Iz baj a vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. Naročnina stane 80 kr. na leto. Posamezne Številke se dobivajo po 5 kr. r*2^T' GLASNIK Krščanski delavci, združite se! Naročnino in dopise pošiljajte uredništvu »Glasnik« Cesta v Mestni Log 4. Oglasila delavcev, ki nimajo dela, ali delo-dajavcev. ki iSCejo delavcev, se vspreje-majo zastonj 1 Štev. 9. V Ljubljani, 11. maroija 1897. Letnik III. Krščansko-socijalna Ljubljana. Dnč 4., 5. in 8. t. m. smo imeli v Ljubljani volitve volilnih mož za peto skupino. Tri stranke so se kosale med teboj: liberalna »Narodova«, soci-jalno-demokratska in naša. Nape'ega duha smo pričakovali izida. Liberalci so bili vporabili vsa sredstva za svojo zmago in pred vo-litvijo so trdili, da razven kolodvorskega okraja, kjer zmagajo rudeči judovski demokralje, dobodo povsod zase večino. Kako so delali, naj spričuje to, da se je n. pr. užitninskm paznikom zapovedalo, da morajo voliti liberalnn, sicer izgubč službo. Podobno se je pritiskalo na paznike v prisilni delavnici. Znani Predovič, Slegel itd. so naganjali ljudi skupaj. A vse to ni nič pomagalo. Več mož, 4i so jih <.ljbm»l<# brez vprašanja zapisali v zapisnik svojih volilnih mož, se je uprlo temu nasilju in sq delali za nas. Med temi zaslužita posebno čast gospoda stolar Selimelzer in črevljar Carli. Kako so delali socijalni demokralje, se ne d&, popisati. Grozovite laži in obrekovanja, ki so jih spravili ob teh volitvah na dan, so ne dadč našteti. Tako so n. pr. obetali v Ljubljani in po deželi, da bodo odpravljeni vgi davki, vsa vojaščina, če oni zmagajo. Vsak dobo po 900 gld. na leto. Ce pa zmagajo f.. . i, bodo pa samo nove tlake in qoyi davki. Krščansko-socijalni kandidat bo predlagal, da se plača kaplanom zviša, delavcem pa zniža, češ, da imajo že tako preveč. Gostilničarjem, ki niso bili ž njimi, so; obetali bojkot, železničarjem so pretili, da jih bodo spravili iz službe, vpoko-jeoim železničarjem so žugali, da jim vzamejo starostno podporo itd. Grdo je bilo videti, kako so ravno tisti, ki so imajo največ zahvaliti duhovnikom, v Črni nehvaležnosti rjuli kot zverine na boj proti njim. Bilo je, grozno. Slo se je v resnici za vero in pa 7a popolno b r o z -verstvo, kijev nepopisnem zabavljanju proti duhovnikom dajalo duška svoji divjosti, tiocijalisti so letali kot obsedeni sem in tija, trgali listke iz rok, napajali volivce jn če ni bilo drugače, tudi legali, da so oni katoliški. Poleg tega moramo prizpavati, da so bili prvi dan volitve neprimerno bolje organizovani kot mi. Imeli so mnogo več agitatorjev in mnogo več voz. A vse to ni nič izdalo. Naše delo je blagoslovil Bog, in misli, ki smo jih sejali po slovenskem katoliškem delavskem društvu in njegovih shodih, so vskalile z nepopisno silo na dan. Krščanski socijalizem je prvič javno nastopil in se meril z dvema sovražnikoma — liberalstvom in soci-jalno demokracijo. Zmagal je tako, da je liberalstvo popolnoma poraženo in da tudi socijalna demokracija brez moči, potrta tava ob tleh. Naj spričujejo naše številke, kako se je volilo. Prvo volileV označujejo te-le številke: Vol. okraj štev. volil-. cev • velj. oddan glas. Od teh je volilo !■ T- ,•?, i vspeh volitve C kršo. soc. 8 >(J. dem. libe- ralno M ’•m 325 194 ‘46 ' ‘85 m ir. 1071 454 231 157 66 288 m. 1920 669 329 175 163 335 ožja volitev IV. 1848 739 333 311 90 369 v. 456 163 109 13 39 82 sm.kršč. soc VI. 510 283 136 131 12 142 ožja volitev Vkup 6519 2633 1332 833 455 im-. Povdarjati moramo, da je nekaj liberalcev, ko so videli, kako jim gte, že pri prvi volitvi oddalo svoje glasove aocijalnim demokratom. V ponedeljek so bile ožje volitve, ki so izpadle tako-le: Vol. okraj štev. voli|- cev velj. oddan glas. Od teh je volilo 'lit A f* fj absolutna večina vspeh volitve