskem praznovan ju ter o oblikah tesnejšega sodelovanja mladih.
; a šu &
* ;
PONOVNO BORBA ZA točke
Po zasluženem odmoru športnikov-tekmovalcev so se znova pričela tekmovanja v najrazličnejših ligah.
Nogometaši se bodo ponovno srečali med seboj v slovenski conski ligi. Moštvi Velenja in Smartnega ob Paki si bosta prizadevali, doseči kar največ zmag in čimboljšo uvrstitev na lestvici. Nogometaši Šoštanja, ki nastopajo v celjski podzve-zi, pa se bodo potegovali za primat v tej ligi.
Košarkarji Eiektre nadaljujejo tekmovanje v slovenski ligi. Do konca prvenstva bodo odigrali še 9 tekem. Kot kaže bodo iz lige izpadla kar štiri moštva ali pa celo pet, zato bodo tekme Šoštanj čanov v znamenju borbe za obstanek v
ligi. Košarkarji Velenja pa se potegujejo v II. slovenski ligi za eno vodilnih mest na lestvici.
Tudi rokometaši so znova pričeli prvenstvo. Soštanjčani se bodo v družbi najboljših slovenskih klubov borili za ugodno uvrstitev na lestvici. Rokometašice »Gorenja« so morale zapustiti ligo najboljših in se bodo merile v štajerski coni, kjer bi po izkušenosti lahko dosegle prvo mesto in ponovno uvrstitev med najboljše. Rokometaši Velenja pa bodo tekmovali med starimi znanci v štajerski coni.
ELEKTRA : KROJ 81 :82
	V	
KC	>sai ■	rka '-V-. ?-'•..'; r
V nadaljevanju prvenstva slovenske lige je moštvo Eiektre odigralo tri tekme. V prvi so premagali Tolmin z rezultatom 98:51 (45:23). Največ zaslug za visoko zmago ima Jerič, ki je dosegel kar 34 košev.
ŠOŠTANJ :BREZiCE 9:7 (4:4)
V prvi tekmi so Soštanjčani v Mariboru nastopili oslabljeni. Tako je moštvo Branika premagalo goste z rezultatom 17:10 (7:4). Gole so dosegli: Po-žun 4, Bubik in Pestotnik 2, Hajsek in Hribernik 1.
Na domačem igrišču pa so po težki borbi dosegli pomembno zmago proti Brežicam. Gostje so skoraj ves čas imeli rahlo prednost. V zad-
Ti	šži	sijij«« r /\»vi	l/vf
r	LOJ	COIiJ	
			■
Letos brez resnejših tekmecev
V Ljubljani je bilo prvenstvo Slovenije v kotalkanju. Kljub odsotnosti F. Blatnika, S. Koroniča, D. Fišarjeve, so velenjski kotalkarji osvojili štiri naslove republiških prvakov.
Letošnje prvenstvo je pokazalo. da velenjski kotalkarsko drsalni klub trenutno nima enakovrednega tekmeca v Sloveniji. Kotalkarji kotalkarsko drsalnega kluba ljubljanske Olimpije in kluba inženirja Stanka Bloudka niso bili dorasli po kvaliteti, pa tudi po številu nastopajočih so zaostajali. Edini zmagi so Ljubljančani dosegli v mladinskih in članskih dvojicah, drugi mesti pa sta pripadali Velenjčanom.
Kljub pomanjkljivemu treningu so Velenjčani letos dosegli svoj največji uspeh na dosedanjih prvens.tvih Slovenije.
Rezultati: mladinci
48G.G
454,9 444,5
1.	Sandi Golov (V)
2.	Bonač (SB)
3.	Keblič (O) mladinke
1.	Mateja Štajner (V)	560,5
2.	Mezgolitis (O)	550,8
3.	Snežana Dobovičnik (V) 557,3
4.	Tanja Turnšek (V)	540,0
5.	Jevšenak (V)	542,9 člani
1.	Milan Jurčič (V)
2.	S. Svajger (O) članice
1.	Nataša Dermol (V)
2.	H. Gazvoda (O)
3.	Z. Gazvoda (O) mladinske dvojice
1.	Bole — Kelbič (O)
2.	Oblišar — Oblišar (V) članske dvojice
1.	Gazvoda — Svajger (O) 48,9
2.	T. Vivod — M. Jurčič (V) 46,9
Mladi atleti za naslove prvakov
Na stadionu ob jezeru je v organizaciji velenjskega atletskega kluba bilo republiško atletsko prvenstvo za mladince. Več kot 200 atletov iz 16 klubov se je potegovalo za naslove prvakov.
