PoStnfna plačana v gotovfaL Leto XX., št. 8 Upravništvo : Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, SeJen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.180 Wien št 105 241 I Beckova politika Med najpomembnejše diplomatske dogodke preteklega tedna lahko upravičeno štejemo razgovore, ki jih je v četrtek in petek imei poljski zunanji minister Beck na svojem povratku s francoske Riviere v Berchtesgadenu in Mo-nakovu s kancelarjem Hitlerjem in zunanjim ministrom Ribbentropom. Njih pomembnost se ne nanaša le na pomen, ki ga Evropa po poslednjih spremembah v poljski bližini še posebej pripisuje odnošajem med Poljsko in Nemci jo, temveč je v neposredni zvezi tudi z raznimi postajami Beckove politike v zadnjem času ter končno ne v najmanjši meri z značilnimi preokreti v vzhodnoevropski politiki evropskega zapada, zlasti Francije. Ti trije vidiki so bili v glavnem me-rodajni pri ugibanjih o predmetu Be-ckovih berchiesgadenskih in monakov-skih razgovorov, katerih podrobnosti javnosti seveda niso znane. Poljski in nemški glasovi so se omejili samo na registracijo splošnega pomena Becko-vega obiska v okviru nemško- poljskih odnošajev. Po njihovih verzijah so bili Beckovi razgovori zgolj posvetovalnega značaja in so predstavljali po poslednjih dogodkih v srednji Evropi samo potrebno in koristno izmenjavo misli, katere namen more biti samo odstranitev morebitnih nesoglasij v žel ji po čim večji poglobitvi medsebojnih odnošajev. Po istih poročilih so razgovori v Berchtesgadenu in Monakovu ta namen v polni meri dosegli in med obema državama ni trenutno nobenega večjega problema, ki bi ju razdvajal. Opazovalci Beckove politike pa dodatno opozarjajo na poslednje zunanjepolitične postaje poljskega zunanjega ministra. Tako sta na primer v decembru lanskega leta vzbudili veliko pozornost vse Evrope istočasno objavljeni in enako se glaseči izjavi Poljske in Sovjetske Rusije o medsebojnem zboljšanju odnošajev Izjavama so takoj nato sledila najrazličnejša pogajanja zastopnikov obeh držav za poglobitev medsebojnih stikov na vseh področjih, zlasti na gospodarskem in prometnem. Kmalu zatem je Beck odpotoval na francosko Riviero, kjer navadno vsako leto prebije svoj božični oddih Takoj ob njegovem prihodu so rmiogi listi objavili vest o njegovi nameri, da na svojem povratku v Varšavo obišče Pariz in uporabi to priliko za izmenjavo misli s francoskimi državniki. Vendar se to ni zgodilo. Iz dosedanjih poročil ni še jasno, ali je Beck sploh hotel obiskati Pariz. Iz pisanja nekaterih francoskih listov bi se dalo sklepati, da je bil tak obisk prvotno res v njegovem načrtu, da pa je medtem nastopila bistvena sprememba, ker je Francija začela očitno kazati svoj desinteresma za srednjo in vzhodno Evropo. Tako je Beckov odhod iz Francije in njegov obisk v Nemčiji tolmačil tudi znani francoski novinar de Keril-lis, ki je v listu »Epoque« očital zunanjemu ministru Bonnetu, da je pokazal »preveč hladnosti« do poljskega gosta. Po Kerillisovem mnenju bi bil prav po zboljšanju poljsko-ruskih odnošajev najugodnejši trenutek tudi za zopetno poglobitev francosko-poljskih odnošajev. Skratka, francoski novinar sodi, da se je B^ck podal v Nemčijo zato, ker že spet v Parizu ni našel pravega razumevanja za polcžaj Poljske. Ne da se ugotoviti, ali so ti Kerilli-sovi očitki Bonnetu točni, vsekakor pa se po pisanju nekaterih drugih navadno dobro informiranih listov zdi, da Beck sploh ni izrazil želje po izmenjavi misli s francoskimi državniki in ni imel namena potovati nazaj v domovino preko Pariza. Morda zato ne, ker se mu je po došlih informacijah zdelo, da bi obisk v Parizu ne bil konkretnega pomena za Poljsko, ki si mora biti pred slehernim morebitnim novim korakom najprej na jasnem, kaj prav za prav krijejo v sebi oni novi problemi v njeni neposredni bližini, o katerih se je v zadnjem času toliko pisalo. Zato se je Beck najprej odločil za posvet z nemškimi državniki, s katerimi je lahko izmenjal svoje »misli glede vseh vprašanj, ki trenutno zanimajo obe državi in so v zvezi z njunimi medsebojnimi odnošaji,« kakor se to navadno glasi v diplomatskih komunikejih. Iz takih razgovorov seveda ne moremo izključiti prav nobenega izmed problemov, o katerih je te dni ugibalo časopisje. Brez uradnih potrdil pa se prav tako ne da reči, ali so bili glede posameznih vprašanj doseženi kaki konkretni sporazumi ali ne. Vsekakor ni brez pomena prevladujoče mnenje, da pomenijo berchtesgadenski in mona-kovski razgovori diplomatski uspeh Nemčije, ki bi ga trenutno morali videti predvsem v tem, da bi Poljska sedaj zaustavila svoje zbližanje z Moskvo, započeto v preteklem decembru. Ta okoliščina ne bo mogla ostati brez vpliva tudi na nekatere poljske sosede, med njimi zlasti na Litvo, ki je s svojimi koncesijami klajpedskim Nemcem že prejšnji teden pokazala, da hoče ubrati nasproti Nemčiji novo politiko Tako je treba tudi bližnjemu obisku litovskega zunanjega ministra v Berlinu pripisati L)ubl)ana, torek lo. januarja 1939 Cena i Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina *m»aa mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, _telefon St 65._ Rokopisi se ne vračajo DANES ODPOTUJETA ANGLEŠKA DRŽAVNIKA PREKO PARIZA V RIM Dve seji vlade pred odhodom Cham ber laina in HaliSaxa — Londonski listi ponovno podčrtavajo, da Anglija v Rimu ne bo posredovala London, 9. jan. br. Jutri zjutraj odpotujeta min predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax v Rim na sestanek z Mussolinijem in grofom Cianom. Kakor znano, se bosta med potjo ustavila v Parizu kjer bosta imela razgovore s francoskimi državniki. Danes je bila dopoldne in popoldne seja tako zvanega ožjega kabineta kateri je prisostvoval tudi minister za kolonije Mac-donald. Na seji so proučili vsa vprašanja, ki bodo predmet razgovorov v Parizu in Londonu. Chamberlaina in Halifaxa bodo spremljali v Rim tudi sir Aleksander Cadogan stalni podtajnik v zunanjem uradu Cham-berlainov parlamentarni ta.inik lord Douglas. tajnik lorda Halifaxa Harvey in za-stonn-k tiskovnega urada zunanjega ministrstva. London, 9. jan. AA. Predsednik britan-sko-italijanskega parlamentarnega odbora poslanec sir Patrie Hanon ie poslal Cham-berlainu brzolavko v kateri izraža željo da bi niegov ob'sk v Rimu rodil usneh in da bi se obnovilo ori ja tel is t vo in sodpiova-nie med Ttalijo tn Veliko Britanno Ta odbor Steip okol< 100 konservativnih Do.olan cev. Odbor sam ie posla) hrzoiavko italijanskemu zunanjemu min1«tm z željo, da bi se italiiansko-britansko sodelovanje poglobilo v korist utrd:tve »vronske^a miru V zvezi s Chamberlainovim obiskom v Rimu piše »Times«: Britanska m nistra ne bosta napravila nobenega nesmotrnega poskusa, kakor so nekateri zlonamern krogi trdili, da bi pripravila Italijo do tega, da se odpove politiki osi Rim-Berlin, a tudi ne bosta jemala Franciji poguma Francoska vlada je prejela odločne de mantije glede stališča londonske vlade d( francosko-italiianskega sporazuma Za sedaj ni govora o britanskem posredovanju med italijansko in francosko vlado, šele po podrobn h razgovorih med italiianskr in francosko vlado bi mosrla Velika Brita niia, zvesta svoji tradicionalni polit'ki označiti svoje stališče. »Daily Telegraph« pravi- Vsi evasovi o tem, da potuje Chamberlain v Rim zato, da predlaga italijanski vladi odškodnino za odpoklic italijanskih čet iz Španije, so brez sleherne podlage, kakor Izjavljajo v poklicanih krogih. Priznanje pravice voju-joče se stranke generalu Francu je slej ko prej odvisno od odpoklica tujih prostovoljcev. Haüfaxov razgovor s Corbinom London, 9 jan br Zunanji minister lord Halifax je imel dopoldne daljši razgovor s francoskim poslanikom Corbinoi i Govorila sta o jutrišnjem sestanku Halifaxa in Chamberlana z Daladierom ln Bonnetom Skoraj istočasno sta se v Parizu posvetovala eledp iutrišnjeea razgovora z angleškima državnikoma min predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet Posvetovanja francoske vlade Pariz, 9. jan. w. Pred zopetnim sestankom poslanske zbornice, ki bo jutri popol- dne otvorila svoje redno zasedanje, bo dopoldne v Elizejski palači seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na tej seji bo najprej podal obširno poročilo o svojem potovanju min. predsednik Daladier, nakar bo zunanji minister Bonnet poročal o mednarodnem položaju in o razgovorih, ki jih bosta imela Daladier in Bonnet s Chamberlai-nom in lordom Halifaxom pred njunim odhodom v Rim. O tem je Imel danes Daladier dolg zaupen razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom. Fran covo zaupno poročilo Mussoliniju Rim, 9 jan br Danes je prispel v Rim posebni odposlanec generala Franca, polkovnik Aurosa. ki je prinesel Mussoliniju zaupna sporočila generala Franca Vsebino tega sporočila čuvajo v najstrožji tajnosti. domneva io pa da gre za poročilo o trenutnem položaju generala Franca in nieeoveea režima v Španiji To poročilo bo igralo vsekakor važno vlogo ori razgovorih Mussolinija z angleškimi državn'kl. Francosko-italijanska napetost in angleški obisk v Rimu Rim, 9. jan o. Angleški poslanik lord Perth je imel zadnje dni celo vrsto razgovorov z italijanskim zunanjim ministrom Cianom o poslednjih pripravah za obisk Chamberlaina in Halifaxa Danes je lord Perth obvestil Ciana, da bosta angleška državnika prispela na obisk k Mussoliniju v sredo dopoldne S tem formalnim obvestilom so bile diplomatske priprave za razgovore angleških in itali-ianskih državnikov, ki so trajale celih 40 dni zaključene V teku priprav je bilo freba spričo pomembnih novih mednarodnih političnih dogodkov v marsičem spremeniti obseg in značaj sestanka Prdevsem ie na to spremembo vplival italijansko-francoski spor zaradi Tunisa — O tem sporu razpravjlajo v zvezi z angleškim obiskom v Rimu danes skoraj vsi italijanski listi Turinska »Stampa« naglaša, da je spor nastal v trenutku, ko je bil obisk angleških državnikov v Rimu že sklenjena stvar Prav zato je dal povod raznim manevrom, ki so imeli namen, da bi se obisk angleških državnikov v Rimu odgodil ali sploh odpovedal, vendar pa niso uspeli Italija je onemogočila vse spletke in pokazala, da je nič ne more prestrašiti Chamberlain in Halifax se bosta sedaj lahke sama prepričala, da francoske demonstracije ob priliki Dala-dierovega Dotovanja do Korziki in Tunisu nikakor niso učinkovale na Italijo tako, kakor so si želeli protiitalijanski krogi na evropskem zapadu. Angleška državnika bosta sedaj v Rimu lahko spoznala položaj tudi z njegove druge strami in od blizu proučila značaj vseh vprašanj, zaradi katerih so se poslabšali odnošaji med Francijo in Italijo in z njimi tudi položaj na Sredozemskem morju. »Gazzetta del Popolo« pravi, da bo Itaelija, opirajoč se na svoje pravice in na svoje orožje, dosegla ureditev vseh vprašanj, ki se je tičejo. Definitivno je treba določiti libijske meje in urediti polc&aj Italijanov v Tunisu. Z ustanovitvijo italijanskega imperija so nastala vprašanja, ki se v prvi vrsti tičejo Džibutija in Sueškega prekopa. Tudi za Korziko se mora Italija zanimati, ker se otok oboro-žuje očitno proti njej. Vsi ti problemi se lahko razdelijo v dve skupini, na tehniška in izrazito politična vprašanja. Poslednja se ne tičejo samo francosko - italijanskih odnošajev temveč sploh položaja na Sredozemskem morju. V ostalem beležijo italijanski listi v zvezi z obiskom angleških državnikov razne napovedi o poteku razgovorov, kolikor bo šlo za italijansko-francoski spor. Milansko katoliško glasilo »Italia« računa z možnostjo, da bo Chamberlain predlagal, naj se spor reši na konferenci zastopnikov štirih velesil. »Popolo d'Italia« očita nepopustljivost francoskemu tisku. »Stampa« opozarja v poročilu iz Londona na desorientacijo francoske politike, ki se je pokazala tudi ob priliki Beckovega poseta pri Hitlerju. Francoska poročila o demonstracijah v Tunisu Pariz, 9. jan. br. Italijanski tisk je v zvezi s potovanjem Daladiera po Tunisu poročal o demonstracijah proti Italiji v Tunisu. Pri teh demonstracijah so bili baje znova poškodovani lokali italijanskih trgovcev in obrtnikov in v nekem primeru onečaščena italijanska zastava. Zaradi teh dogodkov je italijanski konzul v Tunisu protestiral pri francoskem rezidentu, ki je odredil preiskavo, o kateri je bil davi izdan kratek komunike, ki pravi, da je okrog 100 muslimanov res demonstriralo pred lokalom italijanskega krojača Botizellia in odstranilo iznad njega italijansko zastavo, ni pa bilo mogoče dognati, ali je bila zastava raztrgana ali sežgana Zato zavračajo francoske oblasti v Tunisu pritožbo o onečaščenju italijanske zastave. acfonallstični oddelki arcelonl Republikanci se umikajo v smeti na Cervero Burgos, 9 jan AA Nacionalistične čete gospodujejo sedaj docela nad dvema ve- j likima cestama, ki vodita proti Barceloni i Nacionalisti so na osrednjem bojišču zase- J dli važno mesto Molleruso vzhodno od Le-ride