september 201644 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 14. oktobra 2016. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 10. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 10. številke revije Svobodna beseda 2016: 1. Ivan Zadnik, Nova cesta 12, 6215 Divača 2. Ana Bogataj, Na Kresu 12, 4228 Železniki 3. Zdenka Terglav, Pod Parkom 13, 3320 Velenje Rešitve križanke: ODPRODAJA, MIRO CERAR, LEVČEK, GO, ATO, TACEN, DIB, NIN, VETERANI KORAKAJO, ANOMALON, ROKA, ČČ, ZA MIR, MANETO, LEE, IK, LOKE, OCVRTEK, COF, GANKE, ADUT, ANE, DJA, JAROST, ONODI, SPALNA, EO, VŽIGALO, OBET, ANK, ECKENER, MERKOVCA, KISLICA, PL, ALTAJ. Geslo: Veterani korakajo za mir B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 14. oktobra 2016 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. ZAČETEK GESLA OZADJE KONEC GESLA DVIGANJE IN SPU- ŠČANJE TELESA V LEŽNI OPORI SLOVEN. GRAFIK JUSTIN SRAMOVA- NJE (ZASTAR.) NAJNIŽJI ROB STREHE LINO LEGIŠA MERSKA KOLIČINA KOPRSKO AVTOMO- BILSKO PODJETJE PRIPADNIK AKANOV V AFRIKI TEMNI DEL DNEVA DEŠČICA ZA IZLE- TANJE IZ PANJA GLINA NAJBOLJ- ŠE VRSTE STARA MATI ODVAJA- NJE ZELO MOČNE PADAVINE S HUDIM VETROM GLAS, ZVOK BIT, BISTVO AMERIŠKI IGRALEC MARVIN OSAME- LEC, HUM JUNAK ENEIDE, ENEJ ILOVICA JEDILNI KOT S POHIŠTVOM V KMEČKEM SLOGU RASKAVA POVRŠINA METRIČNI POUDAREK NAKLJU- ČEN IZBOR, ŽREBANJE NEKD. FIN. DIRKAČ (MIKA) SLABO ŽGANJE DELAVCI, USPOSOB- LJENI ZA STROKO NASPROT- JE TRDNOSTI, NESTABIL- NOST ZMIKAVT KRIŽIŠČE VAŠKIH POTI PLJUSKA- NJE TEHNIKA IZDELAVE TEKSTILA Z VOZLI NEM.-NIZ. REKA, RUR AFRIŠKO DRAŽILNO NASLADILO JAP. NABIR BISEROV ČEŠKO MESTO V MORAVSKI ESTETIK SMUČI NEMŠKA PISATE- LJICA SEIDEL SOL JODOVE KISLINE ČAPEK KAREL BRANE OBLAK FRANC. IGRALEC (ALAIN) ITALIJANI (SLAB.) JUPITROV SATELIT (NI: KLARA) LITERARNA RAZPRAVA VZHODNI DEL LJUBLJA- NE BANJA AMERIŠKI IGRALEC (BUSTER) VEČANJE SLOVEN- SKA ŠAHISTKA GROSAR OSTREŠNA GREDA ANTON KARINGER VRSTA IVERKE MIHA ANDREAŠ GLAVNO MESTO SENEGALA ANA V DALMACIJI NOBELIJ ZAHODNO- EVROPSKI VELETOK KILOGRAM GLAVNO MESTO JORDANIJE TONE ROŽIČ GR. BAJE- SLOVNI LETALEC SILVA TRDINA ONSTRAN- STVO NOVICA SVETI MAGIČNI SPISI TAN- TRIZMA ESTONCI JUGOSLO- VANSKI PREMIER MARKOVIĆ / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / september 2016 / cena 3 eur / letnik II / ISSN 2463-8218 B E S E D A 11 9 772463 821805 Aktualno: Veroučni učbeniki in politika Reportaža: Nekdanji interniranci v Portorožu Aktualno: Mednarodni dan miru smo zaznamovali tudi v Sloveniji S T R A N 8 - 9 S T R A N 1 9S T R A N 1 1 Postojna – obletnica priključitve Primorske september 20162 43 O B I S KL E T N I C A Priključitev Primorske matični domovini Domovina je predvsem v naših srcih Na osrednji proslavi ob 69. obletnici priključitve Primorske matič- ni domovini v Postojni – potekala je pod geslom Primorska.srčna – se je zbralo približno deset tisoč ljudi, poseben pečat priredit- venemu prostoru pa je dalo tudi 130 praporščakov veteranskih združenj. Slavnostni govornik je bil akademik in podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Z izjemnim nagovorom je navdu-šil navzoče, tako da so ga preki-njali z glasnimi aplavzi. V uvo-du je med drugim povedal: »Če bi bil Trubar, bi rekel moji ljubi Primor- ci, tudi tisti, ki ste to samo za en dan. Primorci ste se sami, po svoji volji in s svojim ponosom, vrnili Sloveniji.« Po- sebej močno so odmevale njegove be- sede: »To ni samo praznovanje vrnitve Primorske pod rodni krov. To je tudi pra- znik skupnega slovenskega prerojenja iz naroda hlapcev v narod gospodarjev. Rad bi videl naše osamosvajanje leta 1991 brez Primorcev!« Matjaž Kmecl je spomnil tudi na grozote, ki so se doga- jale med drugo svetovno vojno, in med drugim povedal, da se je med Slovenci nabralo 12.000 partizanskih pesmi. Da zgodovina Primorske zaznamu- je odnos do narodnega vprašanja vseh Slovencev, je poudaril tudi zgodovinar in predstavnik Slovencev v Italiji dr. Bo- rut Klabjan: »Mogoče se bo nekaterim zdela zgodba o osamosvajanju Primor- ske periferna, marginalna, obrobna v slovenskem nacionalnem obzorju. Ven- dar če pomislimo, da so se ukrepi tako // BESEDILO IN FOTO: Jani Alič imenovanega obmejnega fašizma izva- jali nad tretjino slovenskega prebival- stva in kako je bila v času druge svetov- ne vojne polovica Slovencev del kralje- vine Italije, lahko trdimo, da zgodovina primorskega prostora ni samo stvar Pri- morcev, temveč zaznamuje odnos do narodnega vprašanja vseh Slovencev.« Obiskovalce je nagovoril tudi po- stojnski župan Igor Marentič, v svo- jem govoru se je spraševal, kaj je domo- vina. »Domovina je predvsem v naših srcih. Postojna je bila vedno na prepihu narodov in držav, zato ljudje v teh kra- jih danes lažje razumemo drugačnost. Primorska so ljudje odprtega uma,« je poudaril župan. »Naredimo svet takšen, kot je naša domovina – lep in prijazen.« Predsednik Združenja borcev za vred- note NOB Postojna Jerko Čehovin pa je spomnil na star rimski rek, ki drži še danes: »Svoboda je najpomembnejše od vsega. Naši očetje in stari očetje so to vedeli. Niso veliko govorili, zanje so bila pomembna predvsem dejanja.« Dogodek so končali, kot se spodobi: s petjem primorske himne Vstajenje Pri- morske, ki je ni preprečil niti močan na- liv. Prav tako so v dežju številni vztraja- li na koncertu Partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Večerni rokovski koncert pa so morali odpovedati. Letošnjo proslavo ob obletnici pri- ključitve sta pripravili občina Postojna in Zveza borcev za vrednote NOB ob fi- nančni pomoči drugih primorskih občin. Kulturni program so oblikovali Boris Ca- vazza, glasbenika Drago Mislej - Mef in Matic Marentič, Trobilni kvintet orkestra Slovenske vojske, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Postojnska godba 1808, Baletno društvo Postojna ter primorski recitatorji in plesalci. V središču Postojne se je kljub slabi vremenski napovedi zbralo več kot 10 tisoč ljudi iz Slovenije, zamejstva, Hrvaške in drugih držav nekdanje Jugoslavije. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je navdušil z izvirnim nagovorom. Prisrčno srečanje predstavnikov društva Josip Broz Tito iz Beograda z Janezom Stanovnikom. Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... N O V E K N J I G E O partizanskih sanitetnih postajah v Posočju med NOB Vojna, a tudi čas človečnosti »Po oceni dr. Pavla Lunačka se je v Sloveniji med NOB zdravilo v zasilnih bolnišnicah, narejenih iz šotorskih ponjav, v votlinah pod previsnimi stenami, jamah, hišah, največ pa v lesenih barakah s pogradi, približno 22.000 partizanov in drugih prebivalcev.« Tako začenjata avtorja Jelka Peterka in Rok Uršič prvo poglavje knji- ge Čas človečnosti, s podnaslovom Partizanske sanitetne posta- je med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju. Knjigo je izdalo ZZB za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin. K ot sta zapisala avtorja, knjiga združuje vse znane podatke o partizanskih sanitetnih posta-jah v Posočju. Pri tem sta iz- hajala iz objavljenega partizanskega voj- nega in povojnega tiska, iz osebnih ar- hivov, iz pričevanj še živih udeležencev ali njihovih potomcev ter iz gradiva v arhivih muzejev v Tolminu, Novi Gorici in Ljubljani, iz seznama bolnikov in ra- njencev slovenske vojaške partizanske bolnice Svoboda in sanitetnih postaj, pa tudi iz seznamov partizanskih odredov in brigad, ki so se med NOB bojevali v Posočju, in celo iz domobranskega tiska. Iz predgovora pa izvemo, da je bila be- seda Franca Črnuglja - Zorka, partizan- skega majorja, ki je opravljal vodstvene funkcije v nekaterih enotah na Primor- skem in je umrl leta 2013, pravzaprav odločilna za nastanek tega dela. V uvodu h knjigi piše, da je med dru- go svetovno vojno po Sloveniji delovalo več kot 240 bolnišničnih enot s približ- no 5000 ležišči, v njih pa je delovalo 244 zdravnikov, zdravnic in zobozdravnikov od 757, kolikor jih je bilo na začetku vojne na območju današnje Slovenije. V teh enotah je delovalo 38 medicinskih sester od približno 60, čez 3.000 priuče- nih bolničark in bolničarjev ter 260 štu- dentov in študentk medicine od 350, kolikor jih je bilo vpisanih na začetku vojne na medicinsko fakulteto v Ljublja- ni. Med vojno je padlo 54 študentov in študentk ter 45 zdravnikov in zdravnic, osem medicinskih sester in tehnikov ter 283 bolničarjev in bolničark. »Ni znano, da bi tolikšen delež zdravstvenih delav- cev kjer koli sodeloval v odporu proti okupatorju,« pišeta avtorja. V knjigi so predstavljene naslednje sanitetne postaje: št. 4 na Šentviški pla- // PIŠE: J. H. noti, št. 5 v Kneški grapi, št. 6 pod Ča- drgom, št. 7 pod Krnom, št. 8. na po- bočju Matajurja, št. 9 Pod skalco pri Doblarju, št. 10 na pobočju Kanina, C 401 nad Breginjem, sanitetna postaja pri Robidišču in na Miji, sanitetna po- staja Vršiček v dolini Tolminke in sani- tetna postaja Briško-beneškega odreda v Volčanskih Rutih. Največ prostora pa je namenjenega slovenski vojaški par- tizanski bolnišnici Svoboda, ki je pod različnimi imeni delovala kar na 16 lo- kacijah med Kostanjevico pri Ligu in Volčanskimi Ruti. Od septembra 1943 do konca vojne je skupaj s svojim ok- revališčem Jakopič v Brdih v največji tajnosti negovala več kot 200 pacientov. Knjigi so dodani poimenski seznam pa- cientov bolnišnic in imensko kazalo ter bogat slikovni arhiv. 3 pojih povsem nezmerna bogastva, ne da bi kdo v tem videl kakšen smisel; sledijo pač svojemu živalskemu pranagonu. In pehajo ves velikanski preostanek člo- veštva v revščino in negotovost. Ob stra- ni jim stoji nekaj deset tistih oblastnikov, ki vse to dovoljujejo. Tako imenovane podnebne spremembe so prvo, najmilej- še opozorilo, pa je že z njimi toliko po- litičnega sprenevedanja, da je sleherna zgroženost premajhna. Ko bodo narasla zemeljska vodovja začela preplavljati obalna območja, bo skoraj zagotovo po- litično-kapitalska elita začela problem spet odpravljati z vojsko in se bo zraven ob nepreglednih množicah mrtvih spre- nevedala, da nima nič s tem. Mi Slovenci in še velikanski del sveta pa žal ves ta čas tičimo v neki drugač- ni vojni – na drobno, na skrivaj in z dru- gimi sredstvi, s sovražnim govorom. Ta postaja rakava metastaza naše družbe in je množična. Največkrat gre za početje anonimnih strahopetcev, ki so pa, skri- ti v svojih luknjah, neizmerno korajžni in sproščeni v zlonamernosti, sovraštvu in neodgovornosti. Nič koliko škodljivi so, ker nenehno razjedajo skupno stanje duha; nekakšni vojni zalubnikarji, luba- darji miru so; uničujejo drevo pri živem telesu. Ko so posledice vidne, je običajno prepozno... Zato smo danes veteranske organiza- cije pri nas in po vsem svetu na poho- du za mir; nočemo zblojeno sovražnega, krvavečega sveta! Nočemo reševanja problemov s pobijanjem in ustvarjanjem človeške bede! Hočemo srečno domovi- no, hočemo blaginjo vseh ljudi na tej naši ljubi, zeleni, edini Zemlji! – Mogoče bo kdo rekel: pa ravno ti, pa ravno vetera- ni! – Odgovarjamo: da, ravno mi, ker od blizu vemo, kaj sta to vojna in mir; kaj se zgodi, ko začnemo probleme urejati z mrliči in človeško bedo! Zato se vsi sku- paj, vse človeštvo raje enkrat za zmeraj odločimo, naj traja to, kar je »dan miru«, vse leto, 365 dni in potem vso prihodnost naprej! Svet brez sovraštva! U V O D N I K Če drugega ne, se vsaj na dan miru lahko za trenutek zavemo, kako zelo je človeštvo neum-no: vso zgodovino civilizacije ve, da problemov ni mogoče odpravlja- ti z vojno in nasiljem, in vendar jih po- skuša z vojno zmeraj znova odpravljati. Od preprostih podeželskih fantov, ki to počno z noži in palicami, prek religiozno in ideološko zablodelih množic, ki hoče- jo kar naprej »svete vojne«, džihade in vsakršno »čiščenje« sveta, do velekapi- tala, ki sicer skromno preoblečen v de- mokratične oprave dela red, če le zavoha profit – red pa seveda dela z vojsko. Bliž- nji vzhod je ta trenutek vzorčno prizori- šče vsega tega. Vsa Evropa z nami vred, ki ležimo na tako imenovani »balkanski begunski poti«, se ukvarja z eksodusom ustrahovanih ljudstev iz teh dežel, in to z eksodusom svetopisemskih razsežno- sti. Vsem se ti ljudje smilijo; največ in najglasneje pa o humanitarnosti govori- jo in obenem najmanj naredijo tisti, ki so vso to bedo zakuhali; kar naprej pošilja- jo na »mirovne misije« tja svojo vojsko, kar naprej »pomagajo« tem nesrečnim deželam z milijardami vojaške pomoči, kar naprej tam branijo zahodno in sle- herno drugo demokracijo – čeprav vsi vemo za pravi razlog: tam je nafta, ka- pitalska požrtnost pač ne pozna meja in spodobnosti. Ti anonimni, pa tudi dovolj znani naftni lakomniki bi morali reševati begunsko krizo, ne pa Evropa, na katero so odložili to neprijetno posledico; pa jim ne pade na pamet. Brigajo jih stotisoči, milijoni mrtvih, in bednih nesrečnikov, brigajo jih porušena mesta in z njimi ti- sočletni spomeniki človeške kulture – z njimi lahko generali in svetovni žandarji delajo zgodovino – človeške sreče in bla- ginje pa ne. Bolj preprosto je vsenaokrog metati pesek v oči z gesli o demokraciji. In tudi manj stane. Z njimi smo tudi na sledi začetkom us- mrčevanja našega edinega doma, Zem- lje. Ta ni brez meja in konca, ne bo je mogoče v nedogled žreti in izkoriščati, kot to dela tistih nekaj multi- in mega- milijarderjev, ki iz dneva v dan brezob- zirno siromašijo naravne vire in ljudstva našega planeta in kopičijo v svojih de- Problemi se ne odpravljajo z nasiljem in mrliči! // PIŠE: Matjaž Kmecl, podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije B E S E D A 6 – 7: Kolumni: Jože Poglajen: Črnogorski in slovenski posli Martin Premk: Bilo kuda, Udba svuda 8 – 11: Aktualno: Veroučni učbeniki in politika V letu 2016 imamo stabilno gospodarsko rast Mednarodni dan miru zaznamovali tudi v Sloveniji 12 - 13: Spomini: Karol Žibret, borec Kozjanskega odreda 14 - 17: V metežu zgodovine Obiski v nekdanjih taboriščih za ukradene otroke Pomen