Od domačih atletov jih je nastopilo 18. Največji uspeh .je dosegla Dragica Platovšek. ki je v skoku v višino s 145 cm dosegla prvo mesto in naslov republiške prvakinje.
Zelo uspešen je bil tudi Boris Krofi, ki je v teku na 110 m z ovirami bil drugi z rezultatom 17.6. tretje mesto v teku na 300 m z ovirami s časom 44,6 in drugo mesto v troskoku 11,97 m.
Boljša mesta pa so dosegli tudi: Ivana Zalaznik — 4. mesto v teku na 1500 m ovire, Rajko Bulak — 4. mesto v hoji na 10 km, Drago Rajh — 6. mesto v teku na 3000 m, Mar-
Najboljši karatisti v Velenju
V telovadnici rudarskega šolskega centra so se ponovno zbrali najboljši karatisti Jugoslavije na II. mednarodnem seminarju karateja. Med več kot 60 borci je bilo kar 12 mojstrov, med njimi tudi najboljša karatista Jugoslavije brata Ilija in Vladimir Jorga iz Pančeva.
V srečanju z Ljubljano pa so tekmo izgubili. Tekma s Krojem iz Škofje Loke je bila ves čas razburljiva in borbena. Po izenačeni igri so Soštanjčani proti koncu tekme prišli v vodstvo, vendar so v zadnjih sekundah gostje izlenačili in uspeli zmagati. Koše za Elektro so dosegli: Jerič 23, Skornšek 20, De Costa 10, Koren 10, Cerar 8, Dobovičnik 6, Tajnik in Kaiser po 2.
864,8 862,1
931,1 915,1 890,6
36,7 33,0
jana Hojan — 7. mesto v teku na 800 m in Tončka Pevnik — 7. mesto v metu krogle.
Seminar je organiziral karate klub iz Velenja, v sodelovanju s karate zvezo Slovenije in Jugoslavije.
Udeležence seminarja je z najnovejšimi dosežki karateja v svetu seznanil eden najboljših trenerjev tega športa Japonec profesor Tadji Kase.
Ob koncu seminarja pa so priredili v kulturnem domu ekshibicijiski nastop. Obenem pa so se pomerili tudi za prvenstvo Slovenije za posameznike in ekipno. Najboljši pa so tekmovali za pokal Gorenja.
SILVO LAH, ŠAMPION
SRS
V borbah za prvenstvo Slovenije je sodelovalo 25 karatistov iz štirih klubov. Med posamezniki so Velenjčani dosegli štiri prva mesta po kategorijah. V absolutni kategoriji je naslov in pokal prvaka Slovenije osvojil Velenjčan Silvo Lah za katerega je menil prof.
Kase, da je eden najperspektivnejših karatistov Slovenije.
Naslove prvakov so osvojili po kategorijah: lahka — Crnkovič (Olimpija); pol-srednja — Marjanovič (Velenje); poltežka — Irgelj (Velenje); težka — Šinkovec (Olimpija); absolutna — Silvo Lah (Velenje).
V ekipnem prvenstvu pa so tokrat osvojili naslov prvaka karatisti ljubljanske Olimpije. Premagali so Ve-lenjčane z rezultatom 6 : 2.
ILIJU JORGI POKAL GORENJA
Na mednarodnem turnirju za pokal Gorenja je sodelovalo 30 najboljših borcev iz Jugoslavije in dva reprezentanta iz Francije. Po zanimivih izločilnih borbah sta se v finale uvrstila brata Vladimir in Ilija Jorga. Prikazala sta mojstrsko borbo. Zmagal je večkratni državni prvak Ilija in tako že drugič osvojil pokal.
njih minutah pa so domačini izenačili in dosegli še dva gola ter zmago z rezultatom 9:7 (4:4). Strelci golov so bili: Hribernik 4. Bubik 2, Kočevar, Požun, Hajsek po 1.
SPORI
Atleti na prvenstvih
Na republiškem prvenstvu v mnogoboju v Trbovljah je atletinja Velenja Majda Pesjak dosegla v peteroboju prvo mesto v kategoriji starejših mladink z rezultatom 3138 točk (100 m ovire 19,2, krogla 9,09, višina 138, daljina 445, 200 m 28,3).