Republikanske čete se umikajo proti staremu univerzitetnemu mestu Cerveri ter podirajo za seboj vse mostove. Saragossa, 9 jan. AA Nacionalisti so zavzeli Villanuevo de Predeo 19 milj od morske obale in 24 milj od Tarragone Severni nacionalistični vojski se je posrečilo prodreti 2 in pol milje proti vzhodu od mostišča pri Balaguera Tihotapstvo orožja iz Turčije v Spanilo Ankara, 9. jan. o. V Turčiji je nastala velika afera zaradi tihotapstva letal in drugega orožja v republikansko Španijo Tihotapstvo so odkrili španski nacionalistični vohuni. Španski politični in diplomatski zastopnik v Carigradu je o svojih informacijah podrobno obvestil turško vlado, ki je nato izvršila preiskavo. Na odredbo pri- I stojnih oblasti je bilo aretiranih več višjih ! uradnikov v raznih ministrstvih. ' Kolikor je bilo mogoče zvedeti, so naročili okrog 50 letal v Ameriki na videz za Turčijo, v resnici pa za republikansko Španijo. Preiskava se nadaljuje in oblasti skušajo dognati, ali niso bila ta ameriška letala že odposlana v Barcelono. Kove maroške čete za generala Franca pariz, 9. jan. h. Po poročilih iz Gibraltarja se je danes izkrcalo v Algecirasu več tisoč maroških čet, ki so prišle iz Ceute. Poslali so jih takoj v ojačanje Francovih postojank na fronto pri Cordobi. Angleška demarSa v Burgosu London, 9 jan w Angleški diplomatski agent v Burgosu Jerram je dobil od vlade nalog, naj takoi intervenira pri Francovi vladi in zahteva takojšnjo izpustitev aretiranega angleškega podkonzula Goldinga, da bo mogel sodelovati pri razjasnitvi te afere. Zakaj odklanja čangkajšek vsa pogajanja z Japonci Pravi, da bi Kitajska postala japonska kolonija, če bi sprejela mirovne pogoje tokijske vlade Nemško-italijanska gospodarska pogajanja RIM, 9. jan. (DNB). Na čast gospodarskemu ministru Funku je priredil nemški poslanik kosilo ki sta se ga udeležila tudi korporacijski minister Lantini in minister za devizno gospodarstvo Guarneri Okoli 16 si je Funk ogledal avtarkično razstavo, kjer ga je pozdravil tajnik fašistovske stranke Starace. Zvečer je minister za narodno gospodarstvo Guarneri priredil ga-la-večerjo Funku na čast. V svoji zdravi-ci je minister Guarneri poudaril, da so pri razgovorih o gospodarskih razmerah med obema državama ugotovili popolno medsebojno soglasje Nemčija in Italija morata nastopati vzajemno tudi na gospodarskem področju Minister Funk je v svoji zdravici odgovoril, da so v faši-stovski Italiji mobilizirane vse sile in energije za velike pol:tične in kulturne cilje. Gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Italijo je že doslej rodilo prav dobre uspehe Tako bodo nekdanji bogataši obubožali, mladi siromaki pa obogateli. Rim, 9. jan. br. Nemški gospodarski mi- nister dr. Funk, ki se že tri dni mudi v Rimu in je imel včeraj in danes celo vrsto razgovorov z zastopniki italijanskih gospodarskih krogov in zlasti z ministrom za devize Guarneri jem, bo jutri odpotoval nazaj v Berlin Razgovori z ministrom Guam eri jem so se nanaéali predvsem na italijansko-nemške trgovinske odnošaje. V pričetku lanskega leta je bila nemška trgovinska bilanca v Italiji aktivna, do konca leta pa se je razmerje izprevrglo in dolguje sedaj Nemčija Italiji okrog 15 milijonov lir. Turčija zahteva severno poseben pomen prav v tej zvezi Povečana pa bo v isti zvezi tudi pozornost za obisk češkoslovaškega in madžarskega zunanjega ministra v nemški prestolnici. Morda bo šele po teh obiskih mogoče nedvomnejše odgovoriti, ali pomeni poslednji Beckov obisk v Nemčii zares novo ustalitev poljske zunanje politike, ki je prav v poslednjih tednih prešla nekaj zanimivih faz, na prejšnji črti. i 9 Ankara, 9. jan. br. Kakor poročajo 'isti, je turška vlada poslala francoski vladi predlog, naj bi Francija prepustila Turčiji severno Sirijo, ki je sedaj v mandatni upravi Francije. Kot protiuslugo je Turčija ponudila Franciji pogodbo, po kateri bi se obvezala, da bo v vsakem mednarodnem konfliktu, ki bd ga Imela Francija, ostala dobrohotno nevtralna. Turčija želi, da bi se čdm prej likvidirala nape test, ki je zavladala v Siriji, kjer se le zafiel v ladnjem času tudi zelo Širiti avtonomi-•tični pokret Druzov. Včeraj so Druzl kušali proglrsiti neodvisnost nekaterih pokrajin, pri čemer je prišlo do krvavih spopadov in je moralo intervenirati tudi francosko vojaštvo. London, 9. jan. br. Na nedavnem zborovanju kitajske narodne stranke (kuomin-tanga) je maršal Čangkajšek podal daljšo izjavo o odnošajih z Japonsko in o vzrokih zakaj je odklonil najnovejšo japonsko mirovno ponudbo Rekel je: »Po izjavah princa japonske vlade z dne 22 decembra ne more noben Kitajec več misliti na kako posredovanje ali pogajanja za sklenitev miru. Ta izjava odkriva sanje Japonske o nadvladi nad Kitajsko,da bi potem Japonskß razširila svojo hegemonijo najprej nad vso azijsko celino, nato pa nad svetom. Japonski program, ki se spretno zavija pod etiketo protikomunistič-nega sodelovanja, je tak. kakršnega nismo mogli sprejeti že pred izbruhom sovražnosti Ne bi se bili spustili v obrambno borbo s tolikšnimi trpljenji, ako bi bili mogli sprejeti japonske predloge o japonskih garnizijah na severnem Kitajskem in o ustanovitvi Notranje Mongolije kot japonske vazalne države. Bilo bi blazno govoriti o miru v neodvisnosti in enakopravnosti, ako naj bi japonski pogoji služili za osnova razgovorov. K;taj dila, da sploh nista bila v Otočah, in da se orožniki gotovo motijo. V Otočah pa so oba seveda takoj spoznali, nakar sta bila odvedena v zapor okrajnega sodišča v Ra-dovlj'co. Morda bo aretacija teh dveh po. tepuhov razjasnila tudi zasronetno tatvino, ki je bila izvršena nekaj dni pred božičem v Podnartu, v vili ljubljanskega zdravnika dr. švajgerja. Tam so tatovi odnesli skozi zamrežena okna prvega nadstropja perlo obleko in posteljnino v vrednosti kakih 10.000 din. se govor L vendar so merodajna samo dejstva. In dejsfvo je, da ni Aspirina brez »B a y e r«-jevega križa. ASPIRIN TABLETE Oglu »eg pod S. brojem 32608 od 8. XI. I93S. »JUTRO Skakalna tekma za prvenstvo Mariborskega zimsko športnega podsaveza z mednarodno udeležbo 12. IL 1939« v Celju. e— Legija koroških borcev v Celju je imela v četrtek prvi družabni večer v hotelu »Evropi«. Prišd so tudi ugledni predstavniki, med njimi polkovnik Mihajlovič. Kape tan v pokoju Matej Araejc je otvoril družabni večer z govorom o legiji, nakar se je razvila prijetna domača zabava, ki je trajala v noč. — LKB v Slovenjem Gradcu bo imela občni zbor 5. februarja ob 14. v ondotnem Narodnem domu. Udeležba za članstvo je strogo obvezna. e— Dramo »Potopljeni svet«, delo slovenskega pisatelja Stanka Cajnkarja, bo vprizorila ljubljanska drama v petek 13. t m. ob 20. v celjskem gledališču. Predstava je za abonma. Neaboaenti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. u— Predsednik Zbornice za TOl g. Ivan Jelačin je" izročil Združenju trgovcev namesto venca za prerano preminulega stanovskega tovariša g. Josipa Verhča 500 din kot dar v podporo brezposelnih trgovskih uslužbencev. u— Za mestne reveže je podaril g. Viljem Nemenz, direktor pivovarne »Union« v Ljubljani, 1500 din. Prav tako je za mestne reveže darovala 100 din Kmetska posojilnica v Ljubljani, v svojem in v imenu stavbne tvrdke »Gradidom« je pa za mestni socialni fond poslal g. Ivan Ogrin 150 din, tvrdka L. M. Ecker sinova v Slomškovi ulici 4. je pa za mestne reveže darovala 500 din. Za obdaritev revnih je tvrdka Hrehorič F., veletrgovina z manu-fakturo v Ljubljani na Tyrševi cesti, darovala 55.70 m raznega zimskega blaga, a tvrdka A. Volk, veletrgovina žita, moke, poljskih pridelkov in krmil v Ljubljani, Res!jeva cesta 24, je poslala-30 nakaznic, da je zanje 30 mestnih revežev dobilo po 3 kg pšenične moke za božične praznike. — Namesto venca na krsto bla-gopokojne gospe Bučar štefi je darovala za mestne reveže 200 din ga. Poliksena Kirbisch, Kongresni trg št. 8. Mestno poglavarstvo se vsem velikodušnim darovalcem najlepše zahvaljuje. u— Akademska Jadranska straža opozarja, da bo njena redna plesna vaja izjemoma v četrtek 12. t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Igra Adamič-jazz, vodi Jenko. u— Ljubljanska sadjarska ln vrtnarska podružnica nadaljuje po božičnem odmoru s prirejanjem strokovnih predavanj vsak teden. V sredo 11. t. m. bo predaval g-nadzornik Josip Štrekelj o »Vzgoji trte ob zidu tn na prostem.« Začetek točno ob 19. uri. predavalnica: Fizikalna dvorana na I. drž. realnj gimnaziji (realki) v Vegovi ulici, člani in gostje vabljeni. Vstop prost. u— Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da se vrši redni občni zbor v petek dne 20 t. m. ob 20. uri v Lovski sobi restavracije Slamič z običajnim dnevnim redom. — Odbor. o— Društvo železniških upokojencev obvešča svoje člane, da je umrl upokojeni nadsprevodnik g. Anton Breznikar in da bo njegov pogreb danes ob 14. lz Rožne alice štev. 14 na pokopa'išče pri Sv Križu. Odbor vabi članstvo k udeležbi pri pogrebu. o— Planinci, pridite drevj ob 20. na zanimivo predavanje SPD. Predaval bo Gor-ter Wolfgang o alpinistični ekspediciji v Hindukuš ln o vzponu na Demavend '5670 m). Predavanje bodo spremljale skioptične slike, poleg tega se bo predva-al poseben film Ne zamudite te prireditve! Vstopnice so na razpolago v društveni pisarni danes do 17. ure, nato od 19.30 ure prj blagajni pred predavalnico, člani SPD imajo poseben popust. u— Vsa Ljubljana že govori o tradicionalnem obrtniškem plesu, ki bo 14. L m. v vseh prostorih Kazine. Poskrbljeno je, da bo večer kar najbolj prijeten in pester. Ne zamudite prilike in nas počastite s cenjenim obiskom. u— Cvetje na grob In mestni reveži, z magistrata smo prejeli: Venci s trakovi v mestnih barvah naj bi pri pogrebih opozarjali vso javnost, da Ima pokojnik svojce, znance ln prijatelje dobrega srca, ki hočejo pokojnega počastiti z dobrimi deli. Kakor je v Vseh svetih Ljubljana s svečami ln venci na pokopališčih dokazala svojo ljubezen do revnih someščanov s tem, da so se prav mnogi odkupili prevelikega razkošja ter položili na grobove svojih rajnih preproste vence s trakovi v mestnih barvah ter prižgali sveče belozelene barve z napisom »Za mestne reveže«, tako naj bi tudi ob vsakem pogrebu vsi oni, ki namesto venca in cvetja na krste žrtvujejo prav znatne vsote za mestne reveže, takoj poslali mestnemu socialnemu uradu svoje ime In naslov ter znesek, pa bi jim mestni socialni urad takoj dostavil preproste vence s trakovi, kakršne naša javnost že pozna od vsesvetske akcije. Na željo plemenitega darovalca bi pa socialni urad takoj tak venec položil na krsto Imenovanega pokojnega. Za znesek 100 din bo mestni socialni urad posla) venec s svi-'enimi belozelenimi trakovi in zlatim napisom »Rajnim v spomin — revnim v podporo«. za večjo vsoto bo pa na željo darovalca položil na krsto toliko takih vencev. Kolikor bo dobrotnik daroval stotakov za mestne reveže in se tako odkupil prevelikega razkošia po geslu »Počastimo rajne f dobrimi deli!« * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca decembra 1938: I Podružnice: Tržič 800 din. 2alec. 80 din, Maribor m. 1000 din. Ormož 200 din, Kočevska reka 120 din. Planina pri Rakeku 50 din, Logatec 220 din, Trbovlje 50 din, Murska Sobota 800 dia Tolsti vrh 60 din Novo mesto, ženska podruž 647 din, Dol pri Hrastniku 504 din Železniki 340 din. Sava, Javornik, Koroška Bela 160 din. Hrastnik m. 612 din, Hrastnik ž. 572 din, Sevnica 420 din. Sv Jernej nad Muto 80 din, Cerklje pri Kranju 167 din, Sv Jurij ob Pesnici 89.50 din Rogaška Slatina 1000 din, Sladki vrh 100 din, Mokronog 110 din, Št Vid-Grobelno 125 din, Ribnica na Pohorju 60 din, Kamnik ž. 100 din, Litija 686 din, Unec, Rakek 410, Sv Jernej (Dol.) 120 din, Cerknica 632 din, Moravče 200 din, Pertoča 108 din. Slovenj Gradec m 107 din, Gradišče 600 din Velike Lašče 250 d5n, Beograd 424 din. Ljubliana šentp. ž. 35 din, Ljubljana, šetjakobsko trnov. ž. 800 din, Ljubljana, I ljub m 36 din, združene ljubljanske podružnice 475 din; II. nabiralniki: podružnica Ribnica na Pohorju 36 din, Juro HraSovec, Celje 50 din Tli Obranj* ni sklad: dr. J Rebem'k, Celje 134 din; IV. Tomo Zuna«» sklad: podružnica Kranj 300 din; V. Kočevski dinar: podružnica Ribnica na Pohoriu 410 din. podruž ica Beograd 500 din; VI Razni prispevki: Emil Švarc, Studenci 50 d:n, neimenovana 2000 din. Kolin^ka tovarna Ljublana 250 din. dr. -To= T'*or. Liublja-na 100 din, nei^nnvan 100 din. Iv. Rozman 70 din. L. Markelj. Ljubliana 150 din. F. Ostanek, Ljubljana 80 din. Skupaj 17.573.50 din. * Trahom — socia'na bolezen Medmur-ja. Večkrat smo že pisali, kako naglo se širi trahom po velikih vaseh Medmurja Trahom je socialna bolezen, ki je po Med-murju udomačena že iz davnih časov, in je v prejšnjem stoletju celo madžarska vlada "izdala stroge odredbe za pobijanje te nalezljive bolezni. Madžari se s takimi načrti niso bavili zaradi medmurskega prebivalstva, temveč