t Drago Pinterič Kruta usoda je spet poscjla v naše vrste in nam iztrgala bivšega dolgoletnega, zvestega blagajnika sreskega učiicljskega društva Ormož, tovariša Draga Pinteriča, upokojenega šolskega upravifielja sedemrazredne šole prj, Sy. Mjiklavžu \; ptujske^m/srezu. Rodil se je v Sevnici v brežiškem okraju, maturiral je v I^iariboru 1. 1903. Prvo službeno n^esto je nastppjl. pfi: Sv. Tomažu, od.kpder je odšel kv Sv. MiKlavžu, kjer je nepretrgoma v^držal^ dp^ svoje. uppkojitve, Tu^ sta^ s sv^pjo^ vzgtednosoprogo gošpo Marico"všo"' 35 letno dobo vzgajala zaupano jima deco. Z upokojitvijo se je pokojni Drago Pinterič, ki je bil ves čas svojega službovanja vzoren šolnik, vesten v izpolnjevanju šolskih dolžnosti in proti podrejenemu učiteljstvu vseskozi pravičen mož, preselil začetkom letošnjega leta v Maribor, kjer je hotel prebiti zadnja leta svojega življenja. Bela žena pa je prekrižala njegov račun. Omagal je zadnje dni septembra in za vedno zatisriil svoje trudne oči. Na pobreško pokopališče ga je vse učitcljstvo iz tako priijubljcnega mu Sv. Miklavža spremilo z mnoaobrojnimi pogrebci iz Maribora pa tudi iz Sv. Miklavža. Prihitelo je tudi zastopstvo domačinov, med njimi odposlanstvo gasilcev in staršev, ki jih je sam vzgojil ali pa je kazal niihovim otrokom pravo pot v življenje. Ob odprtem grobu je poleg drugih govornikov izpregovcril tudi biv- ši miklavški učitelj tovariš Vinko 2nidar z v srce segajočimi besedami približno takole: Dragi gospod upravitelj! Kak' težka ura je slovesa. Težko je jemati slovo od dragih ljudi, ki jih v življenju še kdaj srečavamo, a še težje je, če jih srečali ne bomo nikdar več. V imenu vseh miklavških učiteljskih mcči moram vzeti od vas slovo za vedno. V vseh 35 letih, ki ste jih prebili pri Sv. Miklavžu, je vladalo na tej šoli iskreno tovarištvo in najlepša harmonija. Ko sem prišel pred dvema letoma k Sv. Miklavžu, ste me prijazno in liubeznivo spreieli in bili ne samo meni, ampak tudi ostalim tovarišem izredno dober oče in svetovaiec. Velika ljubezen je klila iz vaših ust do učiteljskega pokiica in do dece, ki je zaupana nam vzgojiteijem. Za vse vaše zlate nauke in navodila se v imenu vseh vaših tovarišev ali miklavških ovčic, kakor ste nas nazivali kot naš dobri pastir, klanjam se vašemu spominu in vam izrekam za očetovsko ravnanje in iskreno tovarištvo »Bog plačaj!« Pred desetimi meseci ste stopili v pokoj in ste sanjarili o lepoti življenja v počitku, toda 'sanje se vam niso uresničile. Za vaš priljublieni kraj Sv. Miklavž ste se žrtvovali z vso svojo bitnostjo in vzgojili tamkaj generacijo, ki vas bo obdržala v najlepšem spominu. Njihove duše so z vašo roko popisani listi. Vsa miklavška fara, kjer niste imeli nasprotnika, nosi vaš pečat in si ne more misliti, da je umrl njen 35 letni vzgojitelj. Kakor je resna zborna molitev šolske mladine trkala pred dnevi na božja vrata, tako bo odmevala še večkrat iz tesnih jeruzalemskih viničarij in ostalih kmetij. 2alostno klopočejo klopotci Vinskega vrha in Kajžarja, turobno šume v vetru palme Temnarja in ialovski temni gozdovi. Ta zemlja vas pogreša, saj ste jo negovali toliko let z občudovanja vredno ljubeznijo in še dehti od nje vonj 35 letnega vašega r>otu. S to zemljo naj potrosim vašo krsto, ker ta zemlja hoče biti z vami in vam hoče od blizu povedati, kako zelo vas ljubi in spoštuje. Težko oblcženo grozdje bo letos zaman čakalo svojega trgača. Odšli ste v trgatev k Vsemogočnemu. ki vas bo poplačal z večno trgatvijo. Jeruzalemski klopotci pa bodo še dalje peli pesem hvaležnosti, pesem prošnje pri Bogu in pesem zlatega spcmina. M. u.