DRAGICA PLATOVŠEK, mlada atletinja iz Velenja
Glede vremena, hrane in nastanitve se res nismo mogli pritoževati. Tudi toplo morje je prispevalo k dobremu počutju. Večina dneva smo prebili ob morju in v vodi. Sonce nas je že prve dni tako močno ožgalo, da smo kmalu morali iskati tudi senco.
Razen ugodnosti, ki nam jih je nudilo okolje smo naše bivanje urejali tudi koristno. Odhajali smo vsako jutro že ob osmih na primerno mesto ob morju. Tam smo se spoznavali s tehniko različnih načinov plavanja in potem po lastni prizadevnosti vadili, seveda samo tisti, ki so se že dobro držali na vodi. Oni pa, ki se jim to še ni posrečilo, so začeli prav od začetka. Ze po štirih, petih dneh so se tudi »vodo-pivci« toliko držali na vodi, da smo lahko začeli šteti zamahe. Imeli smo kar odrejeno normo: 20 zamahov — zadostna, 30 zamahov — dobra, 50 — prav dobra in 100 — odlična ocena. Uspeli smo že toliko, da celo večina neplavalcev proti koncu poskušala tudi kravi.
Razen o plavanju smo slišali marsikaj tudi o tem. kakšne nevarnosti nam pretijo v raznih vodah, kot so jezera, morje, bazeni, mirne in hitre reke. Naučili smo se pomagati onemoglemu tovarišu, ki je prece-
—	Alojz POLAK, roj. 1945, delavec, Rečica ob Paki št. 9 in Marijana OBU, roj. 1951, natakarica iz Gorenja št. 9;
—	Vili VELER, roj. 1945, delavec iz Raven na Koroškem, Cečevje 55 in Ana GOLICNIK, študentka, roj. 1949 iz Belih vod št. 54;
—	Franc CEPELNIK, roj. 1938, mizar iz Lokovice št. 116 in Marija JANZOVNIK, roj. 1935, delavka iz Lokovice št. 115;
—	Franc KOLENC, roj. 1945, rudar iz Velenja, Kersnikova c. št. 3 in Ivana VIDEMŠEK, roj. 1949, delavka iz Gabrk št. 12;
—	Ladislav KLANCNIK, roj. 1945, ključavničar iz Lokovice št. 114 in Antonija TRATAR, roj. 1945, prodajalka iz Ljubljane, Prešernova 15;
—	Ivan DOBNIK, roj. 1949, delavec iz Skornega št. 30 in Terezija GOŠNIK, roj. 1952, delavka iz Skornega št. 30;
—	Janez ZIVKO, roj. 1947, strojni tehnik iz Velenja, Prešernova 12/b in Marijana ZI-VIC, roj. 1947, ekonomski tehnik iz Velenja, Prešernova c. št. 10;
—	Anton RUTNIK, roj. 1947, rudar iz Plešivca št. 6 in Dori-ca VANOVŠEK, roj. 1952, delavka iz Plešivca št. 6;
—	Aljoša GAŠPERŠIC, roj. 1947, grafičar iz Ljubljane, Vošnjakova 8 in Jelka STO-PAR, roj. 1949, uslužbenka iz Ljubljane, Karlovška 20;
—	Franc ZlBERT, roj. 1938, strojni ključavničar iz Velenja, Šercerjeva 1 in Marija VIŠNJAR, roj. 1945, delavka iz Velenja, šercerjeva 6;
—	Ivan PIRNAT, roj. 1933, kmetovalec iz Škal št. 71 in Ivana DOLER, roj. 1935, delavka iz Plešivca št. 32;
—	Otto PERSOGLIO. roj. 1918, vodja splošnega sektorja iz Šoštanja, Aškerčeva 3/a in Neža HRASTNIK, roj. 1949, gospodinja iz Šoštanja, Koroška 1;
—	Alojz PIRECNIK, roj. 1939. lesostrugar iz Šoštanja, Aškr-čeva 11 in Rozina BOROVNIK, roj. 1940, uslužbenka iz Velenja, Prešernova 10;
—	Dragotin MEŠKO. roj. 1948, rudar iz Velenja, šmar.ška 15 in Marija RAMŠAK, roj. 1945, galvanizerka iz Podkra-ja pri Velenju št. 1;
NOVOPOROCENCEM NO ČESTITAMO!
