ANNALES S/' 94 mladinska raziskovalna naloga UDK 316.77-053.6(497 12-15):654 17 MNOŽIČNI MEDIJI IN SREDNJEŠOLSKA POPULACIJA V SLOVENSKI ISTRI Boštjan ŠTRASNER študent Pravne fakultete v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Kongresni trg 12, SI.O študente alia Facolia di Cturisprudenza di Lubiana, 61000 Lubiana, Kongresni trg 12, SLO mentor: Vida ROŽAC-DAfiOVEC IZVLEČEK Cilj pričujoče naloge je bil raziskati vpliv medijev, še posebej pa televizije, na mlado populacijo v slovenskem delu Istre, Upoštevajoč veliko ponudbo italijanskih televizijskih postaj, smo s pomočjo anketeki smo jo poslali na nekaj srednjih šol, skušali ugotoviti, ali srednješolci gledajo več italijanske ali slovenske televizije. Izkazalo se je, da so med mladimi najbolj popularne tri zasebne televizijske postaje družbe Fininvest.. I. UVOD Družbe ob koncu drugega tisočletja si brez množičnih medijev skorajda ne moremo več zamisfiti. Le-ti namreč na različne načine posegajo in uravnavajo družbeno življenje in osebno življenje posameznika. Njihovemu vplivu so podvržene vse družbene skupine ljudi. V naši raziskavi smo se omejili na mladino, da bi ugotovili, kakšen vpliv imajo na njihovo življenje mediji, predvsem televizija. Podobna raziskava v obmorskih občinah še ni bila narejena. V prvi vrsti nas je zanimalo, kakšen je vpliv italijanskih televizijskih postaj na mlade. Obalno področje je namreč pod močnim vplivom televizijskih signalov iz Italije, ki jih sprejema večina prebivalcev tega področja. Nadalje smo skušali ugotoviti, kaj najraje gledajo, koliko časa preživijo pred TV zasloni, kako pogosto se zaradi televizije prepirajo z družinskimi člani, kakšna je intenzivnost gledanja televizije, kakšna je mladinska bralna kultura dnevnega časopisja in kaj mladi najraje berejo. II. SREDNJEŠOLCI IN NJIHOV ODNOS DO MEDIJEV 2, 1 Struktura anketnega vzorca Anketni vzorec je sestavljalo 215 dijakov (110 fantov, 105 deklet) s povprečno starostjo 16,6 let. Anketne liste smo poslali na štiri obalne srednje šole, in sicer na Gimnazijo Koper, Srednjo kovinarsko in prometno šolo Koper, Srednjo gostinsko in turistično šolo Izola ter na Srednjo zdravstveno šoto Piran. Na vsaki smo izbrali en oddelek prvega letnika in en oddelek zaključnega letnika. Da bi se izognili razlikam, smo na Srednji gostinski in turistični šoli ter na Srednji kovinarski in prometni šoli anketo izvedli v zadnjem, t.j. tretjem letniku poklicnega programa. Na ostalih dveh šolah pa so anketo reševali četrtošoki. Skupno števijo obalnih srednješolcev je v šolskem letu 1993/94 znašalo 4201, kar pomeni, da naš anketni vzorec predstavlja 5,1% srednješolcev. 2. 2 Mladi in družba1 Mladina se je v zadnjih desetletjih oblikovala kot posebna družbena skupina. Zaradi specifičnih družbenih in moralnih lastnosti, ki jih ima mlad človek, ga ne moremo uvrščati ne med otroško ne med odraslo populacijo. V Sloveniji smo s temeljitimi raziskavami mladine začeli šele sredi osemdesetih let (prva raziskava je bila izdelana leta 7985 na celotnem območju nekdanje Jugoslavije). Devetdeseta leta so za slovensko družbo prinesla veliko družbenih sprememb. Posameznik, ki se je znašel sredi "nove realnosti", mora odgovoriti novim izzivom in se prilagoditi novemu stilu življenja. Družba 1 Mladina '92, Raziskava Fakultete za družbene vede iz Liub/jane, Ljubljana, oktober 1993. 