krftč. soc. SOC dem. libe- ralno m: 1920 728 529 199 —-* 364 zm.kršč.soc. IV. 1848 815 493 322 408 VI. 510 317 209 108 — 169 n Vkup 4278 1860 1231 629 Zmagali smo torej z več nego 900 glasovi večine. Naši somišljeniki so bili navdušeni, da pi popisati. Ponosno so dvigali naše listke in nasprpti socijalnim demokratom povdarjali svoje katolištvo. Lepih vzgledov, v tem oziru je na stotine, čast vzlasti tistim železničarjem, ki Naročajte ‘M so pogumno vkljub najstraslnejšim grožnjam glasovali za naše! Cast vrlim Trnovcem in Krakovcem, ki so prišli vsi na volišče! čast zavednim Vodmatčanom, ki so tako krepko pokazali, da ne marajo judovskih hlapcev. Čast vsem delavcem in obrtnikom, ki so vstrajali v boju, da je tako častno zmagala naša stvar. Liberalci zagrizenejše vrste so pri ožji volitvi pomagali socijalnim demokratom. Pošteni možje pa, ki so bili doslej pri narodni stranki, so šli z nami in za nas! Slava jim zato! Pokazalo se je jasno, kar smo že toli-krat napovedovali, da bo liberalstvo samo po sebi ponehalo. Jeden del pojde k socijalnim demokratom, drugi pa prestopi k nam. Par mladih advokatov (dr. Tekavčič in dr. Kušar) je n. pr. odkrito glasovalo za socijalne demokrate. Naj le bo! Bog nas je blagoslovil in uslišal naše prošnje. Ljubljana je izvolila vseh 59 mož kršč. soc. mišljenja. A pri ti zmagi ne smemo ostati. Pomnimo to-le: 1. Ljudstvo je vprvič govorilo v splošni kuriji. Govorilo je slovesno in zmagonosno za našo stvar. Torej v boj za njegove pravice, v boj zlasti za splošno volivno pravico! 2. Socijalni demokratje so vkljub porazu dobili veliko število glasov 1 Organizujmo se torej še bolj in uničimo strupeno judovsko seme izmed svojega ljudstva 1 Sezidajmo delavski dom v Ljubljani. Komur je kaj na sveti stvari, naj žrtvuje, kar more. 3. Napovejmo boj slabemu časopisju. Gostilne, kjer se berč samo liberalni in socialistični listi, niso za nas! Tudi tu bomo zmagali, če bomo organizovano nastopali. 4. Obnovimo zaupanje v svoje ideje In ogrejmo se ob ti zmagi za bodočnost, da res priborimo slovenskim delavskim stanovom njihove pravice na temelju katoliške vere, na temelju pravičnosti in ljubezni. 5. Oživimo vzajemnost med vsemi tistimi, ki se še držč pravega krščanstva. Zbirajmo drobce v ogromno vojsko, ki se bo borila proti brezverstvu in proti kapitalizmu z Bogom za krščansko ljudstvo. Naša organizacija. Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani je izdalo v 8. in 9. tednu 82 gld. 20 kr. za podporo svojim obolelim članom. — V društvene namene so darovali nastopni C. gg. dobrotniki: A. Kržič, profesor v Ljubljani, 5 gld., Ivan Podboj, župnik v Planini, 5 gld., Fr. Klemenc, župnik na Uncu, 5 gld. Bog povrni stotero in obudi mnogo posnemalcev 1 — Umrl je 7. t. m. društveni redni član Mihael Zaletel, v starosti 58 let. N. p. v m. — V nedeljo, dnč 14. t. m. ob 10. uri dopoludne bo na Rožniku duhovno opravilo v zahvalo, da je Ljubljana v minulih dneh pokazala svoje belo, krščansko-socijalno lice. Društveniki in njih prijatelji* vdeležite se v velikem številu! Iz Mengša. V »Glasniku" še dosedaj ni bilo dopisa od tukaj, zato prosim malo prostora.flDne 27. febru-varija smo imeli volitve. Volilo se je pošteno in mirno, samo naše može. Liberalci so predvečer hodili si privržencev iskat v pozni nočni uri, kakor davčni eksekutor od hiše do hiše, pa imeli so slabe limance seboj, le redek se jim je vsedel nanje. Strašili so tudi: če ne boš z menoj volil, dal ti ne bom več mleti. Na dan volitve pa so bili skriti v neki sobi in nihče se ni upal pokazati. Jeden zagrizenec je gledal naše može od daleč, ko Mojzes obljubljeno deželo, najbrž zato, da je svojim tovarišem nasvetoval, da naj le ostanejo skriti v svojem brlogu in se pomaknejo še bolj v kotiček, ko ščurek v