ISKRE-
—	Jožefa POŽGANE, soc. podpiranka iz Belih vod. št. 39, stara 7G let;
—	Ljudmila SKAZA, gospodinja iz Gabrk št. 8, stara 50 let;
—	Martin POLH, inv. upokojenec iz Družmirja 39, star 70 let;
—	Alojz ZELEZNIK, upokojenec iz Družmirja št. 77, star 71 let;
—	Amalija CVIKL. upokojenka iz Družmirja št. 90, stara 79 let;
—	Terezija MRAK, gospodinja iz Lokovice št. 2, stara 6'9 let;
—	Marija KOŠAR, gospodinja iz Šoštanja, Cesta talcev 15, stara 58 let;
—	Ludovika SKUTNIK, upokojenka iz Socke št. 46, stara 77 let;
—	Alojz JEVŠENAK, avto-klepar iz Počehove št. 22, star 21 let;
—	Štefanija DREV, gospodinja iz Šoštanja, Cesta talcev št. 7, stara 48 let;
—	Matija SATLER, upokojenec iz Šoštanja, Goriška 2, star 71 let;
Na prvenstvu SRS za člane v Kranju pa je bil od Velenj-čanov najuspešnejši Vili Zekš, ki je zavzel 2. mesto v hoji na 20 km. Dobro pa se je uvrstila tudi štafeta deklet 4 X 400 m. Tekle so Novinšek, Šmidhofer, Hojan in Ramšak. Dosegle so čas 4:31,4 in zavzele 3. mesto.
ZAHVALA Ob težki izgubi moža in očeta
IVANA VIRBNIKA
se zahvaljujemo dr. Roglju i,n zdravniškemu osebju zdravilišča v Topolščici za vso skrb in lajšanje bolečin v tej hudi in zahrbtni bolezni. Obenem se zahvaljujemo za pomoč v teh bridkih urah vsem sosedom, posebno pa Špehovim in Arli-čevim. Govornikom pa za lepe poslovilne besede. Vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami, darovali vence in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se rudarski godbi za zaigrane žalo-stinke. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: žena Julijana, sinovi Stanko in Jože z družinama ter Ivo in Rudi, hčerke Jožica in Anica z družinama in Ivica
Najboljši učenci RŠC na taborjenju v Rovinju
Ze drugo leto zapovrstjo so bili nagrajeni najboljši učenci vseh razredov naših šol z 10-dnevnim taborjenjem oziroma letovanjem ob morju. Tudi letos smo bili julija v Rovinju.
nil svoje sposobnosti in se preveč oddaljil od obale. Slišali smo tudi marsikaj o načinih reševanja utapljajočega. Kako celo neplavalec lahko rešuje in reši človeka, ki je v nevarnosti. če ve in zna uporabiti razne pripomočke.
V prostem času, urico po kosilu in pred večerjo, je le malokdo počival. Večina je igrala badmington, namizni tenis, odbojko ali pa na igrišču nad taborom v gozdičku igrala nogomet. Po večerji se je večina sprehodila do mesta ali pa do taborišča Beograjčanov, kjer se je dalo tudi zaplesati. Bili so pa tudi posamenzikji, ki so raje ostali doma in delali družbo dežurnemu. Pri tabornem ognju, ki je bil elektrifi-ciran. so si krajšali čas s knjigo in šalami: teh ni Cenclju in Vošnjarju nikdar zmanjkalo. Se posebno učinkoviti so bili na poslovilnem zabavnem večeru, ki smo se ga vsi udeležili in povabili smo tudi goste.
Deset dni gibanja na soncu, čistem zraku in vodi, je vrnilo vsem novih moči, da bomo lažje in uspešneje sprejemali znanje tako v šolskih klopeh, pri stroju in v jami. Tudi v bodoče bomo tekmovali v učenju in se borili, da bi bili med najboljšimi.