275 ANNALES 5/'94 goitian ŠTRASNFR- MNOŽIČNI MEDIJI IN SREDNJtšOiSKA POPU L AGI A V SLOVENSKI ISTRI, 275-282 enostavno ne prenaša več vnaprej definiranih osebnih in socialnih identitet, trajnih življenjskih stilov itd. Kdor tega ne zmore, pristane na robu družbe, odrinjen od družbenega dogajanja. V družboslovju se je za proces prestrukturiranja in dinamiziranja življenjskih stilov utrdil naziv individualizacija. Proces individualizacije je šele v svojih začetkih, zato seveda najbolj prizadene mlado generacijo, ki se šele vrašča v družbo in je zato najbolj občutljiva na družbene spremembe. Mladi se nanje različno odzivajo, z mešanico progresivnih (večja avtonomnost mladih, odgovorno vodenje lastnega življenja itd.) in regresivnih oblik (pomanjkanje samozaupanja, nihanje med begom pred realnostjo v svet iluzij itd.). Po raziskavah (predvsem nemških sociologov) sodeč, vpliva na to, ali bo posameznik krenil po poti progresivnih ali regresivnih oblik raven izobrazbe/ kvaliteta odnosov v družini, vzgojni stili in referenčna mladinska subkultura. Odločilno življenjsko polje mladega človeka pa je prosti čas, ki ga nameni sebi in svojim potrebam, in pravna področju preživljanja tega časa se generira delitev na mlade, ki jim je pritisk k individualizaciji življenja izziv in vzpodbuda, in na mlade, ki se temu skušajo izogniti ali reagirajo infantilno.*-' 2. 2.1 Mladi in prosti čas Ugotovili smo, da zavzema v vsakodnevnem življenju srednješolca prosti čas 2,2 uri na dan. Za izvenšolske aktivnosti porabi kar 32,3% anketiranih več kot tri ure na dan. Če pogledamo rezultate po spolu, lahko ugotovimo, da v vsakdanjem Življenju več kot štiridesetih odstotkov fantov (41,1%) zavzema prosti čas več kot tri ure, medtem ko največ deklet (30,3%) za svoje zasebne potrebe nameni od ene do dveh ur dnevno. Največ časa za izvenšolske aktivnosti porabijo učenci kovinarske šole., najmanj pa gimnazijci. Skoraj polovico prostega Časa mladih zavzemajo prijatelji in televizija, v manjših odstotkih jim sledijo ukvarjanje s športom, poslušanje glasbe, pogovarjanje po telefonu, branje itd. Glede medijev lahko rečemo, da so le-ti pomemben dejavnik pri preživljanju pro-stega časa. Kar 42,9% anketirancev se v svojem pro-stem času posveča enemu izmed sredstev množičnega obveščanja. Med temi bi na pivo mesto postavili televizijo (70,4%), sledi radio (17,5%), časopisi (6,9%) in revije (5,3%). Če spet primerjamo podatke med učenci različnih šol, lahko ugotovimo, da ni bistvenih razlik. Mogoče bi izpostavili samo gimnazijce, pri katerih se je pokazalo, da gledajo za nekaj več kot dva odstotka (2,2%) manj televizije od povprečja. DEJAVNOST SKPŠ G!M SZŠ SCTŠ SKUPAI ukvarjanje s Športom 15,65 13,68 11,38 16,67 14,12 gledanje TV 21,74 18,42 21,56 21,33 20,62 poslušanje glasbe 11,30 16,32 0,98 9,72 11,85 branje časopisov 5,22 3,68 2,99 4,86 4,06 branje literarnih knjig 1,74 6,84 3,38 2,78 5,36 branje revij 6,09 4,74 7,78 6,94 6,33 ukvarjanje s kulturo 0,87 1,58 2,99 0,00 1,46 hodili ven s prijatelji 25,22 17,89 25,75 24,31 22,89 ukvarjati se i računalnikom 6,09 9,47 0,60 3,47 5,03 pogovarjati se po telefonu 6,09 7,36 9,58 9,72 8,28 Tabela 1 - S čim se ukvarjaš, ko nisi zaposlen s šolskimi obveznostmi? (v odstotkih) Sicer pa mladi zaradi televizije ne zapostavljajo svojih prijateljev, saj bi jih več kot 95% šlo vseeno z njimi ven, pa čeprav bi bila na sporedu njihova najljubša oddaja. Kot smo