steni. Vidite, da se je pri nas letos katoliški prapor visoko povzdignil. Poštena stvar je zmagala. Liberalci so propadli v Mengšu in sprevidijo, da ni tal zanje. Slovenskemu ljudstvu so se odprle cči in začeli so se zavedati. Vedno bolj se jasni! Ustanovilo se je pred kratkim tudi pri nas „kat. slov. izobraževalno društvo". Udov vpisalo se je že nad 100. — Se nekaj me prsti srbe: „Narodov" dopisnik od tukaj ne more videti našega, za vse dobro vnetega kaplana, Tom. Rožnika, živega, vedno ga napada v svojem umazanem listu. Pa povemo mu na obe ušesi, da če bo bolj zabavljal čez njega (gosp. Rožnik se mu smeji), bolj ga bomo ljubili mi in tesneje se ga bomo oklepali. Na željo bodemo „Narodovemu" dopisniku že vzeli pezdir iz očesa, ako ne bo miroval lepo. Sponmi naj se na pregovor: Kedor seje nemir in prepir, žeti bo moral burjo in vihar. Torej pred svojim pragom naj pometa. Iz Norega Mesta. Iz našega mesta se v »Glasniku« ne čita z lepa kaka novica. Misliti bi se utegnilo, da nimamo kaj pisati, dasi temu ni tako. Le preveč »komod« smo, da bi pisali. Toraj sprejmite danes nekoliko vrstic. Socijalni demokrati so tudi pri nas že nekaterekrati poskušali srečo, a imeli sploh le smolo, naš Dolenjec ni za njihove budalosti. Lani so grozno pogoreli; poskušali so pred tremi tedni zopet, ali okrajno glavarstvo jim je zmešalo štreno — prepovedši shod. Ujeli so s svojim »neumornim delom«, pri katerem se je med drugimi zlasti tudi trudil nekov »Kopač«, plačani agent socijalnih demokratov, le malo številce rokodelcev in pisarjev. Delavnica g. črevljarskega mojstra Stefanoviča in pa kancelija g. dr. K. Slanca sta poglavitna panjeva teh »nebodijihtreba«. — Naši »socijusi« se ponašajo (kakor i drugod), da so socijalni demokrati, ali ko se je pa v »Dolenjskih Novicah« povedalo, kje jim je glavno gnjezdo, so se vendar grozno razjarili, češ, da opravljamo. Čudni ljudje, ako je socijalno-demokratstvo častno, bodite veseli, da se pove svetu, kje ste, ako pa je sramotno, škodljivo, zakaj vas trpita gg. črevljarja Stefanovič in Kristan? Mi seveda se bodemo ravnali po geslu »Svoji k svojim« ter svoje potrebe naročali pri krščanskih mojstrih B’r. Piceljnu v katoliški hiši rokodelskih pomočnikov, g. Leop. Ciglerju, starosti imenovane družbe itd. Vi pa iščite svojih naročnikov pri socijalnih demokratih in njihovih prijateljih — bomo videli, kedo bode bolje opravil! Za drugo nedeljo 21. t. m. pa so napravili ti »osrečevalci« rodu človeškega volilni shod pri 07 Ql*- gostilničarju Kovaču. Radovedni smo bili, kako bodo razlagali svoj evangelij; zato smo Sli nekateri mednje. Iz Ljubljane sta nas osrečila dva s svojim obrazom, gg. črevljar Kordelič in socijalni agitator E. Kristan. Zadnji je bil glavni govornik. Knj je pravil, veste, vsaj se premlevajo povsod ene in iste pleve, opomnim le, da sta mu ugovarjala — odgovarjala gg. dr. Marinko in vikarij Prelesnik ter revčka pripravila v vidno stisko. Ali priznati se mora vendar, da je gospod govoril lepo, dostojno, nikakor razžaljivo. Z njim bi se dalo kaj pametnega spregovoriti, ako ne bi imel (vsaj v Novem mestu) take garde. Brez dvoma ga je bilo samega sram lastne družbe; kajti razun gg. pisarjev Slančevih so bili drugi večinoma tako pijani, da je bilo res gnusno. Motili so lastnega svojega govornika neprenehoma tako, da jih nista mogla po vsem naporu umiriti predsednik Kordelič in pametni črevljarski pomočnik Uroš. Gotovo si je moral misliti gospod: Bog me varuj tacih prijateljev. Da, res tako; Novomeščani le gledamo, koga so pridobili socijalni demokrati zase — smejamo se in pravimo — no, ti pač ne bodo osrečili človeštva, k večemu gostilne in šnopsarije, ako bi se po socijaldemo-kratiških principih premoženje delilo! Zlasti ostudno se je vedla neka pijana muha, ki