Razne stvari. Domače. (Imenovanja.) Premeš6eni so sodni pristavi: Albert Luschan iz Kranja v LjubIjano, Fran Peterlin iz Crnomlja v Kranj, V. Kronasser iz Marenberga v Ptuj, Fr. Jagodic iz Kozjega v Slov. Bistrico in Fr. Rekar iz Vipave v Radovljico. (0 s o b n e v e s t i.) Gospica Micika Torizer in g. dr. Karol Chloupek, prakti6ni zdravnik v Šoštanju bodeta dne 28. sept. t. 1. v župni cerkvi v Varaždinu poro6ena. (Volilci) na sbodih v Kapeli pri Radgoni in na Ptujski gori zbrani izrekli so poslancu dr. Gregorcu svojo iskreno zahvalo in popolno zaupanje; tukaj tudi dr. Jurteli zlasti še zaradi tega, ker je Ptujsko posojilnieo obranil prete6e nesre6e, in je vsled tega škodoželjnost nemčurska splavala po Dravi. — (Slovenskim župano m.) Župan Hribar prejel je od c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko nastopno naznanilo: Njegovo c. in kr. apostolsko Veli6anstvo je vsled razpisa Nj. Ekscelence c. kr. ministerskega predsednika kot ministra notranjih stvari ddo. 1. septembra letos št. 6927 blagovolilo najmilostneje dovoliti, da se 472 na županskem shodu zbranim slovenskim ob6inskim predstojnikom za poslano udanostno brzojavko sporoči Naivišja zahvala. (Ljutomerski notarijat.) »Slavnemu uredništvu »Slov. Gosp.« v Mariboru! V številki 37 »Slov. Gosp.« t. 1. se 6ita, da sem jaz »v zadevi imenovanja novega no»tarja za Ljutomer našel pri svojih deželno»zborskih in državnozborskih kolegih la malo »podpore«. Izjavljam torej, da v tej zadevi nisem imel priložnosti, z več kakor z enim gosp. kolego se pismeno razgovarjati, zato ker rai je poro6ilo o tej stvari došlo veliko prepozno. Popolnoma nerazumljivo mi je, kako je prišla zgornja za gg. kolege v deželnem in državnem zboru razžaljiva opazka v javnost. Jaz je nisem zakrivil na nobeden na6in. Vitanje, 16. septembra 1898. J. Zi6kar.« Tudi mi izjavljamo, da g. posl. Zi6kar z ono opazko ni v nobeni zvezi. Zajedno pa Se moramo nekaj opomniti, kar bi morali že v zadnji številki storiti, da nam ni poro6ilo došlo prepozno. Tudi posl. dr. Rosina je storil v zadevi ljutomerskega notarijata popolnoma svojo dolžnost. Bil je 9. sept. t. 1. z gosp. Kukovcem in SrSenom osebno pri ministerstvu ter posredoval za slovenskega notarja. Torej tudi njemu vsa 6ast! (I z P a m e 6) nam pišejo: Šolsko jubilejno veselico smo obhajali pri nas 11. t. m. V eerkvi se je blagoslovila lepa šolska zastava s podobami sv. Alojzija in božje Porodnice. Zupnik Rotner nam je v izbranih besedah narisal pomen zastave v spomin papeževega in cesarjevega jubileja. Po cerkvenem opravilu so šli otroci na vrt gostilni6arja Hajtnika. Učitelj in njegova soproga delila sta tukaj otrokom krep6alnih jedil, za katere so poskrbeli župnik, u6itelj, novi župan in drugi. Z domoljubnim nagovorom u6itelja se je kon6ala lepa slavnost. Šolskega o6eta ni bilo zraven, ker neki preveč žalujejo, da se jim je zidanje šolskega poslopja tako slabo posrečilo. (Pri sv. Duhu naStari gori) imeli smo dne 13. t. m. lepo šolsko veselico v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja. Da je veselica tako lepo uspela, izražamo gorko hvalo gg. župniku, kaplanu, sosedu M. Kvasu ter šolskemu vodji. A najve6 je daroval tukajSnii krajni šolski svet, za kar grč zasluga vrlemu na6elniku g. Vuk-u. Tudi je skrbel krajni šolski svet, da je dobil vsak redni in po letu oproš6en u6enec jedno Zupan-ovo knjižico. Oficijelni del s pozdravom, slavnostnim govorom, petjem in z deklamacijami izvršil se je v šolski sobi, a pogostitev na prostem pod lipami. Tudi umorjene cesarice smo se