zaradi tega, ker se je trahom širil daleč naokrog, že pod madžarsko oblastjo je bila ustanovljena bolnišnica v Prelogu, vse njeno delo in vse načrte za pobijanje trahoma pa je prekinila svetovna vojna Zdaj Ima preloške bolnišnica sicer več postaj po vaseh, a pri vseh naporih še daleč ni kos svojim nalogam. Trahom je pač izrazita socialna bolezen, ki se ne da zatreti s samimi medicinskimi in policijskimi ukrepi. Veliko "PČino m^dmursk^^ra preblva'stva tvorijo revni kmetje, bajtarji in poljedelski delavci če pomislimo, da jih spi po 8 do 16 v eni nezdravi izbi in da se vsi brišejo* z eno samo brisačo, si lahko predstavljamo usodno širjenje na^zliive očesne bolezni Najbolj ie bil trahom seveda razširjen med vojno, ko so se možje in fantje sami z njim okužili, da bi se rešili fronte. vesti * časten poziv proi. dr. Milanu vid* mar ju. Elektrotehnična skupina narodno-sociaiistične zveze nemške tehnike nam sporoča, da bo na njeno vabilo in v njenem okrilju v sredo 11 t. m. predaval na Dunaju profesc-r ljubljanske tehnike dr. Milan Vidmar -o sedanjem stanju praktične in teoretične znanosti o transformatorjih. * Črnogorci in Slovenci. »Slobodna mi-sao«, tednik, ki izhaja v Nikš:ču, ima v svoji božični številki kar pet prispevkov iz Slovenije: univ prof. dr. Fran Veber: Vprašanje malega naroda, bivšd minister dr. Niko županič: Antropološki oris Pa-šiča in Vesniča, univ. prof. dr. Milana Vidmarja srečanje z Nikolo Teslo, spomini novinarja Toneta Gmajnerja na okupacijo črne gore. za zaključek pa članek Milana F. Rakočeviča »Črnogorci in Slovenci«, v katerem je nazorno opisano. Kako je Slovenec v borbi s premičnim nasprotnikom razvil svojo kulturo in ekonomijo, Črnogorec pa svojo hrabrost, svoj jekleni značaj in svojo etiko ln kako bi se morala drug od drugega učitL * Velik napredek v razvoju našega zra-koplovstva. Naša javnost je komaj opazila nekatere vesti iz našega zrakoplovstva, ki so bile zabeležene v dnevnem tisku. Pri zadnjih tekmah je bilo naglašeno, da so letala, ki sodelujejo pri tekmi, domačega Izdelka, potem pa je bilo spet skromno registrirano, da predstavlja naš avion IK-2 z motorjem 860 konjskih sil v tej kategoriji najhitrejši stroj Evrope. Zadnja števi ka glasila Aerokluba »Naša krila« pa opisuje novo letalo domače konstrukcije, ki bo postalo največje borbeno letalo Evrope. Trije inženjerji aeronautike Ljubo-rnir Hič, Kosta Simčev in Slobodan Zrnič so konstruktorji aviona IK-2, zdaj pa so konstruirali avion IK-5, ki je bil nedavno preizkušen v Parizu in bo po sodbi strokovnjakov uvrščen med najhitrejše lovske borbene avione Evrope. Njegova brzina je 690 km na uro. Trije inženjerji so svoj prvi avion konstruirali leta 1934. in z novimi konstrukcijami so v štirih letih dosegli uspeh, ki je bil vsaj tako laskavo ocenjen v Parizu. * K nagradni Knziuiiti ponedeijskega »Jutra«. Včerajšnja ponedeljska izdaja »Jutra« je prvikrat prinesla nagradno križanko, za katero je izžrebanemu reševalcu namenjena nagrada 100 din v gotovini. V tisku pa je pomotoma Izostala ozua-ka za 6. besedo navpično, ki bi se morala glasiti: iz svetega pisma znana vrsta prsti. Med čitatelji ponedeljskega »Jutra« je križanka vzbudila mnogo živega zanimanja, tako da smo že včeraj prejeli prve rešitve, a čitatelji so se kajpak izognili reševanju besede, katere razlaga je izostala. Ker je do pomote prišlo po naši krivdi, bomo tudi rešitve, v katerih 6 beseda navpično ne bo razložena, šteli za pravilne. Reševalce, ki svojih odgonetk še niso odposlali (naslov: uredništvo ponedeljskega »Jutra«, Ljubljana) pa vendar obveščamo: iz svetega pisma znana vrsta prsti. KINO ÜNION V sredo 11. in četrtek 12. ob 20.30 senza-cijonalno gostovanje najfenomenalnejšega in najslavnejšega jasnovidca in mojstra okultnih ved S VENGALI J A. Fakirskl eksperimenti z medijem Mme. Elis. — Vsak večer nov spored! — Cene: din 15, 13 11 9, 6.50. — Preskrbite si vstopnice v predprodaji! ¥SE, BAB VAS ZANIMA, prinaša revija „Prijatelj". Sporočite svoj naslov apravi „Prijatelj" Ljubljana, Dalmatinova 8-J, da ?am pošlje ene številko bresplaöno na ogled. e— žrtev neznanih napadalcev. V Ce- rovcu pri Rogaški Slatini so neznani fantje napadli 45-letnega dninarja Vin-cenca čonča s koli in ga močno poškodovali po glavi, čonča so oddali v celjsko bolnišnico. e— žrtve nesreč. V gmartnem ob Dreti je padel pri spravljanju lesa hlod na 25 letnega delavca Jožeta Slapnika in mu zlomil levo nogo v gležnju. Te dni je padel 35-letni Peter Založnik, dninar brez stalnega bivališča na zamrzli cesti med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami in sd nalemil več reber. V soboto je padel 36-letni trgovec Franc Kramžar iz Šlanc pri Teharju doma na hodniku in si zlomil rebra. V Samotni tovarni v štorah se je v soboto zvečer ponesrečil 15-letni delavec Ivan Gračner. Ko je snažil stroj, ga je stroj zgrabil za desno roko in mu odtrgal dva prsta. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. e— Prijatelj tuje lastnine. Pred dnevi »e je pojavil v družbi nekaterih potepuhov v Celju 28-letni, v Trstu rojeni Rudolf M., hlapec brez stalnega bivališča. S seboj je prinesel košaro, v kateri je Imel r^j* y mittefifc delno s pomočjo svojih znancev te predmete prodajati. Celjska poliicja je začela takoj sumiti, da je bilo blago ukradeno, in je Rudolfa M. aretirala. Policija je po orožnikih v Domžalah ugotovila, da je aretirani Rudolf M. ukradel svojemu bivšemu delodajalcu, mesarju Flerinu v Domžalah več oblek in perila ter izvršil tudi več vlomov na Ježi ci pri Ljubljani. Areti-ranca so prepeljali v Ljubljano in ga izročili upravi ljubljanske policije. Iz Maribora a— Iz gledališke pisarne. Abonenti reda A dobijo matični simfonični koncert jutri v Sokolskem domu. Zaradi tega so napro-šeni, da dvignejo čim prej vstopnice pri gledališki blagajni a— Premiera »Mature«, mikavne in zabavne komedije L. Fodorja bo v J. Kovi-čevi režiji v četrtek 12. t. m Komedija bo nedvomno ugajala vsem, ki hranijo kakršnekoli spomine na šolo. a— »Vrnitev« v Krčevini. Na gledališkem odru v krčevinski šoli je uprizoril dramski odsek krčevinskega Rdečega križa, ki se je ustanovil na pobudo požrtvovalne gospe Terezije Svarceve, J. VomhergsTjevo »Vrnitev«. Dvorana je bila nabito polna. Igralke in igralci so uspešno sodelovali Posebno so se odlikovali nosilci glavnih vlog. in sicer gospa Švarceva kot Lenka, gdč Ida Zoharjeva kot Jerica ter gg. Hva'ec kot Janko in Sentočnik kot Peter. Gospa Švarceva je prejela krasne cvetje. a— Prijava motornih vozil Predstojnl-štvo mestne policije v Mariboru poziva lastnike motornih vozil, da prijavijo za leto 1939 vozila do 28. februarja Obenem se mora letos plačati tudi davščina na državni cestni sklad, ki znaša za leto 1939 za vsak potniški avto 200 din, za motocikl brez prikolice "50. za vsak motocikl 75 din. Za l. 1938 pa se istočasno pobere davščina v višini 50%. Prijave je izpolniti na predpisanih tiskovinah ki se dobe na stražnici št. i in ki jih je treba izpolnjene oddati v sobi št. 4. * Novi grobovi. Na farnem pokopališču na Goričici pri Domžalah so včeraj popoldne pokopali domžalskega šolskega upra-vitelja g. Ivana Stenovca. Pokojnik je v soboto nenadno umrl v starosti 47 let. Bil je eden naših najmarliivejših sokolskih delavcev, bivši načelnik tajnik in odbornik sokolskega društva v Domžalah. Pridobil si je zlasti lepe zasluge za ondotni Sokolski dom. Kot človek je bil plemenit mož, med mladino pa priljubljen kot prikupen vzgojitelj — Izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti v Ljubljani je včeraj popoldne nastopila zadnjo pot ga. Marija Janežičeva, soproga poštnega inšpektorja v pokoju. Za njo žalujejo soprog dva sina in širši krog sorodstva. — V LJubljani je včeraj umrl g Dragotin čižmek kapetan I. stopnje. Zapustil je vdovo ln hčerko Zadnjo pot bo nastopil 1utri ob 14. izpred mrliške veže na Stari ooti. — Izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti v Ljubljani bo jutri ob 16 nastopila zadnjo pot gospa Ivanka Pajničeva, vdova po železniškem zvaničniku. — Po kratki bolezni je umr) v Domžalah ravnatelj Ivan Zorman. Zapustil je vdovo in dve hčerki. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 16. izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani k Sv. Križu. — V Ormožu je umrl v visoki starosti g. Jožef Kuharič, posestnik, oče znanega ormoškega trgovca. Uglednega pokojnika bodo pokopali jutri ob 15. — V Kranju Je umrla gospa Marija Reboljeva. Blago mater bodo spremili k zadnjemu počitku danes ob 15 — Pokojnim biag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * O gradbi novih šolskih poslopij v Bosni bo v kratkem razpravljala posebna anketa. Sarajevski »Jugoslovenski list« je zaradi tega priobčil članek o tem vprašanju ter nagiasil, da po vseh dosedanjih načrtih še ni pričakovati primerne rešitve velikega problema, če bi veljalo pravilo da mora biti za 1300 prebivalcev po ena osnovna šola, potem bi načrti zadostili potrebi novih šolskih poslopij na levi obali Drine samo za 44 odstotkov. V kladanj-skem s rezu sta samo dve šoli, prej pa so bile tri, a so morali eno zapreti, ker se je poslopje podiralo, podobno je tudi v raznih drugih srezih. šolska poslopja b1 morale zida.+i obč'ne. a gmotno stanje občin je zelo težko. Tega je v veliki meri kriva še nekdanja avstroogrska monarhija, ki je občine zapustila brez premoženja, ko je na primer vse gozdove prepustila v last erarja. Revnim občinam je treba priskočiti na pomoč. Določi naj se tin poslopja, ki ne zahteva preveč stroškov prevoz materiala naj bo brezplačen, les naj dajo na razpolago gozdarske uprave, občine pa naj se osvobodi plačevanja vseh pristojbin za komisije na stavbiščih in pri šolski* vadbah. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ori reg S br 15 485-35 * Občni zbor društva »Pravnik«. Vsakoletni redni občni zbor z običajnim dnevnim redom bo v četrtek 26. t. m. ob pol 18 v dvorani štev. 79 justične palače v Ljubljani. DELA OTONA ŽUPANČIČA (tri knjige verzov, ena knjiga proze) so izšle pri Akademski založbi v Ljubljani, šelenbur-gova 4, palača Croatia, dvorišče. * Zadnji komandant puk°vnlje v Otočcu jje umrl. Kmalu bodo izumrli vsi nekdanji stari graničarski oficirji, ki so bili tudi v službi avstroogrske monarhije zvesti hrvatski in srbski narodnjaki. Zdaj je umrl na Dima ju v starosti 76 le>t upokojeni polkovnik Ivan Mesič od Mašaluka. ki je služboval dolga leta pri bdvši 16- bjelovar-ski regimenti in je bil kot rodoljub ln dober človek zelo priljubljen. Pokojnikovo truplo so pripeljali v Zagreb k večnemu počitku. Dva sinova pokojnega polkovnil Ica Mesiča sta aktivna štabna oficirja naše vojske. * Terpentinovo milo »Oven« sestoji iz najboljš h sirovin in je izdelek najstarejše domače tovarne mila Fock v Kranju. Kupujte ta domači izdelek! * Na Dunavu led. v Beogradu sneg. Na Dunavu se je led ustavil že pri Novem Sadu, Mohaču, Bezdanu, Djerdapu in še ponekod drugod, če nasteipi košava. bo Dunav zamrznil na vsem svojem toku skozi našo državo. Na Savi še ni ledu. rečni promet pa .ie tudi tam 'istavljen V Beogradu so dobili nov sneg. ki je delal hude ovire tramvaju. Tudi mnogo avtobusov je ustafvilo promet Iz Ljubljane u— Ljubljanski Sokol obvešča svoje članstvo, da je preminul njega dolgoletni ln zvesti član, brat Alojzij Vodnik., Odposlanstvo društvene uprave ga bo spremilo na poslednji poti, članstvo pa vabimo, da se pridruži v čim večjem številu Zbirališče jutri H- t. m. ob 15. pred hišo žalosti Kolodvorska ulica št. 34. Obleka meščanska in znak. Blagopokojniku časten spomin. u— Pod okriljem Prlrodoslovn®ga društva predava danes, v torek, v mineraloški predavalnici univerze g. univ. asist Jože Lazar o temi: »življenje v jarkih Ljubiianskega barja«. Začetek predavanja ob 18.15. u— Predavanje v društvu »Pravnik« Jutri v sredo ob 18 bo predaval v dvorani štev. 79 justične palače banovinski se kretar dr. Vladimir Kukman o temi »Upravna dekoncentracija po § 101 finančnega zakona za leto 1938 39.« u— Prejeli smo prošnjo na varnosti» oblast, da bi si blagovolila opoldne, reci mo pri pošti, nekoliko og'edati tramvaj ^ko življenje, ko stopajo ljudje v voz št 4, ki je usmerjen proti Viču. Pismo prav' Bojim se namreč, g. urednik, da »Dve f tramvaja«, ki ste jih včeraj v listku obja vili. ne bosta s svedričem svojega hu.r.oi ja predrli ušes maloželezn^ške dirtkcij« — »ak' prav uči me v revah skušnja moia« In danes n. pr. se je v »opatijcu« opoldne na žive in mrtve prerivalo za tr vozove viških potnikov in se včerajšnja beseda o »pokajočih kosteh« človeku nI «de'a več le krepak izraz. A ker se danes spet odpro šolska vrata in se bo v opol ianskem času še otroški rod moral tlačiti v prenapolnjenih vozovih, mi sili v misel vprašanje: ali je res samo humbug in drugo nič, če radi pravimo, da je za ljubo mladino zgolj najboljše — dovolj dobro? 