dela pri čevljarskem mojstru g. Kristanu. Ne moremo pa reči isto, kar smo rekli o govorniku Kristanu, o socijusu Kordeliču; ta je komaj odprl svoja usta, pa je takoj izbruhnil iz sebe tako grde besede, take zabavljice, da jih tu ne maramo ponavljati. Pa kakov je bil vspeh? Pijača je privabila dokaj ljudi, pilo jih je »socijaldemokr&tično* morda do 40 glav; ali pri volitvah, kolika sramota — vjeli so celih 14 glasov! Kolika prevara! Je-li bilo to vredno tacih naporov, da ste se socijalni demokrati štirikrat potrudili v Novo mesto? Za našo stranko je bilo oddanih najviše 51 glasov, za liberalno, ki bode volila g. Kunca, največ 74 glasov in sicer po groznej agitaciji. Ko bi bili mi storili z agitacijo količkaj za svojo stranko, zmaga bi bila naša. Naučili smo se nekaj, in povemo liberalcem naravnost — drugič bodemo mi odločili. Najhujši delavec za liberalce je g. dr. Karol Slane (ki pa tudi soci-jalne demokrate podpira, sploh vsacega, kdor je zoper duhovne, ki so ga spravili do kruha.). Ta gospod strašno piha, da se mu je godila tako slaba. Gosp. krojaškemu mojstru Mikoliču preti, da ga bode pripravil ob delo, ker je volil katoliško. Pa ne bode tako hudo. Bomo že skrbeli mi, zavedni katoliki, zlasti pa duhovščina iz mesta in okolice, kedo je naš, in gospod Mikolič se bode prepričal, da bode geslo »svoji k svojim!« njemu le koristilo. — Naši štirje volilci, ki bodo glasovali za liberalnega kandidata Kunca, so gg. župan Schegula, krojaški mojster Weiss, mizarski mojster V. Umek, in posestnik A. Kos. Od par teh gospodov se nam zdi čudno, da se dajo tako rabiti. Časi se spreminjajo in ob času vse prav pride. Idrijske volitve in mi. Dne 10. februvarija 1.1. je bila pri nas volitev v peto kurijo. Zmagali so seveda socijalni demokratje, ker so bili v to dobro preparirani in so naši ljudje čezmerno brezbrižni bili za to volitev. Udeležba pri volitvi ni bila posebno velika in volitev sama se je še dokaj mirno vršila, če odštejemo nekoliko zabavljic na »proklete« katoličane. Dobili smo vse-jednako 89 mož, ki so z nami volili. Nastavili smo bili med drugimi poštenimi možmi za volilnega moža tudi lukajšnega župnijskega upravitelja g. Franca Onušiča, misleč, da ga bodo liberalci in socijalni demokrati volili, ker nosijo svoja usta vedno polna hvale o njem. A zmotili smo se ! Niti jednega glasu ni dobil od nasprotnih strank! — Pri tej priložnosti se je videlo, da ne dajo nobenemu duhovniku prednosti proti drugemu v takih razmerah. Lari-fari, to povejte v prihodnje kakemu oslu, da imate gospod Franca in Janeza radi in da le gospoda Oswalda sovražite, ker vam vedno na repove stopa 1 Sedaj pa še nekaj 1 Kar se grehov v Idriji stori, gre na račun katoličanov. Tako jo je nekdo »podrukal« že pred par leti, da so katoličani na poslanca Povšeta naredili in podpisali neko pismo, v katerem so se izjavili, da imajo idrijski delavci že dosti plačila ter da ne potrebujejo nobenega zboljšanja plačil! To je laž, debela laž! Poživljamo gospoda vodjo Povšeta, da priobči vsebino onega pisma v kakem listu, da se bodo onim zapeljanim, ki to verujejo, oči odprle in da se nam reši častno ime I Ali menite, da smo katoličani res tako neumni, da si ne želimo zboljšanja svojega položaja? Tudi mi si želimo, da bi nam pečene piške v usta kar same letele! A to ne gre in ne bo šlo ! Naša misel je pa ta in te se bomo držali, da delajmo pošteno in za to delo dobivajmo tudi tako plačilo, da sebe in svoje družine lahko pošteno preživimo! Želimo si prijaznega občevanja z delavci od strani predstojnikov, zboljšanja naših bolniških in pokojninskih dohodkov in ne takih kakor so sedaj, ko človek ravno toliko dobi v starosti, da ne more ne živeti, ne umreti. Nadalje naj se našim vdovam dajo zdatne pokojnine in našim osirotelim