spominjali ter ji zaklicali trikraten: »Slava«. (P e s n i š k i ž u p a n.) Na dan 14. septembra t. 1. }e povabil jareninski eerkv. konkuren6ni odbor k dopopolnilni volitvi vse ob6inske zastope. Vabila so se že 4. sept. rasposlala, a ker so bila slovenski pisana, napihnile so se žile našega pesniškega župana in tuhtal je in tuhtal, kako bi pomiril svojo vrelo kri, in se maš6eval nad slovensko predrznostjo. In njegova glaviea je res nekaj iztuhtala. Na dan volitve 14. sept. pošlje pismo, v katerem nasprotuje vsaki izvolitvi. češ, on je šele 13. sept. vsprejel vabilo in torej ni mogel odbornikov obvestiti. Tukaj usojamo si Vas g. župan vprašati, ali res v devetih dneh nedojde na Vas adresirano pismo ? Saj posedate vsaki dan v hiši zraven pošte na Pesnici in kakor slišimo, pri pesniški pošti sarai opravljate za svojo osebo posel listonoše. Čudno torej, da tako dolgo ne dobite svojih pisem! Občine pa, ki so 3 ure od pošte oddaljene, redno vsprejemajo v dveh dneh svoja pisma. Toda še nekaj bi bilo mogo6e! Ali morda zadržuje pešniški gospod poštar nalašč tako dolgo slovenska pisma? (I z C e 1 j a.) Izlet dne 8. t. m. na Vransko k tamošnji pevski slavnosti ostal bode nam Celjanom enako onemu v Št. Jur n. j. ž. v trajnem in prijetnem spominu. Slavnost se je vršila ob najlepšem vremenu ter se je posre6ila popolnoma. Vso našo pozornost vzbujal je veliki mešani zbor s svojim dovršenim petjem. Težko smo se ločili od navdušenih in prijaznih Vrančanov. Nazaj v Celje prišedSe sprejel nas je izjemoma lep mir; celjske šeraovci, ki so imeli na ta dan svoj dirindaj po dnevi, so bili namre6 odiSli že spat. (Ponočni napad.) V nedeljo po no6i napadli so celjski pouličnjaki nekega Slovenca z nožmi ter mu prizadjali ve6 ran. Lepo spri6evalo miroljubnosti naših nem6urjev! / (Celjskinemški odvetnikdr. Stepischnegg) obsojen je zaradi razgrajanja o priliki koncerta akad. društva »Triglava« v Celju na 150 gl. kazni, oziroraa 10 dni zapora. (Odvetnik dr. Anton Brumen in nedeljski po6itek.) Na podlagi § 19. tisk. zakona zahtevam, da sprejmete z ozirom na notico v št. 37 Vašega lista v prihodnjo ali naslednjo drugo številko na istem mestu in z istimi 6rkami natisnjen slede6i popravek: Ni res, da nisem hotel podpisati prošnje odvetniških in notarskih uradnikov za nedeljski po6itek. Ni res, da sem izjavil, da bodem to storil, za kar se odlo6i dr. T. Horvat. Ni res, da vsled tega tudi nisem podpisal prošnie, ker je g. Tom. Horvat odklonil vsak po6itek. Ni res, da sem postal drugega mnenja. Res je, da je pred nekaterim 6asom priSel uradnik gosp. Maksa Koserja c. kr. notarja v Ptuju v mojo pisarno z neko v nemškem jeziku sestavljeno prošnjo. V proSnji se obra6ajo uradniki do svojih šefov, naj jim privolijo nedeljski po6itek. ProSnja je bila podpisana že od starejših tovarišev, ki so bili deloma za popolni po6itek, deloma za deloviti po6itek. Izjavim proti doti6nemu uradniku, da je stvar jako težka, 6e nismo vsi jedini. Podpisa dr. Horvata in notarja Filaferrota še takrat doti6na vloga ni iraela. Ker sta ta dva gospoda starejša, povem uradniku gsp. notarja Koserja, naj po starosti kroži proSnja in naj potem spet pride k meni, ker sem najmlajši raed tukajšnimi odvetniki in notarji. Cez nekaj 6asa pride doti6ni gospod s proSnjo, ki še ni bila od navedenih gospodov podpisana nazaj, 6eS, da ta gospoda nista za po6itek. Na to podpišem to prošnjo jaz s pridevkom: za delni po6itek. Dr. Anton Brumen, odvetnik. (Imenovanje.) Imenovani so sodnim pristavom avskult.: I. Toporiš za Crnomelj, 1. Polenšek za