M. P.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše dobre mame in stare mame
MARIJE LEDINEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno pa sosedom, ki so nam pomagali
v najhujših trenutkih. Zahvaljujemo se dr. Bogdanu Menihu, gasilskemu društvu Gaberke in Topolšica, pevcem, govornikom, ter vsem, ki ste darovali cvetje in spremljali našo drago mamo na zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Marija z možem, sin Franc in hčerki Nežka in Ivanka z družinami
ZAHVALA
Ko nas je za vedno zapustila naša ljubl jena
ANČKA STEBLOVNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence in pokojnico počastili s tako lepim pogrebom v Smartnem ob Paki. Posebej se zahvaljujemo kolektivu »Gorenje« Velenje, ki je omogočil pogreb, nadalje šoštanjski godbi, domačim pevcem, govornikom in vsem, ki so našo Ančko pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: starši, sestri in nečak ter oslalo sorodstvo
ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDI, — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NAItAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Cetis Celje
Prisilne uprave v Polypexu še ni-zakaj?
Velenje, 2. septembra —
V zadnjih dveh številkah našega lista smo poročali, da je svet za gospodarstvo pri občinski skupščini Velenje sprejel na seji 13. julija sklep o uvedbi prisilne uprave v podjetju Polypex Šoštanj. Vendar pa v delovni organizaciji do danes še ni uvedena prisilna uprava, ker je delavski svet sklenil, da bo vložil tožbo na Vrhovno sodišče Slovenije zoper sklep sveta za gospodarstvo.
V Šaleški dolini so že nekaj časa govorili o neurejenih notranjih odnosih v tej šoštanjski delovni organizaciji. In ko so bila opozorila vse pogostejša, je komisija za družbeni nadzor začela raziskovati notranje odnose oz. sploh stanje podjetja, finančno in materialno poslovanje pa so pregledali inšpektorji SDK. (O teh ugotovitvah smo že poro-
čali). In ker je tudi direktor Rudi Delopst izjavil, da sam ni sposoben rešiti nastalih problemov (izjava je pismena) ter da bo dal ostavko na dolžnost direktorja, se je svet za gospodarstvo odločil za prisilno upravo.
Ko je 23. julija delavski svet Polypexa razpravljal o odločitvi sveta za gospodarstvo (to je o uvedbi prisilne uprave), je direktor napovedano ostavko preklical, hkrati pa skušal zavreči vse ugotovitve komisije in inšpektorjev SDK.
29. julija je bil sestanek kolektiva, na katerem so proizvajalce seznanili s položajem podejtja. Zbor delovne skupnosti je z veliko večino glasov sprejej sklep o zamenjavi celotnega vodstva, soglašal pa je tudi z uvedbo prisilne uprave kot poti za rešitev nastale problematike. Za zamenjavo dosedanjega vodstva s obili tudi v veliki večini člani delavskega sveta in upravnega odbora, ko jih je povprašal za mnenje občinski upravni organ. niso pa bili za prisilno upravo.
3. avgusta je bila sklicana seja delavskega sveta Poly-
Delavska univerza Velenje
obvešča,
•	da se bo začel v ponedeljek, 14. septembra 1970 redni pouk v:
—	KOVINARSKI DELOVODSKI ŠOLI, III. semester, ob 16.30 v Delavski univerzi;
—	DELOVODSKI ŠOLI ZA ELEKTRO STROKO, II. semester, ob 16.00 uri v Gimnaziji;
—	KOMERCIALNI SREDNJI ŠOLI ob 18,30, v Delavski univerzi.
•	Da podaljšuje vsipovanje do
—	10. septembra 1970 v I. semester KOVINARSKE DELOVODSKE ŠOLE;
—	15. septembra 1970 v III. letnik EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE ZA ODRASLE;
—	30. septembra 1970 v začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje (angleščina, nemščina in italijanščina);
—	30. septembra 1970 v 7—8. razred osnovne šole za odrasle.
Prijave sprejemamo vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa še od 16. do 18. ure.
Informacije dajemo tudi po telefonu št. 85-153.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta
Matija Satlerja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam stali ob strani v tem najbolj kritičnem trenutku, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Menihu, ki je pokojniku lajšal trpljenje, pevskima zboroma DU Šoštanj in Šmartno ob Paki ter govornikom za poslovilne govore, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, hčerka in sin
ZAHVALA Ob smrti dragega moža
Franca Pocajta
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za vso požrtvovalnost dr. Crepinšku. Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in vence.