ugotovili, so televizijske oddaje tudi pomemben vir pogovorov med vrstniki. Skoraj 95% se jih o filmih, nadaljevanka idr. pogovarja s prijatelji in le manjši delež s starši. Vse to kaže, da televizija dobiva vedno večjo vlogo v našem vsakdanjem življenju. Da je televizija pomemben vir preživljanja prostega časa mladih, nam pričajo tudi odgovori na vprašanje, koliko časa dnevno preživiš pred televizijskim zaslonom. Med srednješolci v Primorju znaša povprečna dnevna gledanost televizije dve uri. Največ jih pred TV preživi eno do dve uri dnevno (38,0%), sledijo jim tisti, ki TV gledajo od dve do tri ure (31,5%), več kot tri ure (16,4%) in na zadnjem mestu so še tisti, ki TV gledajo manj kot eno uro na dan (14,1%). Rezultati so nam še pokazali, da učenci poklicnih šol gledajo bistveno več televizije od njihovih sovrstnikov v štiriletnih programih. Zanimivi so tudi odgovori na vprašanje, ali bi rad gledal še več televizije, kot jo gledaš sedaj. Dve tretjini jih je odgovorilo, da nc, kar 24,2% odstotka anketiranih pa se ni moglo odločiti. Da jih je obkrožilo le 9,3%, vendar smo znotraj tega deleža opazili nekatere presenetljive rezultate. Želja po še večjem gledanju televizije je močno povezana s časom, ki ga posameznik že zdaj preživi pred ek- 2 Prav tam, stran 44. 27 6 ANNALES S/' 94 Boštjan ŠTRASNER: MNOŽIČNI MtDIII iN' SRFDNJEŠOLSKA POPULACIJA V SLOVENSKI ISTRI, 275-2B2 nom. Pričakovali bi, da bi radi gledali več televizije tisti, ki jo zdaj manj. Analiza pa nam je pokazala, da je ravno obratno. Kar 45% takih, ki bi radi gledali Se več televizije, že zdaj pred njo preživi več kot tri ure na dan. iz teh podatkov lahko sklepamo, da ima televizija zasvojevalni učinek. Kot uživalci drog potrebujejo vedno večje doze mamila za zadovoljitev telesnih potreb, tako tudi televizija povzroča v posamezniku vedno večjo željo in potrebo po gledanju le-te. Zgoraj navedeni rezultati kažejo, da danes veliko mladih preživlja prosti čas izrazito pasivno, to pomeni, da vanj ne vlagajo kdove kako velikih naporov. Najraje se posvečajo prijateljem, gledanju TV in poslušanju glasbe. Prav televizija pa je tista, ki najbolj povzroča v fizičnem, v veliki meri pa tudi v psihičnem smislu pasi-vizacijo mladih. Sveta in družbe jim ni treba spoznavati z lastnim naporom, ampak to zanje opravi že televizija, ki nezavedno vsiljuje mladim ljudem vzorce vedenja in razmišljanja. 2. 3 Televizija kot vir preživljanja prostega časa 2. 3.1 Najbolj gledane televizijske postaje Zastavlja se nam vprašanje, kaj mladi najraje gledajo, saj je tudi od tega odvisen njihov odnos do družbe, v kateri živijo. Ko govorimo o merjenju gledanosti posameznih televizijskih postaj na našem območju, moramo poznati strukturo televizijske mreže. Slovenska istra predstavlja posebnost znotraj celotnega slovenskega prostora. Nikjer v državi ni tolikšnega vpliva signalov tujih TV postaj kot ravno na Primorskem. Poleg obeh slovenskih programov in TV Koper-Capodistria vidimo še kopico italijanskih. V anketi smo zajeli vse najpomembnejše: vse tri mreže RAI in naslednje zasebne TV postaje: Canale 5, Italia 1, Rete 4 in druge manj pomembne regionalne TV postaje. Ker se na nekaterih območjih vidi še program hrvaške televizije, smo slednjega upoštevali tudi v naši anketi. Preden pogledamo indekse gledanosti posameznih postaj, moramo najprej ugotoviti, kakšno je razmerje med gledanostjo