Vipavo, dr. M. Šribar za Kozje, dr. Otokar pl. Kočevar za Marenberg, I. Fajlar za Crnomelj. (Iz Ljutomera) nara piše opazujo6i popotnik: Peš sem krevsal po murski dolini. Na sredi Ljutomera sem obstal. Pred menoj se je dvigal rumeno pobarvan «Hotel Schrammel,» na pragu rau je stal debelotrebušen moži6ek. Vse je bilo tiho. Ni se imel mož očevidno čez goste pritoževati. Kar naenkrat pa nastane nemir. Od jedne strani pridirja »posušena trakulja,> od druge Janez Lekar in od druge lepi Aleksander. Ha, sem si mislil, zdaj bode nekaj. Pripelje se res na vozu nepoznan mož. Vsi sko6ijo k njemu in ga pozdravijo: «Heil und Sieg.» Vprašam, kdo je to in povedali so rai, da je to novi njihov notar. Potegnil sem }o dalje. Za menoj pa so se še vedno razlegali, kakor besni glasovi «Heil, heil». No, sem si mislil, 6e se je notar Thurn tako hitro vrgel poštarju Mavritschu v naročje, potem ne bo dobro vozil z murskimi kmeti. Korakal sem iz trga. (V mariborsko bogoslovje) so vsprejeti gg. abiturijenti: Makso Aši6 iz Koprivnice, Anton Avsec iz Novega mesta, Fr. Cvetkovi6 iz Dobove, Ludovik Gala iz Sv. Križa pri Ljutomeru, Janez Ilc iz Ribnice na Kranjskem, Janez Jelovšek iz Gornjega grada, Rudoli Kociper iz Ormoža, Andrej Lovrec iz Št. Lovrenca v Slov. gor., Dom. Puc iz Ljubljane, Jožel Skvar6 iz Dobove, Ivan Šlebinger od Sv. Ane na Krembergu, Maks Vraber iz Kaple. V tretje leto stopi graški bogoslovec 6. g. Ferd. PSunder iz Pobrežja pri Mariboru. (I z Grešnjevca.) Petdesetletnico vladanja naSega presv. cesarja je obhajala šolska mladina v Črešnjevcu 7. t. m. prav slovesno. Ob 8. uri zbrali so se u6enci pri slavnostni sv. maši. Popoludne se nadaljuje ta slavnost v lepem gozdu šolskega načelnika, kateri nam je ta prostor z veseljem prepustil. Slavnost otvoril je naš šolski ogleda in župan. 0 poraenu dneva govoril je šolski vodja. Temu govoru so sledile pesmice, ki so se dobro sponesle, in na to urejene proste igre. Otroci so se pogostili z bidri, klobasami in jabol6nikom. Hvala vsem, ki so na kak na6in koli doprinesli, da se je slavnost izvršila tako lepo! (V 0 p 1 o t n i c i) pri Jonkeju dobili bodo bojda vsi oni, katerim je letos to6a hudo prizadela, blago na pol zastonj. Kdor pa še tiste polovice ne bode mogel pla6ati, nabasal mu bode tudi brez denarja koš iz same dobrosr6nosti do svojih «bratov,» kakor ta dobri gospod imenuie naše slovenske krnete. Sklepali pa to moramo iz njegovega govori6enja pri Založniku, kamor je prišel med naSe ljudi pozno v no6i, ko srao obhajali cesarsko slavnost. Ni se mogel namre6 pre6uditi trdosrčnosti gosp. župnika, da ne opravlja vremenskih maš zastonj, ko so vendar ljudje tako ubogi, ker jim je letos f.o6a pobila. Tedaj Brezovljani, le na noge dofcler si ne premisli, znabiti vam res da Jonke svoje blago na pol zastonj, sai bi druga6e vendar ne mogel zahtevati, da naj kdo drugi to stori. (V Re6ici) je to nedeljo ob 11 uri po no6i koncem trga za6elo goreti pri Pinozi po doma6e Kramerji. Goreli so novi hlevi, ki stoje prav blizu doma6e hiSe in drugih s slamo kritih poslopij. Ve6ji požar zabranili sta doma6i brizgalnici, kateriraa so jako hitro prišli na pomo6 naši Podbrežani in g. TurnSek s svojo brizgalnico. Poslopje je zavarovano za malo svoto 500 gld. Požar je nastal skoraj gotovo po neprevidnosti. Bliščeči zvonik in svetla okna so prestrašila ve6 ali manj vse tržane. zlasti še naše tržanke. (Žalostne razmere na velenjski postaji.) PiSe se nam: 16. t. m. ponudila se mi je prilika, da spoznam tukajšnje žalostne razmere na tukajšnji postaji železni6ne proge Velenje-Celje. Omenjeni dan popeljati sem se hotel v Celje in zahtevam, kakor imam navado, posebno pa še v našem slovenskem Velenju v slovenskem jeziku karto za vožnjo. Za odgovor dobim od dottčni dan uradujo6ega g. Rubasch-a v precej osornem glasu mene osuple besede: »Ich kann nix slovenisch! Reden Sie deutsch! Sie konnen es ja!