Žalujoča žena Lucija z otroki
pexa ,na kateri je bila vročena odločba o uvedbi prisilne uprave. Kot smo že uvodoma zapisali je delavski svet sklenil, da bo zoper to odločitev sveta vložil tožbo na Vrhovno sodišče Slovenije. Na isti seji je delavski svet z veliko večino glasov (17:9) imenoval na podlagi stališča zbora kolektiva komisijo za razrešitev celotnega vodstva in hkrati sprejel sklep o izvedbi referenduma. da bi se komisija za razrešitev vodstva laže odločila.
Pozneje je finančno in materialno poslovanje ter stanje Polypexa pregledala še enkrat skupina inšpektorjev SDK ter izvedencev. S temi ugotovitvami so 'seznanili delavski svet 15. avgusta, kolektiv pa doslej z ugotovitvami tega drugega pregleda še ni bil seznanjen. Kot je slišati je zadnje dni pregledovala poslovanje v Po-lypexu oz. ocenjevala stanje zalog skupina strokovnjakov oz. izvedencev, ki jih je povabila delovna organizacija sama.
O položaju v šoštanjski industriji plastike Polypex razpravljajo te dni tudi na sejah občinskih vodstev družbeno političnih organizacij. Najprej se je sešel izvršni odbor Občinske konference SZDL Velenje. Člane je zelo začudilo stališče oz. taktika zavlačevanja začetka urejanja odnosov in položaja delovne organizacije. ker so bili prepričani, da so tako samoupravni organi kot kolektiv spoznali resnost položaja. Vpraševali so se kje so meje neodgovornosti posameznikov, ki s taktiko zavlačevanja še poslabšujejo položaj delovne organizacije, namen vsega tega pa je »borba za stolčke«, posledice vsega tega neodgovornega početja pa lahko v konci fazi čuti predvsem kolektiv. In to je najbolj zaskrbljujoče. Takšno početje je izvršni odbor Občinske konference SZDL Velenje obsodil, hkrati pa se je vpraševal, kaj bo v prihodnje z ljudmi in z delovno organizacjio, če tako samoupravni organi kot kolektiv ne bodo spoznali resnosti položaja in ukrepali tako, kot je edino mogoče v danem položaju.
Občinski upravni organ do vključno 1. septembra še ni bil obveščen da je Polypex vložil tožbo na Vrhovno sodišče Slovenije. Rok za vložitev tožbe poteče 2. septembra.
O sejah občinskih vodstev družbeno političnih organizacij občine Velenje, na katerih razpravljajo o položaju v Poly-pexu, bomo obširneje poročali prihodnjič.
Mladi iz Esslingena pri nas na počitnicah
Velenjska mladina je začela letos sodelovati z organizacijo »Kreisjugendring« iz Esslingena v Zvezni republiki Nemčiji
Ko so v Esslingenu pri Stuttgartu v Zve^.u repuo-liki Nemčiji ustanavljali organizacijo »Kreisjugendring«, katere osnovni namen je odtegniti mladino cesti, verjetno niso računali, da bo to gib..nje mladih zavzelo takšen obseg in da se mu bodo priključili tudi številni mlatu iz drugih mest in držav.
Doslej so se v gibanje »Krei sj ugen dr ing« vključili že mladi iz 6 evropskih držav, med njimi tudi mladi Veienjčani. Pred časom so se mudili v Esslingenu predstavniki velenjske Zveze mladine, da bi se podrobneje seznanili s hotenji in načrti tega mladinskega gibanja. Temu prvemu ooi-sku je sledil pozneje tudi
AKTU \LNA TEiMA!
Iz dnevnika »nelo« smo se lahko 27. avgusta letos seznanili s položajem in dejavnostjo industrije pla-stčnih in kovinskih izdelkov, »PLASTIK«, iz Kanala pri Novi Gorici, katere osnovna dejavnost je predelava plastike.
Med drugim smo izvedeli, da so v podjetju v kratkem času opustili obrtniški sistem in prešli na industrijsko predelavo plastike, in to v kompleksnem smislu, to je kar zadeva programe, organizacijo dela, tehnologijo in kadre. Izredno skrbn so namenili tudi obdelavi tržišča in tako ima podjetje »Plastik« organizirano lastno razvojno službo.
Spoznali smo se tudi s podatki o rasti podjetja. 1960. leta je 17 zaposlenih doseglo nekaj nad 1 milijon starih din realizacije, letos pa bo 200 zaposlenih doseglo 3,G milijarde starih dinarjev realizacije. To so uspeli, mimo drugega, tudi s posebno pozorno obdelavo tržišča in z željo, da bi bilo s svojimi izdelki aktivno prisotni na tržišču ter na njem aktualni in solidni. tako glede cen kot kakovosti.