OF v Ljubljani 17 – 18: Srečanje Nuša Žuraj 19 – 21 Reportaže Srečanje internirank v Portorožu Slovesnost na Žlanu v Bohinju Prireditev na Slopeh Naslednja številka Svobodne besede bo izjemoma izšla 21. oktobra, v njej pa bomo objavili seznam komemoracij in spominskih slovesnosti ob Dnevu spomina na mrtve. Fotografija na naslovnici: Postojna – slovesnost ob obletnici priključitve Primorske matični domovini. (Foto: Jani Alič) SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorna urednica: Jožica Hribar telefon: (01) 434-46-17 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana Povzetek govora na Pohodu za mir; celoten govor je objavljen na spletni strani www.svobodnabeseda.si september 20164 N O V I C E Bogat razstavni katalog Kobariški muzej je odpr- tje razstave Velika vojna v Krnskem pogorju: sinovi Ru- sije v Julijskih Alpah, ki so jo pred Putinovim obiskom v Sloveniji pripravili v Mu- zeju sodobne zgodovine v Moskvi pospremil z istoi- menskim bogatim dvoje- zičnim, slovensko-ruskim katalogom. Besedila je na- pisal Željko Cimprič, ki je izbral tudi bogato fotograf- sko gradivo. Avtorica pred- govora je zgodovinarka dr. Petra Svoljšak. V katalogu je predstavljeno vojno do- gajanje v slovenskem severnem, goratem delu. Delo z bese- dili in fotografijami prikazuje tako vojaško življenje kot tudi življenje v zaledju fronte, predstavi pa tudi nekatere njene os- taline, kot so na primer bunkerji, muzeji in spomeniki danes. Razstava se je iz Moskve preselila v Planinski muzej v Moj- strano, kjer je bila na ogled v času Putinovega obiska v Sloveniji. T. Č. Sodelovanje ZZB Nova Gorica in Slovenske vojske Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in njene krajevne organizacije že veliko let sodelujejo s Slo- vensko vojsko. S poveljstvom teritorialnega polka 1. brigade Slovenske vojske s sedežem na Ajševici pri Novi Gorici ima poseben dogovor o sodelovanju. Letos maja so se v vojašnici na Ajševici dodatno usposabljali praporščaki združenj borcev severne Primorske. V veliko zadovoljstvo štiridesetih prapor- ščakov je usposabljanje vodil predstavnik Slovenske vojske, praporščak Iztok Kaus, in je bilo zelo uspešno. Poveljstvo Teritorialnega polka je prevzelo tudi obvezo so- delovanja pri vzdrževanju spominskega znamenja, posveče- nega ustanovitvi 1. primorskega partizanskega bataljona Si- mon Gregorčič na Vodicah nad Ozeljanom (Šempas). 17. avgusta 1942 je bila namreč v tem kraju ustanovlje- na dokaj velika partizanska enota. Kraj ustanovitve je le nekaj kilometrov oddaljen od Gorice. Bližina je toliko bolj pomembna, ker je le nekaj dni prej (31. julija 1942) Benito Mussolini v Gorici grozil upornim Slovencem z besedami: »Neusmiljeno je treba pokoriti to uporno ljudstvo. Ravnati moramo kot Julij Cezar v Galiciji. Iztrebiti je treba vse moš- ke te preklete rase …« Te grožnje so še bolj utrdile zavest Primorcev, da se je treba upreti z orožjem. Krajevna organizacija Združenj borcev za vrednote NOB Ozeljan - Vitovlje organizira spominsko slovesnost pri spo- meniku. Vsako leto izvedejo tudi čistilno akcijo, ko očistijo spomenik in okolico. Letos so se jim pridružili še predstavniki teritorialnega polka Slovenske vojske na čelu s komandan- tom, polkovnikom Emilom Velikonjo. Na letošnji prireditvi bo slavnostni govornik predstavnik Slovenske vojske, pod- polkovnik Franc Pangerc. To sodelovanje bo postalo tradicionalno in s tem tudi pove- zanost Slovenske vojske z borci narodnoosvobodilnega boja. Rino Velikonja Boris Pahor v Neuengammeju Književnik in nekdanji taboriščnik Boris Pahor, ki je sredi avgu- sta dopolnil 103 leta, je poleti obiskal spominski kompleks naci- stičnega koncentracijskega taborišča Neuengamme na severu Nemčije. Med obiskom sta ga spremljala slovenska veleposla- nica v Nemčiji, Marta Kos Marko, in slovenski častni konzul v Hamburgu, Jan Philipp Furchtegott Reemtsma. Neuengamme je bilo nemško koncentracijsko taborišče, ustanovljeno leta 1938 v okrožju Bergedorf, Hamburg v Nemčiji. Do konca vojne je več kot polovica od približno 150.000 zapornikov, ki so bili v njem, umrla, danes je na tem območju spominski center. V taborišču je bilo interniranih tudi precej Slovencev, eden redkih še živih je Miloš Poljanšek, ki nam je poslal fotografijo. Boris Pahor, eden najuglednejših sodobnih intelektualcev in protifašistov, je bil od februarja leta 1944 tudi sam inter- niranec v več nemških koncentracijskih taboriščih, med dru- gim v Dachauu, Dori in Bergen Belsnu. O teh svojih izku- šnjah je pisal v svojih številnih delih, najbolj znano delo je Akropola. Hitlerjeva rojstna hiša – muzej ali supermarket? Številni mediji, med njimi tudi slovenski, so se v zadnjem ob- dobju razpisali o možnosti razlastitve Hitlerjeve rojstne hiše v mestecu Braunau am Inn. Ta postaja vse bolj romarski kraj neonacistov. Avstrijska vlada si že od leta 1984 prizadeva za nakup hiše, a lastnica hiše ne želi prodati. Na notranjem mi- nistrstvu na Dunaju so poleti potrdili, da je vlada dosegla do- govor o zakonu, ki bo podlaga za zaseg hiše. Parlament mora zakon še sprejeti. Kaj bo se bo zgodilo s hišo, še ni dorečeno. Notranji mini- ster Wolfgang Sobotka je predlagal rušenje hiše, a ker je del starega mestnega jedra, je spomeniško zaščitena, zato je ni 5 N O V I C EN O V I C E mogoče podreti. Avstrijski podkancler Reinhold Mitterlehner vidi rešitev v tem, da bi stavbo uporabili za izobraževalne namene. Najbolj goreči kritiki Hitlerja pa menijo, da bi hišo najbolje depolitizirali, če bi v njej uredili muzej o Hitlerju ali pa kar supermarket. T. Č. Zbrale denar za obnovo plošče Članice ZZB Trnovo - Murgle - Kolezija, kamor spada tudi KO za vrednote NOB Krakovo, so same zbrale denar za ob- novo spominske plošče na pročelju hiše v Kladezni ulici v lju- bljanski soseski Krakovo. Na njej so izpisana imena 13 žrtev za svobodo iz nekdaj znamenitega ljubljanskega predela Kra- kovo. Plošča je bila nujno potrebna obnove, ker pa krajevna borčevska organizacija denarja nima, so ga prispevala člani- ce same. Predel Krakovo se razprostira med Zoisovo cesto in Gradaščico, danes je tako rekoč že v središču mesta, nekoč pa je bilo to ljubljansko predmestje. Njegovi prebivalci so bili znameniti pridelovalci zelenjave, s katero so oskrbovali celot- no Ljubljano. Od leta 1986 je Krakovo skupaj z Eipprovo ulico razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik. Jubilejni zbornik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Začrtana in prehojena pot: Ustanova dr. Šiftarja funda- cija: 1996–2016 je naslov ju- bilejnega zbornika, ki ga je letos poleti ob 20. obletnici delovanja izdala Ustano- va dr. Šiftarjeva fundacija s sedežem na Petanjcih v Prekmurju. Ta prepoznavna ustanova, ki je tudi razisko- valna postaja ZRC SAZU, je v mnogo pogledih poseb- na in izvirna. Njen osrednji podvig, Vrt spominov in to- varištva, se je razvil v naci- onalni kulturni spomenik. Kot je v zborniku zapisal dr. Anton Vratuša, je v vrtu več kot 600 drevnin, grmovnic in drugih rastlin, ob njih pa so ožgane črepinje vojnih razvalin, ki so bile prenesene s krajev največjih fašističnih zločinov in tudi najpomembnejših protifašističnih zmag. Ljudje so jih pri- našali z vsega sveta, od severne Evrope do Japonske, največ pa jih je iz Slovenije in z območij nekdanje Jugoslavije. Jubilejni zbornik je izšel z namenom, da z zapisi, dejstvi, podatki in dokumenti prikaže prehojeno pot, hkrati pa pred- stavlja spodbudo za delo v sedanjosti in za uresničevanje načrtov v prihodnosti. Vsebinsko je razdeljen na uvodne besede, ki so jih napisali Ernest Ebenšpanger, Marjan Šiftar, Oto Luthar, Franc Horvat. Sledijo prispevki Franca Kuzmiča, Marjana Šitarja, Vaneka Šiftarja, Antona Vratuše, Irene Ku- mer, Tanje Simončič Korošak, Branka Žuneca, Ernsta Ružiča, Mirka Munde. Zbornik bogatijo še dokumenti, med drugim tudi pismo Milana Kučana, slikovno gradivo in poezija Karla Destovnika - Kajuha in pokojnega ustanovitelja fundacije, dr. Vaneka Šiftarja. Tea Černe Nagrada kralja Alberta I. Slovenskemu planinskemu muzeju Predstavnikom Slovenskega planinskega muzeja iz Mojstra- ne so na začetku septembra v gorski koči Diavolezza v Švici izročili nagrado Fundacije kralja Alberta I., kar je prva tovr- stna nagrada za Slovenijo in potrditev pomembnega prispev- ka tega muzeja k razvoju planinske kulture v celotnih Alpah in njegove vloge pri povezovanju evropskih planinskih mu- zejev. Fundacija je nagrade podelila že dvanajstič, in sicer za izjemne in trajne dosežke posameznikov ali ustanov, ki imajo pomemben vpliv na gorski svet in zaščito Alp. Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, Slovenski planinski muzej vse od ustanovitve spodbuja, razvija in oblikuje z go- rami in planinstvom povezano identiteto Slovenije. Igra zelo pomembno vlogo narodnega arhiva slovenskega alpinizma ter je pomemben regionalni organizator kulturnih dogodkov in pospeševalec turizma. Fundacija kralja Alberta I. v stal- nem angažmaju Slovenskemu planinskemu muzeju skupaj s Triglavom, najvišjo goro v Sloveniji, priznava njegov poseb- ni kulturni prispevek k celotni alpski regiji in v muzeju vidi pomembnega partnerja v nastajajoči gosti mreži evropskih planinskih muzejev. »To je veliko priznanje vsem generacijam slovenskih pla- nincev, ki so ustvarjali slovensko planinsko zgodovino, po- sebej pa še tistim planinskim zanesenjakom v Mojstrani na čelu z Avgustom Delavcem, ki so z zbiranjem materialne in snovne dediščine slovenskega planinstva leta 1984 omogočili odprtje Triglavske muzejske zbirke kot temelja današnjega Slovenskega planinskega muzeja. Seveda pa je nagrada na- menjena tudi vsem posameznikom, ustanovam in donator- jem, ki so uresničili projekt zgraditve in vsebinske postavitve Slovenskega planinskega muzeja,« je nagrado pozdravil nek- danji vodja muzeja Miro Eržen. Predstavniki slovenskega planinskega muzeja s slovenskim veleposlanikom v Švici Francem Mikšo (desno) ob prevzemu nagrade (Foto: Monika Pinter, Planinska zveza Slovenije) september 20166 K O L U M N A Jože Poglajen Črnogorski in slovenski posli S rbski Tanjug poroča, da se je črnogorski tožilec v Pod- gorici dogovoril z nekdanjim predsednikom Črne gore (in nekaj časa tudi Srbije) ter visokim funkcionarjem vladajoče črnogorske socialdemokratske stranke Sve- tozarjem Marovićem o priznanju krivde za zlorabo uradnega položaja in prevare. Marović naj bi tako v zaporu odsedel 22 mesecev, plačal 50.000 evrov denarne kazni in vrnil 1,1 milijona evrov nezakonito pridobljenega denarja. Če je črnogorski primer, ko se je visoki državni in strankarski funkcionar javno pokesal in priznal krivdo, v svetu (in celo na Balkanu) nekaj povsem normalnega, bi pri nas kaj takega mejilo na čudež. Pri nas se zgodi nasprotno: z aferami in korupcijskimi sumi obremenjen nekdanji premier in dolgoletni najvišji funkcio- nar SDS toži državo. In to ne za malenkost, marveč za ok- roglo milijon evrov! Janševa stranka državo toži zato, ker je na prejšnjih volitvah zbra- la 107.667 glasov manj kot na volitvah 2011. Se pravi samo 181.052 volivcev. Ker državna blagajna sofinanci- ra politične stranke glede na to, koliko glasov dobivajo na volitvah, so v SDS izračuna- li, da je stranka utrpela »ve- liko neposredno materialno škodo«, in zato zdaj terjajo odškodnino 886.257,37 evra plus obresti. Zakaj že? Zato, so zapi- sali, ker je več kot 100.000 volivcev SDS zaradi odhoda Janše po obsodbi zaradi korupcije pri nakupu oklepnikov Patria v zapor volitve protestno bojkotiralo. Celo v najbolj eksotičnih krajih bi težko našli stranko, ki resno po- sega po osvojitvi oblasti, da bi tožila državo, ker ji je na volitvah spodletelo. Od Janševe stranke smo tovrstnih političnih pasjih bombic že vajeni. In tudi naveličani. Toda to je problem strategov SDS ali bolj natančno problem v glavi vodje stranke Janeza Jan- še. Navsezadnje nekdo lahko za nos vleče več deset tisoč (nekaj časa celo nekaj sto tisoč) volivcev, a ta strategija nikjer ne more biti dolgoročna. Volivci se kratko in malo naveličajo, da nekdo nenehno brije norca iz njihove zdrave pameti, ko jih hoče v nekaj prepričati brez oprijemljivih argumentov in dejstev. Prej ali slej se začno spraševati, kolikokrat jih bodo še žejne prepeljali čez vodo. SDS pri tej absurdni tožbi namreč med drugim v slogu trdih ko- munističnih časov trdi, da je v zadevi Patria, ki je pripeljala Jan- šo za rešetke, »šlo za vnaprej načrtovano rušitev predsednika stranke SDS, da se onemogoči največjo opozicijsko stranko na volitvah«. Za zaroto torej. Na vprašanje, kje imajo dokaze za to, postrežejo le z odgovorom, da na to kaže sosledje dogodkov, ker je moral Janša na prestajanje zaporne kazni 23 dni pred volitva- mi. Takšen »dokaz« pa lahko zadovolji le tiste, ki po ljubljanskih parkih kričijo »Janša je naš idol«! Druga trditev je še bolj bosa, namreč da se »več kot sto tisoč volivcev SDS zaradi politično motiviranega in ugotovljeno ne- zakonitega kazenskega postopka zoper predsednika SDS volitev ni udeležilo, saj niso želeli glasovati na volitvah, ki so jih ocenili za nelegitimne«. Za povrh esdeesovci tožbo proti državi zači- nijo še s tem, da je »takšno oceno podal tudi analitik Andraž Zorko iz Valicona«. No, Zor- ko jih je takoj postavil na laž. Vsem drugim pa se postavlja vprašanje, kako pa vedo, da več kot sto tisoč njihovih (prejšnjih) volivcev leta 2014 ni bilo na volišča zgolj zato, ker je bil Janša na Dobu. Ne morejo vedeti. Razen seveda, če Janševi kot kakšna Kan- glerjeva vedeževalka zmorejo iz steklene krogle prepoznati, kaj se plete v političnih dušah volivcev. Tudi sicer je takšna trditev na zelo trhlih nogah. Dosedanje volitve so namreč pokazale, da vsaj tretjina volivcev ravna precej nepredvidljivo. Navsezadnje je Janša na volitvah leta 2004 s tem, da je volčjo kožo za nekaj mesecev pred volitva- mi zamenjal za bolj prijazno in spravljivo ovčjo, prepričal večji del teh volivcev. In zmagal. Ne ravno prepričljivo, a vendarle je prišel na oblast. Te taktike na vseh naslednjih volitvah ni ponovil in na vseh je izgubil. Na omenjenih zmagovitih volitvah leta 2004 je SDS dobil skoraj 300 tisoč glasov, deset let pozneje pa je stranka pristala na 181 ti- soč glasovih. In tam nekje je še danes. Raziskave javnega mnenja kažejo, da je še vedno približno 200.000 volivcev, ki jim je Janša res idol. Zato lahko stori, kar mu pade na pamet, lahko jih tudi toži za odškodnino, pa mu bodo na volitvah še naprej slepo sledi- li. Del pa se jih je preselil h konkurenci. Po zadnji Delovi raziskavi bi se namreč Janševih privržencev precej očiščena NSi zelo prib- ližala, če ne celo presegla 100.000 glasov podpore. Leta 2014 jih je NSi obkrožilo 49.000. Zakaj Janša torej za odškodnino ne toži NSi, pa morda še Jelinčiča, Aleša Primca … Dosedanje volitve so namreč pokazale, da vsaj tretjina volivcev ravna precej nepredvidljivo. Navsezadnje je Janša na volitvah leta 2004 s tem, da je volčjo kožo za nekaj mesecev pred volitvami zamenjal za bolj prijazno in spravljivo ovčjo, prepričal večji del teh volivcev. 