otrokom pa zadostne oskrbnine. Želimo si zdravih in cenih stanovanj, določeno minimalno plačo pri akordnem delu, znižanje davkov in državnih doneskov na podlagi večjega obremenenja onih, kateri več premorejo, kakor pa mi itd. Hujskali pa mi ne bomo proti nobenemu stanu! Nam je duhovščina od Boga dana voditeljica, nam so oblasti od Boga postavljeni oskrbniki. Spoštovati se morajo vsi stanovi med seboj in ne zaničevati se! Nas ne skomiqja prav nič Rotšildovih 4000 milijonov, ki niso naši, čeprav po vaših shodih vedno sline cedite po tistih 80 milijonih skupnega cerkvenega premoženja v celi Avstriji. Kaj pa je 80 milijonov za vse cerkve,' samostane, hiralnice, bolnišnice, ustanove za gluhoneme, sirotišnice itd. v celi Avstriji nasproti 4000 milijonom premoženja v žepu enega samega juda! Ali ni Rolšildovo premoženje 50 krat večje kakor pa premoženje cerkveno cele Avstrije ! Kdo pa uživa po največ od cerkvenega premoženja, ali ne ravno reveži, bolniki, stari ljudje, dijaki, osiroteli otroci itd. To bi morali g. Brozovič ravno Vi vedeti, ker Vam Zahtevajte „Glasnik“ po gostilnah! ~x€3 68 e-Mt- Marijanišče v Ljubljani vzgojuje Vaša dva otroka brezplačno. Rudarji idrijski, nikar ne verujte, da bodo prišli Časi Cez 50 let, tudi Cez 500 let ne, da bi vam ne bilo treba prav nič delati. Delali bodo tudi naši potomci; razmere pa se jim bodo zboljšale na podlagi krSCanske pravičnosti in ljubezni, a ne na podlagi socialističnega prekucijskega programa. Da se pa delavske razmere v Avstriji zboljšajo, treba je previdnih, učenih in zgovornih poslancev, da bodo dobre in krščanske postave naredili! Vsak tak mož mora imeti srce za tiste, kateri so ga za poslanca postavili in pa tudi dober kristjan mora biti, da se boji enkrat odgovornosti pred Bogom! Ne poslušajte vabljivih in mamljivih glasov od drugih strani, ampak volite sedaj, ko pride čas, moža, ki je za vas že govoril in se bo Se rajši trudil za vas, če ga vnovič izvolite za poslanca. la ta mož je: kurat Anton Koblar. Saj bi bilo vendar preotročje za Idrijo, ko bi si vsake kvatre volili novega poslanca. Volimo toraj Koblarja; ker nam je bil sedaj dober, naj nam bo še v prihodnjih Šestih letih. Idrijski rudar. Iz Radeč. Dragi „Glasnik"! Toliko zvestih bralcev imaš tu v Radečah, pa se nikoli nič ne oglasiš iz tega kraja. Ni čuda, saj je pri nas vedno vse pri starem, živimo prav mirno življenje in videti je, kakor da bi se za nobeno stvar nič ne brigali. Samo pri zadnjih volitvah smo se pa precej oživili in volitvena borba je bila huda pri nas, kakor malokje. Naša stranka ni imela opraviti samo 8 tukajšnimi liberalnimi nemškutarji pod županovim vodstvom, ampak tudi z rudečimi socijalisti. Kdo bi si to mislil 1 In vender je res I Imamo namreč tu pri nas že par takih rudeČkarjev, ki so se dali vjeti v goljufive mreže socijalne demokracije. Par teh zaslepljenih revežev bere tudi „Delavca" in seveda jim srce od veselja poskakuje, ko iz njega strastno vsrkavajo one bajne sanje o čudoviti sreči prihodnje socijalistične države, kjer bo vladala sama prostost, jednakost in bratstvo. Pa tega sami sebi ne verjamejo. Kako umevajo socijalisti to jednakost in bratstvo in svobodo, so že neštevilnokrat v dejanji pokazali. Tudi v Radečah smo pri volitvi za V. skupino imeli priliko popolnoma prepričati se o tem. Zabavljanje, zmerjanje, zaničevanje, žuganje, pretenje, pest in kolec, to je pri njih bratstvo in jednakost in prostost. Ko se je kaplan prikazal na cesto in stopil med može, da bi jih še bolj za našo stvar pridobil, je brž nekaj takih socialistov, navdahnjenih surovežev priletelo nadnj, mu pretilo s pestmi in mu odreklo vsako pravico stati tam na javni cesti in može na pošten način nagovarjati. Seveda so jo skupili. Naši možje so spoznali, kaj znajo