Osnovno vodilo podjetja
»Plastik« iz Kanala pa je: v smotrnem programu, v dobri organizaciji, v moderni tehnologiji in v sposobnih kadrih je jamstvo za obstoj in uspešen razvoj.
Toliko o podjetju »Plastik« iz Kanala pri Novi Gorici.
Vprašali se boste, zakaj smo sploh objavili teh nekaj podatkov. Zato, ker je v naši Šaleški dolini več delovnih organizacij, ki kljub ugodnim pogojem za razmah dejavnosti niso dosegle takšnega razvoja, kot bi ga lahko oz. so ga sorodne delovne organizacije drugod. Sistemska vprašanja verjetno niso bila razlog za zaostajanje v razvoju Vzroki so, kot vse kaže, predvsem subjektivnega značaja. Škodo pa imamo zaradi tega vsi.
Kdaj bomo nesposobnim vodstvom nekaterih delovnih organizacij (ki jim je prav gotovo tudi tuje osnovno vodilo kanalskega »Plastika«) izrekli nezaupnico vseh nas, istočasno pa tudi nezaupnico vsem tistim članom samoupravnih organov, sindikalnih aktivistom in članom ZK, ki ta vodstva podpirajo?
PODJETJE SLABO COSPODARS
(Nadaljevanje z 2. strani) Inšpektorji so na podlagi
pogodbe in izplačil sestavi- letje (6 mesecev). V spodnji li pregled prejemkov pot- +abeli vidimo koliko so v ni.kov za letošnje prvo pol- tem času potniki zaslužili:
Izplačila v obliki
Potnik	izvršitve plana %	Dosežen promet	provizija %	OD	tU C T3	kilom.	prev.	skup.
Drago vi č	99	2,381.667	4	15.402	17.130	21.266	54.504	108.302
Novak	87	2,726.811	4	17.477	19.887	48.412	36.122	121.898
Ti rovi č	91	J. 863.528	4,8	17.467	17.370	27.918	43.521	106.276
Patzner	80	1,161.225	4,8	18.644	19.150	26.547	12.715	77.056
Brodar	103	1,241.897	4.7	14.741	19.472	41.067	21.107	96.387
Skupaj	92	9,375.128	4,46	83.731	93.009	165.210	167.909	509.919
NERONOSNI POSLI Z OBRTNIKI __
Polypex sodeluje tudi z obrtniki, ki delajo zanj določene proizvode. Toda to sodelovanje je vse drugo kot delo dobrega gospodarjenja. Obrtnik Anton Blaj iz Velenja dela za Polypex plastenke z zamaškom iz materiala, ki ga daje na voli o naročnik. Pri celotni realizaeiji del. ki jih opravlja obrtnik Blaj. pa je Po-lypex imel izgubo v znesku 4.714 dinarjev. Neuspešni posli pa so tudi pri drugih privatnih kooperantih.
Naj navedemo še en primer slabega gospodarjenja. Adolf Potočnik iz Šoštanja je izdeloval za Polypex kljukice za obešalnike in jih prodajal po 0,045 din kos. Podjetje mu je dalo na razpolago materijal in orodje. Letos pa se je Po-lypexu preusmeril na Ivana Lampeta, izdelovalca drob-
nih kovinskih izdelkov iz Velenja. Tudi on je dobil na razpolago material in orodje za izdelavo. Vendar mu ie podjetje priznalo ceno din 0,16 za kos. Verjetno bodo v podjetju sami zahtevali pojasnilo od šefa komerciale, zakaj je delo kljukic za obešalnike prestavil k dražjemu kooperantu in plačuje za kos izdelane kljukice 0,115 din več.
SLABE KALKULACIJE PROIZVODOV
Inšpektorji so analizirali kalkulacije nekaterih proizvodov in ugotovili, da v Polypexu proizvajajo več takšnih izdelkov pri katerih je polna lastna cena višja kot izkupijo za proizvod. Pri barvasti kopalni kadi K 1700 imajo izgubo 81,54 din, pomivalnem koritu AB-15,83, mivalniku K 65 -9.66 din, pri nekaterih drugih izdelkih pa je dobiček neznaten.
TUDI TO JE RES...