'L ■ jiumrqq ga——— čez dan rajši ognem demonu Alkoholu, o katerem sem tiste dni čital. da nazaduje med ameriško mladino, odkar je prohibi cija odpravljena V dobi zabrane so golo-bradci smatrali za dobro vzgojo, kljubovati prepovedi in piti bootleggerski vinski cvet. Gredoč po mestu vidiš obPo nagca: na-brežni nakladači ra bota jo v plavalnih hlačkah, često Čisto počenih. Ti ogorelci po svoje tolmačijo geslo: Intus ut übet, foris ut moriš (bodi znotraj kakor hočeš, zunaj pa kakor šega pelja). Na sadjarskem trgu me zbode v nos možak, ki z rokami maha in baratà, spada torej v ep »Mahabhara-ta«. Poglej tale napis: Matija Pucelj. »Vsi ste z Dolenjskega?« Samo oče Je bil iz Novega mesta Kupim kilo češenj 10 din precej drage! Zobljem kakor črnok'iun1 kos in kakor moj spremljevalec Kos. ki bo drevi sfrčal nazaj v Ljubljano. Stopim na parnik, pred katerim me že čaka kov-čeg, shranjen pri »Putniku«. Nestrpno čakam, kedaj odrinemo. Domislil sem se gesla bratov Srbov: Ima vremena, ki ga poznajo tudi švicarski Francozi v Vaudoi-su: On a bien le temps (Tribune de Genève. 29. 3. 38) Kako se Je nazadnje vendarle odtrgal z verige morski junec, o tem pa kasneje. Gangljiva zgodba mlade študentke, ki gre preko vseh zaprek In proti vsem predsod kom, kadar Je v vprašanju ljubezen in ln njena sreča! — JUTRI PREMIERA' DEMONI ZRAKA Film mednarodne špljonaže! Samo šc danes ob 16., 19 in 21 uri si morete zadnjič ogledati film LJUBAVNE LAŽI Karl Ludvig Dlehl — Jutta Freybe KINO SLOGA — Tel. 27-80. ir. tovarišu se je pridružil Rode Fedor. rojen v Grobišču »Rodè Fedor« sem si zapomnil, saj je Čitljiv v obe smeri Skozi hotelsko okno sem utrledal napis: Matej-člč. Iz tega sem omizju v zabavo naredil simetrični stavek: »Matejčič jej, čič Je tam!« Pozneje se mi je posrečil še o znanem piscu: »Car Emin ni merac«. Videč, da se sobesednlka zabavata ob teh igračkah. sem jima postavil pred oči magični kvadrat, ki vsebuje tesno med seboj povezana imena glavnih antantnlh poveljnikov v svetovni vojni: bereš jih vodoravno ali navpik: Put—nlk Nik—olaj Jof—fre Fre—neh. Med tem smo dočakali, da nam je prikorakal na mizo Zeus Faber v obliki zrezka: izvrsten Sveti petar, kakor ga je imenoval jelovnik, akoprav je ka-li pristni ljudski izraz »kovač«. Oba hrvatška naziva pa spominjata bodi na prvi ali na drugi del znanstvenega imena za to ribo. Maledictus piscis in tertia aqua, nesrečna je bila v trejd vodi (v morju ujeta, v kuhinjski oprana, v želodcu zalita), zato smo rajši zamočill z vinom, ako tudi se dalmatinskih mestih, E'pl, sicer nima povsem slovanskega priimka, kakor ga nima niti Arnošt Czech Czechenherz (r. 23 8. 1878), ki je kot bankir spesnil knjigo x Indie dèl£ zlato...« Ker že poveličujem hvalilce naših pokrajin, naj pokažem na krasni potopis: Halina Siennicka. Uroda Jugoslavvji, kjer poljska Alenčlca povzdiguje lepoto naše države. Z njo tekmuje sosed H Oertel »Erlebnis Dalmatien« in njegov sonacij W. Neubach, Jugos'avien V tej slikanici smo Slovenci najslabše odrezali, med tem ko nam je mesečnik I.'Esprit 1. I. 38. privoščil največ sočutja. Najkrasnejši naslov pa je uganil naši državi Anglež Hans Koester: Jugoslavia, Land of promise, obljubljena dežela, kakor poroča Pr. Presse 11. XII. 38. In ako je O Müller v zborniku »Ewiges Meer— schaffendes Leben« obelodanil lepe slike 8 Sev. in Vzhodnega morja, koliko mičnosti bi mogel nabrati po sinjem Jadranu! Se li prav spominjam, da sem spotoma nekje videl uradni napis: Kontrola mera 1 dragocenih metala? Prijazni bralec naj sam dožene, kakšne metle tiče v zadnjem izrazu napisa Kakor se fijakarski konj sam od sebe ustavi pred gostilno, tako je avtomatično še mene zaneslo v hotel Slavijo, ki je baje v slovenskih rokah. Meni a— Glasbena matica v Mariboru priredi, kakor smo že poročali 11. t. m. velik simfonični in vokalni koncert. Da bi se omogočil obisk te izredne prireditve tudi šolski mladini, se je Glasbena matica odločila, da omogoči dostop h generalki. Cena vsem prostorom 2 din. a— Nanosov plesni večer v Narodnem domu je lepo uspel. Potekel je v prijetnem tovariškem razpoloženju. Večer sta otvori-La s kraljevim kolom prof. Lojze Bizjak in gdč. Vida Furlanova. Vneto je sodelovala vojaška godba. Nanosovi pevci pa so pod vodstvom Jožeta Znideršiča ubrano odpeli vrsto lepih pesmi. Veliko zanimanja je zbudilo srečkanje za lepe dobitke. Večer so počastili 8 svojo navzočnostjo tudi številni mariborski odMčniki, med drugim bivši župan dr. Lipoid, predstavniki vojaške oblasti, bivši sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Senekovič, magistratmi direktor Rodošek, ravnatelj dr. Tominšek in drugi predstavniki mariborskega društvenega in družabnega življenja. a— Prenatrpana je splošna bolnišnica. Po nekaterih 9obah, kjei je mesta za 10 oseb, je do 18 bolnikov. e— Umri je včeraj zjutraj v Prešernovi ulici 21 v Celju v 73. letu starosti g Jakob Pete«, oče uglednega trgovca Ln posestnika g. Antona Petka v Celju. Pokojni je bil izredno marljiv, skrben in značajen mož. Pogreb bo jutri, v sredo ob 9. dopoldne iz hiše žalosti v Prešernovi ulici 21. v Celju na pokopališče v Dram ljah. kjer bodo Ob 10. položili pokojnega k zadnjemu počitku. Na Sodnijski stezi 2. v Celju je umrla včeraj v starosti 61 let ga. Marija Krvciovškova, mati veleposest-nice ge. M. Janičeve v Celju. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naée iskreno sožalje! Denar, hranjen doma, nI varen pred tatovi. — Čitaj oglas na strani malih oglasov pod »RAZNO« e— Starešinska organizacija »Sloge« prosi, da se predloie vsi računi, ld se tičejo njene sobotne prireditve najkasneje do petka 13. t. m. odboru na naslov: inž. Marinàek Borut, Celje, Zrinjskega 13. Pozneje dospeli računi se letos ne bodo mogli upoštevati. Reklamacija vabil na JNAD Jugoslavija — Tomanova ulica, tele« fon 29-74. a— Prijava dvokoles in fijakarskih vozi/. Predstojništvo policije poziva lastnike dvokoles in fijakarskih voz, da prijavijo svoja vozila do 28. februarja. Plačati je treba tudi davščino za državni cestni sklad, ki znaša za vsako dvokolo 10 din, za fija-karski voz 50 din. Razen tega se pob e reta davščina za preteklo leto v višini 60%. Izpolnjene prijave na predpisanih tiskovinah, ki se dobijo na stražnicah 1, je oddati v sobi št. 4. a— Kriminal Tkalki Jožefi Križanec iz Studencev so odpeljali izpred nekega poslopja na Grajskem trgu ženako dvokolo znamke »Wanderer» z evid. štev. 131512. — Na podstrešje zasebnice Neže Fideršek so se splazili drzni zlikovci ter ji odnesli razne predmete v vrednosti okoli 300 din. a— Za las je ušel smrti 37-letni delavec Franc Slemenšek. ki stanuje v Orehovi vasi št. 16. Vračal se je z vlakom domov. Tiik pred železniško postajo Slivnica-Orehova vas se je postavil k vratom železniškega vagona in čakal, da bo izstopil. Pri tem se je nehote naslonil na vrata železniškega vagona. Nesrečno naključje pa je hotelo, da so bila vrata nezaklenjena. Slemenšek je treščil z drvečega vlaka preko stopnic na železniško progo. Kolesje vlaka ga je zagrabilo in potegnilo s seboj še kakšnih 20 do 25 m. Slemenšek je obležal ob tračnicah v nezavestnem stanju. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima težke notranje poškodbe ter nevarne poškodbe na glavi. Le malo je manjkalo, da ni postal Franc Slemenšek smrtna žrtev usodnega nesrečnega naključja. Iz Jesenic s— Skupščina legije koroških borcev .ie bila v nedeljo dopoldne v Kazini na Jesenicah prav lepo obiskana. Predsednik Lovro Humer je omenjal v nagovoru najvažnejše dogodke v društvu med letom in borbe za dobrovoljske pravice. Tajnik Vergi je poročal, da šteje društvo 137 članov in da sta med letom umrla Miha čop in Janez Stare. Blagajnik Markelj je navedel 5.210 din dohodkov ln 4.016 din izdatkov. preglednik Kelih je potrdil najlepši red, nakar je bila izvoljena nova uprava s predsednikom Lovrom Humer-;iem. Podrobneje je o legiji poročal podpredsednik glavnega odbora g. šefman iz Ljubljane, ki jt zlasti omenjal težavno finančno stanje glavnega odbora. Razvila se je stvarna debata, nakar je bil zbor zaključen. Iz Zagorja z— Hitra smrt uglednega posestnika. Preteklo nedeljo je na Lokah umrl nagle smrti 73-letni posestnik rudniški staro-upokojenec Simon Koželj. Mož je bil splošno priljubljen, znan zaradi odkritega značaja. Taki ljudje so imeli včasih vedne neprilike s svojimi predpostavljenimi. Zato je bil Koželj že pred vojno upokojen. S pokojnino (reci in piši!) šestih dinarjev seveda ni mogel živeti. Znal pa je zaslužiti toliko, da je družino dostojno preživljal. Pogreba, pri katerem je rudarska ,godba igrala žalne koračnice, se je udeležila množica ljudi, ki so ga spremili do groba na zagorskem pokopališču. z— Rojstva v zagorski fari so zadnji dve leti nekoliko napredovala in se tudi v tem zrcali majhno izboljšanje stanja v revirju. Lani se je rodilo 57 dečkov in 60 deklic. Umrljivost se odstotno manjša cd leta do leta, kar je zasluga zdravstvene službe. Umrljivost moških je večja, saj je lanj umrlo 39 moških in 22 žensk. Tudi število porok je naraslo lani na 41. Upajmo. da bo v bodoče v naši fari vedno več zadovoljstva in da bo dokončno pregnan strah pred porodi, ki ga je bilo opažati v zadnjih petih letih. Iz Novega mesta n— člani Vodnikove družbe, ki še niso dvignili knjig, se naprošajo, da jih dvignejo pri družbinem poverjeniku g. V. Liliji, Šukljetova cesta 11. n— Občni zbor Strelske družine je bil prav dobro obiskan. Iz poročil funkcionarjev je posneti, da družina lepo napreduje in da je žela v preteklem letu lepe uspehe, posebno razveseljivo je bilo tekmovanje med starimi in mladimi, kjer so »mladi« odnesli v tekmah kar dve prvi mesti. V novi odbor so izvoljeni: šterbenc Jože kot predsednik, Košir Stanko, Sedej Viljem, Ogrič Filip, Robas Ivan, Koncilija Anton, Okroglič Avguštin in Falkner Stanko. Tehnični vodja je kapetan Kratič Vojislav, v nadzorni odbor dr. Červinka Milan, Kobe Josip in Mramor Franc. Družina bo priredila plesno zabavo. Vsa organizacija šteje 105 članov. Opozarjamo, da imajo člani, ki so se redno in pravilno vež-bali v strelski družini, pravico do skrajšanega roka kadrske službe. n— Proračun novomeškega cestnega odbora. Za leto 1939/40 je izdelan proračun novomeškega sreskega cestnega odbora, ki znaša v celoti 1,793.497 din. Postavke med izdatki so: osebni in upravni izdatki 31.969, stvarni izdatki 1,250.651, vzdrževanje dovoznih cest 29.879, potrebščine cestnega okraja 215.642, za izredne izdatke, med katere so vštete nove gradbe, 265.365 din, dohodki cestnega okraja so 25.000, prispevek banovine 1,260.611, prispevek železniške uprave 9.960, izredni dohodki 164.646 din. Za primanjkljaj 333.280 din je predvidena 20% doklada na vse neposredne davke. n— Bolnišnica usmiljenih bratov v Kanti! ji, ki vrši že desetletja človekoljubno delo, je v preteklem letu sprejela na zdravljenje 2.458 bolnikov. Večina je prispela v zavod z Dolenjskega in Bele Krajine. Znaten del pa je prišel tudi z Gorenjskega, zaradi operacij kile in slepiča» Od sprejetih bolnikov je po statistiki popolnoma ozdravilo 1.814 oseb. V zboljšanem stanju je bilo odpuščenih 524 oseb, neozdravljivih je ostalo 47, dočim je bilo 60 smrtnih primerov. V bolnišnici so ostali 104 bolniki. Na kirurgičnem oddelku se je zdravilo 1200 bolnikov, na medicinskem 1051, na infekcijskem 30 in na dermatološkem 164. Zavod ima v celoti 150 bolniških postelj. Zavod posluje pod vodstvom delegata Po-likarpa Vavpotiča, kateremu je desna roka brat Alojzij Golob. Kirurgični oddelek je pod vodstvom dr. Ignacija Pavliča, medicinski oddelek pa vodi internist dr. Marijan Polenšek. n— Neposuti pločniki — vzrok hudih nesreč. Nedavno noč je šla pozno domov soproga šefa kurilnice ga. Pretnarjeva. Na nekih stopnicah, kamor je bilo naneše-nega precej snega, ji je spodrsnilo, da je padla in si zlomila desno nogo. Ponesre-čenka je bila prepeljena v banovinsko žensko bolnišnico. Tja so pripeljali tudi soprogo šolskega upravitelja iz Zagradca go. Ljubdčevo, ki si je zlomila levo nogo. Iz Ptuja j—Pogrefc žrtve ljubezenske tragedije. V soboto ob 15. uri so pokopali na Hajdi-ni pri Ptuju nesrečno žrtev ljubezenske tragedije v Rogatcu, notarsko uradnico Ivanko Podmenikovo. Na domu, kjer so jo položili na mrtvaški oder, so se v velikih množicah zbirali ljudrje in so krsto obložili z venci. Pogreb je bil zelo velik in le redke so prilike, da bi na hajdinskem pokopališču bilo zbranih toliko ljudi. Pogrebne molitve je opravil domači župnik g. Vekoslav Skuhala ob asistenci p. mi-noritskega gvardijana, j— Nesrege zaradi poledenice. V Stojn-cih je padel na zledetemih tleh 80-leten užitkar ter si je pri padcu zlomil levico. V Gajovcth pa se je 7-letni posestnikov sin Martin Oroškar sankal, pri tem pa ga je vrglo ob drevo, kjer je obležal z zlomljeno roko in hudimi notranjimi poškodbami j— TujsKi promet v Ptuju. Lani je obiskalo naše mesto 2246 tujcev, ki so imeli 7586 nočnin. Od teh je bilo 723 inozemcev z 4754 