ti ljudje, pa jim krepko dali okusit, da v Radečah ni prostora ne za liberalce, ne za socljaliste. In res, čeprav se z veliko vnemo Bkušajo zatrositi socijalistične ideje med naše delavce še celo po shodih, — ki se jim pa hvala Bogu ponesrečijo, — se vender naši vrli delavci po tovarnah na Zidanem Mostu in pa v papirnici radeški ne dajo zapeljati. Zlasti delavci iz papirnice so ob dnevu volitve bili odločno na naši strani. Živeli! Blagi g. Valentin Krisper jim je pustil prosto roko in njegovi delavci so delali po svoji vesti; vkljub raznim zapeljivim mamilom so bili kar vsi za nas. — Volitev v Radečah je res marsikaj pokazala, česar bi človek skoro ne verjel, pred vsem pa to, da naše preprosto ljudstvo je verno ljudstvo, ki se ne da, tako meni nič, tebi nič za nos voditi ali pa celo strahovati od par zaslepljenih ali pa najetih kričačev. V Prevaljah. Dnč 14. febr. je imelo kat-polit. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem svoj javni shod pri Steklu v Farni vasi. Zadnji dogodki v tem okraju so javno pokazali, da je bilo to zborovanje silno potrebno. Že dnč 8. febr. so imeli socijalni demokratje svoj shod pri Farherju na Liši, pri katerem je govoril cele tri ure soc. dem. kandidat za V. skupino, črevljar Eich iz Beljaka. Dobro mu je konečno posvetil č. gosp. prefekt Podgorc iz Celovca. Najžalostnejše pri tem, a jako značilno je, da so celo učitelji (!) glasovali za socijaldemokratično kandidaturo in da je bil izvoljen učitelj Kainig iz Lieš zapisnikarjem pri onem zborovanju. Kmetje so bili preplašeni po surovih naukib, ki so se tam razglasili, in zato so mnogoštevilnejše kakor kedaj poprej prišli k našemu shodu. Bilo jih je n a d 600 pričujočih, med njimi tudi kakih 30 sooijaldemokratov. G. Legat otvori zborovanje, pozdravi s prisrčnimi besedami v tolikem številu došle zborovalce in poda v kratkih potezah sliko liberalnega gospodarstva. — Gosp. K a n d u t pravi, da ne mara več govoriti o liberalizmu, ta spada že k »stari šari«. A lepega »sina« ima, to je nemški naoijonalizem, ki se sam ošabno imenuje »stranko prihodnosti«, seveda po krivem, ker nima prihodnosti, kakor govornik dokaže. Nemški nacijonalci so ravno tako brezverni, kakor stari liberalci. To dokaže Stein-vvenderjev izrek na Dunaju 1. 1888.: »Starega verskega liberalizma se moramo na vsak način držati.« Tudi vestni Avstrijanci niso, vsaj je znano, da škilijo črez meje. Oni pravijo, da smo mi hujskači. To je ravno tako, kakor v pravljici, ko je volk ovco pri potoku zagledal, je tudi rekel, da mu vodo kali, in jo je požrl. Tudi ne marajo za nas, čeravno se nam sedaj lepe delajo. Kje je toraj pomoč? Pri nas in v naši zvezi s kristjani cele države. Z združenimi močmi! tako si bomo pomagali, in dal Bog, da bi ob petdesetletnici vladanja našega presvitlega cesarja vsi — z združenimi močmi stali pod znamenjem križa zbrani in storili vse za vero, dom in cesarja. (Burno odobravanje.) Potem govori profesor dr. Janez Ev. K r e k. Povdarja, kako važne so volitve in v imenitnih, krepkih besedah opisuje čas liberalne vsemogočnosti, oziraje se na različne politične stranke. Ce koga srečamo, ga vprašamo: »od kod si in kam greš ?« če ne gre z nami, potem se pač ločimo. — Vprašajmo nemške nacijonalce: od kod ste, od kod je nemški narod ? V puščavah in gozdih so živeli, dokler niso prišli katoliški menihi, ki so jih učili polje obdelovati, ki so jim prinesli oliko in so spremenili divjake v verne kristjane. Potem šele so bili Nemci srečni in olikani. Toraj veri se imajo zahvaliti za omiko, če bi torej sama nemška narodnost ljudi omikane in srečne storila, bi ne bili stari Nemci divjaki, temveč najodličnejši narod. Veri se imajo zahvaliti za vse, a sedaj jo preganjajo. Druga -»-€3 69 €3**- stranka so socijalni