7 O b tragičnih dogodkih v izolski bolnišnici so se takoj našli izprijenci, ki so krivdo za vse, kar se je zgodilo, pripisali Udbi oziroma obveščevalni službi nekdanje skupne države. Nekaj podobno ostudnega so si privoščili tudi lani, ko se je na primorski avtocesti ponesrečil romunski tožilec z družino. Tudi tedaj naj bi bila tega kriva vsemogočna Udba, ki naj bi skupaj z ostanki romunske obveščevalne službe izpeljala atentat. Zloglasna Udba naj bi tako ali drugače še danes obvladovala vse pore našega življenja, tako da očitno rek »bilo kuda Udba svuda« danes drži še bolj kot takrat, ko je ta služba še obstajala. Kaj je Udba sploh bila in kaj je pravzaprav počela, pri vsem tem ni pomembno, saj dejstva pri zlorabi zgodovine za politične name- ne tako nikoli niso pomembna. Uprava državne varnosti, skraj- šano imenovana UDB oziroma Udba, je nastala leta 1946, ko je Oddelek za zaščito naroda oziroma OZNA prešel izpod obrambnega ministrstva pod ministrstvo za notranje zadeve. Od sredine šestdesetih let oziro- ma od »brionskega plenuma« se jugoslovanska obveščevalna služba ni več imenovala Udba, ampak Služba državne varnos- ti oziroma SDV. Še vedno je bila razdeljena na republiške službe in zvezno službo. Bila je služba, kakršne so takrat imele vse države ter jih imajo še danes in jih bodo imele tudi v prihodnje. Skrbela je za varnost države in za zbiranje podatkov tako doma kot v tujini, in to tako z dovoljenimi kot s tajnimi sredstvi. Če se ozremo na delovanje Udbe, lahko celo vidimo, da je bila ta služba v primerjavi z drugimi podobnimi službami precej mila in prijazna. Z izvajanjem tajnih nalog je skrbela le z varnost države, ni izvajala državnih udarov v tujini in pripravljala vojnih napadov na druge države. Če je koga ugrabila ali usmrtila, so bili to ljudje, ki so nasilno delovali zoper takratno državo, ki je bila vse do kon- ca svojega obstoja tarča terorističnih napadov. Te je pripravljala predvsem emigracija, ki je državo zapustila po drugi svetovni voj- ni. V večini primerov so bili ti napadi načrtovani v sodelovanju s tujimi obveščevalnimi službami. Vse to je bilo v primerjavi z umori in ugrabitvami, ki so jih tedaj počele druge obveščevalne službe, precej omejeno in uporabljeno samo takrat, ko ni šlo drugače. Seveda je jugoslovanska obveščevalna služba tudi nadzorovala lastne državljane in jim po potrebi prisluškovala. Toda ta nadzor je bil otročji v primerjavi z nadzorom, ki ga obvešče- valne službe raznih velesil opravljajo danes, ko je nadzorovan vsak naš korak in ko je javno znano, da se snemajo vsi naši telefonski pogovori in da sledijo vsej naši pošti. Le da ob tem vsi tisti, ki imajo polna usta Udbe in njenih zločinov, molčijo, ker za propagando, ki jo v raznih obskurnih časopisih ali na televizijah zganjajo samoz- vani »strokovnjaki«, to ni uporabno. Zelo pa je uporabna že dolgo neobstoječa obveščevalna služba nekdanje države, saj je v »udbo« ali »udbomafijo« mogoče strpati vse, ki ne želijo sodelovati v raznih kriminalnih povezavah, kakršne nadzoruje razvpiti »princ teme«. V povezave »udbe« so pravzaprav vpeti prav vsi, ki kakor koli naspro- tujejo »najbolj pošteni stranki« in njenemu večnemu predsedniku. Nič ni narobe, če zgodovinarji preučujejo dokumente in delovanje nekdanje države in njene tajne službe, dokler je to narejeno stro- kovno in z znanstvenim pristopom. Danes pa ra- zni dvomljivi »strokovnja- ki« to delajo pristransko brez upoštevanja okoliščin ali celo s prirejenimi doku- menti. Pri tem je zanimi- vo, da ko blatijo izbrane posameznike, obtožujejo »udbovskega« sodelavca ali ovaduha. Nikoli pa še niso »odkrili« nikogar, ki je bil sodelavec kakšne tuje obveščevalne službe, na primer nemške, ameriške ali morda ruske. Dokumenti državne varnosti bi morali biti polni takih podatkov, saj je sodelovanje s tujimi obveščevalnimi službami kaznivo in tudi sprevrženo deja- nje. Nikoli ni kaznivo, če nekdo sodeluje s tajnimi službami svoje obstoječe države. Imena in spiski tistih, ki so v preteklosti sode- lovali s tujimi službami, bi bili dosti bolj zanimivi kot pa spiski pripadnikov in sodelavcev službe, ki že četrt stoletja ne obstaja. Čeprav prepričevanje ljudi, da je za vse kriva Udba, postaja že podobno bedasto, kot če bi nekaj desetletij po drugi svetovni vojni še vedno za vse krivili gestapo (počeli pa so tudi to), vseeno pa ni tako nedolžno. Tako kot pri drugih zlorabah zgodovine gre tudi pri zlorabi Udbe za netenje sovraštva in za pridobivanje političnih koristi. Pri tem ni pomembno, kakšna škoda se dela oziroma ali je kdo prizadet z objavo imen, ki bi morala biti tajna. Žal zakonsko ni mogoče prepovedati laganja, zato bo tovrstno početje ostalo dovoljeno, dokler se bodo našli ljudje, ki bodo temu verjeli. Žal pač nekateri verjamejo prav vse, tudi če jim njihov »vodja« reče, da je zemlja ploščata ali da je za vse njihove težave kriva Udba. K O L U M N A Martin Premk Bilo kuda, Udba svuda Nikoli pa še niso »odkrili« nikogar, ki je bil sodelavec kakšne tuje obveščevalne službe, na primer nemške, ameriške ali morda ruske. Dokumenti državne varnosti bi morali biti polni takih podatkov, saj je sodelovanje s tujimi obveščevalnimi službami kaznivo in tudi sprevrženo dejanje. september 20168 A K T U A L N O ročjih, da bi se tako (dokončno) utrdila »nova morala«. Verski nauk je torej služil in slu- ži predvsem kot instrument za prido- bivanje in utrjevanje moči Katoliške cerkve, čemur so podrejeni tudi poli- tičnemu sistemu prilagojeni veroučni učbeniki. Kot primer za takšno prakso lahko upoštevamo veroučno poudarje- no privzgajanje dobrodelnosti z zgledo- vanjem po Jezusu Kristusu. Navajanje na dobrodelnost je samo po sebi vse- kakor pomembno za humane medčlo- veške odnose, zlasti če je takšno indi- vidualno delovanje dopolnitev institu- cionalno zagotovljenim prizadevanjem za zmanjševanje družbene neenakosti. Prav takšni ureditvi (ki je delovala v socializmu) pa KC na Slovenskem na- sprotuje. V njeni (politični) usmeritvi in v praktičnih dejavnostih je zato poudar- jeno dobrodelnost prej mogoče razu- meti kot nadomestilo za strukturno za- gotovljeno socialno varnost in blaginjo za vse pripadnike družbene skupnosti. Krepitev materialne in duhovne dobro- delnosti namreč povečuje potrebo po močni Cerkvi, ki s tem tudi upravičuje svojo vlogo glavne nosilke »nove mora- le«; lajšanje trpljenja (zaradi brezposel- nosti, revščine, brezupa) in vsaj zasilno zmanjševanje sistemsko proizvedene nepravičnosti s prostovoljno dobrodel- nostjo je namreč splošno sprejeto kot moralno pozitivno delovanje. Zato je tudi dobrodelnost eden od dejavnikov krepitve moči KC Slovenskem. Poudarjanje dobrodelnosti kot naju- streznejšega družbenega urejevalnega mehanizma za blažitev negativnih pos- ledic vedno večje neenakosti je jasno izraženo tudi v kratkoročnem načrtu delovanja KC v času od 2013 do 2018 (Pridite in poglejte, 2012). V obravna- vi sočutja in pravičnosti (str. 32-33) je takšna usmeritev še dodatno utemelje- na s sklicevanjem na cerkveni družbeni nauk: »Namesto zaprtosti vase in pre- // PIŠE: dr. Maca Jogan Verska vzgoja Veroučni učbeniki in politika Verska vzgoja je nedvomno temeljni pogoj za ohranjanje katere koli vere, njeno izvajanje pa ena od ključnih skrbi in odgovornosti cerkva. Že desetletja so temelj za celovito izvedbo verouka ve- roučni učbeniki, katerih naloga je oblikovati takšne osebnostne lastnosti posameznikov, ki so po meri »božjih zapovedi«. Ker pa cilj veroučne vzgoje ni usmerjen v nadizkustvene prostore, tem- več v konkretno družbeno okolje, je stopnja skladnosti cerkva s tem okoljem (njihova družbeno priznana vloga) povezana tudi z načinom predstavljanja tega okolja v učbenikih. Učbeniki so prav zaradi te praktične funkcije vedno tudi prežeti z določenimi političnimi stališči oziroma so prikrito ali odkrito spolitizirani. Glede na različne družbene po-ložaje Katoliške cerkve (KC) na Slovenskem v 20. in 21. stoletju sta umestni vprašanji, kako so ti učni pripomočki spolitizirani, katera politična usmeritev in na kakšen način je (bila) sprejeta kot nevprašljiva sestavina poučevanja o »resnici« druž- be in mesta Cerkve v njej. Nekaj odgovorov na ti dve vpraša- nji ponuja raziskava, v kateri je bilo s kvalitativno analizo vsebine obdelanih enaindvajset (21) veroučnih učbenikov za starostno kategorijo od šest do pet- najst let. Kot glavni kazalnik politizacije učbenikov je upoštevana razlaga pre- lomnih sprememb slovenske družbe in vloge KC; glavna pozornost je usmer- jena v postsocialistično obdobje (z re- stavracijo večstrankarskega političnega sistema in kapitalizma) v primerjavi s predhodnima stadijema (druga svetov- na vojna z narodnoosvobodilnim bo- jem, zgodnji socializem). Raznovrstna politizacija veroučnih učbenikov Na podlagi izsledkov vsebinske analize veroučnih učbenikov, ki jih je Katoliška cerkev na Slovenskem uporabljala v boju za preživetje v času socializma, ter teh, ki jih uporablja v postsocializmu, lahko zanesljivo ugotovimo: a) da učbeniki nikoli niso bili izključno namenjeni le verskemu izobraževanju in vzgoji, temveč so vsebovali tudi bolj ali manj vidne sledi političnih usmeritev, ki pa so vselej umeščene v najsplošnejši biblični diskurz o »resnici« človeškega delovanja ter zavite v vsemogočnost in vseprisotnost »božje ljubezni«; b) da je bila v času socialističnega družbenega reda politizacija pretežno prikrita in vtkana zlasti v tiste teme, ki so se nanašale na eksistencialne izgube Katoliške cerkve (v primerjavi z mono- polnim »upravljanjem duš« v predso- cialističnem redu), ter z jasnim ciljem, to je ozaveščanje mladih o nevarnostih posvetnega upravljanja modernega sve- ta ob hkratni krepitvi prepričanja, da je »odrešiteljica« prav in samo Katoliška cerkev. Gre za politizacijo z molkom o obstoječem socialističnem sistemu in z glasnim NE glede delovanja v prid temu sistemu oziroma aktivnemu vključeva- nju v »ateistične« oblike združevanja; c) da je v postsocializmu politizacija veroučnih učbenikov povsem očitna in izrazito enodimenzionalna, z glavnim ciljem vsestranskega boja zoper »naj- hujši totalitarizem«, to je komunizem. Prav zato doseže vrhunec v tistih konč- nih učnih enotah, ki usposabljajo mlade ljudi (okoli 15. leta starosti) za vsestran- sko in mnogoplastno aktivno delovanje v družbi; tu je v ospredju politizacija s poudarjenim glasom ZA obstoječi poli- tični (»demokratični«) sistem, za dejav- no vključevanje vseh vernikov v razve- jene oblike združevanja na vseh pod- Politizacija veroučnih učbenikov kaže, da je KC na Slovenskem v enem stoletju (z božjo pomočjo) že skoraj sklenila krog: od odkrite dominacije prek navidezne adaptacije do (skoraj že) odkrite dominacije v upravljanju ne le duš, temveč celovitih človeških bitij. 9 laganja solidarnosti na institucije bomo krepili duha služenja in sočutja ter med ljudmi poživili delitev dobrin, tako ma- terialnih kot družbenih in duhovnih … Krščanski pogled na vzpostavitev soli- darne družbe je nenadomestljiv, saj je njegova prednost v tem, da na človeka gleda celostno. Ta pogled na človeka in družbo imenujemo tudi družbeni nauk Cerkve. Slednjega moramo v prihod- nje bolj spoznati in povezovati s prakso dobrodelnosti. Krščanska dobrodelnost ima prednost in privilegij molitvene podpore.« Medtem ko KC nasprotuje instituci- onalnemu (državnemu) zagotavljanju solidarnosti, pa v tem dokumentu po- udarja, da jo je treba uvrščati med tis- te ustanove, ki potrebujejo posebno sočutnost. Takšna sočutnost pa ni neki oddaljeni cilj, temveč se že uresničuje, kar je priznano tudi v zadnjem kratko- ročnem načrtu (str. 33): »Solidarnost in pravičnost se kažeta tudi v odnosu do cerkvenega premoženja. /…/ Težnja Cerkve na Slovenskem po gospodar- ski samostojnosti je dolžnost in odraz potreb. Slovenija danes sodi med tiste dežele, v katerih se poslanstvo Cerkve lahko celostno uresničuje in izvaja brez materialne pomoči iz tujine.« Vse se začne in konča z Bogom Gospodarska samostojnost KC, ki spod- buja in krepi težnjo po cerkveni koloni- zaciji javnega družbenega prostora, za- gotavlja med drugim tudi njeno močno navzočnost v vzgoji in izobraževanju. O tem govori tudi ocena v tem pasto- ralnem načrtu: »Osnovnošolski verouk obiskuje večina slovenskih otrok. Vzgoj- nih dejavnosti, kot so skavti in oratoriji, je deležnih veliko otrok in mladih. Fe- stival Stična mladih /…/ nima primere v srednjeevropskem prostoru. Katoliški vrtci in šole so med ljudmi spoštovani, iskani in bi jih lahko bilo več. Večina lju- di sprejema in ceni vzgojna prizadeva- nja Cerkve« (2012: 16). Ta prizadevanja so tudi organizacijsko dobro podprta, npr. Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ustanovljeno 31. 3. 