nočninami. Nasproti prejšnjim letom je tujski promet v našem mestu nekoliko nazadoval. j— Olepševalno in tujsko prometno društvo v Ptuju je nameravalo na fcrikraljevo prirediti mladinsko drsalno tekmo, na kateri bi bili najboljši drsalci obdarovani. Muhasto vreme pa je to preprečilo, zato je tekma preložena na poznejši čas. J— Posledica poškodbe pH gašenja. Pred kakimi 14 dnevi je nastal v Apačah pri Ptuju požar. Gasdti je pomagal tudi kočar Jože Skledar iz Apač in se je pri tem z nekim predmetom u rezal v roko. Na malenkostno prasko ni polagal nobene važnosti, drugi dan pa je čutil skelečo bolečino. Moral je poiskati pomoč v bolnišnici, ker ima kri v roki zastrupljeno. j— Zmrznjena ženska. Pred kratkim smo poročali, da so našli v št. Janžu na Dravskem polju neznano zmrznjeno žen sko. Dolgo časa identitete niso mogli ugotoviti. Zdaj pa se je zglasil v župnem uradu upokojeni žel. sprevodnik Čeh iz Maribora, ki je po spravljeni obleki in po prstanu spoznal, da je bila pokojnica njegova žena Ana Pri njej so že dalje časa opazovali zmedenost. Odpravila se je z doma in zmrznila. j— Sokolsko društvo, lutkovni odsek, priredi igro »Snegulčico« danes ob 14. za deco, jutri v sredo ob 14. pa za deco iz otroškega vrtca. ★ VOJNIK. Društvo kmetskih fantov in deklet uprizori 15. t m. ob 15. v Posojil-ničnd dvorani burko v treh dejanjih »Matijev Mataj«. Režiser Skrbinšek Dvorana bo toplo zakurjena, med odmori vas bo zabaval naš kmetski trio. Nasmejali se boste do solz! Ker je to naša prva pred-pustna prireditev vabimo, da se vpeljete v pust z dobro voljo. Gospodarstvo Tekma med Bolgarijo in Jugoslavijo na nemškem trgu Naše grozdje, ki'je sicer znano po svoji dobri kakovosti, se je v minili sezoni slabo prodajalo. Nemčija Je nenavadno malo kupila našega grozdja, a češkoslovaška si ga je nabavila zaradi znanih dogodkov le neznatne količine. Slabo zanimanje Nemčije za naše grozdje se spravlja v zvezo s večjim {»vpraševanjem, odnosno nabavljanjem bolgarskega grozdja. V pretekli sezoni je namreč Nemčija uvozila iz Bolgarije 11.200 vagonov grozdja, a iz Jugoslavije samo 500 vagonov. To se tolmači kot posledica nemških načrtov o organizaciji produkcije in zagotavljanju tržišč v južnovzhodnd Evropi. Po teh načrtih je dodeljena vsaki državi v tem delu Evrope gotova vloga v oskrbovanju Nemčije. Tako naj bi imela Jugoslavija vlogo oskrbovanja Nemčije z žitom, mesom, mastjo in ostalimi živinskimi produkti. Bolgariji eo odobreni večji kontingenti za sadje in povrtnino, ker so to najpomembnejši njeni kmetijski pridelki. Izvozniki češpeij se že bojijo, da se ne bo kmalu občutila tudi omejitev izvoza češpeij na nemški trg, ker se Bolgarija zelo prizadeva, da bi povečala pridelek suhih Češpeij in dosegla večji kontingent od Nemčije. čvrste cene na dalmatinskem vinskem trgu Posebno živahna je bila trgovina z dalmatinskimi vini v prvi polovici decembra zaradi bližajočih se praznikov. Večina kupljenega vina se je izvozila v notranjost države. Toda v decembru je bil zabeležen tudi znaten dvig izvoza dalmatinskega vina v tujino, kolikršen v tem mesecu še ni bil od konca svetovne vojne. V tujino so izvozili v teku decembra 6090 hI vina, od tega v Nemčijo 3629 in v Češkoslovaško 2461 hI. Zaradi večjega povpraševanja so se cene dalmatinskim vinom tudi precej okrepile. V severni Dalmaciji se po kakovosti plačujejo bela in črna vina po 280 do 350 za hI. Cene šibeniškemu črnemu vinu se gibljejo med 300 in 320, opolu 340 in 360 in belemu vinu med 380 in 400 din za hI. Kaštelanska črna vina in opolo se plačujejo po okoli 22 din po stopinji, medtem ko se boljši opolo plačuje po 350 din hI. Šoltanska črna vina za rezanje se trgujejo po 25 din po alkoholski stopnji Cene navadnim belim na Visu, Hvaru in Kor-čuli varirajo od 20 do 23, a boljšim vinom tudi do 25 din po stopinji. Boljša viška vina s 13 in več odstotki alkohola (plaveč in vugava) se plačujejo po 375 do 425 din za hI, a korčulanski grk do 600 din hI. Na Pelješcu je bila pretekli mesec prav tako živahna trgovina z vinom Slabše vrste črnih vin se plačujejo tam po 18, a bela vina po 22 do 23 din po stopinji, medtem ko se boljša črna vina (dingač. postup, žuljana) plačujejo po 400 do 500 din za hI. V zadnjem času je bila vinska trgovina živahna tudi v Hercegovini. Cene vinom so precej stabilne in se gibljejo po vrsti in kraju od 300 do 500 din za hI, za boljša bela vina (žilavka) pa tudi do 600 din za hI. Gospodarske vesti = Privatno plačanje v tujino do 300 din mesečno. Do pred kratkim je bilo mogoče, da je privatna oseba (ne pa proto-kolirana tvrdka) plačala mesečno enkrat do 300 din protivrednosti v tujino za kritje svojih osebnih potreb. Za naprej pa javlja finančno ministrstvo, da to ni več tako prosto, temveč bo treba prej dobiti od Narodne banke zadevno dovoljenje. Stranka naj v to svrho napiše prošnjo, kjer izkaže potrebnost plačanja, in jo izroči kaki banki v nadaljnje poslovanje. Ko dobi dovoljenje, more banka nakazilo izvršiti. = Znaki hude gospodarske krize v Madžarski V madžarskem gospodarskem življenju se čedalje bolj kažejo znaki hude gospodarske stiske. Po podatkih, ki so bili objavljeni te dni, se je vrednost prometa na budimpeštanski borzi zmanjšala v teku lanskega leta za več kakor polovico nasproti prejšnjemu letu. Delnice so izgubile povprečno 52% vrednosti in posamezni papirji so padli tudi za celih 70°/«. = Nova tvornica v Daruvaru. Te dni je začela obratovati v Daruvaru nova tvornica »Trikomaja«, ki izdeluje razno trikotažo in perilo. Glavni delničar je Dušan Momčilovič. = IcvOz lesa iz RuMje pada. Tendenca slaMjenja izvoza lesa iz Rusije, ki se je V«»ata. že leta 1937-, je v lanskem letu postala še izrazitejša. Po količini se je izvoz lesa v letu 1937 nasproti letu 1936. zmanjšal za 15.6%, toda vrednost se je povečala za 21.8%. V lanskem letu pa je v prvih devetih mesecih znašal izvoz 1.98 milijona ton ali 51.1% manj kakor v enakem času teta 1937-, i«» je bilo izvoženo za 3.88 milijona ton- časopisne vesti trdijo, da je v omenjenem času lanskega lota vrednost izvožene količine padla za 43.4% = ROnKurzi v decembra. Splošna državna statistika uradno razglaša, da je bilo decembra devet konkurzov in osem prisilnih poravnav izven konkurza. Po banovinah se komkurzi in prisilne poravnave takole razdele: konKurzi: v vardarski vrbaski, drinski, zetski, moravski in Beogradu 0, v dravski, dunavsld in primorski po 1, v savski 6; prisilna poravnava; v vardarski, vrbaski, drinski, moravski in Beogradu 0, v zetski in primorski po 1, v dravski, dunavski in savski po 2. — Prodaja. Dne 26. t. m. bo pri direkciji gozdov v Zagrebu licitacija za prodajo raznega Izdelanega lesnega materiala. = Licitacije. Pri upravi smodnlšnice v Kamniku bo 13. t. m. ofertalna licitacija za dobavo jermen, pri banski upravi primorske banovine v Splitu bo 23. t. m. ofertna licitacija za dobavo cevi in armatur za začetna dela pri gradnji vodovoda. Pri vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje licitacije: 23. t. m. za dobavo svinjske dlake, 24. t. m. za dobavo ščitnikov za mitrai jeze, 25. t m za dobavo cementa, 26. t. m. za dobavo antimona, 28. t. m. za dobavo konoplje in 30. t. m. za dobavo trnkov. Pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu bo 24. t. m. ofertna licitacija za dobavo radijskega in električnega materiala, 27. t. m. pa za dobavo tiskarskega in knjigoveškega materiala. Pri direkciji pomorskega prometa v Splitu bo 25. t. m. ofertalna licitacija za nabavo zakovic. Pri upravi policije v Ljubljani bo 25. t. m. ofertna licitacija za nabavo zakovic. Pri upravi policije v Ljubljani bo 25. t. m. ustna licitacija za dobavo zimskih zelenih bluz, zelenih hlač, kap s kokardo, dolamic, jahalnih in para črnih dolgih hlač ter enega uradniškega mundirja. Dne 6. februarja bo pri predstojništvu mestne policije v Mariboru ustna licitacija za dobavo uniform za državno policijsko stražo v Mariboru. Dne 17. t. m. bo v zavodu Obiličevu v Kruševcu licitacija za dobavo elektrotehničnega in telefonskega materiala. Dne 3. februarja bo pri upravi voj-no-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo orodnega jekla, 4. februarja raznih strojev, 6. februarja raznih vijakov, 7. februarja jeklenih trakov, 8. februarja sedlarskega sukanca in gurt. = Dobave. Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo kabla, žarnic, medi, termometra za olje in vodo, manometrov, bukovih cepanic za vesla, pil za kovine, do 23. t. m. sprejema ponudbe za dobavo vrtalke z osjo za turbino, kompletnih dežnih oblek (bluz, hlač in kap), usnjenih in gumijastih rokavic, gumijastih čevljev ln treh poljskih kovačnic. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 13. in 17. t. m. ponudbe za dobavo lesenih kock za kaldrmi-no, do 18. t. m. firneža, svinčenega mi-nija, cinkove bele barve in svinčenega belila. štab mornarice v Zemunu sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo platna, do 30. t. m. za dobavo 20.000 kg testenin, štab zrakoplovstva vojske v Zemunu sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo kontrolnih žigov. Artilerijskotehnični zavod mornarice, Lepetane, sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo paste za čiščenje kovin, sode, mila, kalijevega mila, masti za usnje, etra. čistega in denaturiranega alkohola, raznih kemikalij, vazelina, mazila za leža-je, raznih olj, bakrene žice, kabla, papirja za registriranje in tempiranje, krp za čiščenje in volnenih krp. glicerina, jeklenih ščetk, smirkoveea platna, steklenega papirja, kositra, laka, raznih čopičev, svinčenega minlja i. drugega. Uprava voj-no-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo raz-nega električnega materiala, do 26. t. m. raznih svedrov, 4. februarja raznih ščetk, 7. februarja raznih zakovic, 10. februarja koksa, 11. februarja lesnega oglja. Borze 9. januarja Na ljubljanski borzi je bila službena notica za angleški funt v privatnem kli-ringu neizpremenjena. Isto velja za Zagreb ln Beograd. Grški boni so se iskali v Zagrebu po ' 37.50, medtem ko so se v Beogradu zaključevali po 38. Nemški klirinški čeki so staH na vseh treh borzah neizpremenjeno 14.30. Na zagrebškem efektnem tržišču Je bila Vojna škoda dalje čvrsta in se je zaključevala po 473 (tudi v Beogradu jebU zaključek po isti oeini). Dalje je bil promet v 4% severnih agrarnih po 60, v Gutman-nu po 46 do 48 in v Osdješki livarni po 170. UE V IZB. Ljubljana. Amsterdam 2391 — 2429, Berlin 1766-12 — 1783.88, Bruselj 742 — 754, Curih 995 — 1005, London 205.65 — 208.85, New Torte 4376 75 — 4436.75, Pariz 115 75 — 118.05, Praga 150.75—152.25 Trst 231.45 — 234.55. Oorih. Beograd 10, Pariz 11.68, London 20.7250, New York 442.875, Bruselj 74.80, Milan 23.30, Amsterdam 240.85, Beriin 177.62, Stockholm IQ6.7O, Oslo 104.12, KÖ-benhavn 92.5250, Praga 15.15, Varàava 83.75, Budini/està 87 50, Atene 3.95, Bukarešta 3 25. GFEHTi Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 471 — 473, 4% severne agrarne 59.75 — 60, 4% agrarne 60 — 63, 6% datai, agrarne 89 — 91, 6% begluške 91 — 92. 7% stabili®. 97.50 dm., 7% invest. 99 — 100.50, 7% Seligman 99. den., 7% Blair 91 den., 8% Blair 97 den., delnice: PAB 225 — 230, Narodna banka 7600 den.. Narodna šumska 20 bi., Gutman 46 — 47, še-čerana Osijek 100 bi., Osiješka livarna 170 — 180, Dubrovačka 320 den., Trbovlje 182 — 184. Beograd. Vojna škoda 473 — 474 (473), 4% severne agrarne 59 — 60 (59), 4% agrarne 60, 6% dalm. agrarne 89.50 — 90 (89.50), 6% begluške 90.50 — 90.75 (90.75), 7% Invest. 100 — 101, 7*1» Blair 91.25 — 91.75 ( 91.50), 8% Blair 97 — 90, PAB 225 — 227, Narodna banka 7800 bi. Blagovna tržišča ŽITO '+ Chicago (9. t. m.). Začetni tečaji: pšenica; za maj 69. za julij 69, za sept. 7O; turščica: za maj 52.75, za julij 53.75 + Win ni peg (9. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 62 za julij 62.75, za okt. 63. -}- Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Promet srednji Pšenica: baška, sremska in slavonska 159 — 159; banatska 157 — 159. Rž: baška 136 — 138. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 149 — 151; jari. 68 kg 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski 160 — 162.50. Turščica: baška, pariteta Indjija in Vršac 103 — 105; baška, pariteta Indjija in Vršac, sušena 113 — 114. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 247.50 — 257.50; »2« 227.50 — 237.50 »5« 207.50 — 217.50; »6« 187.50 — 197.50; »7« 157.50 — 167.50; »7 in pol« 122.50 — 127.50; >8« 112.50 — 115. Fižol: baški in sremski beli, brez vreč 287.50 — 292.50. Otrobi: baški, sremski in banatski v ju tastih vrečah 93 — 102. — Do 9. t. m. bo borza zaprta. + BudimpeštansKa termin^ka borz® (9. t. m.). Tendenca prijazna, promet miren. Rž: za msrc 14.65 — 14.68, za mag 14.95 — 14.98. Turščica: za maj 12.42 — 12.44. Nov planinski dom Stolom • i % i • Kranj, 9. januarja V Prešernovem kraljestvu, v novem in lepem planinskem domu pod Stolom, se nas je zbrala na Silvestrovo pestra družba planincev in planink. Nekateri izmed nas smo jemali lansko leto na Silvestrovo slovo od stare Valvazorjeve bajte, o kateri ni sedaj ne duha ne sluha, letos pa smo se radovali že v novem domu. Prostorna je dilnica, katero je prav lično in okusno opremil mizarski mojster g. Pollak iz Kranja, je sprejemala vedno nove goste od vseh vetrov in nabralo se nas je toliko, da smo morali nekateri prenočevati v ložah jedilnice, ker ni bilo za vse dovolj prenočišč čeprav ima dom 10 sob po dve postelji in moško in žensko skupno ležišče za 40 oseb. Uvideli smo, da je koča že sedaj, seveda ob takem navalu, premajhna. Planinci smo bili na Silvestrovo kaj razpoloženi, nekateri smo tarokirali, pa prepevali, imeli govorance in se sploh veselili planinskega življenja v prekrasni mesečni noči. Smučarji so poskusili svojo srečo od doma tja na žirovniško in Zabreško planino ln so dognali, da *e tudi tam sijajno smuško torišče. Tako smo bili vsi razigrani. Zakaj pa bi tudi ne bili, saj nam je ga. oskrbnica Marica kaj marljivo stregla z izborno Pavlinovo vinsko kapljico in tečno hrano; ni zastonj absolvirala servirnega tečaja SPD lani pri »Zlatorogu«. Dva vrla planinca, menda je bil predsednik SPD iz Kranja, v čigar področje spada ta dom. in njegov sin sta se povzpela na novega leta dan dopoldne s krp. lji k Prešernovi koči in na vrh Stola. Ostali smo bili v skrbeh, da se jima je kaj pripetilo, ker je bil kmalu po njunem odhodu na vrhu silen veter, ki je dvigal sneg visoko v vrtince. Opazovali smo ju dokler se nista skrila za vrhom proti Prešernovi kočL šele takrat smo se" potolažili. Zaskrbelo pa nas je spet, ker se nista pravočasno vrnila še; isti dan, kakor sta bila obljubila. Oskrbnica, skrbna ga. Marica, bi bila kmalu organizirala reševalno odpravo. čakala ju je do 23. ure, a zaman. Kakor nam Je pozneje pripovedovala, ni mogla spati zaradi njiju vso ostalo noč. Razveselila pa se je, ko je naslednji dan dopoldne zaklicala proti vrhu Stola in je slišala njim glas tam daleč gori v megli, metežu in vetru. Primahala sta jo pogre-šanca v dom vsa vesela ln razpoložena in ni bilo najmanj opaziti, da bi bila napravila težavno pot na Stol in drugi dan v najhujšem vetru, megli, metežu in mrazu nazaj. Pripovedovala pa sta, da sta se v Prešernovi koči imela imenitno, spala sta v topli kuhinji; si kuhala čaj, pila vino in slatino, kar jima je pustila naša vrla oskrbnica ga. Klara v topli kleti, ter sta poslala sorodnikom in prijateljem iskrena voščila k srečnemu novemu letu in lepe planinske pozdrave s Stola brez nog planincem vsenaokrog. Skladišče ukradenega blaga so odkrili Ptuj, 9. Januarja. Do konca lanskega novembra je bil za-posljen pri trgovcu Nedogu v Ptuju 21-letni trgovski pomočnik France Bezjak iz Podvincev pri Ptuju. Iz neznanega vzroka pa je službo zapustil in odšel v Maribor, kjer je bil s 1. decembrom nastavljen v Trgovskem domu. Pri tej tvrdki Je vršil odkazano službo do danes, vendar pa Je nastavljenec ta kratek čas svojega službovanja prav dobro izkoristil. Kradel Je v trgovini blago in ga odnašal na svoj dom v Podvinec s kovčegam. Orožnikom se je Bezjakovo pogosto pri-ha/jamje domov videlo sumljivo, zato so včeraj napravili na njegovem stanovanju hišno preiskavo, katere uspeh je bil presenetljiv. Našli so zalogo najfinejšega manufakturnega blaga v vrednosti okrog 35.000 din, ki Je bilo pokradeno deloma pil tvrdki Trgovtfd dom v Maribora, deloma pri trgovcu Nedogu v Ptuju. Z najdenim blagom so naložili sani in vse pri peljali na onožniško postajo v Ptuj, da vrnejo plen lastnikom. Premeteni nastavlje- aee Je tatvine vršil tako prefrigano, ča ni niti tvrdka opazila nepoštenega početja. Tako hi bil Bezjak svoje delo lahko še nadaljeval in tvrdko Trgovski dom oškodoval še za večje zneske, če ne bi bik) ptujsko orožništvo tega preprečilo s hitrim odkritjem. Beljak bi moral v kratkem oditi k vojakom, da odsluži kadrovski rok. Zato je prav lahko razumeti, zakaj se je z blagom kar na debelo oskrboval. Kako je treba jesti pariška gastronomska družba je izdala smernice, ki bi jih bilo treba pri obedih upoštevati, po prvi točki se dine nikakor ne sme prekiniti s plesom ali kajenjem. To storiš lahko in stori šele tedaj, ko je že črna kava na mizi. Medtem ko opravljajo strežaji pri miri svojo službo popolnoma nemo, se smejo gostje pogovarjati s tišjim glasom, toda samo o jedeh, ki prihajajo na mizo. Vrstni red jedi in tudi pijač je treba izbirati tako, da se presenečenja in teža po-edinih obrokov stopnjujeta. Najtežja jed in najtežje vino prideta na mizo ob koncu. Sir je treba servirati pred desertom. In tako se ta navodila nadaljujejo. Družba jih je dala natiskati v tisočih izvodih in razširiti po vsej Franciji. čeprav bodo drugod takšne ceremonije okrog jedi in pijače smatrali za prilično smešne, nam vendar kažejo, da jemljejo Francozi jed in pijačo izredno resno. * Redilnost olja Rastlinsko olje ni nič manj redilno nego živalska mast, ima pa še svoje posebne prednosti. Med tem ko pospešuje večina živalskih maščob v želodcu nastajanje kisline, rastlinska olja pomirjajo žleze, ki izločujejo v želodec kislino. To velja seveda le za najboljša rastlinska olja. Ljudje, ki trpijo za kislino, naj si torej svoje solate in vse druge jedi dado pripraviti z mnogo olja. Pri tem nai si zapomnijo še to, da »rahlja« toplo pečeno meso dosti bolj kislino nego če je mrzlo. Nase gledališče DRAMA Torek, 10.: Zaprto. Sreda, 11.: Trideset sekund ljubezni. B. četrtek, 12.: Hollywood. Red četrtek. Petek, 13.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Potopljeni svet). Sobota, 14.: žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene. V drami pripravljajo kot prihodnjo novost češko veseloigro v treh dejanjih z naslovom »Upniki, na plan!« Avtor je Karel Piskor. Igro je prevedel prof. šest, ki jo bo tudi zrežiral. Dejanje se-godi v odvetniški pisarni in v pisarni neke banke. Povzročitelj glavnega konflikta je odvetniški uradnik, ki povzroči s svojo, v današnjih časih nenavadno poštenostjo najrazličnejše zmede, premiera bo najbrž 21. t. m. Za red B bodo igrali v sredo salonsko komedijo »Trideset sekund ljubezni«, katere avtor je italijanski komediograf Benedetti. Zabavno (zasnovano in izvrstno odigrano dejanje, ima živahen uspeh. Igrajo: Danilova, Kralj, Cesar, Jerman, Lipah, Gregorin, Presetnik, Nablocka, Gabrijelči-čeva, M. Boltarjeva, Rakarjeva in Slav-čeva. Režiser: prof. šest. O P El R A Torek, 10.: Jolanta. Gianni Schicchi. A. Sreda, 11.: Frasquita. Red Sreda, četrtek, 12. ob 15.: Trubadur. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Petek, 13.: Zaprto. Sobota, 14.: štirje grobi janL Premierskf abonma. Opozarjamo na dijaško predstavo Verdijeve opere »Trubadur«. Cene od 16. din navzdol. Uprizorili jo bodo v četrtek 12. t. m. popoldne ob 15. Zasedba glavnih partij: Leonora Kare na, Azucena Kogeje-va, Manrico Franci, grof Luna Janko, Fernando Lupša. Dirigent dr. švara. Režiser ravnatelj Polič. — Letošnja vprizori-tev Wolfa-Ferrarija opere »štirje grobi-jani« bo v soboto, 14. t. m. za premierski abonma. Duhoviti libreto ter izredno in-venciozna glasba sestavljata umetnino, ki daje vsem sodelujočim možnosti ustvariti originalne značaje. Letošnja zasedba partij je naslednja: Lunardo Betetto, Margareta Kogejeva, Lucieta Ribičeva, Mauruzio Primožič, Filipeto Banovec, Marina Hey-balova, Simon Zupan, Cancian Lupša, Felice Poličeva, Riccardo Marčec, služkinja Ramšakova. Režiser Primožič. Dirigent dr. Švara. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo peti obrok abonmaja do 14. t. m. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 10. ob 20.: Vse za šalo. B. Sreda, 11.: Simfonični koncert y Sokol« skem domu. A. četrtek, 12. ob 20.: Matura. Premiera. Sreda, 11. januarja Ljubljana. 12: Operni napevi (plošče), — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Salonski trla — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Glasbeno predavanj* (dr. A. Dolinar). — 18.40: Zgodovina gradov na štajerskem (g. Leo Pettauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Prirodopisni kotiček (prof. F. Pengov). — 20: šaljapin poje (plošče). — 20.15: Prenos iz Maribora: Simfonični in vokalni koncert slovanske glasbe (veliki simf. orkester, dir. D. M. šijanec). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče. Beograd. 16.45: Narodni napevi in orkestralna glasba. — 20: Humor, narodne pesmi in plošče. — 22.15: Lahka godba. — Zagreb. 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga. 19.25: Romunske pesmi — 20: češka glasba. — 21.10: Mešan program. — Varšava. 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Plošče. — Sofija: 18: Narodna muzika. — 18.45: Wagnerjeva opera »Tristan in Izoldac — 22.30: Lahka glasba. —- Dunaj. 12: Delavski koncert. — 16: Vesela urica. — 18.20: Lahka glasba. — 19: Za smeh. — 20.10: Orkestralni in klavirski koncert — 21.15: Beethovnova V. simfonija. — 22.30: Dunajska glasba. — Berlin. 20.10: Zbor Donskih kozakov (plošče). — 20.30: Orkester in pevcL — 22.30: Melodija in ritem,. — München. 19.15: Plošče. — 19.40: Pfitznerjeve pesmi — 22.30: Dunajska glasba. — 24: Orkester.— Pariz. 19.30: Lahka godba. — 20.45: Plošče in petje, — 21.30: Mešan glasbeni program, », Daladier v Alžiru „Modni zločin" ministrskega predsednika črn telovnik k Srni obleki Nevillea Chamberlaina Malenkosti, ki razburjajo Angleže Spopad pri Mukačevu Francoski min. predsednik Daladier se pelje v avtomobilu po Boulevardu de la Republique v Alžiru Miren zakon z dvema ženama Obe sta živeli z Istim možem v skladni skupnosti Jan Lormi iz Helsinkov je dokazal, da ^e mogoče z dvema ženama mirno živeti v svojem domu. Zagovarjati se je moral zaradi bigami-je, ko se je izkaza'o, da je istočasno poročen z dvema ženama in da živi z njima ter z otroki, ki jih ima od njih, že več nego leto dni med istimi štirimi stenami Mož je priznal brez nadaljnjega, da se je vdrugič poročil s Katarino, čeprav se ni bil ločil od prve žene. Katarina pa je izpovedala, da se je z Lormijem seznanila 1. 1936. Predstavil se Ji je z napačnim imenom kot samec in ee je leto dni pozneje z njo oženil. V maju 1937 jo je seznanil z ženo, o kateri je takoj priznal, da je njegova zakonita žena. Obe ženski sta druga drugi ugajali in sta obenem z om ouiocin, uaj ui živeli vsi skupaj. Obe ženi sta pričah za moža ugodno. Po njunem pričevanju je skrben zakonski mož in oče, vzor poročenega moža. Tudi ženi se nista med seboj nikoli prepirali, tako pravita vsaj sami. Izjavili sta, da sta z dosedanjim načinom življenja zadovo'jni in da hočeta še nadalje ostati skupaj. To ugodno pričevanje je imelo pač to posledico, da sodniki Lormi-jeveea dejanja niso nrehudo, toda obsodili so ga seveda vseeno. Najboljše plačana ženska Bivša svetovna prvakinja v umetnem drsanju Sonja Henie Bivša svetovna prvakinja v umetnem drsanju Sonja Henie je prestopila, kakor znano, med profesionalce ter nastopa ne samo na velikih drsalnih prireditvah tem več tudi v filmih, ki se vitijo okrog njene osebe Denar si zna služiti na vse načine in velja danes za najboljše plačano žensko na svetu, čeprav njene igralske spo-iK>bnosti ne segajo daleč. Sedaj je njo in neko filmsko družbo tožil bivši igralec Fred Wal t on za odškodnino treh milijonov dolarjev. Walton trdi, Krogla v srcu Iz Liberca (Reichenberga) na Sudetskem poročajo, da živi v Lundenburgu brivec, ki nosi že skoraj 24 let rusko kroglo v srcu. Navziic temu opravlja svoje delo brez vsakih težav Mož je bil desetnik 3. avstrijskega pehotnega polka in 23. maja 1915 ga je pri Sokalu na ruski front' zadela krogla Tri dni je ležal v vojni bolnici brez zavesti. Po štirih mesecih je vstal in po sedmih mesecih so ga odpustili kot zdravega. Tri leta je imel sicer razne težave bolečine v srcu in težko je dihal Danes čuti le Se tu pa tam malo pritiska in zbadanja v srcu. Če leži dalj časa na levi strani, se zbudi. Krogla leži v mišičju zgornjega dela srca in posnema vsako g'banje srca Pri izdihavanju je slišati nad prsno kostjo večkraten, temen kovinski zvok. Dokumenti Beringove odprave Sovjetska glavna uprava nevernega morskega prehoda si je pridobila dragi>cen rokopis polarnega raziskovalca Svena Waksella. ki je bjl pod vlado Ane Ivanovne (1730 do 1740) kapitan ruske mornarice. Udeležil se je tudi odprave znanega polarnega raziskovalca Beringa Rokopis šteje 203 strani, napisan je nemško in obširno opisuje potovanje Beringove odprave Priloženi so mu akvarelne slike arktičnega živalstva in zemljepisna karta z začrtanim potovanjem. da sta toženki uporabili rokopis, ki ga je bil svoječasno sam napisal la film. v katerem naj bi nastopila Sonja Henie. Že pred dvema letoma je scenarij izročil nekemu agentu v Holhywoodu. pa so ga šele sedaj uporabili, ne da bi se zmenili za avtorja. Zahtevo po izredno visoki odškodnini utemeljuje s popularnostjo drsalke in njeno privlačnostjo v Ameriki Če ne gre za enega izmed običajnih reklamnih manevrov, kakršnih je v Ameriki dosti, bo izid te pravde — če pride spioh do obravnave — v&ekako zanimiv. Gospod Chamberlain, angleški ministrski predsednik, dela šc druge nerodnosti, ne samo tistih, ki jih poznamo. Kakor so mogli ugotoviti tuji novinarji na banketu, ki so jim ga priredi-li 13. decembra v Londonu se razlikuje od Edena ne samo po ■ svojih zunanje političnih smernicah, tem-I več tudi po obleki. Med tem ko so bili v Ameriki nad Ede-novo »smartno« obleko ob njegovem obisku naravnost očarani, se Angleži še vedno ne morejo potolažiti nad slabim vtisom, ki ga je napravila Chamberlainova obleka na omenjenem banketu Kot največji modni »zločina, ki ga je napravil Chamberlain, označujejo to, da je k večerni obleki nosil črn telovnik. Njegovi zagovorniki so sicer takoj izjavljali, da je bil ta črni telovnik na mestu, ker je zavoljo smrti kraljice Maud še vedno trajalo oficielno dvorno žalovanje, toda odgovarjali so jim, da predpisi za dvorno žalovanje takšnega telovnika nikakor ne predpisujejo. Ko so vprašali nekega strokovnjaka za moško modo. kaj m bilo tistega večera s Chamberlainovo obleko v redu, je odgovoril: »Mnogokaj Njegovi rokavi so bili dosti predolgi, segali so mu skoraj do palcev, med tem ko bi morali po predpisih videti pol palca manšet. Dalje sta bila ta- žrtve mraza v Anatoliji V Anatoliji vlada že nekaj časa zeio nud mraz. V zadnjih štirih dneh je zahtevala zima tudi 23 človeških žrtev. Jackie in Betty — vsak zase - i < «È*.