demokratje. »Od kod stel« Nimajo krstnega lista. Pri njih zibelki so stali judje: Marks, Engels in Lassale (klic: »hoch Lassalel«) Preljubi moji — ti so morali nezadovoljce vseh dežel združiti, zakaj drugače bi se reveži proti njim vzdignili. Človeka nezadovoljnega storiti je prav lahko. Vse nezadovoljne so združili na podlagi brezverstva. Pravijo nekateri, da katol. cerkev nič ni storila za delavce. Kautsky, jeden soc. voditeljev, sam priznava, da je bilo v srednjem veku dobro Bkrbljeno za rokodelce. Delavcev v današnjem pomenu pa prej nismo imeli, zato ker prej ni bilo strojev in tovarn. Že 1. 1848. se je škof Ketteler na Nemškem potegoval za delavce. Ali mislite, da so menihi, ki so prišli prvi v zdivjane naše kraje, skrbeli za svoj dobiček? Ali skrbijo misijonarji, ki gredo med afrikanske ljudo-jede, ali na otoke gobovih, kjer dobijo gotovo nalezljivo bolezen, za svoj žep? Kdaj je bil pa kak žid ali kak socijalno-demokratski voditelj tam — ljudi osrečevat? Kam gre denar, ki ga tukaj med delavci za ,socije‘ pobirajo ? Za čifutske časopise, za slavnoznani volilni oklic, za plačo glavnih voditeljev na Dunaju, ki si po tisoče zaslužijo itd. — Zdaj pa nas še naša stranka sreča? Od kod si in kam greš? Ob, skrb za ubogo ljudstvo me je rodila, odgovori kat. stranka, in jaz ne bom mirovala, dokler nimam zagotovila, da bodo moji otroci časno in večno srečni. Tudi mi hočemo, da bi bili ljudje tukaj na svetu vsaj pomanjkanja prosti in da bi svoje pravice zadobili, a mi tudi ne pozabimo, da imamo Gospoda nad seboj. Izvolite tedaj s kom hočete hoditi. (Burno odobravanje in ploskanje.) — Za besedo se oglasi med drugimi socijalistični voditelj, črevljar Wogerer, ki hoče nemški govoriti. Kmetje: Slovensko govorite, mi smo Slovenci. Drug klic: Saj ima svojega ministra. Naj ta govori. Nato se oglasi sodrug Supanc, delavec in muzikant na Liešah, in modruje: »Vi ste rekli, da nimamo krstnega lista. To ni res. Vsak od nas ga zna pokazati. Mi hočemo pravico. Noben se še ni za nas potegoval. Vi nas hočete »fernihtat«. Vi pravite, da nimamo Boga. — Mi ga imamo.« (Klici: »Ja, mi ga imamo. Hoch Adler! lloch Lassale. Cerkev na Prevaljah so sami delavci zidali.«) — Profesor dr. Krek razloži, da jih je veliko med socijalnimi demokrati, ki ne vedč za kom gredč. Poglejmo voditelje ! Jaz nisem rekel, da V i niste krščeni, ampak Vaša stranka je brez krstnega lista, judje so voditelji. Krščeni ste, a vaša stranka je list raztrgala! Vi pravite, da ni nihče za vas kaj storil ? Trijerski škof so se pritoževali, da je od 300 njihovih duhovnov bilo kaznovanih polovica, ker so se potegovali za pravice krščanskega ljudstva. Sami sebi nismo mogli pomagati, za druge pa smo se vendar potegovali. C. gosp. kaplan Križaj se obrne do socijalnih demokratov: Vi pravite, da imate vero. Pri Farherju tega niste pokazali, ker se potegujete za to, da se odpravi verski poduk iz šole. Ali ne ? (Klic:. Ne, to ni res!) — Tako ? To ni res ? Zakaj pa v volilnem oklicu stoji? No, ali je res? — (Nobenega odgovora 1 — Nato ploskanje.) — Vi ste proti veri, to nam dokazujejo izreki vaših voditeljev. — Bebel je v nemškem državnem zboru rekel: Nebesa prepuščamo angeljcem in vrabcem. — Vaša voditeljica gospa Dvorak-Popp pravi sama, da sicer trdijo socijalni demokratje, da naj vsak veruje, kar hoče, da je vera zasebna reč, ali v resnici noben tega ne verjame, ampak za sedaj pridržimo to v vsporedu. — Toraj pesek v oči! Ali se to pravi, da niste proti veri ? — č. g. župnik A. Keznar: »Za cerkev so res delavci veliko storili. Tem žalostneje je, če jo sedaj pomagajo razdirati.