italijanske in slovenske televizije. Anketa je pokazala, da je daleč na prvem mestu italijanska 7V, ki jo gleda kar 81,1% anketirancev, slovenska pa nosi le 18,9% delež. Najmanj slovenske televizije gledajo učenci kovinarske šole (13,6%), sledijo jim gimnazijci (16,7%), učenci zdravstvene šole (20,7%) in gostinsko-turistične šole (28,3%). Tako visok delež gledanosti italijanske televizije gre pripisati predvsem programski shemi, ki je na italijanskih TV postajah bistveno drugačna kot pa na slovenskih, vendar pa se tudi znotraj 81,1% skrivajo razlike med gledanostjo italijanskih javnih TV postaj iRAl 1, RAI 2 in RAI 3) in zasebnih (komercialnih) postaj (Canale 5, Italia 1, Rete 4 itd.). 2.3.2 indeksi gledanosti Po stopnji gledanosti sta daleč na prvem mestu dve zasebni (komercialni) TV postaji, to sta Italia 1 (29,0%) in Canale 5 (21,3%). Sledijo jim satelitske TV postaje (10,5%). Tukaj moramo opozoriti, da je njihova gledanost omejena, saj celotno obalno področje še ni opremljeno s kabelskim sistemom. dRAft t - (MSMS PtAJÛCÙ CiLfXlAMM TV : Prvi program slovenske televizije je pristal šele na Četrtem mestu z 9,8%, kar pomeni da vsak deseti srednješolec na Obali najraje gleda prvi program slovenske televizije, medtem ko Italia 1 najraje gleda vsak tretji srednješolec. Na petem mestu je italijanska zasebna postaja Rete 4, ki je presenetljivo dobila le 6,2% glasov. Zaradi svoje programske specifičnosti, ki je usmerjena predvsem k ženskemu občinstvu, je izmed 6,2% anketirancev kar 78,4% deklet. Programi tako italijanskih kot slovenskih javnih televizijskih hiš imajo med našimi anketiranci najmanjšo stopnjo gledanosti, kar je posledica nacionalnega poslanstva teh hiš. Ker imajo status javnih zavodov, je temu prilagojena tudi njihova programska shema. Njihov namen je predvsem vzgajati, zato predvajajo razne kulturne,izobraževalne in politične oddaje. Pri komercialnih postajah je programska shema usmerjena k določeni ciljni skupini oziroma se podreja okusu široke publike. Njihov cilj ni vzgojni, ampak predvsem komercialni. Zato predvajajo na takih postajati bistveno več povprečnih filmov, nadaljevank, nanizank in kvizov. Kot bomo videli v naslednjem poglavju, so prav ti žanri mladim najbolj všeč. Še prej bomo na kratko pogledati, kakšne so bistvene programske značilnosti dveh najljubših TV postaj: Italie 1 in Canale 5. 277 ANNALES S/' 94 Boštjan STRASNER: MNOŽIČNI MEDIJI IN SREDNJEŠOLSKA POPULACIJA V SLOVENSKI ISTRI, 275-2K2 italia t: Vse od ustanovitve naprej leta 1982 je bila ta TV postaja namenjena mlajšim gledalcem. Skozi ves dan predvaja razne mladinske nadaljevanke, nanizanke in podobno, zvečer pa predvsem filme. Kot je pokazala naša anketa, to mladi najraje gledajo. Nekaj programa je na tei TV mreži namenjenega izključno otrokom (Bim bum bam). Zelo popularni so tudi razni kvizi oziroma t.i. game shovvi3 (na primer Non & la RAI), med moškim delom občinstva pa pritegnejo največjo pozornost športne oddaje. Catiale 5: Bila je prva ustanovljena televizijska mreža v okviru družbe Tininvest. Sprva je bila še družinsko-ženski tip televizije, zadnje čase pa je samo še družinska. Njena programska mreža se je bistveno spremenila, odkar lahko italijanske zasebne TV postaje oddajajo tudi v živo. Ko so jim to omogočili, so začeli oddajati tudi informativne in ostale družbeno-politične oddaje, ki so zasedle del programskega prostora. Da je med mladimi ta postaja tako priljubljena, imajo spet največjo zaslugo filmi in športne oddaje, zato je gledanost največja v večernih urah. 2. 