**»- «K Jackie Coogan in Betty Grable sta se ločila od zakonske postelje ln mize, baje zaradi denarnih vzrokov. Bettyna mati je objavila v listih izjavo, da se Imata še vedno tako rada kakor poprej Poljski objsk v Nemčiji Poljski zunanji minister Berk je proti koncu minulega tedna obiskal nemškega kan-celarja Hitlerja v Berchtesgadens kjer je bilo prijateljstvo med Nemčijo in Poljsko vnovič potrjeno ko frak kakor telovnik predolga in globoki izrez telovnika je poudarjal predsednikovo mršavost Nositi bi moral višji telovnik, ki bi dajal njegovim ramenom več širine. Končno je imel telovnik pet gumbov, med tem ko mora imeti normalni telovnik k fraku samo tn gumbe ali pa kvečjemu štiri, če je postava zelo visoka.«» In tako se je Chamberlain tistim, ki spoštujejo modne predpise, smrtno zameril posebno zavoljo enega ali dveh gumbov preveč. P O LO G N E o Ja ros!a v/ k ^(foChùìr J ■JY R o U M A N I E / «-1_i_i ,_0 50 <00 '»t •»•+-»-++++ snciennes rronh'ert>$ Zemljevid ozemlja, kjer je prišlo zadnjo dni do nevarnega spopada med madžarskimi teroristi ln obmejnimi stražami čsL vojske Božič kanadskih petorčic Petorčice bodo predstavni tudi angleški kraljevi dvojici pri obisku v Ameriki Glede kanadskih petorčic, o katerih je neki kanadski novinar pred kratkim trdil, da sploh niso petorčice in je potem moril bežati iz dežele, izkoristijo vsako priložnost, da spomnijo javnost nanje. Ameriški listi poročajo sedaj podrobno, kako so prebile božične praznike. Samo ob sebi je umevno, da so prejele mnogo daril ki se njih darovalci iz reklamnih ozirov dajejo potem imenovati. Isto tako je umevno, da so se teh daril veselile in da so svoje veselje izražale s prizna-vajočimi besedami, kar nikakor ni bilo v škodo »navdušenim« darovalcem če pa spregledamo to zelo malo simpatično izkoriščanje petorčic, se lahko zadovoljimo s tem, da jih opisujejo vsaj kot zelo inteligentne in telesno dobro razvite. V Ameriki je navada, da deli Miklavž svoje darove na božični večer. V tej vlogi je prišel k njim zdravnik dr. Dafoe, ki skrbi za njihovo zdravje. Dekletca so ga Stomilijonska sleparstva v Parizu Pariška policija je aretirala bivšega pred sednika upravnega sveta velike filmske družbe »Pathe Nathan«, Bernarda Natha-na in tri njegove pajdaše. Preiskava je dognala, da si je ta če tvori ca prislepari-la več sto milijonov frankov. Listi navajajo vsoto 600 milijonov frankov. Poleg glavne družbe je Nathan ustanovil še številne druge s fiktivnim kapitalom, za katere so mnogi ljudje, ki so zaupali dobremu imenu velikega filmskega podjetja, podpisali deleže. Štednja pri DN Generalno tajništvo Društva narodov je izdelalo načrt, ki predvideva veliko šted-njo v bodoče. Obrazoval se je posebni odbor, ki je sklenil, da se mora proračun Društva narodov skrčiti za eno petino. Več sekcij se bo v ta namen združilo v eno samo. tako n. pr. politični oddelek, sekcija za razorožitev, manjšinski oddelek in gospodarski odde'ek, nadalje sekcija za opii, sekcija za socialna vprašanja in higieno. število nastavljencev v teh sekcijah se bo primerno skrčilo. Na ta način upajo, da bo ženevska ustanova prihranila precej na osebnih izdatkih, kar je nujno potrebno, ker mnoge prej članice DN. zdaj že ne plačujejo več svojih prispevkov. baje takoj spoznale, njegova sijajna obleka pa je napravila nanje tako velik vti6, da so se mu globoko klan'jale Pravijo, da so jih te poklonov, neke vrste dvornih po» klonov, naučili v zvezi z bližnjim obiskom angleške kraljeve dvojice v Ameriki. Videti je torej, da bo Kanada britskim suvero-nom ob tej priliki pokazala tudi svoje petorčice, ki baje niso petorčice. Novi japonski ministrski predsednik Baron Kièiro Hiranuma je zamenjal odeto* pivšega princa Konoja ANEKDOTA Volkovi napadli šest otrok Nevarno srečanje z volkovi je doživelo šest poljskih otrok, dva dečka in štirj deklice na poti iz Siejkowicz v Kowezno v vojvodstvu Vilni. Otroci so se vračali iz cerkve proti domu. Krdelo volkov jim je sledilo in jih naposled napadlo. Dva delavca, ki sta skušala otroke zaščititi pred zverinami, nista mogla uspeti, ker sta bila neoborožena. Volkovi so napadli tudi de lavca ter ju oklali. Slučajno je prišla po poti orožniška patrulja, ki je zveri raz- j gnala s streli. 116 žrtev rumunske železniške nesreče Iz Bukarešte poročajo, da znaša končno \ število smrtnih žrtev rumunske železniške nesreče v dneh lanskih božičnih praznikov 116 oseb. Dvanajst žrtev še niso mogi identificirati. Pokopali so jih, ne da bi mogli dognati njih istovetnost. K staremu Vanderbildu je prišla skupina razburjenih ekstremistov, ki so zahtevali delitev imetja. »Lepo«, je dejal milijonar. »To se da takoj napraviti Amerika štej» sto milijonov prebivalcev, jaz imam petdeset milijonov dolarjev. Na glavo prid« terej pol dolarja. Koliko vas je? Šest mož. ___________ Torej iztegnite roke, vsak izmed vas do- države, ki so bile ; bi petdeset centov in delitev je končana.« vsak~dXn ena Prof. Fermi gre v Ameriko Italijanski nagrajenec z Nobelovo nagrado za fiziko prof. Enrico Fermi je spre jel poziv na vseučilišče Columbia v Wa-shingtonu. Fermi je star komaj 37 let, ima pa Židinjo za ženo. Zdravnik: »Kako morete vendar trflö, da je moj zahtevek previsok?« Mati: »Tega ne trdim samo pravim, da bi bil z ozdrom na to, da se Je od mojega sina nalezel škrlatinke ves razred, zdravniški račun lahko manjši!« (»Tidens Tegn«) P. U. 30 Strel u piski Kniet H o m en »Kaj se vam ne zdi nevarno puščati nabito orožje, da se valja okrog?« je menil višji komisar. »O valjanju prav za prav ni moči govoriti, saj je bila v predalu Priznam pa, da je utegnilo biti nekoliko malomarno.« »In potem je niste imeli več v rokah?« »Ne.« »Ali veste to povsem zanesljivo, gospod Fäwcett?« »Gromska strela!« je vzrojil mladi mož. »Ce pravim, da se je nisem dotaknil, tedaj se je nisem! Izvolite si zapomniti, da se ne dam vsakemu staremu soldatu pitati z lažnivcem!« »Tri sto peklenščkov!« je zarobantil višji komisar. »Nikar tako ne kričite!« je odvrnil Fawcett. »Še mačko boste zbudili Kaj to pomeni, morda ne veste Ako se Saška zbudi, se zbudi tudi stara grofica; brzdajte se torej!« »Podoba je Fawcett. da se še /edno ne zavedate resnosti svojega položaja « je rekel Meredith »Vse kaže, da ste morilec sira Geraida Fairfaxa, in vaša lasnta korist zahteva, da se ogibljete žaljivih odgovorov « »Ce je tako, ne zamerite!« je mirno dejal mladi človek. Dobro premislite moje naslednje vprašanje,« je nadaljeval Meredith. »Kje ste bili včeraj popoldne ob četrt na pet?« Murr Fawcett se je nasmehnil. »To je podobno kakor ,Kje je bil dimnikar, ko je luč ugasnila?' Kje sem bil ob četrt —« Svojega stavka ni utegnil dokončati. Prvič se je pokazal na njegovem obrazu odsev nemira Nekajkrat je hotel izpregovoriti, a vselej je spet odločno stisnil ustnice. Tiho je zavzdihnil in se naslonil nazaj. Obraz mu je pobledel, ko je pogledal Meredi-tha in mirno odvrnil: »Mislim, da sem bil tu in... pisal neko pismo.« »Kje je pismo?« je prhnil višji komisar. Mladi človek je zastrmel v tla in se potrepljal po kolenu. »Ali ste ga dali Paddocku, naj ga nese na pošto?« je vprašal Meredith. »Ne • Nisem — eh — ne.« »Marveč?« »Raztrgal sem ga. Se pravi — ne!« »Kako torej?« je vprašal polkovnik Winter. »Da ali ne?« »Ne.« »Kje je tedaj?« »Nisem ga raztrgal, ker ga nisem mogel raztrgati.« »Zakaj ne?« »Zato. ker ga vobče nisem spisal.« »Kaj se pravi to?« je vzkliknil višji komisar. -Najprej nam pripovedujete, da ste pisali pismo. Potem pravite, da ste ga raztrgali. Potem rečete, da ga niste raztrgali. S tem je druga trditev zanikana. Potem zvemo, da ga niste mogli raztrgati, ker ga obče niste spisali. S tem je zanikana prva trditev. Strela božja, kaj na; vse to pomeni?« Murr Fawcett si je trudno potegnil z roko po čelu, in njegov obraz je bil videti ves potrt, ko je odgovoril: »Sel sem v salon, da bi napisal neko pismo. Ker je bilo pa zelo težavno, sem to opustil.« »Ob četrt na pet site bili torej tu, v salonu?« »Da.« »In koliko časa ste potrebovali, da... niste spisali svojega pisma?« »Res ne vem. Menim, da je tFajalo vsaj deset minut.« »In potem?« »Potem sem šel v svojo sobo.« »Kaj ste delali tam?« »V naslanjač sem se usédel.« Polkovnik Winter je zarenčal. »Ali veste koga, ki more to potrditi?« »Ne... ne vem.« »Paddock naj pride noter!« je rekel višji komisar. »Cujte,« je rekel, ko je nadzornik Hunnisett privedel sobarja, »kje ste bili včeraj popoldne ob četrt na pet?« »Tu v salonu, sir.« »Tako tako,« je rekel višji komisar, videč, kako je Fawcett slugo obupno pogledal. »Ali je to povsem zanesljivo, Paddock?« »Kakopak, sir. Vsak dan ob četrt na pet grem v salon, da pripravim mizo za čaj.« »Aha! Povejte mi, Paddock, kdo je bil v salonu, ko ste prišli noter?« »Nikogsr ni bilo, sir,« je odvrnil sobar, vidno presenečen »Menda se motite, Paddock,« je mahoma pripomnil Meredith. »Gospod Fawcett je sedel tu in pisal neko pismo.« »Tu v salonu, sir? Ni mogoče. Nikogar ni bilo v sobi. A gespoda Fawcetta sem ob istem času videl: stopal je ob tisovem drevoredu za teraso. Skozi okno sem ga videl, sir. Šel je proti lesi, ki vodi v gozdič!« »Aha, polagoma se svita!« je rekel višji komisar. »Ali je res, da ste šli ob tistem času v gozdič?« je mirno vprašal John Meredith. »Ne, ni res,« je Fawcett kljubovalno odvrnil. »Ali, prDsim, gospod Fawcett,« je oporekel sobar, »verjemite mi, da sem med pogrinjanjem mize videl, kako ste stopili skozi leso v gozdič.« »Motite se, človek,« je rezko odvrnil mladi mol »Ce me ni bilo tam, me tudi niste mogli videti.« »Ce!« jc» dejal polkovnik Winter in mignil sobarju, naj odide. »A to priznate, da vas ni bilo v salonu?« »Niti na misel mi ne hodi, da bi to priznal« je vzkliknil Fawcett. »Ob tistem času sem bil tu. Morebiti kako minuto prej, tega ne vem. Saj ne vodim zapisnika o tem, kaj delam ves dan. Ali morete vi natanko povedati, kje ste bili ob četrt na pet? Kar poizkusite! Takšnih malenkosti se ni lahko spomniti.