1990, ima okoli 4.500 aktivnih članov) izdaja privlačno glasilo Skavtič (z nakla- do 3.700 izvodov, podatek za december 2015), ki ga sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Cerkvena vzgojna dejavnost je še toliko bolj pomembna, ker da sodoben slovenski izobraževalni sistem ni dovolj spremenjen; še vedno naj bi bila zanj značilna »nedokončana« demokratiza- cija. »Nastop demokratične oblasti je prinesel tudi v šolstvu nekatere spre- membe. Vendar ne tistih, ki bi si jih Cer- kev najbolj želela, to pa je verski pouk ali verouk v javnih šolah in zgodovinsko objektivnost pri splošnem pouku v jav- ni šoli« (kot ugotavlja teolog Peter Kva- ternik v delu Brez časti, svobode in moči: vpliv komunizma na pastoralno delovanje Cerkve v ljubljanski nadškofiji 1945–2000, 2003: 229). Da bi se celovito uresničila vloga KC kot nosilke »nove morale« v »demokra- ciji« postsocializma, mora ta »sveta« in »večna« ustanova za pravilno učloveče- nje in branik zoper »pogane«, premaga- ti še dve oviri, ki ju je prednjo postavil »zločinski komunizem«: doseči mora izenačitev veljavnosti cerkvene poroke s civilno in vključitev verouka v sistem javnih šol (kar je vključeno v strategijo delovanja KC za 21. stoletje na Sloven- skem: Izberi življenje, 2002). Prepričljivost teh prizadevanj pove- čuje utrjevanje predstave, da ni v skladu s človekovimi pravicami, če bi se še v prihodnje omejevala njena svobodna in splošno koristna dejavnost, ter zlasti ne- nehno sklicevanje KC na žrtveni položaj v »brezbožnem« (»nemoralnem«), komu- nizmu. Takšna usmeritev KC je posebej vidna v učbeniku za 9. razred devetletke (Gradimo prihodnost, 3. natis 2009). Ute- meljevanje aktivne vloge KC v politič- nem življenju se tu (str. 104) opira na in- formacijo o ločenosti verskih skupnosti in države, kar pa ne pomeni, »da kristjani nismo enakopravni državljani. Pomeni le to, da Cerkev za duhovnike ne predvi- deva političnih služb, čeprav jim državni zakoni to dovoljujejo. Sicer je pa Cerkev dolžna vzgajati pravične, ponosne in za- vedne državljane ter si na njej lasten na- čin prizadevati za kar najbolj pravično, pošteno in kakovostno življenje.« Ob koncu osnovne šole se učenci pri verouku seznanijo z bistvom aktivnega državljanstva na »Cerkvi lasten način«. To je v prvi vrsti boj zoper komunizem, kot je pojasnjeno v poglavju »Vzpon človeka in padec ideologij« (138–141), ki obravnava najhujša zla v novejši zgo- dovini, ki da so jih povzročile »marksi- stične ideje«: »Takšne ideje so pripelja- le do najbolj okrutnega totalitarizma v zgodovini človeštva, imenovanega ko- munizem. … Veliko gorja je povzročil komunizem, ki se je močno razširil po drugi svetovni vojni. V njegovih tabori- ščih je umrlo več deset milijonov ljudi. V komunizmu so trpeli zlasti verniki, saj so komunisti hoteli povsem izkoreniniti vero in Cerkev …« V poglavju »Svetniki nas spodbujajo k pogumnemu življenju« (150–156) se učenci seznanijo tudi z vzorniki, ki naj spodbujajo kristjane k sodelovanju pri odpravi vseh krivic, ki da jih je doživela KC. Med te, ki »nam zaradi svoje tesne povezanosti z Bogom morejo na nek način pomagati«, je umeščen tudi mu- čenec Lojze Grozde (1923–1943), ki so ga, preden je dopolnil dvajset let, »mu- čili in ubili komunisti… ker je bil predan Kristusu in tega ni skrival«. S takšno duhovno popotnico torej vstopajo mladi po koncu osnovne šole v življenje kot aktivni državljani, podu- čeni, da se z Bogom vse začenja in kon- ča, seveda z vmesno razlago KC, kako je treba (»objektivno«) razumeti zgodo- vino in kaj storiti za odpravo zapostav- ljenosti vseh žrtev najhujšega totalita- rizma, komunizma. Prav zato je za KC izjemno pomembno, da se tudi v zunaj- cerkveni javnosti krepi zgodovinski re- vizionizem, ki se je že učvrstil v medij- skem delovanju in deloma tudi v javnem izobraževanju. Politizacija veroučnih uč- benikov kaže, da je KC na Slovenskem v enem stoletju (z božjo pomočjo) že sko- raj sklenila krog: od odkrite dominacije preko navidezne adaptacije do (skoraj že) odkrite dominacije v upravljanju ne le duš, temveč celovitih človeških bitij. september 201610 A K T U A L N O čem računu plačilne bilance pa je bil blizu 1,6 milijarde evrov. Ob gospodarski rasti se povečuje tudi število zaposlenih. Junija 2016 je bilo v Sloveniji 12.953 (1,6 %) več delovno aktivnih kot junija 2015 ter 23.557 (3 %) več delovno aktivnih kot v primer- ljivem mesecu 2013. Rast zaposlenosti se je močno pospešila od marca letos. Med gospodarsko krizo (potekala je v dveh valovih, prvega je povzročila rece- sija v svetu po propadu banke Lehman Brothers septembra leta 2008, drugega pa sta v letu 2012 povzročila naš domači ZUJF in nanj vezana omejevalna fiskal- na politika) je število delovno aktivnih upadlo na najnižjo raven januarja 2014. Harmoniziran indeks cen življenj- skih potrebščin (primerljiv med drža- vami članicami EU) je bil avgusta letos v Sloveniji 0,2 odstotka pod, v državah evrskega območja pa skupaj 0,2 odstot- ka nad primerljivo lansko ravnjo. Na Slo- venskem imamo očitno še naprej večje težave z manjšim povpraševanjem (ta je glavni vzrok stagnacije cen) od naših partnerjev v evrskem območju. Končno se rezultat gospodarske rasti kaže tudi v javnofinančnem ravnotežju. V prvi polovici leta 2016 so bili skup- ni javnofinančni prihodki za 293 milijo- nov evrov ali 4 odstotkov večji, skupni javnofinančni odhodki pa za 118 mili- jonov evrov ali 1,5 odstotka manjši kot pred letom dni. Javnofinančni deficit se je glede na primerljivo obdobje lani zmanjšal za tri četrtine in je dosegel 157 milijonov evrov (preračunano na letno raven to pomeni približno 1 odsto- tek BDP). Primerjava letošnje z lansko proračunsko porabo v prvem četrtletju kaže znižanje subvencij gospodarstvu (za 15 milijonov evrov ali 5 odstotkov) ter zlasti državnih investicij – tako ime- novani kapitalski izdatki (za 284 milijo- nov evrov ali 51 odstotkov). Očitno se pozna »prazen prostor« ob prehodu na novo finančno perspektivo, ko imamo zgolj omejeno možnost za izkoriščanje evropskih sredstev v razvojni politiki in pri javnih investicijah. Vsaj del izpada bi morali v prehodnem obdobju nadome- stiti domači investitorji: Slovenska izvo- zna in razvojna družba pri razvojni poli- tiki, DARS in Slovenske železnice pa pri investicijah v prometno infrastrukturo. // PIŠE: France Križanič Gospodarstvo v Sloveniji V letu 2016 imamo stabilno gospodarsko rast Koliko novih dobrin ustvari dano narodno gospodarstvo, nam kaže podatek o bruto domačem produktu (BDP). Ta kazalnik se je uveljavil po drugi svetovni vojni, definiral ga je Simon Kuznetz (1934) in že takrat navedel njegove omejitve. BDP ne kaže nujno blaginje, saj prikriva podatke o motnjah v razdelitvi oziroma kdo ustvarjene dobrine pridobiva, ne upošteva tudi nedenarnega dela ekonomije (statistični uradi danes podatke o tem zbirajo z anketami in vnašajo dodatne informacije s popravki) in ne kaže stabilnega rezultata. Izboljšanje ali poslabšanje je lahko začasno ali pa znak dolgoročnejših gibanj. Zadnje ugotavljamo tako, da po-leg spreminjanja BDP opazu-jemo še gibanje zaposlenosti, inflacije in pokritosti uvoza z izvozom. Visoka inflacija in primanjkljaj v menjavi s tujino kažeta, da je gospo- darska rast začasna. Padanje cen (defla- cija), visoka brezposelnost in presežek v menjavi s tujino kažejo, da potrebuje gospodarstvo ekspanzivno fiskalno ali monetarno politiko. Na podlagi omenjenih kazalnikov lah- ko sklepamo, da imamo v Sloveniji leta 2016 stabilno gospodarsko rast. Težave so omejene na delovanje finančnega sektorja oziroma njegovega dela – ban- čnega sistema. V prvi polovici leta 2016 je bil sloven- ski BDP (v evrih) za 3,7 odstotka večji kot pred letom dni. Podatke o spremi- njanju strukture BDP imamo v stalnih cenah in na četrtletni ravni. Med dru- gim lanskim in letošnjim četrtletjem se je dodana vrednost v predelovalnih de- javnostih (izvozni sektor) in kmetijstvu povečala za osem odstotkov, pri poslo- vanju z nepremičninami za pet odstot- kov, v trgovini s servisno dejavnostjo, prometom in gostinstvom ter v infor- macijskih in komunikacijskih dejavno- stih za štiri odstotke, pri strokovnih, znanstvenih, tehničnih in podobnih de- javnostih za dva ter v upravi, obrambi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu za en odstotek. V finančnem sektorju je upadla za dobrih deset od- stotkov, v gradbeništvu pa za dvanajst odstotkov. Znižanje dodane vrednosti v finančnem sektorju je v neposredni povezavi, znižanje gradbene dejavno- sti pa v posredni povezavi z režiranim upadanjem kreditov slovenskemu go- spodarstvu. Obseg kreditov bank nefi- nančnim družbam (realni del gospodar- stva) že šest let upada. Zadnje leto (od julija lani do julija letos) se je skrčil za 1,5 milijarde evrov ali za 14 odstotkov, od julija 2010 (začetek omejevalne kre- ditne politike Banke Slovenije) do julija 2016 pa za 12 milijard evrov ali za 57 odstotkov. Ob upadu kreditov se znižu- jejo tudi prihodki bank in z njimi upada dodana vrednost v finančnem sektorju. Samo čakamo lahko, kdaj bodo zahte- vali novo sanacijo. Slovensko gospodarstvo se je krčenju kreditov prilagodilo tako, da pridobiva dodaten denarni tok s presežkom v me- njavi s tujino. Pri tem ima srečo, da je naša država stabilna neto izvoznica in da proizvedemo občutno več, kot po- rabimo. Imamo torej dovolj prihrankov. V prvi polovici leta 2016 je presežek v menjavi s tujino (razlika med izvozom in uvozom blaga in storitev) dosegel dve milijardi evrov, presežek na teko- Na Slovenskem imamo očitno še naprej večje težave z nizkim povpraševanjem (ta je glavni vzrok stagnacije cen) od naših partnerjev v evrskem območju. 11 A K T U A L N O v države južnega Kavkaza, Srednje Azi- je, Bližnjega vzhoda, severne in zahodne Afrike, Latinske Amerike in baltskih držav. S pomočjo ITF je bilo očiščenih več kot 132 milijonov kvadratnih metrov one- snaženih površin z minami na območjih jugovzhodne Evrope, dva milijona kva- dratnih metrov na južnem Kavkazu in 1,3 milijona kvadratnih metrov drugod po svetu. Prav tako je organizacija omogoči- la telesno rehabilitacijo 1251 žrtvam min, v programe o ozaveščanju o nevarnostih min je bilo neposredno vključenih več kot 440.000 otrok in odraslih ter posredno več kot 610.000 družinskih članov. S po- močjo ITF so izšolali več kot 1050 stro- kovnjakov s področja humanitarnega raz- miniranja, rehabilitacije in menedžmenta o protiminskem delovanju. Priznanje so v skupnem imenu podelili predstavniki vseh štirih organizacij, ki so članice Sve- tovne veteranske organizacije: Tit Turn- šek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, general Ladislav Lipič, pred- sednik Zveze veteranov vojne za Slove- nijo, Janez Podržaj, predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, in An- ton Pozvek, generalni sekretar združenja Sever. V imenu ustanove ITF je nagrado prevzel direktor Damjan Bergant. // BESEDILO IN FOTO: Mitja Tomažič Mednarodni dan miru zaznamovali tudi v Sloveniji Dan miru naj traja 365 dni Vsako leto 21. septembra po svetu potekajo slovesnosti, ki oz- nanjajo mednarodni dan miru, kot ga je določila Generalna skupščina Združenih narodov. S tem želijo poudariti pomen miru tako znotraj narodov kakor tudi med njimi. Skladno z med- narodnim dnevom miru so veteranske organizacije iz Slovenije, ki so članice Svetovne veteranske organizacije, organizirale kra- tek, a opominjajoč Pohod miru. Takšen pohod je hkrati potekal tudi v drugih državah. Pohodniki so se zbrali pred Na-rodno galerijo v Ljubljani in nato krenili na Trg republike, kjer je potekal kratek kultur- ni program. Prisotne je pozdravil Aljaž Verhovnik, v. d. generalnega sekretarja ZZB za vrednote NOB Slovenije. Opisal je pomen mednarodnega dneva miru in opomnil, da mir ni samo prenehanje vojne, temveč graditev skupne globalne družbe, v kateri bodo živeli ljudje osvo- bojeni revščine in bodo uživali blaginjo. Minuti molka, namenjeni vsem padlim v vojnah, je sledilo mirovno sporočilo slavnostnega govornika dr. Matjaža Kmecla, podpredsednika ZZB za vred- note NOB Slovenije. Vsako leto na mednarodni dan miru Združeni narodi pozovejo vse vojskujo- če strani, da odložijo orožje in spoštu- jejo 24-urno globalno prekinitev ognja. Dan brez bojev nas simbolno opozarja, da se oboroženi spori lahko in morajo končati. Vendar je mir veliko več kot samo prenehanje vojne, je bilo poudar- jeno v sporočilu generalnege sekretar- ja ZN Ban Ki Muna. Letošnji dan miru poudarja, da mir gradimo s pomočjo 17 ciljev trajnostnega razvoja, kot jih opredeljuje Agenda 2030 Združenih na- rodov. Konflikti se pogosto začnejo tak- rat, ko ljudje tekmujejo za omejene vire. Agenda 2030 za trajnostni razvoj je naš načrt za preprečevanje nastajanja takšnih konfliktov, pri čemer moramo zagotoviti, da nihče ne bo ostal izklju- čen iz tega procesa. Ko je 193 držav čla- nic Združenih narodov lani septembra soglasno sprejelo 17 ciljev trajnostnega razvoja, je bilo njihovo sporočilo jasno. Trajnostni razvoj je bistvenega pome- na za trajen mir, oboje pa je odvisno od spoštovanja človekovih pravic. Naš pla- net moramo zaščititi in samo s skupnim delom lahko naredimo naš skupni dom varen za prihodnje generacije. Vsak od nas naj bo zagovornik trajnostnega ra- zvoja in naj razširja Agendo 2030 in ci- lje trajnostnega razvoja. Od svojih vlad zahtevajmo, da odgovorno uresničujejo svoje zaveze za prihodnost. Na prireditvi v Ljubljani so podelili nagrado Svetovne veteranske federaci- je, imenovano Rehabilitation Price, us- tanovi ITF (Ustanova za krepitev člo- vekove varnosti). ITF je neprofitna hu- manitarna ustanova, ki jo je ustanovila vlada Republike Slovenije marca leta 1998, najprej za pomoč pri čiščenju mi- niranih površin v Bosni, pozneje pa tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope. Svoje delovanje je organizacija razširila Anton Pozvek, Tit Turnšek, Ladislav Lipič, Janez Podržaj in Damjan Bergant september 