« Ker nisem hotel meni ni6 tebi ni6 kar tako izpolniti usodepolnega iniperativa visokega gospoda in ga tudi ne poprositi v blaženi nemščini, naj bi mi vender le dal potrebno vozovnico, ampak ko sem le koj postal siten in srboriten, in sem se v moji drznosti upal, nadlegnvati v zopetni slovenš6ini fini 6ut doti6nega gospoda, tedaj slušajte, zaren6i nad menoj, pohlevno dušo, da sem se strahu tresel: »Sorgen Sie daliir, dass Sie slovenische Beamten bekommen! Icb habe Ihnen schon einrnal gesagt, dass ich slovenisch nieht kann.< No mislil sem si, sedaj pa imaš, in hote, nehote poslužiti sem se moral blažene nemš6ine, da bi ne zamudil vlaka. Pa še nekaj! Ko poprosim poslej za pritožbeno knjigo, razkrije mi ta dober gospod prelepo tajnost: »Das Beschwerdebuch ist eingesperrt.« No mislil sem pri sebi, tu se še pritožiti ne smeš, pa potuhtal sem si že drugo, in vsakomu bode v prihodnji6 odprta ležala ta usodepolna 6rna knjižica, ki jo tudi nazivljamo: »Beschwerdebuch«. Mi se vidimo pri Filipih! Slovenci, Vi pa le zahtevajte v Vašem to je v slovenskem jeziku za vozovne karte, ne ustrašite se nikogar in zmaga bo Vaša! Ge bi sem Vam pa ne vstreglo, napišite v omenjeno knjižico, kar Vas teži! (0 d M a 1 e n e d e 1 j e.) Pri nas se je vršila dne 11. septembra veseliea s petjem, tamburanjem in slavnostnim govorom. Pri- prosto ljudstvo je bilo mnogobrojno zasto- pano, a ni6 manj tudi di6na inteligenca. Vse pevske in tamburaške to6ke, kakor tudi slav- nostni govor g. nadučitelja Cvahteja, so se z navdušenim odobravanjem sprejele. Jako živahna je bila potem prosta zabava; zato pa gre najve6a zasluga gg. jurjevškim tam- burašem ter domačim gg. pevcem. Pohvalno moramo omeniti tudi nekaterih odli6nih go- stov, kakor bivšega kapelana Kova6i6a, ki je prvi jel agitovati za veselico ler nas je po- 6ast.il svojim pohodom tako dale6 od Vur- berga. Dalje smo radostnega srca zrli tudi našega gosp. u6itelja prvi6 med ljudmi. Imeli smo tudi drugih gostov od Sv. Križa, osobito pa so bili zastopani vrli in probujeni Jurjev- 6ani. Vsa čast Vam, dragi nam sosedje! Na svidenje kmalu, morda na »Silvestrov ve6er!« (0 b 6 i n s k e volitve naDobrni) so se zoper vse pri6akovanje dobro obnesle. Ves odbor je v narodnih rokah. Nemškutarji še se pokazati niso upali na pozorišču. Za- našamo pa se zdaj tudi, da bo nam narodni odbor priskrbel kmalu slovenski poštni pe6at. (Razžaljivodejanjemaribor- skega župana.) Posebni lepaki nazna- njajo v6eraj in danes po našem mestu za- hvalo cesarjevo za vse so6utje, ki se rau je izražalo te žalostne dni od vseh narodov in iz vseh krajev širne Avstrije. Naše županstvo razglaša zahvalo le v nemSkem jeziku. V tem slučaju se mora označiti dejanje županstva kot jako neumestno in razžaljivo. Naš župan dobro ve, da je njegovo mesto, kateremu žu- panuje, četudi ne po nepravilnem ljudskem štetju, a vsaj po vsi resnici in istini v svoji dobri polovici tudi slovensko mesto. Razu- memo z nemškega StaliS6a županovega, da ne da vsakega razglasa v obeh mestnih jezi- kih objaviti, a da pridržuje sedaj dobri polo- vici mariborskih prebivalcev v njihovem slo- venskem jeziku tudi zahvalo cesarjevo, to nam je nerazumljivo. Kako pridejo Slovenci do tega, da jim nemš6ina prikriva tudi ce- sarjeve besede ? Ali je naj nemš6ina zid med slovenskim narodom in cesarjem. Mi no- 6emo nobenega zidu, zato pa kli6emo: »Pio6 z nemš6ino!