0 V letošnjem prvem polletju je predstavništvo v Beogradu potrošilo za interno reprezentanco 5.190 dinarjev, skupaj pa je to predstavništvo porablio kar 15.954 din ali 49 odstotkov vseh reprezentančnih stroškov Polypexa v prvem polletju.
® V klubu gradbenikov v Boegradu so priredili koktail-parti za 150 oseb.
$ Dne 31. julija 1968 je Polypex plačal v korist Karla Patznerja Niš komer-cu 10.000 dinarjev za na-bavlejni osebni avtomobil fiat 1300. To je bilo posojilo, ki ga je odobril delavski svet na seji dne 5. 7. 1968 iz sklada skupne porabe, s tem, da Karlo Patzner vsak mesec vrne po 1.000 dinarjev. Obresti delavski svet pri odobrenem posojilu ni določil. V letu 1968 je Patzner vrnil 2.000 dinarjev.
že obisk delegacije mladih športnic iz TGO Gorenje Velenje, ki so nastopale tudi na športnem prazniku mladih v Esslingenu. Ve-lenjčanke so takrat slavile tri zmage, in sicer v rokometu, košarki in odbojki. V začetku julija so mladi iz Esslingena vrnili obisk, z njimi pa so prišli tudi nogometaši. Na športnih poljanah so bili uspešnejši Veien jčani. Sicer pa je med obiskom tekla beseda predvsem o tem, kako zastavili sodelovanje in ga kar najbolj uspešno razvijati vnaprej. Med drugim so razpravljali tudi o tem, kako bi v Velenju, razvili klubsko dejavnost, ki je npr. v Esslingenu v okviru organizacije »Kreisjugendring« izredno razvita in razgibana. Med pogovori pa je bil sprejet tudi sklep o izme-njalnem letovanju mladih iz Esslingena in Velenja.
V drugi polovici julija je v Esslingenu letovala skupina 17 mladih iz šaleške doline. V Velenje so se vrnili z najlepšimi vtisi. Prve dni avgusta pa se je pri nas mudila skupina 16 mladih iz Esslingena, v pretežni meri dijakov in študentov. Med enotedenskim bivanjem v šaleški dolini, stanovali so v stolpnici RŠC na Jenkovi cesti, so si ogledali Velenje in Šoštanj, obiskali so nekatere planinske postojanke v okolici Velenja, bili so v Topolšici in Ravnah, nadalje so si ogledali muzejske zbirke na velenjskem gradu in si ogledali Ljubljano, Logarsko dolino in Postojnsko jamo. Srečali pa so se tudi z mladimi iz šaleške doline.
lansko leto 3.000 din, letos pa še ni vplačal nobenega obroka in dolguje Polypexu še 5.000 din. Ce bi v Poly-pexu izvajali sklep delavskega sveta, bi moral Patzner svoj dolg v celoti odplačati že do konca maja 1969. Podjetje pa bi moralo zahtevati tudi obresti v takšni višini kot jih obračunava banka za potrošniške kredite.
4) Dne 25. 12. 1964 so Francu Delopstu odobril posojilo za dograditev sta-novannja iz sklada skupne porabe, v višini 7.529,72 din, z rokom vračila 4 let in 3 odstotno obrestno mero. Franc Delopst je do zdaj (brez obresti) odplačal le 3.45,9,50 din tako, da znaša neodplačani kredit (brez obresti) 4.070.22 din.
INŠPEKTORJI OPOZARJAJO
Da je stanje v šoštanjski industriji plastike Po!ypex res kritično, razberemo najbolje iz zaključka poročila SDK o pregledu, ko inšpektorji pišejo: »Ce združimo naše prejšnje u-gotovitve, to je organiziranost, ki jo ocenjujemo za skrajno dezorganizacijo, vključno z realnim finančnim stanjem, je podjetje v tako neugodni in resni situaciji, da moramo o-pozoriti samouipravne in druge družbeno politične dejavnike znotraj podjetja in zunaj njega, da nosijo popolno soodgovornost za položaj, v katerem se bo podjetje znašlo. Ukrepi, ki jih je treba pod-vzeti za rešitev akutnega stanja so nujni, kajti razvoj podjetja ni omogočen v današnjih tržno konkurenčnih pogojih,niti v pogledu materialne baze, kreativnih kadrov in tudi ne s sedanjo organizacijo proizvodnje in poslovanja.«
Lj. Naraks