201612 S P O M I N I ki je vozila hrano in strelivo vojakom na Planini, je štela sedem tovornja- kov. Na dveh so vozili hrano in streli- vo, na preostalih petih je bilo oborože- no spremstvo, približno 90 vojakov. Po približno enoinpolurnih bojih so Nemci pustili tovor in se umaknili. Partizani so ob pomoči okoliškega prebivalstva to- vornjake izpraznili in zažgali. Začetek jeseni leta 1944 je bil soraz- merno ugoden za partizanske akcije. V odredu je obstajala minerska skupina, ki je večkrat minirala železniško progo Celje–Brestanica. Proga je bila v tem času zelo obremenjena, saj so tu pote- kali umiki nemških sil z juga proti Av- striji in Nemčiji. Miniranja so potekala v nočnem času. Okupator je na progo po- noči pošiljal močne patrulje. Naša četa je dobila ukaz za napad sovražne patru- lje iz zasede. Naš namen je bil padlim vojakom pobrati orožje. Nismo bili us- pešni, ker je sovražnik takoj po napadu območje močno osvetlil in napadel z minometi. Na začetku jeseni 1944 se je drugi ba- taljon zadrževal v okolici Pilštajna. Do nas je prišla vest, da ustaši požigajo po- slopja proti Pilštajnu in Lešičnem. Dobili smo ukaz, da ustavimo ustaše, kar nam je uspelo. V naših vrstah sta bila ranjena dva borca. Zvečer istega dne je dobil en vod naše čete ukaz, da gremo v Novo vas pri Šentjurju po novince, ki želijo v partizane. Krenili smo pred polnočjo in še ponoči v Novi vasi našli nove tovari- še, ki se jim je pridružilo še nekaj mo- bilizirancev. Proti jutru smo se vrnili na Pilštajn, kjer so kuharji pripravljali zaj- trk. Zajtrka nismo dobili, saj nas je sov- ražnik že v zgodnjih urah napadel z mi- nometi. Mina je poškodovala tudi kotel, v katerem se je kuhal zajtrk. Ker smo bili obveščeni, da se sovražnik bliža z dveh strani, smo se umaknili proti Bohorju in tam počakali čez dan. Zvečer smo kre- nili na Bizeljsko. Nekje pri Pišecah smo se ustavili in dobili nekaj hrane. Zima 1944–1945 Bolj ko smo se bližali zimi 1944/45, težje je bilo večjim oboroženim eno- tam, kot je bil naš bataljon, v katerem je bilo približno 55 borcev. V jesenskih razmerah smo lahko spali na senikih ali v gozdu pod drevesi, pozimi pa smo bili zadovoljni v govejih ali svinjskih hlevih. // PIŠE: Karol Žibret Karol Žibret, borec Kozjanskega odreda Moji spomini so še vedno zelo živi Lani jeseni sva se s prijateljem pridružila pohodu planincev iz Šentjurja, ki je potekal od gostilne Mlakar Javornik na proslavo pri spomeniku pod Resevno. Pot nas je vodila mimo spomenikov padlim partizanom in mimo prebivalcev, ki so se v pogovorih spo- minjali grozot druge svetovne vojne v teh krajih. Na spomeniku, ob katerem je potekala proslava, so poleg drugih tudi imena pa- dlih partizanov, ki so se bojevali v drugem bataljonu Kozjanskega odreda. Pohod in pogovor s predstavniki ZB Šentjur sta me spod- budila, da opišem nekatere dejavnosti bataljona med NOB. Kozjanski odred, ki je bil usta-novljen marca leta 1944, sta sestavljala dva bataljona. V ju-niju leta 1944 so tedanje nem- ške oblasti fantom okrog mojega letnika 1927 poslale pozive za odhod v nemško vojsko. O datumu in smeri, kam bodo Nemci peljali nabornike, je bil Drugi ba- taljon pravočasno obveščen. Partizani so postavili zasedo ob cesti Planina– Sevnica in napadli konvoj. Ob napadu je bilo šest sovražnikovih vojakov ubi- tih, nekaj zajetih. Zajeti fantje naborni- ki so odšli v partizane in se bojevali na slovenski strani proti okupatorju. Mene v tej zajeti skupini ni bilo, ker sem tak- rat zbolel. Zaradi nenehnih pozivov in iskanja nemške policije sem avgusta sam odšel v partizane. Pridružil sem se enoti, v katero so vključevali novince brez orožja. Spremljala nas je oborože- na enota, ki nas je po potrebi tudi ščitila pred napadi sovražnika. Vseh novincev Kozjanski odred ni mogel oborožiti, zato so nas pošiljali v brigade na Dolenjsko. Dvakrat sem bil v skupini neoboroženih novincev partiza- nov, ko so nas poskušali prepeljati čez Savo nekje med Zidanim Mostom in Dolenjim Brezovim. Ob prvem prehodu so nas odkrili Nemci in začeli streljati z minometi, tako da se je kolona razpo- lovila. Nekaj jih je odšlo na Dolenjsko, drugi smo ostali na Kozjanskem. Čez nekaj dni smo vnovič poskusili. Tokrat so navezali vrv čez Savo, zanjo so se fantje držali ob prehodu čez reko. Zara- di preobremenjenost ali morda sabota- že se je vrv pretrgala. Med udeleženci se je govorilo, da je morda nekdo vrv narezal, a tega nisem nikoli izvedel. Nekaj fantov je reko prešlo, nekaj jih je reka odnesla, preostali smo se spet vrnili na Kozjansko. V nekaj dneh sem dobil puško in nisem bil več kandidat za Dolenjsko. Dodeljen sem bil Drugemu bataljonu Kozjanskega odreda. Pred mojim prihodom v bataljon je ta pozno spomladi in v poletju 1944 izve- del vrsto napadov na sovražnikove po- stojanke, jih uničil in zaplenil več orožja in streliva. Sredi julija se je z Dolenjske- ga vrnila Tretja četa in prinesla nekaj orožja in streliva. Drugi dan proti veče- ru je bataljon napadel orožniško posto- janko na Pilštajnu. Dve četi sta zasedli ceste, ki so vodile proti Pilštajnu, ena pa je napadla orožniško postajo. Orožniki so se precej časa upirali in spuščali v zrak rakete, da bi poklicali pomoč. Po- moči ni bilo in pod vse večjim ognjem so se predali. Drugega avgusta sta 1. in 3. četa postavili zasedo v Večjem Brdu na cesti Šentjur–Planina. Čakali sta sov- ražnikovo oskrbovalno enoto. Kolona, Spominska plošča na spomeniku pod Resevno, kjer je padel celoten 2. bataljon Kozjanskega odreda. (Foto: Jožica Hribar) 13 Če smo imeli srečo, smo lahko spali na tleh v kmečkih stanovanjskih hišah. Redki so bili primeri, ko smo lahko spa- li celo noč. Ponoči smo imeli pohode, ko smo se pomikali po kozjanskih, bre- žiških in zasavskih zaselkih. Premešča- nje je bilo potrebno zaradi zasledovanja sovražnika in izdajstev. Največje težave smo imeli z zagotavljanjem prehrane, oblačil in obutve. Glavni dobavitelj hra- ne je bilo zavedno kmečko prebivalstvo teh krajev, ki je bilo naklonjeno parti- zanski vojski. Bolj ko se je bližala zima, večji pritisk sovražnika smo občutili. Zaradi minira- nja in posledično poškodovane proge vlaki niso vozili v daljših presledkih. V tem času sovražnikova vojska ni miro- vala. Cele kolone umikajočih sovražnih vojakov so se premikale po železniški progi proti Avstriji. Te enote so se po- mikale po krajih, za katere so menile, da se v njih zadržujejo partizani. Enote smo večkrat opazili, vendar jih nismo napadali, saj so bile prevelike in dobro oborožene. Jeseni leta 1944 smo se premikali po pobočjih okoli Jurkloštra, Radeža in Za- bukovice. Na pohodih smo borci poleg svoje prtljage nosili tudi drugo opremo (kotel za kuhanje) in živila. Če si bil na vrsti za nošenje kotla ali kakšnega go- vejega stegna, ni bilo prijetno. Bile so noči, ko sta nas dež ali sneg popolnoma premočila. Obleke so se nam posušile na telesu, če je bilo to sploh mogoče. Pozno jeseni in na začetku zime smo bili pogosto napadeni kmalu po priho- du na ciljno mesto. Po prihodu na cilj je komanda takoj razpostavila straže in odposlala patrulje, ki so nas opozorile na nevarnosti. Zanimivo pa je, da se je pred zaporednimi napadi bataljonu pridružil borec v železničarski obleki. Ne vem, zakaj ga je po približno desetih dneh zmanjkalo. Od tedaj naprej napadi sovražnika niso bili več tako pogosti. V bataljonu so se razširile govorice, da naj bi ta železničar izdajal. Po novem letu 1945 se je bataljon us- tavil v neki vasi na Bizeljskem. V naš ba- taljon je prišel srbohrvaški oficir. Govo- rilo se je, da od naše komande zahteva več napadov na sovražnika. S terena je prišla informacija, da je v postojanki na Malem Vrhu približno 40 sovražnikovih vojakov, ki imajo nekaj ruskih ujetnikov. Naslednjo noč je vodstvo izbralo 20 dobro oboroženih borcev, ki naj bi re- šili ruske ujetnike. Načrt je bil brez stre- ljanja onesposobiti stražarje in obkoliti stavbo, v kateri so bili sovražni vojaki. To jim je uspelo in pozvali so sovražne vojake k predaji, da so začeli prihajati iz stavbe in se predajati brez orožja. Nekaj sovražnih vojakov pa se ni hotelo pre- dati in so streljali. Naši borci so name- ravali odgovoriti s streli iz mitraljeza, ki pa je zaradi hudega mraza zatajil. Eden izmed borcev je aktiviral ročno bom- bo, da jo vrže skozi okno v stavbo. Na oknu pa je bila mreža, bomba se je od- bila od nje in eksplodirala med našimi borci. Rezultat tega slabo izvedenega napada je bilo šest težko ranjenih par- tizanov. Žal tudi naš medicinec ni imel ustreznih zdravil in sanitetnega materi- ala, zato smo ranjence prenesli v par- tizansko bolnišnico na Pohorju. Zaradi visokega snega smo morali borci goveji vpregi utirati pot. Šele drugo noč smo proti jutru pripeljali ranjence v bližino bolnice, tretjo noč pa do bolnice. Žal so od šestih ranjencev trije zaradi ran in hudega mraza po poti umrli. V zadnjih dneh januarja ali na začetku februarja leta 1945 smo se zadrževali pri Sveti Jedrt na Bizeljskem. Drugi dan našega bivanja tukaj se je bataljonu za- čela približevati večja skupina nemških smučarjev. Ko so prišli do vasi, jih je za- seda našega bataljona ustavila. Začel se je spopad, po nekaj urah so se nemški smučarji umaknili. Naš bataljon ni imel mrtvih ali ranjenih. Na sovražni strani pa je bilo nekaj ranjenih ali mrtvih, saj smo opazili krvave sledi umika. Neuspešni napad Tretji dan zgodaj zjutraj je šel naš vod v zasedo čakat nemško patruljo, ki je vsak dan patruljirala okoli svojih postojank. Po približno uri in pol smo opazili rake- te, ki so letele v zrak tam, kjer je bil na- meščen naš bataljon. Ko se je že začelo daniti, smo opazili, da je bataljon obko- ljen. Večina borcev je menila, da mo- ramo naprej, da se umaknemo iz obro- ča. Komandir voda Slavko pa je menil, da moramo na sedež bataljona, torej v obroč. V štabu so takoj, ko so opazili, da jih obkoljujejo, na okoliške hribe poslali zasede. Ko smo prišli do bataljona, smo dobili ukaz, da gremo naprej, krenili smo proti Špičku, saj smo menili, da se bomo tam najlaže prebili. Po nekaj sto metrih nas je presenetil rafal, ki je ra- nil mitraljezca Hočevarja. Nadaljevanje umika glavnine bataljona je vodilo čez hrib pred nami. Naš vod je moral poča- kati v zasedi, dokler se glavnina ne bi umaknila čez hrib, da zadrži Nemce, če bi nam sledili. Tudi mi bi morali za glav- nino, a nam je nemška kolona prekrižala pot. Preostal nam je umik v dolino pro- ti potoku, po katerem smo se umikali. Naenkrat smo pred sabo opazili Nemce, na srečo smo mi njih opazili prej kot oni nas. Na desni ob potoku je bilo nizko gosto smrečje, pod katerim smo se za- rili v sneg. Slišali in videli smo sovražne vojake vse okoli nas. Skoraj gotovo smo Nemcem zabrisali pot s tem, ko smo šli nekaj sto metrov po vodi, morda pa nas je rešila večja skupina divjih prašičev, ki je šla tik mimo nas. V glavnini bataljona sta bila dva borca ranjena, v tem napadu pa so umrli vsi bor- ci ene zasede, mislim, da jih je bilo enajst, med njimi tudi hrabri mitraljezec Gril. Po umiku nemških vojakov smo tudi mi odšli iz gozda. Prišli smo do kozolca, ki je bil nekoliko oddaljen od hiše, v ka- teri so bili ljudje. Ker smo menili, da nas nihče ni videl, smo se odločili prespati na kozolcu. Slekli smo zmrznjeno oble- ko in se zarili v krmo. Bili smo tako iz- mučeni, da smo pri okoli –24 stopinjah zaspali v samem spodnjem perilu brez odej. Ko pa smo se zjutraj zbudili, smo videli in slišali Nemce, ki so tudi bili v tej vasi, na srečo nas niso odkrili. Dru- gi večer smo dobili zvezo z bataljonom, ki je bil na poti proti Svetini. Proti jutru naslednjega dne smo prišli v vas Kanju- ce pri Svetini. Bili smo tako utrujeni in lačni, da smo spali kar med hojo. Disciplina v našem bataljonu in tudi v drugih partizanskih enotah je bila po mojem mnenju pretirana in preveč kaz- novalna. Med mojim bivanjem v bata- ljonu sta bila dva borca ustreljena. Eden je bil ustreljen, ker se je s stražarskega mesta pred mrazom umaknil v hlev, saj je menil, da bo lahko skozi okno nadzi- ral stanje, drugi pa zato, ker je pri kme- tiji v hiši, kjer smo bivali, vzel pol kloba- se. Pred naslednjim premikom našega bataljona je v prvi polovici januarja leta 1945 prišel pome bratranec Stanko s še- fom obveščevalnega centra in me vzel za kurirja v postaji TV/15 ali 20. Celo- ten 2. bataljon je padel 18. marca 1945 pod Resevno. Karol Žibret september 201614 A K T U A L N OP R I P O V E DV M E T E Ž U Z G O D O V I N E ti v pet taborišč: Saldenburg, Neustift Himmelberg, Eisenstein/Seligenporten in Kastl. Od približno 650 aretiranih ot- rok je danes še živih približno 190. Nekdanji taboriščniki – ukradeni ot- roci smo prizadeti, ker se domoljubno dejanje in žrtvovanje naših staršev in sorodnikov, pravi narodnoosvobodilni boj, s pristranskim ideološkim izkrivlja- njem zgodovinskih dejstev poskuša pri- kazati kot revolucionarno nasilje. Zato si prizadevamo, da se časi, v katerih je bilo povzročeno toliko gorja, ohranijo v objektivnem zgodovinskem spominu in se konča slepljenje javnosti. Vsi, ki smo bili žrtve totalitarnih in avtoritar- nih režimov, želimo resnično obravnavo vseh dogajanj in dejanj. Dokumentarni prispevki pričevalcev, žrtev nacistične- ga nasilja, predvsem pa dokumentarna filma »Ukradeno otroštvo« in »Bandi- tenkinder – slovenskemu narodu ukra- deni otroci«, so majhen kamenček v tem mozaiku. Pričevanja več kot 35 Obiski v nekdanjih taboriščih za ukradene slovenske otroke Posebna spominska znamenja v štirih nemških krajih Leta 1941, ko je nacistični vojaški stroj okupiral del naše do- movine, Štajersko in Gorenjsko, smo bili še otroci. Vendar se številni nekaterih takratnih dogodkov še dokaj dobro spominja- mo. Od doma so bili izgnani naši sorodniki in prijatelji, najprej v Srbijo, nato na Hrvaško in v nemški rajh. Slovenci, manjvredni podljudje, smo bili obsojeni na nasilno iztrebljenje. In začel se je boj zavednih domoljubov