« Kulturni pregled Reforma slovenske Ob 20-letmci osvobojen ja je izdal Rudolf KaAuša, piof. stenografije na drž. trgovski akauemiji v Mar.boru publikacijo; Lisina reformirane slovenske sienogralije s komentarjem. Majhna naklada (100 izvodov) nam ž.e pove da je krog oseb ki jim je knjiga namenjena, prav neznaten, kar pa seveda ne zmanjšuje znanstvenega in praktičnega pomena publikac.je. Od izdaje Novakovega učbtnika 1.1901, Iii je bil po sodb: stenografsk.h strokovnjakov najboljši prenos Gabelsbergerjevega sistema na slovanske jezike, je Stenograf-ska veda vsestransko napredovala. Eksperimentalna psiholog.ja je ugotovila podza-vedne zakone grafike in zato je postalo tudi vrednotenje jasnosti hitrosti in enostavnosti v stenografsk h sistemih drugačno ko poprej. Pri enaki jasnosti in kratko-sti damo danes prednost tistim oblikam, ki povzročajo manj mot-nj. Saj hočemo, da naj po3tane stenografija last vsakega izobraženca kar pa se bo zgodilo le tedaj, če se bo dala zaradi sistemalne pravilnosti lažie naučiti. Rakuševa reforma ne pomeni preloma z dosedanjostjo. Vse vrednote, ki so jih položili Magdič Bezenšek in predvsem Novak v svoje življensko delo, se nekako zrcalijo tudi v novem osnutku. Novakov okrogli v daje reformiranemu sistemu značilno grafiko. Rakuševo delo ni negacija preteklosti temveč !e potrebna evolucija slovenske stenografije na temelju sodobne stenografske vede in novih jezikovnih dognanj. Tekom zadnjih 10 let je namreč prinašal zagrebški »Stenograf« iz peresa avtorja Listine vr-.sto razprav s podrobno anai zo slovenskega jez ka. Brez teh iteraerskih izsledkov bi bila seveda uspešna reforma naše stenografi je nemogoča. Slov. stmografFko društvo, ki je bilo hvala Bogu ustanovljeno pred nekaj leti po ag'inosti ljubljanskih stenografov mora že po pravilih skrbeti za sodobno spopolnitev Novakovega sistema. Rakuševa publikac'ja bo nedvomno dobro s'nžila pri tem važnem toda nelahkem delu. Pisec je opremil svoj reformirani sistem z obširnim komentarjem. v katerem podrobno razlaga in znanstveno utemeljuje vse spremembe ki so se mu zdele potrebne. S:stem sam je zgraien v obi 'ki Listine (Zakonika) ki predvideva vse možnosti ki lahko nastanejo v zamotanih o^nos'h med jezikom in stenosrrafiio Da ie b!l ta način nbiave naihoUši oriča zadnja 5t?vPka Usta VfSsnonipnč l'stv«. Praga ki pravi v daljšem prikazu publika- Za piski Doc. dr. Anton Ucvirk o delu Ivana Prijatelja. V soboto, 7. t. m. je biJo v knj gar-ni Akademske založbe predavanje doc. dr. A. Ocvirka o delu di Ivana Prijatelja zla-sti glede na posthumno izdajo njegovega spisa »Kulturna in politična zgodovina Slovencev«. Predavateij je prevzel izdajo tega najobsežnejšega spisa pokojnega dr. Prijatelja :n je lahko povedal marsikaj zanimivega ne le o tem delu marveč tudi o nekaterih druj h neobjavljenih spisih iz literarne zapuščine velikega siovenskega literarnega zgodovinarja. »Kulturna in po-l.tična zgodovina Slovencev« bo obsegala osem knjig, izmed katerih sta prvi dve že izšli pri Akademski založbi. Navzočni izbrani poslušalci so z očitnim zan manjem poslušali vsebinsko prav zanimivo predavanje mladega znanstvenika. Sedemdesetletnica RHtarda KataTniča -Jeretova. 8. t. m. je v Splitu praznoval se-demdesetletn co znani pesnik Rikard Kata-linovič - Jeretov. Po rodu je iz Istre in kakor predstavlja Viktor Car Emin v hrvatskem romanu in noveli istrskega človeka in zemljo, tako zastopa Jeretov Istro v liriki. Obdarjen je s posebno tank m občutjem za vse drhtljaje osebnega in javnega življenja in ume neposredno, toplo in preprosto "izražati svoja čustva. Njegova prva pesn;ška zbirka je izšla 1. 1891 v Zagrebu z naslovom »Pozdrav istarskog Hrvata«. Pozneje je izdal pri razn:h za'ožbah in tudi na lastno pest večje ali manjše zbirke, izmed katerih sodijo nekatere med naibolj priljubljene kniige domače lirike. R kard Katalinič zlasti opeva morje (odtod naslovi njegovih knjig, kakor »Primork nje«, »Sa Jadrana«. »Našim morem i naš m krajem«). Kot Desnik gotovo ni izpovedovalec najmodernejših poetičnih stremljenj in tkalec novih Izrazn'h možnosti V stare pesniške forme pa polaga mnogo čustev in iskre- clje, da »je Rakuševa Listina delo, kakršnega jugoslovanski stenografi doslej niso imeli in kakršnega nimamo niti mi Cehi. čeprav se njegova potreba vedno poudarja«. Tudi jugoslovanski strokovni listi so prav laskavo ocenili publikacijo, kar je tem važnejše, ker se tako Srbi kakor Hrvati pripravljajo na reformo svojih s.stemov. Prof. Dragč piše v zagrebškem Stenogra-fu. da je Listina pri nas prva in edina študija, ki naj služi za vzor, kako je treba opisati in obrazložiti reforme na temelju znanstvenega proučevanja. »Jugoslovanski Stenograf«, Beograd, pravi, da bodo Ra-kuševe reforme slovenske stenografije od velike koristi tudi za nadaljnji razvoj srb-sko-hrvatske stenografije. Posebno važna je avtorjeva ugotovitev v komentarju, da vsebuje reformirani sistem za tretjino manj učnih točk kakor dosedanji štev;lo potez pa se je vkljub večji enostavnosti znižalo. To je zelo važno dejstvo za slovenske poslovne stenografe, od katerih zahteva praksa često tudi znanje srbskohrvatske in nemške stenografije, dokaz kaj vse zahteva boj za obstanek od našega človeka Za obvladanje treh raz-l.'čn h sistemov pa ie potreben trud ki ga povprečen stenotipist ne zmore Ce se pa priredi na o°novi olaišane slovenske stenografije posebna kompilaclja za steno-errafiranie srbohrvaščine oz nemščine potem je zadeva izdatno poenostavljena. S tem bi b la Izpolnjena tudi naivažneiša naloga vsakega strokovnega pouka, da naj vsposohi naraščaj za realne potrebe življenja. VsiHuj» se naslednja pr meriava. Ce že mora slovenski izobraženec znati več iezikov kakor član večejga naroda, potem je edino sredstvo, da z naimoderneiS'mi • nnii lezikovne metod'ke skuSamo žiti preobremenitev učeče se miad'ne. Isto velja za stenografi io. Komur je torej za stenosrrafski napredek za ola jšan ie steno-graf^kega pouka in za več1-o zmog'iivosr naš'h stenoerafov komur ie mar slovensko ensnodar°tvo ta bo soglašal z avtorjem Listine ld prav demokrat čno želi da bi č;m več bistrih glav sodelovalo pri dokončni redakciji sistema že'eti bi b'lo. da bi naporom naš'h stenografov sledil tnd! ukrep šolskih oblasti da se snet uvede stenografia v"i kot n°ohvp7pn nrpHmet na gimnaz'iah. Vsi naši sosedi posveča io ste-nosrrafiii naivečjr pa*n gojno udeležiti po vorke in svečane otvoritve izleta in sicer bo povorka sestavljena po abecednem redu po^amezmh kluhov in d'uätev K'ubi in društva ki imajo klubsko za-tavn ah prapor — naj ga prinese'o « seboj če ne pa table s klubskim ozir društvenim napisom Zbor vseh tekmovalcev za povorko bo v soboto 14 t m oh H JO. m sicer pred restavracijo »Košir« v Kranjski gori. Tekmovalci se opozarjajo, da bo vrstni red tekmovanj natančno po sporedu, zaradi česar se tekmova'ci prosijo za točnost. Od vseh tekmovalcev se pričakuje kar največja disciplina. Nahava izletnega znaka ie za vse tekmovalce kakor tudi funkcionarje, obvezna Člani podzveze naj pošljejo na izlet vsaj enega zastopnika kluba ožit društva Funkcionarji, sodniki in ostali, ki spadajo in so določeni k organizaciji izleta, se morajo pred nastopom svoje funkcije, javiti v iz-!etni pisarni, kjer bodo prtjeli vsa potrebna navodila za ■•■'■ •;••'• r:--- i-: Cg-CiSJAVJ-?»* - & V'* • .-•'■» • .«v .' ' l-tm-vv v.;':-' ;v/ va-.. ,-•■>; t : '71.; - .--i ZDRUŽENE PAriRNICE VEVČE, GORIC ANE IN MEDVODE D. D. V LJUBLJANI javljajo v imenu svojega upravnega sveta, ravnateljstva in osobja pretresljivo vest, da je predsednik njihovega upravnega sveta, gospod VODNIK Industrijalec, predsednik Ljubljanske kreditne banke, član uprave številnih industrijskih delniških družb itd. danes preminul. Veiezaslužnega predsednika, ki je razvoju in napredku naših podjetij posvetil neumorno in požrtvovalno svoje sile, ohranimo v trajnem in neizbrisnem spominu. Ljubljana, dne 9. januarja 1939. .;-• .-«.»y». -t . ; -M ■ i i>V' - ■* t• j,'^V," - ■ ' - ..v,.-.':-';-. V'>>:'• .'.'■v v.' UPRAVNI SVET. RAVNATELJSTVO IN URADNIŠTVO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE sporoča žalostno vest, da je 8. t. m. preminul gospod industrijalec, predsednik Ljubljanske kreditne banke, predsednik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d.d.* član uprave mnogih industrijskih podjetij itd. Pokojnik se je udejstvoval polnih 33 let v upravi našega zavoda ter ie bil njegov večletni predsednik. S svojimi velikimi izkušnjami, z izredno vztrajnostjo in delavnostjo je bil našemu zavodu v veliko oporo ter najboljši svetovalec in voditelj, za kar mu ohranimo trajno hvaležen spomin. V LJUBLJANI, dne 9« januarja 1939« -"SSSgft •Ti v-.r •. v. «H^sàs^s • •• .-.f^ . ^ A i- t -1 r&^šSS&m - -VA.---« >• v v -v vi'&jii x ■ ^V - : ' ^ —* , ' K- t : % - -v-r""»-- w Urejuje Davorin Ravljeo. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarna rja Fran Jeran. — Za tnaeratnl del Je odgovoren-Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani, Mali Službo dobi Beseda 1 din. davek 3 din. za Sltro ali dajanje naslova S dm Najmanj SI znesek 17 din. Knjigovodjo s poznanjem Kartotečne ga knjigovodstva in osta lih pisarniških del zmoz nega nemščine, mlajšo moč. iščemo za takoj.— Ponudbe pod »Knjigovodja LJubljana« na ogl odd. Jutra. 383-1 Kontoristko po možnosti s prakso, z znaniem nem. tezika, stenografije in stroiepisja sprei mem takoi za poizkulnjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Praksa.« 560-1 Manufakturista sano prvovrstno strokovno ir.oč, ki ie va'en mestnih strank, po možnosti izložbeni aranžer, sprejme več-la manufakturna trgovina v Litibliani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo od stroke.« 545-1 Mlajšega bolničarja ali sobarja, ki ie bil že pri bolniku, iščem Reflektiram samo na poštenega, z dobrimi spričevali in priporo čili. Plača 800 din, stanovanje. zajtrk in perilo. Ponudbe na : Ing. Guštin, Kraljevac 65, Zagreb. 535-1 Mlad trgovski pomočnik i zu č en trgovine z mešanim blagom na Staierskem, vešč nemščine, samo resen, priden in pošten, nai predloži penudbe. — Sprejmem tudi učenca v trgovino z mešanim blagom s primerno šolsko izobrazbo iz Štaierske. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po-d »Soliden in agilen pomočnik.« 536-1 Frizersko pomočnico spreime Leonard Pire iz Kranja. 120-1 Vsaka beseda 50 par da vek 3 din za šifro a) «lajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Gospodična mlada, poštena, čedne zunanjosti, z lepim nastopom zmožna slovenskega in nemškega jezika, dobro izurjena v gospodinistvu in vajena otrok, išče zaposlitve pri boljši rodbini. Event, sprejme službo v kaki mlekarni ali pekarni tudi slaščičarni. Naslov v vseh posloval, luti». 559-2 Starejše dekle nirrega značaja, vešča ku-h.sp-j io gospodinjstva, želi službe pri dami ali gospodu. Naslov : Del. pekarna, Prevalje. 557-2 Kuharica stara 29 let. vešča vseh hišnih del, išče službo s 15. januariem. najraje v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 537-2 $ i itW Ul'. i:«-. - Vajenci (ke) OWMWWCIMIii'l 'UMMHMIIHmi'-W Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši zD»sek 17 din. Učenca pridnega in poštenega sprejme trgovina. Lastnoročne pismene ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Manufak-turist«. 543-44 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Student piosi damo ali gospoda za posojilo po 100 din mesečno skozi 2 leti. Častno povrnem z obrestmi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Človek človeku«. 552-16 Posojilo 2s do 30.000 din posojila iščem na vknjižbo, prvo-mestno. na vrednost dm 20C tisoč Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Posojilo 30.000«. 252-16 Lokali Beseda 1 din. davek 3 1ln za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din, Gostilno v centru Zagreba, na ogla, z velikim vrtom za 200 oseb, s tremi gostilniškimi prostori in velikim inventarono. promet 100.000 din. zaradi bolezni predam za 65 000 din. Zvonko Juriče-vič, Zagreb. Palmotičeva 28 . 541-19 Btseda 1 din davek 3 din. za Slfro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. 2- ali 3-stano- vanjsko hišo ali vilo, lepo sončno z vrtom kupim v Mariboru ali v neposredni o- kolici. Ponudbe z nav cene na podruž. Jutra v Mariboru pod »Gotovina«. 315-20 Gostilno s hišo v Varaždinu • isokopritlično obstoiečo t2 S sob. 2 kuhini, lepega vrta velikega dvorišča, keglfilča in kleti pod vso bilo — prodam, ker zaradi starosti opuščam gostilno Gostilna >e dobro L-i-edena Se mnoge tt Cena 310 000 din Na -lov : Varaždin, Vrazova ul 4. P. Paviovič. 167-20 Sobo odda Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Sobo ^oddara solidnemu gospodu ' Gajeva 9-11, 9. 356-23 Mirno gospodično spietmerar kot,-; 2 vso osJctbo jr_ centrp sta. Tstotam sprejmem al nenti na -dobro domačo hrano. Naslov v vseh posloval nicab Jutra. 558-23 Sobo v centru lepo, separirano, oddam s hrano, takoj. Naslov "v vseh posloval. Jutra. 554-23 Sobe išče Besed t Ì din, dav-iJt 3 din, za ŠUro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Miren gospod išče sobo s klavirjem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pianist«. 553-23a Gospod išče sobo s hrano ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Točen plačnik«. 551-23a Beseda 1 din. davek i dm za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din. Akademik poučuje vse predmete za gimnazijo. Honorar po dogovoru. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod: »Siguren uspeh.« 550-4 Mlajši profesor ki zna perfektno italiianski, ii.li akademik, ki bi poučeval italijanščino na domu, •dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »41-38« . 542-4 r iffW TlDMOflL j läSwP Beseda 1 din, davek 3 dm. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Brokhaus leksikon najnoveiša izdaia. 22 debelih kniig, v polusnje vezanih. po zelo ugodni ceni na prodaj. Vzamem tudi spet eri jo, manufakturo ali les. Naslov v vseh posloval. Jutra. 314 8 Dragocenost Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenaü CERNE — juveür Ljubljana WolTova ui Prodam Beseda 1 din. davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 11 din. Zmleti deteljni odpadki vsebuieic iTh oelianovio io toliče tei