3. 3 Katere oddaje mladi najraje gledajo Ko obravnavamo vprašanje odnosa mladih do televizije, zagotovo ne moremo mimo vprašanja, kaj mladi na televiziji najraje gledajo. Ker ima naše območje specifične lastnosti zaradi vpliva italijanskih TV postaj, smo ta tematski sklop razdelili na dva dela. V prvem smo spraševali, kaj najraje gledajo na slovenski tele-viziji, v drugem pa, kaj gledajo na italijanski televiziji. Na obeh mladi daleč najraje gledajo filme različnih zvrsti (na slovenski 30,0%, na italijanski 31,3%). Za film moramo reči, da ni tipična televizijska zvrst, saj je fe-ta značilen za drugo obliko množičnega komuniciranja -kino. Vsekakor pa za zadnja leta velja, da po-staja film vse bolj televizijski. Če si ga želimo ogledati, nam enostavno ni treba več iz stanovanja, ampak si ga lahko ogledamo kar v dnevni sobi, če pa imamo videorekorder, je ta stvar še veliko lažja. Tudi to dejstvo potrjuje ugotovitev, da mladi svoj prosti čas preživljajo vedno bolj pasivno. Takoj za filmi so na slovenski televiziji najbolj gledane mladinske in glasbene oddaje (20,8%), kjer pred-njačita Video špon in Tok tok. Za tovrstne oddaje so najbolj zagreta dekleta, ki poleg tega rada pogledajo tudi kakšno zabavno oddajo, kot so Tvariete, Neverjetne zgodbe itd. Pri fantih rezultati gledanja teh oddaj nekoliko odstopajo. Fantje so bolj zagreti za Šport, saj izmed vseh vrst oddaj, ki so bile naštete v anketi, zavzemajo športne 18,3% delež, medtem ko je pri dekletih ta 11,0%. Šport je zelo gledan tudi na italijanski televiziji, čeprav v nekoliko manjši meri kot na slovenski. ODDAJA SKPS CIM szS SGTŠ SKUPAI M Ž TV Dnevnik 7,08 6,79 7,23 2,90 6,11 7,30 5,02 DruZbeno-politične 2,65 2,47 0,60 0,72 1,57 2,55 0,67 Dokumentarni filmi 8,6S 9,88 7,23 7,25 8,33 8,76 8,03 Filmi 34,51 25,31 28,31 32,61 30,02 30,29 29,77 Kulturne 0,8 8 0,62 0,60 0,72 0,70 0,34 1,00 Kvizi 6,19 4,94 7,23 10,14 7,16 6,5? 7,69 Verske 0,00 0,00 0,00 0,72 0,17 0.00 0.33 S|)orLne 19,47 19,14 10,84 13,04 14,49 18,25 11,04 Zabavne 6,19 5,56 16,87 12,32 10,65 6,93 14,05 Mladinske m glasbene 14,16 25,31 21,08 19,57 20,77 18,98 22,41 Tabela 2 - Najbolj gledane oddaje na slovenski TV (v odstotkih) ODDAJA SKPŠ CIM SZŠ SGTŠ SKUPAJ M 1 Soap opere 3,45 5,73 12,78 6,72 7,04 1,78 12,20 Nanizanke 16,38 26,11 25,00 22,69 23,24 18,51 27,87 Kvizi 15,52 9,55 11,67 11,76 11,97 12,10 11,85 Celovečerni kvizi 6,03 8,26 6,11 7,56 7,04 9,25 4,88 Dokumentarne 6,90 5,10 7,78 4,20 6,16 6,05 6,27 Informativne 0,00 1,91 5,56 0,00 2,29 0,71 3,83 Filmi 31,90 32,48 26,11 36,13 31,34 33,10 29,62 Družbeno-politične 3,45 3,18 0,56 1,68 2,11 3,20 1,05 Športne 16,38 7,64 4,44 9,24 8,80 15,30 2,44 Tabela 3 - Najbolj gledane oddaje na italijanskih TV postajah (v odstotkih) 3 Edi Pucer: Privatne televizije v italijanskem sistemu množičnega komuniciranja, Diplomska naloga, Kaktilteta za družbene vede, Ljubljana 1993. 