za ohranitev. Številni partizani in njihovi are-tirani sodelavci v ilegali, ujeti v spopadih z okupatorjem ali iz-dani, so bili kot talci žrtve. Mu- čenje in ustrelitve so bili odgovor oku- patorja, ki pa se ni ustavil v svojem na- silju samo pri zapornikih, ampak ga je po smernicah državnega vodje SS Hei- nricha Himmlerja v najbolj kruti obliki poleti 1942 uveljavil tudi pri njihovih družinah in bližnjih sorodnikih. V avgu- stu leta 1942 so bili odrasli deportirani v koncentracijsko taborišče Auschwitz, osamljeni in nedolžni otroci, tudi nebog- ljeni dojenčki, pa nameščeni v posebna taborišča v starem rajhu. Dojenčki so bili v primeru zadovoljive ocene rase namenjeni za posvojitev v nemške dru- žine, drugi otroci pa razvrščeni najprej po abecedi in nato po spolu in staros- // PIŠE: Janez Žmavc, predsednik Društva ukradenih otrok // FOTO: arhiv Društva Skupinska fotografija ob spominski plošči v Seligenportnu 15 nekdanjih taboriščnikov in mnogo tujih državljanov so do zdaj v številnih kra- jih v Sloveniji in tujini (Nemčiji, Avstriji, Italiji) prikazala večini gledalcev popol- noma nepoznana grozodejstva nemških okupacijskih oblasti. Pomembna pa je tudi splošna ugotovitev v pogovorih v okviru predstavitev dokumentarnih fil- mov učencem in dijakom v šolah v Slo- veniji, a tudi odraslim, da je ta tematika dogajanja v času druge svetovne vojne v izobraževalnih procesih zelo slabo predstavljena. V Društvu taboriščnikov – ukradenih otrok pa smo si tudi že več let priza- devali za dobro sodelovanje s krajev- nimi dejavniki v Nemčiji in za ustrezno označitev objektov v vseh krajih, kjer so bila med drugo svetovno vojno po- sebna taborišča za slovenske otroke. V preteklih dveh letih smo bili uspešni in s pomembno finančno in organizacij- sko pomočjo lokalnih dejavnikov so bila vgrajena spominska znamenja v Kastlu, Himmelbergu in Seligenportenu. Vse spominske table z znakom društva in table s podnapisi je zasnoval akademski kipar Dušan Tršar, so pa odlita v bronu. Podnapis v prevodu se glasi: »Tu je bilo od 1942 do 1945 nacional- socialistično taborišče. Približno … slo- venskih otrok in mladine je bilo pripe- ljanih za prevzgojo in ponemčenje. Nji- hovi starši so bili umorjeni ali deportira- ni v koncentracijsko taborišče. To spominsko znamenje je vgrajeno v znamenje nemško-slovenskega prija- teljstva občine … in Društva taborišč- nikov – ukradenih otrok.« Društvo ukradenih otrok je 29. in 30. julija organiziralo obisk treh krajev, kjer so bila spominska znamenja že odkrita. Ob njih smo položili vence. Poseben po- men tega obiska, ki se ga je udeležilo 49 potnikov, med njimi 24 nekdanjih tabo- riščnikov (ostali so bili pretežno njihovi svojci, ker so potrebovali spremstvo), je bilo odkritje še enega spominskega znamenja, to je v Saldenburgu, 30. julija na objektu, ki je zdaj v lasti organizacije Deutsches Jugendherbergswerk Lan- derverband e.V. Bayern. Prevozne stroške za avtobus, s katerim smo v dveh dneh opravili več kot 1700 kilometrov, je prispevala ZZB za vred- note NOB. Številnejša udeležba nekdanjih tabo- riščnikov na tem obisku je tudi prizna- nje našim prizadevanjem in prizadeva- njem lokalnih dejavnikov za ohranitev spomina na nacistična grozodejstva in v opomin za prihodnje rodove. Odkritje spominske plošče v Saldenburgu. Na sliki z leve: Gerhart Koller, deželni svetnik, Sebastian Guber, predsednik Zveze mladinskih domov, Marija Kačičnik, ukradeni otrok v tem taborišču, in Janez Žmavc Ukradeni otroci pred stavbo taborišča v Himmelbergu, kjer so bivali (z leve): Janez in Franc Štiglic, Danilo Doberšek, Franc Razgoršek, Fani Oset, poročena Šajh, in zadaj Valentin Stakne. Pred stavbo nekdanjega taborišča s spominsko ploščo v Kastlu Vsi, ki smo bili žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, želimo resnično obravnavo vseh dogajanj in dejanj. september 201616 A K T U A L N OP R I P O V E DV M E T E Ž U Z G O D O V I N E merno opremo za odhod v partizane. Kmalu je OF v Ljubljani začela orga- nizirati hišne, kvartne, rajonske in druge odbore za posebne naloge. Med take je spadal naš hišni odbor na tedanji Goru- povi 9, saj smo našli prostor med dve- ma nadstropjema, primeren za bunker. Vanj smo skrili smučke, ilegalno litera- turo, pisalni stroj in radio, ker so Italija- ni blokirali druge radijske postaje tako, da je bilo moč poslušati le Ljubljano. Mi pa smo lahko redno poslušali radio London in natipkane vesti pošiljali OF za širšo distribucijo. Kmalu sta v bunker prišla prva dva ilegalca, pozneje se je v njem skrivalo največ pet ilegalcev. Jeseni 1941 so Nemci začeli preselje- vati Gorenjce v Srbijo. Ko smo izvedeli, da prvi transport pelje skozi Ljubljano, smo v skupini odšli na postajo. Italijani nas niso ovirali, zato smo prišli do vago- nov in tam začeli deliti hrano in letake ljudem na vlakih, na letake smo natip- kali zadnje vesti z ruske fronte. Zadnji stavek pa se je glasil: »Ne obupajte, z vami je ves slovenski narod in kmalu se boste vrnili v svobodno domovino.« Drugi dan je bilo na kolodvoru že polno italijanskih in nemških vojakov, ki nas niso pustili k vagonom in so nas surovo razgnali. Oktobra leta 1941 je vodstvo OF do- bilo priložnost, da zaveznikom pošlje sporočilo o razmerah v Sloveniji. Moj oče, dr. Vinko Vrhunec, direktor Trbo- veljske premogokopne družbe, ki jo je imel v lasti tuj kapital, je dobil dovoljenje za službeno potovanje v Bern, a ga je iz- koristil v drugačne namene. Tehnika OF mu je v pete in v usnjeno mapo vnesla mikrofilme, ki so vsebovali nemške pla- Ob 75. obletnici ustanovitve OF Pomen in vpliv OF v Ljubljani med NOB France Prešern je zgodovino Slovencev ocenil, da »samo krva- vi punt poznamo«. A aprila leta 1941, ko smo doživeli okupaci- jo nacifašizma, punt ni več zadoščal, kajti morali smo preprečiti uničenje našega naroda, ker so okupatorji odločili, da eno tre- tjino asimilirajo, drugo izselijo, tretjo pa pobijejo. Edini način, kako to preprečiti, je bil organizirati odločen narodnoosvobo- dilni boj in revolucionarno prevzeti njegovo oblast. To nalogo je opravila Osvobodilna fronta, ki je ob veliki podpori naroda vsa štiri leta vodila ta boj na osnovi devetih točk svojega programa. Istočasno se je pod Titovim vod-stvom razvila NOB po vsej Jugo-slaviji, kmalu pa tudi sodelovanje z zavezniki protinacifašistične ko- alicije svobodoljubnih narodov. V prvi točki svojega programa je OF določila, da je »proti okupatorjem treba vršiti ne- izprosno oboroženo akcijo«. Na ta poziv smo se Slovenci odzvali po vsej Slove- niji in na razne načine. Sprva so odpor organizirano izvajali le komunisti in kr- ščanski socialisti, spontano pa so nasto- pale posamezne skupine aktivistov in borcev, kot na primer gorenjski gošarji. Odpor v Ljubljani Tako se je v Ljubljani odpor proti Itali- janom začel z različnimi oblikami drža- vljanske nepokorščine. Pojavile so se na- pisne, zvočne in listične akcije, naglo se je širil ilegalni tisk s časopisi Slovenski poročevalec, Ljudska pravica, Mladina in številne brošure. Organizirani so bili Varnostno-obveščevalna služba (VOS), civilna zaščita in prve vojaške skupine, iz katerih je med drugim rasla tudi bo- doča Ljubljanska brigada. Odrejen je bil kulturni molk, omejen vpis na univerzo in uvedena nepokorščina pri dvigu rok v fašistični pozdrav. Organizirana je bila mreža bunkerjev, v katere so se zatek- li aktivisti, predvsem komunisti, ki jih je policija iskala. Delovati so začele Rdeča pomoč in razne oblike solidarnosti, tudi z zbiranjem denarja. Zelo so Italijane vznemirjali enourni popoldanski prote- sti, ko je OF pozvala meščane, naj vsak dan za eno uro vsi ostanejo doma, za- tem pa množično pridejo na ulice. Ena takih samoiniciativnih napisnih akcij je bil zapis »V«, kar je pomenilo vi- ctory – zmaga, na zidove hiš, ki sem jo sam izvedel ponoči 14. julija 1941 sku- paj s Tonetom Brecljem in Ivom Pelico- nom. Padel sem v zasedo karabinjerjev, ki so me pretepli, vklenili in zaprli za en dan. Ko so me spustili domov, mi je fa- šistični oficir v srbohrvaščini rekel: »Ne delajte več teh neumnosti, saj boste tako vsi čez leto dni govorili le še italijansko.« Mojo izpustitev je odredil general Tadeo Orlando, ki si je takrat našo domačo vilo izbral za svojo rezidenco, s tem da smo se Vrhunčevi umaknili v druge prosto- re. General Orlando je že naslednji dan užaljeno zapustil vilo, rekoč, da takega obnašanja od nas ni pričakoval. Zanimi- vo je, da je taisti general leta 1944 postal obrambni minister v prvi italijanski ne- fašistični vladi po kapitulaciji Italije, ki so jo postavili zavezniki. Priprave ljudi na odhod v partizane Ena glavnih nalog terenskih organizacij OF je bila rekrutiranje meščanov za od- hod v partizane. Poskrbljeno je bilo tudi za vrnitev ranjenih, bolnih in premraže- nih borcev. Potem ko je okupator febru- arja 1942 obdal mesto z bodečo žico, je ta naloga postala zahtevnejša, vendar je OF tudi to izpeljala tako, da bil je odhod v partizane organiziran. Vsak je dobil iz- kaznico, lascia passare (prepustnico), na- tisnjeno v tiskarnah OF. Tudi v naši vili smo leta 1941 opremili nekaj ilegalcev (med drugimi Cveta Močnika in Stanka Semiča - Dakija), ki so potrebovali pri- // PIŠE: Marko Vrhunec // FOTO: osebni arhiv avtorja Počitek borcev na stopnicah Magistrata, 9. maja 1994 ob 8. uri zjutraj 17 kate o prvih streljanih talcih na Gorenj- skem in so Gorenjcem sporočali, da so ustrelili sto Slovencev za enega Nemca. Drugi dokument pa je bil memorandum OF o prihodnjih mejah združene Slove- nije na Soči in Dravi, ki sta ga pripravi- la profesor dr. Fran Zwitter in profesor Avgust Pirjevec. Dokumente je Vrhunec nameraval odnesti v London, da bi jih izročil naši begunski in angleški vladi. V Švici je nestrpno čakal, da dobi angleški vizum, a ga je obiskal duhovnik Košuta in mu sporočil, da mu Vatikan svetuje, naj ne gre na pot, ker ga gestapo in OVRA (Organizzazione per la Vigilanza e la Re- pressione dell' Antifascismo – tajna poli- cija italijanskih fašistov) čakata v Madri- du in Lizboni. Predal je dokumente jugo- slovanskemu ambasadorju v Bernu in se odločil za pot domov. Ob prihodu v Lju- bljano so ga Italijani že na postaji aretira- li in ga za enajst mesecev zaprli v Kopru in Rimu. Na sodni razpravi je zanj tožilec predlagal smrtno kazen, potem ko nam je uspelo podkupiti predsednika poseb- nega vrhovnega fašističnega sodišča, pa ga je to obsodilo na trideset let zapora in na zaplembo vsega premoženja. V Ljubljani je OF vse bolj postajala dr- žava v državi in politične razmere so se zaostrile, tako da so Italijani posegli po drastičnih ukrepih: mesto so februarja 1942 obdali z bodečo žico in ga pre- tvorili v prvo mestno koncentracijsko taborišče na svetu. Priredili so aretaci- je vsega odraslega moškega prebival- stva. Tako sem prišel drugič v zapor, ki je trajal en dan in je potekal tako, da je vsak zapornik moral stopiti pred visoko leseno ograjo, v kateri so bile izdolbe- ne odprtine. Za njimi so sedeli domači ovaduhi in če so pokazali na desno, si šel v zapor, če pa na levo, si šel domov. Tudi v vili nismo imeli miru. Ker so Ita- lijani sumili, da se ukvarjamo z ilegalni- mi aktivnostmi OF, smo leta 1942 doži- veli 23 hišnih preiskav, bunkerja pa niso odkrili. Sprva so preiskave opravljali karabinjerji, potem vojaki, kmalu pa be- logardisti. Zadnja je bila pred božičem, ki jo je v spremstvu italijanskih vojakov opravil plavogardist v uniformi nekda- njega jugoslovanskega oficirja brez čina s kraljevsko kokardo na šajkači. Zaradi moje zamude pri skritju v bun- ker so me zaprli. Po treh dneh so me iz- pustili in zadržali osebno izkaznico, ki je nikoli več nisem dobil nazaj. Kmalu je bilo jasno, zakaj. Na dom je prišel pla- vogardist Župec in me povabil, da grem med četnike, za kar bom dobil čin podpo- ročnika. Seveda sem to odločno odklonil. Postal sem ilegalec, računajoč na bunker, in odločil sem se, da grem v partizane. Leta 1942 se je narodnoosvobodil- no gibanje naglo širilo in partizanstvo močno krepilo, tako da so nastajala ob- sežna osvobojena ozemlja. Zato se je vodstvo OF odločilo, da zapusti Ljublja- no. Najprej se je preselilo v Polhograj- ske Dolomite, potem pa v Kočevski rog v Bazo 20. Na začetku leta 1943 sem dobil pre- pustnico OF, a ko sem se pripravljal za odhod v partizane, je prišlo novo pre- senečenje. Januarja 1943 si je namreč novi komandant italijanske vojske v Ljubljanski pokrajini, Gastone Gamba- ra, izbral našo zaplenjeno vilo za rezi- denco. Ko smo se pripravljali na seli- tev, jaz pa na odhod v partizane, nas je neki večer obiskal v prvem nadstropju in sporočil, da želi, naj ostanemo v hiši. Kmalu smo spoznali, da se je tako od- ločil, ker je želel prek nas imeti zvezo z OF. Ko nas je nekega večera povabil v svoje prostore, je kar naravnost vprašal, zakaj je oče dobil trideset let ječe. Ko sem mu pojasnil, je vprašal, ali te meje zahteva tudi OF. Odgovoril sem mu da, saj je to utemeljil njihov nacionalni bu- ditelj Giuseppe Mazzini. Jezno je vzro- jil, da to ni res. Ko smo se vrnili v gornje nadstropje, se nam je pridružil inženir Marjan Tepina, ki je kot ilegalec vodil hišni odbor, in dolgo v noč smo razmi- šljali, kaj storiti. Drugega dne smo ob- vestili VOS o pogovoru. Čez nekaj dni nam je Gambara sporočil, da je Mazzini to res napisal. Od tedaj so bili naši pogovori kar po- gosti in obojestransko koristni: njemu so služili, da je postavljal razna vprašanja, računajoč, da bo odgovore dobival od vodstva OF, VOS pa je zvezo uporabljal, da je dobival od njega pomembne infor- macije o njihovih namenih, kam odha- ja, da okupatorji ne predvidevajo nove ofenzive na partizane, da pa bodo odgo- vorili, če bodo napadeni, da ne bodo več streljali talcev in požigali hiš. Prosili smo ga, ali lahko doseže očetovo izpustitev, pa je dejal, da tega ne more, je pa dal iz- pustiti iz ljubljanskih zaporov našo teto Vero in na zahtevo OF zadržal v zaporu Prežihovega Voranca, katerega izročitev so zahtevali Nemci. Sporočil je, da so iz Gonarsa, Renicia, Raba in iz drugih, tudi nemških taborišč začeli izpuščati naše zapornike. Bil je voljan sprejeti spiske zapornikov, za katere smo trdili, da so naši sorodniki in prijatelji, čeprav so to bili v glavnem aktivisti OF. Odhod ljubljanskih aktivistov v partizane Aprila leta 1943 nam je po vrnitvi s po- ročanja Mussoliniju sporočil, da je ta zahteval, da se takoj izselimo, ker ima podatke, da smo sodelavci komunistov. Z izselitvijo se je zveza pretrgala, prišla pa sta september in kapitulacija Italije. Hišo je zasedel nemški komandant, ge- neral SS Erwin Rösener in ostal v njej do 8. maja 1945. Ob kapitulaciji Italije je približno 2.500 ljubljanskih aktivistk in aktivistov odšlo v partizane. Večina se je napotila v osvobojeno Belo krajino, kjer je dve let OF vodila NOG in gradila bodočo suvereno državo. 