« V resnično očetovski ljubezni opominja in svari č. g. župnik potem delavce, da naj se odvrnejo od svojih zapeljivcev. Tudi naša želja je vsakemu, kolikor mogoče, pomagati. Ali mi imamo gospoda med nami, kateremu moramo tudi v s i služiti. Glejte, pri Farherju ste se smejali, ko se je o Bogu govorilo. (Klici: Nismo se! — Drugi klici: Gotovo ste se!) Ali imate pravico eno njegovih zapovedi izpodriniti ? G. župnik še prisrčno kličejo svoje delavce nazaj k skupnemu delovanju v duhu sv. cerkve in sklenejo: »Le-to vam konečno povem: v škornjicah, katere vam bosta ta dva ,Šuštarja' napravila, ne boste dobro hodili. (Občni smeh in ploskanje.) — Wogerer: Ich bitte umsWort. Dasistjaeine Beleidigung. (Klici: Slovensko govorite!) G. Legat: Tukaj ne moremo izjeme delati, ker je slov. zborovanje. (Klic: Minister naj govori!) Supanc: Kristus pravi: Ljubi svojega bližnjega — Vi pa juda zaničujete — (vpije) ali jejud en pes? Prof. dr. Krek: Te besede v ustih socijalnega demokrata pomenijo: Ljubi juda in sovraži kristjana. (Odobravanje.) Toliko pomenijo, kakor: ljubi juda in daj mu svoje vse. Kristus je tudi dostavil: ljubi bližnjega kakor samega sebe, toraj ni treba sebe ugonobiti iz same ljubezni do — juda. Ljubezen je cvetlica, ki mora vzrasti na njivi krščanske vere in upanja, drugače vsahne. Brez. vere ni prave ljubezni! (Burno odobravanje.) G. Legat zaključi debato in dokaže v jedrnatih besedah, kako neznosno je današnje stanje našega šolskega vprašanja. Potem zaključi zborovanje z »živio« klici na našega presvitlega cesarja. — Vse dvorane so še dolgo ostale napolnjene in pogovarjali smo se o našem stanju in o prihodnjih volitvah. Tako sijajnega shoda pri nas še ni bilo, to se obče sliši. Hvala kat.-polit. društvu, hvala gg. govornikom, posebno dr. Kreku za njihov veliki trud. Slava pa tudi našim kmetom in delavcem, ki se niso ustrašili dolgih potov, da so prišli tako mnogoštevilni na zborovanje. Dal Bog, da bi navdušenje tudi vstrajalo in obili sad prineslo. Korajža velja! Bog živi: »fante iz fare!« Iz kranjsko-štajerske meje. Bolj kot pri nas, niso mogli socijalisti nikjer agitirati v peti skupini. Misijonar Oobal je letal o polnoči krog in je budil delavce iz spanja in jim razlagal to-le modrost: „Ce sedaj f.. . i zmagajo, potem imamo zopet tlako in veliko več drugih davkov"------— Kedo se ne smeja? Za Cobalom je prisopihal drugi z rudečimi listki: ,Iz Trbovelj sem. Tu imate listke; na njih so možje, kijih morate voliti. Ti J0F* Podpirajte kršcansko-socijalno organizacijo! -»<€3 70 €3M*- 80 pravi. Z belim listkom ne sme nobeden na volišče; drugače ga ne vzamejo1. Tako je kričal. — In res se je tistemu slaba godila, ki je imel naš bel listek. Vzeli so mu ga, raztrgali in zraven so ga še obrcali socijalisti, ki so v tolpah stali na volišču. Kedor je hotel ohraniti zdravo kočo, je moral rudečkarje voliti, ali pa ne hoditi na volišče. Taka je bila pri nas prosta volitev, pri kateri so seveda zmagali socijalni demokratje. A nadejamo se, da je to bilo zadnjič. — V Žalcu so pa zmagali krščanski socijalisti. Krepka kat. delavska organizacija jih je tako okrepila, da ne morejo nič več proti njim rudeči kričači, dasi se trudijo na vse kriplje. — Čast zavednim Znlčanom ! Razvedrilo. fi£00000000000 u3r LUKA VILHAR u3p Vodnikove ulice št. 4 priporoča veliko zalogo trpežnega, ličnega blaga po najnižjih cenah. Fr. Breskvar'**1 knjigovez Pred škofijo št. 6 se priporoča obilnemu naročevanju. Vzlasti ima v zalogi mnogo trpežnih, lepih platnic za knjige družbe sv. Mohorja. Izdeluje vsakoršne, tudi najfinejše platnice. Prevezava mišnic. Priporoča platnice za PleterSnik-Wolfov slovar 1 zv. —1 90 kr., z vezavo vred 1 gld. 40 kr., platnice za Dom in Svet po 70 kr., z vezavo 1 gld. 20 kr. Josip Cvetrečnik, | sobni slikar rfs v Ljubljani, Karlovška cesta 2 24—5 ’ šn priporoča. 41 5*" s tfdo ptis a* —t \z'sn,k kdor ljubi oleusno kavo, boče zdrav ostati in si kaj prihraniti 3