278 ANNALES S/' 94 Bottjan ŠTRASNFR; MNOŽ5ČNI MEDIJJ (N .SKfDNJEŠOlSKA POPULACIJA V SlOVfNSKr ISTRi, 275-282 Izrazito nezanimanje pa miadi kažejo za aktuaino družbeno dogajanje. Televizijski dnevnik gleda 6,1% anketirancev, ostale družbenopolitične oddaje, kot so Tednik, Žarišče, Omizje itd., pa samo 1,57% srednješolcev. Med temi je največ fantov (2,6%), kar kaže na njihovo večje zanimanje za širša družbena dogajanja. Da fantje niso toliko zaprti v osebno sfero, potrjuje tudi nizek odstotek pri gledanju soap oper oziroma nadaljevank. Zanimivo je tudi primerjati podatke med gledanostjo dnevnikov na slovenski in italijanski televiziji. Če smo zgoraj zapisali, da gleda dnevnik na slovenski televiziji več fantov, tega ne moremo trditi za italijanske TV. Na teh je gledanost informativnih oddaj večja pri dekletih (3,8%, medtem ko je pri fantih le 0,7%). Upoštevaje, da so izmed najbolj gledanih TV postaj ravno italijanske zasebne postaje, sklepamo, da gledajo informativne oddaje na teh TV postajah. Poznavajoč njihovo vsebinsko strukturo, nam postane jasno, zakaj gledajo na italijanskih TV več informativnih oddaj dekleta kot pa fantje. Ti dnevniki prinašajo poleg novic iz domačega političnega in gospodarskega življena še veliko novic iz črne in t.i. roza kronike (iz zasebnega življenja kraljevskih družin in drugih znanih osebnosti). Kot bomo videli ob koncu, so pokazala dekleta zaminaje za tovrstne novice tudi pri vprašanju o branju nekaterih revij. Nekaj besed moramo napisati 5e o soap operi. Gre za tipično ženski televizijski žanr, saj na dan prikliče tradicionalne ženske vrednote. Mnoge ženske se namreč ob gledanju soap oper identificirajo (vsaj delno) z enim izmed junakov (junakinj) serije. To trditev so nam pokazali tudi rezultati naše ankete, saj je izmed 7,0% anketiranih, ki med naštetimi zvrstmi televizijskih programov najraje gledajo soap opere, kar 87,5% deklet. Na italijanskih TV postajah lahko trenutno spremljamo veliko soap oper in med vsemi postajami bi izpostavili Rete 4. Ta je dobila skupno 6,2% glasov, zanimivo pa je pogledati, kako so odgovarjali po spolu. Kar 78,4% je deklet in samo 21,6% je fantov. Sicer pa so ene izmed najbolj priljubljenih soap oper naslednje: Santa Barbara, Milagros, Sentieri itd. 2. 3. 3. t Filmi, nadaljevanke, nanizanke in mladinski prime tirne V popoldanskem in večernem času je na sporedu največ nanizank in filmov. Ker so te zvrsti med mladimi zelo priljubljene, je to povezano tudi s časovnimi pasovi, v katerih najraje gledajo televizijo. Najbolj gledan čas je tako imenovani prime tirne med 20.30 in 23.00. V naši anketi smo te pasove nekoliko drugače oblikovali, in sicer od 14. do 16. ure, od 16. do 18. ure, od 18. do 20. ure, od 20. do 22. ure in čas po 22. uri. Daleč največ mladih gleda televizijo v času med 20. in 22. uro, kar seveda sovpada z rezultatom, da ti a televiziji najraje gledajo filme. Le-ti so na italijanskih TV postajah navadno na sporedu zvečer, začenši ob 20.30. Naslednji najbolj gledan časovni pas je med 18. in 20. uro, ko so predvsem na Italia 1 na sporedu mladinske nanizanke, ki so med srednjeolci izredno priljubljene. o, mentre le ragazze preferiscono le soap opere. Le trasmissioni informa ti ve sono le meno s eguite, il che dimostra i! disinteresse dei giovani per la vita sociale ¡n sen so generale. Lo confermano anche i dati sulla lettura di giornali e riviste. E' risultato che i giovani leggono moho poco. Prima di affrontare la ricerca abbiamo posto un'ipotesi e cioé che ¡I numero dei membri di una famiglia e quello degli apparecchi televisivi influisce sulla frequenza dei litigi. Nelle famiglle in cui ci sono piú fraleili e sorelle e dcve c'é un solo televisore i litigi sono piú frequenti. 232