1033 bork in borcev je ostalo na Golem in 11. septembra so ustanovili 10. ljubljansko brigado. Na njeni približno 3.500 km dolgi poti se je v njej bojevalo 3.184 borcev, od tega 90 bork, življenje je izgubilo 329 borcev, ranjenih je bilo 598, vdalo se jih je 22. Pogrešanih je bilo 639 borcev, od tega je usoda 200 nepojasnjena, drugi pa so se vrnili v partizane. Po podatkih, ki smo jih zbrali, je v spopadih z brigado padlo 1284, bilo ranjenih 1275 in ujetih 26 sovražnih vojakov. Na začetku leta 1945 je brigada posta- la udarna in je štela približno 400 bork in borcev, aprila pa se ji je pridružilo 250 borcev Pete prekomorske brigade. 9. maja 1945 je brigada skupaj s 7. kor- pusom in Hercegovsko divizijo osvo- bodila Ljubljano in pred magistratom razvila svojo zastavo. Tako je končala svojo bojno pot. Ljubljana se je kljub zmanjšanju šte- vila aktivistov OF do konca vojne pogu- mno upirala okupatorskemu in domo- branskemu terorju, preživela januarski vdor v svoje vrste, poboj številnih ak- tivistov ter z zastavami in navdušenjem dočakala svobodo. september 201618 A K T U A L N OP R I P O V E DS E Č N J E enega do drugega konca mesta. Ljud- je so nas pozdravljali in nam vzklikali. Bilo je veličastno. Na mitingu, ki je bil naslednji dan v Mariboru, se je zbrala ogromna množica ljudi. S tovornjaki so se pripeljali z vseh strani Štajerske. Bilo je prelepo. Bili smo svobodni. Kaj pomeni svoboda, dobro vemo vsi, ki smo se zanjo bojevali. Zato je danes moja največja želja, da bi živeli v miru, da se za svobodo ne bi bilo treba niko- mur več bojevati. Vsi ljudje bi si morali prizadevati za mir. Tako otrokom nikoli ne bo treba skusiti, kaj pomeni izgube svobode.« Po osvoboditvi leta 1945 je Nuša živela v Slovenski Bistrici, kjer je službovala v tovarni Impol. Po poroki z Miho Žura- jem in rojstvu hčere Nuške in pozneje sina Nika pa je ostala doma, se posve- tila družini in delu v borčevski organi- zaciji, v Društvu izgnancev Slovenije ter Krajevni skupnosti. V vseh teh or- ganizacijah je bila zelo dejavna. Največ svojega časa pa je posvetila mladim. Vodstva šol so jo pogosto vabila med šolarje, da jim je pripovedovala o svo- jih vojnih doživetjih in težkih časih v boju za svobodo. Za svoje delo je dobila številna priznanja, med drugim poseb- no priznanje ZZB za vrednote NOB za dolgoletno uspešno delo v organizaciji, je tudi častna članica ZZB za vrednote NOB Slovenska Bistrica. Vsa priznanja skrbno hrani in je nanje ponosna. Danes Nuša Žuraj živi v blokovskem sta- novanju v Slovenski Bistrici. Kljub častit- ljivim letom je še zelo živahna. Še vedno sama skrbi zase, zelo pa se veseli obiskov svojih najdražjih in prijateljev, s katerimi obuja spomine na težke, a tudi prijetne dogodke. Je ena najbolj spoštovanih in priljubljenih članic Zveze borcev za vred- note NOB Slovenska Bistrica. // BESEDILO IN FOTO: Štefka Žnidarič Nuša Žuraj, aktivistka, kurirka, častna članica ZZB Slovenska Bistrica Naj otroci nikoli ne doživijo vojne Rosnih 17 let je imela Nuša Žuraj, tedaj še s priimkom Name- stnik, ko se je začela druga svetovna vojna. Ruše, njen rojstni kraj, so takrat imenovali Mali Beograd. Ljudje so bili izredno zavedni in ponosni Slovenci. Takšni so bili tudi vsi člani družine Namestnik, v kateri se je 21. junija 1924 rodila Nuša kot prvi ot- rok, skusila grozote druge svetovne vojne in v njej kljub mladosti vsa štiri leta sodelovala s partizani. Pozneje se je v Mariboru izučila za modistko. Še danes se 92-letna Nuša dobro spominja dogodkov iz tistih časov in o njih pripoveduje tako živo, da poslušalec, ki ji zbrano prisluh- ne, lahko dogajanja vidi, kot da se vrstijo pred njegovimi očmi. Vsi člani družine Namestnik so sodelovali s partizani. Se- stra Minka je bila borka Pohorskega ba- taljona in je padla 8. januarja 1943, sestri Breda in Malka sta skusili grozote tabori- šča Knittelfeld, starši s sinom Francijem so bili zaprti v taborišču Šterntal, dana- šnje Kidričevo, sestro Lidijo je najhujšega obvaroval študij v Gradcu. Takole se Nuša spominja tistih časov: »Že leta 1941 sem bila sprejeta v orga- nizacijo SKOJ. Na to sem bila ponosna, saj so mi s sprejemom v to organizacijo voditelji izkazali veliko zaupanje. Mladi smo se zbirali v Mariboru v nekem skla- dišču, kjer smo imeli plesne vaje, vmes pa sestanke, na katerih smo se pogo- varjali o naših protifašističnih akcijah in dobivali konkretne naloge. Vsak je dobil svojo nalogo. Zbirali smo denar, sani- tetni material in hrano za Ruško četo, trosili letake in pisali protifašistična ge- sla. Meni so zaupali nalogo kurirke. Pri opravljanju kurirskih nalog sem se ses- tajala s številnimi kurirji in komunisti. Med njimi je bil tudi komunist Tonček, za katerega se je pozneje izkazalo, da je postal gestapovski agent. Zaradi njego- ve izdaje so nas nekega dne med sestan- kom presenetili žandarji in nas odgnali v mariborske zapore, nas zaprli, pozne- je pa odpeljali v prehodno taborišče na gradu Borl. Po prihodu iz zapora sem nekaj časa živela pri teti v Mariboru, ki so ji Nemci ustrelili edinega sina. Ker je bivanje pri teti postalo zame prenevar- no, sem pobegnila v partizane. Kurirske poti so me vodile po krajih na Pohorju: od Planice do Urha, Kota, Frama, Tinja, po krajih v okraju Slovenska Bistrica, od Cigonce, Križnega Vrha, Kovače vasi do Oplotnice, Fošta nad Oplotnico. Poti so bile dolge in naporne. Povsod je preža- la nevarnost. Kurirji smo hodili le po- noči. Strahu nismo poznali, čeprav smo večkrat le za las ušli smrti. Za konec vojne sem izvedela v vasi Ti- nje nad Slovensko Bistrico. Tam se nas je veliko zbralo in skupaj smo krenili proti Slovenski Bistrici, kjer je bil or- ganiziran miting. Sprevod je segal od Kaj pomeni svoboda, dobro vemo vsi, ki smo se zanjo bojevali. Zato je danes moja največja želja, da bi živeli v miru, da se za svobodo ne bi bilo treba nikomur več bojevati. Nuša Žuraj 19 R E P O R TA Ž A vrednote NOB Slovenije in predsedniku organizacijskega odbora proslave. Na srečanju so se za izjemno delo zahvalili tudi Ivici Žnidaršič, dolgoletni pred- sednici Društva izgnancev Slovenije, za njeno dolgoletno delo pri negovanju zgodovinskega spomina na trpljenje ne le izgnancev, ampak tudi vseh, ki jih je nacifašizem zapisal pogubi. Sicer pa na prireditvi niso pripovedo- vali zgodb »nekoga od nekod«, to niso bile zgodbe scenaristike, ampak zgod- be ljudi, ki jih je vojna za vedno zazna- movala. Bile so zgodbe tudi na sreča- nju prisotnih udeležencev, ki so zazna- movani s pečati genocida, holokavsta, iztrebljanja ... Tudi narod namreč lahko uničuješ na različne načine – vzameš mu jezik, vzameš kulturo, lahko ga raz- seliš, zgaraš in stradaš do konca, lah- ko ga spremeniš v pepel ... Vedno mu vzameš dostojanstvo. In za to gre v teh dneh, ko se svet oblači v vojne barve – za človekovo dostojanstvo. Kot braniki človekovega dostojanstva so na prireditvi sodelovali nastopajoči: Orkester Slovenske vojske pod vod- stvom Andreje Šolar ter pevka Tinkara Kovač in tenorist Martin Sušnik, Pevski zbor OŠ Koper pod vodstvom Ingrid Poropat, Partizanski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Franca Gornika s solistoma Špelo Femec in Tonetom Lovcem ter harmonikarjem Brankom Sladičem, baletnice in baletnik Baletne šole Stevens, plesalca plesne šole Feni- ks Katarina Matuš in Jaka Podgoršek, voditelj Domen Valič in recitatorka Lina Potočki Vozny. Scenarij prireditve je pod vtisom pričevalcev spominov v obliki pričevanj, obdelanih s sodobno računalniško videoanimacijo, spisala Silvana Knok, projekcijo pa sta izdelala Miha Dulmin in Iztok Pipan s Televizije Medvode, ki je pripravila slovesnost. Tradicionalno srečanje nekdanjih internirank in internirancev v Portorožu Pomembno je človekovo dostojanstvo »Vi ste tisti, ki ste izkusili neizprosnost vojne, ki posega v usode ljudi. Na vašem trpljenju je zrasla sodobna Evropa, in čeprav smo zgradili skupnost na izhodišču pravičnosti in socialnosti, se prebu- ja sovraštvo, za katero smo mislili, da nima več mesta v naši druž- bi. Saj spomin na vaše trpljenje še ne bi smel izginiti,« je na letoš- njem srečanju preživelih žrtev nacifašizma v Portorožu poudarila slavnostna govornica, ministrica za obrambo Andreja Katič. Zbranim več kot 400 prežive-lim taboriščnicam in njihovim svojcem je govornica v zahvali za njihov trud pri negovanju in obujanju spomina na trpljenje v tabo- riščih našla tudi povezavo s sedanjim časom: »Današnja resničnost v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu je žalostna, tiso- či trpijo v spopadih, milijoni so kot be- gunci ostali brez svojih domov. Njihove pretresljive zgodbe nas pozivajo k temu, da poskušamo vzpostaviti mehanizme za končanje trpljenje. Vedno ko pripa- dniki SV odhajajo na pomoč po svetu, niso oboroženi le z orožjem, ampak tudi z zavedanjem o spoštovanju človeškega dostojanstva in o pomoči najbolj ran- ljivim skupinam.« Dodala je: »Tudi za- radi vašega trpljenja in poguma ter od- ločitev, ki ste jih sprejele, danes lahko ženske soodločamo o svojih usodah in smo pomemben steber v družbi.« Med drugo svetovno vojno je oku- pator v koncentracijska taborišča in zapore poslal skoraj dvaindvajset tisoč Slovenk, največ prav v največje žensko koncentracijsko taborišče, Ravensbrück v Nemčiji, kjer je bilo zaprtih 2230 Slo- venk, več kot dvesto pa jih je tam tudi umrlo, in v taborišče Birkenau, najve- čjo podružnico zloglasnega taborišče Auschwitz na Poljskem, številne pa so internirali tudi na Rab in Gonars. Prib- ližno devet tisoč taboriščnic in zapornic se po vojni ni vrnilo domov. Uvodni nagovor na tokratni slove- snosti je tudi letos imel gostitelj, župan občine Piran Peter Bossman. Zbranim taboriščnicam in internirankam, poli- tičnim zapornicam in ukradenim otro- kom je dejal, da si ne more predstavljati trpljenja, ki so ga doživeli v vojni, zato nima pravice ponujati sočutja, ima pa dolžnost, da jim izkazuje neizmerno spoštovanje do njihove jeklene volje, ponosa in humanosti. Na proslavi se je predsednik republike Borut Pahor na prav poseben način zah- valil vsem, ki ohranjajo pomemben spo- min na žrtve vojn, še prav posebej pa Matjažu Špatu, predsedniku taborišč- nega odbora Ravensbrück pri ZZB za // PIŠE: Televizija Medvode // FOTO: Aleš Nanut Posebna zahvala Ivici Žnidaršič, predsednici DIS Slavnostna govornica, obrambna ministrica Andreja Katič Nekdanje taboriščnice so vedno najbolj razveselijo druga druge. september 201620 P R I P O V E DR E P O R TA Ž A V kulturnem programu so partizanske pesmi recitirali člani Gledališča 2B iz Bohinjske Bistrice: Stanka Zupan, Nata- ša Korošec, Samo Gardener in Klemen Langus ob spremljavi kitarista Jerneja Smoleja. Jan Šubelj in Anže Rožič sta navdušila z igranjem na harmoniko, v programu pa je sodeloval tudi solist na trobenti Rok Frelih. Proslavo je povezo- val Samo Gardener. Predsednik ZZB Slovenije dr. Tit Tur- nšek in predsednik ZB Radovljica Anton Kapus sta podelila srebrno plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije gledališču 2B Bohinjska Bistrica. Priznanje je prevzel predsednik Klemen Langus. Po prosla- vi se je nadaljevalo prijetno druženje s skromno pogostitvijo. Druženje je pope- stril harmonikar iz KO Škofljica. Vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izved- bi proslave, se v imenu ZB Polje - Bohinj zahvaljujemo, posebej družini Odar - Žlanar, ki nam je gostoljubje ponudila na svojem vrtu. Slovesnost si lahko ogledate na filmu, ki je dostopen na povezavi: https://youtu.be/Jx5JZA4M3r0 Slovesnost na Žlanu v Bohinju Priznanje domačemu Gledališču 2B V Krajevni organizaciji ZZB za vrednote NOB Polje - Bohinj smo v soboto, 20. avgusta, pripravili že sedmo proslavo v spomin na prvega ustreljenega talca v Bohinju, Franca Podlipnika, in na vse žrtve druge svetovne vojne na tem območju. Z obiskom so nas počastili številni gostje sosednjih organizacij Bohinja, Gorij, Ble- da, Zasipa in člani domače borčevske organizacije, še posebej pa smo bili veseli obiska 25-članske delegacije iz krajevne or- ganizacije Škofljica s predsednikom Jožetom Rojcem, prapor- ščakom in harmonikarjem. Slavnostni govornik je bil predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije dr. Tit Turnšek. Med nami so bili tudi žu-pan Občine Bohinj Franc Kramar, predsednika ZZB NOB Radovljica Anton Kapus, podpredsednica ZZB NOB Ra- dovljica in podžupanja Občine Gorje Danica Mandeljc, domači praporšča- ki in praporščaki iz sosednjih organi- zacij in iz KO ZB Škofljica. Proslavo je s kratkim pozdravnim govorom začel predsednik naše KO Boris Rožič, ki je na kratko opisal dogodke pred 75 leti in povedal, kdo je bil Franc Podlipnik ter kako so ga prijeli in ga odpeljali v zapo- re Begunje, kjer so ga ustrelili. Prisotne je nagovoril tudi župan Občine Bohinj Franc Kramar, ki je pohvalil delovanje naše in drugih borčevskih organizacij, ker skrbimo za ohranjanje in nadaljeva- nje tradicije, da se ne pozabijo dogodki iz časa druge svetovne vojne. Slavnostni