« (Marijinoceljsko romanje.) Kakor smo izvedeli sedaj iz zanesljivih virov, mora se železniškim uradnikom krivda na neredih povodom raarijinoceljskega romanja v toliko odpisati, da niso bili zadosti rano obveščeni o tako velikern številu romarjev. Kajti skraja se je najavilo le okoli 1000 romarjev, nad 500 pa se jih je pridružilo še le v zadnjem trenotku na vlaku. Vodniki so sicer brzojavih ta prirastek, a železniško uradništvo si ni moglo ve6 pomagati. (Duhovniške spremerabe.)Č. g. Jakob Zupanič, župnik pri Št. Ožbaltu v dravski dolini je dobil župnijo v Gotovljah. Č. g. Jakob Kitak, provizor v Št. Martinu za Dreto je dobil župnijo istotam. Dpuštvene. (Katoliško delavsko društvo v Trbovljah) ima dne 25. septembra 1.1. ob 3. popoldan, v gostilni gosp. Antona Volavšeka, svoje mesečno zborovanje. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Na Paki v savinjski dolini) bo prihodnjo nedeljo, 25 oktobra shod krš6. socijalnega društva Celjskega o pol štirih popoldne na PoSti. Govoril bo g. J. M. Kržišnik 0 socijalnem vprašanju kmetskem in delavskem, in gsp. Rebek o delavski organizaciji. Pridite prebivalci Pake in obližnjih krajev v prav obilnem številu. (I z C e 1 j a.) V torek 13. t. m. se ie sešlo v Celju na shod krš6.-socij. društva ,Naprej' mnogo gospodov z bližnjih in daljnih krajev. Zaradi prevelike nesre6e, ki je zadela vso državo, se pa zborovanje ni vršilo, ampak se je, po presrčnem ogovoru, poslala samo brzojavna sožaljka presv. cesarju. Zborovalo se bo 6ez nekaj tednov. (I z R e 6 i c e.) Ker se ni povabilo poslalo v >Slov. Gosp.«, bilo bi dosledno, ko,'bi tudi nikdo ne poro6al o zborovanji podružnice sv. Cirila in Metoda. Doslednosti te 6udne vrste pa nisem prijatelj, torej re6em, takega zborovanja naša podružnica še ni nikdar imela, ker v Rečici še ni bilo gledaIiš6nega odra, na katerem so se prav spretno sukali, obra6ali, mešetarili in stepli mnogoštevilni Marinkini snubatt. Dobrodušni oče Gaber je vse po vrsti milostno sprejel in vsakemu odkritosr6no želel, »da bi se do dobrega pomenil«. Nastopili so diletantje, a igrali so, kakor sploh diletantom le mogoče, da smo tem bolj radovedni bili, »Kateri bo«. Vrlo dobro obnašali so se Marinka, o6e in doktor. Ni jim bilo mogo6e 6esa oporekati? Ker je prišlo mnogo odli6nih, velevrlih gostov iz Gorniega gradu, Mozirja, Ljubnega in Lu6, bil je pozdrav prvomestnika župnika res prisrčen, govor doma6ega kapelana navduSen. Zal, da je bilo kmetov premalo, le nekateri zavednejsi so prisli. Na novo je pristopila ve6 udov in eden ustanovnik. Razšli smo se z namenom, da pridemo vedno radi k ednaki veselici, gosp. blagajnik pa z željo, da bi še ve6krat nabral 6istega dobi6ka 35 fl. Pri odru in drugih luknjicah odškrtala je miska samo 10 fl. (Dijaški kuhin|i v Ptuiu) so darovali v šolskem letu 1897/98: (Konec.) Čast. gospod LendovSek M., duhovn. svetov., župnik in dežel. poslanec v Makolah 5 gld., Flek Jožef, inful. prošt itd. v Ptuju 10 gld., Janžekovi6 V., kapel. v Čadramu 1 gld. 50 kr.» slavni odbor okraj. zastopa pri Sv. Lenartu 20 gld., slavna posojil. v Slov. Bistrici 20 g\.% slavna posojilnica v Ptuju 100 gld., Kovači6 Jos., učitelj pri Sveti Trojici na Gori6kem 1 gld. 50 kr., dr. Križani6 Ivan 10 gld. od 6istega dobi6ka romarske poti v Marijino Celje. — Vsem blagim dobrotnikom pa izreka prisr6no zahvalo odbor »Dijaške kuhinje* v Ptuju.