govornik, dr. Tit Turnšek, je opisal dogodke v naših krajih in jih umestil v širši okvir dogajanja po Slove- niji v času druge svetovne vojne. V go- voru je podal primerjavo iz leta 1941 in iz leta 1991, ko smo bili prav tako sami kot v času NOB. Izrekel je misel, »da si narod, ki se ni pripravljen bojevati za svojo svobodo, ne zasluži, da obstaja, in nikoli ni imel in ne bo imel svoje lastne države in ostaja vedno hlapec«. Pouda- ril je, da smo na zgodovino lahko po- nosni, ne bomo in ne smemo pa dopus- titi, da kdor koli potvarja zgodovino in blati naš boj proti nacifašizmu. // PIŠE: Martin Gorišek // FOTO: Dušan Bavčar Ivanka Malej, rojena leta 1923 v Laškem Rovtu, je sodelovala pri šivanju zastave, ki jo je pridobil Jeseniško-bohinjski odred kot zmagovalec v tekmovanju med odredi IX. korpusa. Zastava je shranjena v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Polaganje cvetje k spominski plošči Predsednik ZZB NOB Slovenije Tit Turnšek z nastopajočimi na slovesnosti 21 Slovesnost na Žlanu v Bohinju Priznanje domačemu Gledališču 2B R E P O R TA Ž A ko se je Kranjčev bataljon z moravške strani premikal proti Dobrovljam, kjer naj bi se pridružil Savinjskemu bataljo- nu. Zaradi izdaje so izbruhnili hudi boji, v katerih je bil med drugimi ranjen tudi komandant štaba 4. operativne cone Franc Rozman - Stane. Prisotne je na- govoril še Jože Keršič, predsednik KO ZB Motnik - Špitalič. Med obiskovalci je bil tudi Jože Semprimožnik, njiho- va družina je med vojno živela na do- mačiji, kjer je potekala slovesnost. Le deset let je imel, ko so tukaj potekali najhujši boji in so v taborišča odpelja- li domačine, med njimi tudi njegovega očeta. Mama je ostala sama s petimi otroki, na srečo so vsi vojno preživeli. Dobro pa se spominja partizanov, ki so prihajali iz doline, in hudih bojev. Franc Sever - Franta pa se ga je spomnil kot radovednega fantiča, ki se je smukal okoli borcev in ga je najbolj zanimalo njihovo orožje. Slovesnost na Slopeh na prevalu med Tuhinjsko in Zadrečko dolino Vsak pogrom se začne s sovražno besedo Krajevna organizacija ZZB Motnik - Špitalič je letos za svoje delo dobila zlato plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije. Da je šlo priznanje v prave roke, so potrdili konec avgusta, ko so v vasici Slope pod Menino planino, na prevalu med Tuhinjsko in Zadreč- ko dolino, pripravili prisrčno spominsko slovesnost ob krajevnem prazniku v spomin na avgust leta 1943. Takrat so iz teh vasi oku- patorji v koncentracijska taborišča odpeljali več kot 30 vaščanov, največ v Dachau, od koder se številni niso več vrnili. Prostor za slovesnost sta odsto-pila Marica in Bojan Bajde, na njihovem zemljišču stoji tudi spomenik 12 žrtvam, ki so tu- kaj izgubile svoje življenje. V pripravo slovesnosti sta se vključili obe krajevni skupnosti, Špitalič in Mot- nik, ki pa imata skupno borčevsko or- ganizacijo ter ZZB Kamnik. Ob pomoči gasilcev, krajanov in praporščakov so poskrbeli za zanimiv kulturni program, ki so ga s starimi slovenskimi pesmimi popestrile ljudske pevke Lipa, z recitaci- jami pa člani Društva upokojencev Mot- nik - Špitalič: Darja Zajec ter Božo in Majda Zupančič, ki je prireditev tudi vo- dila. Slavnostni govornik je bil kamniški župan Marjan Šarec. Poudaril je, da s proslavami ne slavimo vojne, temveč ju- naštva tistih, ki so v teh vojnah dali svo- je življenje za to, da živimo v svobodi. »Druga svetovna vojna je v slovenskem narodu pustila toliko ran, da še niti po 75 letih nismo razčistili preteklosti. Za to pa niso krivi le ekstremisti, temveč tudi tisti, ki bi lahko kaj rekli in se temu uprli, a so tiho,« je med drugim poudaril Marjan Šarec in dodal: »Vsak pogrom se vedno začne s sovražno besedo!« Na slovesnosti se je zbralo veliko lju- di, tudi nekaj še živih borcev, med nji- mi Franc Sever - Franta, ki je nazorno opisal boje na tem območju leta 1943, // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Glavni organizatorji slovesnosti: Marjan Semprimožnik, predsednik KS Motnik, Jože Keršič, predsednik KO ZB Motnik - Špitalič, in Marko Drolc, predsednik KS Špitalič Lepo vzdrževan spomenik. Jože Semprimožnik in Franc Sever - Franta Tone Tratnik, borec VDV-bataljona, kamniški župan Marjan Šarec, Franc Sever - Franta in Matevž Košir, predsednik ZZB Kamnik september 201622 Graška gora, Velenje: Veteranske in domoljubne organizacije občine Velenje, Planinsko društvo Velenje in Društvo brigadirjev Velenje so zadnjo avgustovsko soboto na Graški gori nad Velenjem pripravili tradicionalno, tokrat že 30. spominsko srečanje borcev, planincev in članov veteranskih organizacij. Prireditev je bila posvečena 71. obletnici konca druge svetovne vojne in podpisu delne nemške kapitulacije v Topolšici, 25. obletnici osamosvojitve Slovenije ter prazniku Mestne občine Velenje. Tudi letos so obiskovalci in pohodniki iz Laškega, Zagorja in Velenja, ki so prehodili del poti 14. divizije iz Pake do Graške gore, povsem napolnili velik prireditveni šotor. Posebna pozornost je seveda veljala borcem NOB, žal je med njimi vse manj borcev 14. divizije, kar je glede na časovno odmaknje- nost razumljivo. Zbrane je najprej nagovoril Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, ki je tudi predsednik tamkajšnje borčevske organizacije. Slavnostna govornica je bila obrambna ministrica Andreja Katič. V svojem govoru je najprej spomnila na enega najhujših obrambnih bojev, ki so ga na Graški gori doživeli borci in borke 14. divizije v okviru svojega legendarnega pohoda na Štajersko februarja leta 1944. Poudarila je, da je bila odločitev za narodnoosvobodilni boj na Slovenskem v drugi svetovni vojni edina prava in domoljubna odločitev ter da je bila zmaga slovenskega narodnoosvobo- dilnega partizanskega boja skupaj z zavezniki nad okupatorjem v drugi sve- tovni vojni eden ključnih korakov na poti do samostojne in suverene države Republike Slovenije. »Kajti popolnoma jasno je, da brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve,« je med drugim dejala ministrica. Potem ko je povezala NOB z osamosvojitveno vojno leta 1991 na območju Velenja, Šoštanja, Mis- linje in Koroške, se je dotaknila aktualnega dogajanja: »Svet se spreminja, a temeljne človeške vrednote ostajajo. Pomembno jih je utrjevati, razvijati vse družbene podsisteme in se zavedati, da je treba vlagati tudi v naše obramb- ne sile – v Slovensko vojsko,« je nato dejala ministrica. Poudarila je še, da prihajajo nove generacije, generacije mladih, ki nosijo v sebi zmage starejših generacij in se tega zavedajo. »Vse več je takih, ki se tudi javno opredeljujejo o svoji naklonjenosti boju za Slovenijo. Takih, ki se zavedajo, kaj pomeni do- movina; ki živijo aktivno državljanstvo in so za vrednote domoljubja priprav- ljeni namenjati svoj prosti čas. Zato jim moramo zaupati. In tudi zaradi njih moramo biti samozavestni, verjeti, da zmoremo.« Prireditev je tudi letos potekala pod geslom Pod rdečo zvezdo smo bili močnejši. V spremljevalnem programu so sodelovali praporščaki, člani Ša- leške konjenice, in člani partizanskega Dolenjskega bataljona; v kulturnem programu pa Ansambel bratov Aubreht, Godba veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje, Moški pševski zbor KUD Ravne pri Šoštanju in Marjetka Popovski. Prireditev je povezovala Karmen Grabant. J. H. // foto: Primož Laubič Ljubljana: 7. september je praznik Četrtne skupnosti Posavje v Ljubljani. KO ZB za vrednote NOB »7. september« in spominsko društvo Novi cvet sta ob tej priložnosti pripravila tradicionalno proslavo ob spomeniku 7. septembru 1941 na Ježici in se tako spomnila tudi 75. obletnice ustanovitve OF. Na ta dan leta 1941 so štirje mladeniči, oboroženi le z revolverji, v večernih urah na Ježici napadli tri obmejne policiste in dva finančna stražnika. Dva policista so ranili. Bili so stari sedemnajst in osemnajst let. Njihova akcija je prebivalcem takratnega Posavja vlila pogum in vzbudila željo po uporu. To so bili Alojz Gogala, Jože Kališnik, Mirko Kos in Adrijan Kumar. Vsi štirje so odšli v partizane. Kot partizana sta padla Alojz Gogala in Jože Kališnik, po končani vojni je umrl Miro Kos. Živ je le tovariš Adrijan Kumar, ki se je proslave tudi udeležil. Proslavo je povezovala Mojca Slovenc, predsednica društva Novi cvet. Pozdravni govor je imel Amir Crnojević, predsednik Četrtne skupnosti Po- savje. »Prenašanje vrednot narodnoosvobodilnega boja na mlajše genera- cije je bila naloga tistih, ki so preživeli grozote druge svetovne vojne. Na- loga moje generacije in generacije za mano pa je, da teh vrednot nikoli ne pozabimo in nikoli ne priredimo resnice. Partizani so odigrali pomembno vlogo pri porazu nacizma in fašizma,« je poudaril. Iskreno se je zahvalil tudi predsedniku krajevne organizacije ZB 7. september, Fedji Lužovcu, za skrb, ki jo vsa leta namenja ohranjanju spomina na ta dogodek in ohranjanju verodostojnega spomina na drugo svetovno vojno. Slavnostni govornik je bil župan Ljubljane Zoran Janković, ki je med dru- gim poudaril, da je zgodovina ena sama. Ni mogoče spremeniti dejstva, da so bili partizani del zmagovite koalicije. Spomnil je, s kakšnim ponosom so Janez Stanovnik in tovariši na lanski proslavi v Normandiji sedli med borce iz držav, ki so skupno premagale nacizem in fašizem. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Bežigrad, mešani pevski zbor Lipa zelenela je in dr. Miklavž Komelj z govorom in recitacijama pesmi Srečka Kosovela. Besedilo in foto: Tea Černe Vojsko, Hudo polje: V organizaciji območnega odbora ZZB za vrednote NOB Idrija - Cerkno, Društva vojnih invalidov severnoprimorske regije – Kluba prijateljev par- tizanskih bolnišnic Pavla in Franja in Planinskega društva je 27. avgusta potekal 33. spominski pohod po poteh prenosa ranjencev z Gorenjskega in Primorskega na Notranjsko. Pohodi so bili organizirani iz treh smeri: z Želi- na, Predmeje in iz Črnega Vrha, končali pa so se na Vojskem. Prireditev poteka v spomin na prenos ranjencev iz partizanskih bolni- šnic do partizanskega letališča Nadlesk po veliki nemški poletni ofenzivi leta 1944, ko je bilo v vseh bolnišnicah še posebno veliko ranjencev. Da ranjeni partizanski borci ob pričakovanem zavezniškem izkrcanju v Istri ne bi postali plen nemške vojske, se je štab IX. korpusa odločil, da jih z ogrože- nega območja prenese do partizanskega letališča Nadlesk na Notranjskem, od koder bi jih prepeljali v zavezniške bolnišnice v južni Italiji. Za prenos so izbrali 95 najtežjih ranjencev, ki jim v partizanskih bolnišnicah ni bilo D O G O D K I 23 mogoče zagotoviti primerne oskrbe. Načrt prenosa ranjencev sta zasnovala komandant korpusa Lado Ambrožič - Novljan in politkomisar Janez Hribar, pri njem pa je sodelovalo 5000 neustrašnih borcev in bork. Približno tisoč borcev Gradnikove, Vojkove in Prešernove brigade je na svojih ramenih no- silo ranjence na nosilih tako, da so se izmenjavali. Za enega ranjenca je bilo določenih od osem do dvanajst borcev, ki so z nadčloveškimi napori premagovali oviro za oviro. Pohodniki in drugi udeleženci so se najprej srečali na Hudem polju, kjer je bil slavnostni govornik dr. Vasja Klavora, zbrane pa je nagovoril tudi pred- stavnik združenja italijanskih partizanov ANPI. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Šempeter pod vodstvom Mirana Rustja, vence pa so med drugim položili tudi predstavniki ruskega veleposlaništva v Slo- veniji. Na slovesnosti na Vojščici je zbrane nagovoril predsednik Krajevne skupnosti Branko Lapajne, kulturni program pa so oblikovali Mojca Magaj- ne, člani KUD Planika Vojsko in člani pevskega zbora iz Tolmina. Osrednja slovesnost prireditve pa je bila popoldne na Vojskem, kjer je zbrane nagovorila mlada zgodovinarka Neža Jogan, v kulturnem progra- mu so prav tako nastopili člani pevskega zbora iz Tolmina in KUD Planika. Slovesnosti se je poleg več kot 200 pohodnikov udeležilo še veliko število drugih ljudi, med njimi so biti posebej toplo pozdravljeni udeleženci druge svetovne vojne: Franc Sever - Franta, Albin Pibernik, Danilo Škorja, Izidor Čebron, Osvald Močnik in Radovan Hrast. D. M. // foto: Jože Jeram Planina pri Sevnici: Na Njivicah na Planini pri Sevnici smo se letos 18. avgusta že drugič pok- lonili spominu na padle borce skupaj člani ZZB za vrednote NOB Brežice, Sevnica, Laško in Jurklošter. Skoraj trideset se nas je podalo iz Podgorja pri Sevnici proti Njivicam peš, tisti, ki težje hodijo, pa so se do bližine spome- nika pripeljali. Na spomeniku je zapisanih pet imen borcev, ki so jih oku- patorji pokončali na grozovit način, ranjeno bolničarko pa so živo vrgli v gorečo hišo. Nekaj domačinov je še živih, saj so bili tedaj še otroci in se teh dogodkov spominjajo. Ta dogodek je opisan tudi v knjigi dr. Tomaža Terop- ščiča Štajerska v plamenih, v kateri je obširno opisal takratne boje na Kozjanskem. Skupina borcev je namreč branila umik soborcev pred daleč močnejšim sovražnikom. Nad njimi je eksplodirala mina in ranila skupino petih borcev, ki so jih okupatorji nato pobili. Čast in spoštovanje jim izkazu- jemo tako, da se vsako leto spomnimo tega strašnega dogodka. Besedilo in foto: Jože Bračun Semič: V nedeljo, 28. avgusta, je na zelenici pri Kulturnem centru Semič potekalo 57. srečanje borcev domicilnih enot NOV IN POS Bele krajine. Pred začetkom proslave so se županja Polona Kambič, predsednik ZZB NOB Semič Drago Mohar in poslanec Janko Veber poklonili žrtvam pred spomenikom vsem padlim udeležencem NOB občine Semič. Resnično veliko število obiskoval- cev sta pozdravila županja Polona Kambič in predsednik ZB za vrednote NOB Semič Drago Mohar st. Slavnostni govornik je bil poslanec v državnem zboru Janko Veber. Ker rad pogosto pride na oddih v zidanico v Kotu pri Semiču, ga imajo občani že kar za »svojega«. V svojem govoru je nanizal tri tematike: Belokranjci in Slovenci v drugi svetovni vojni, slovenska zavest v povezavi z omejevanjem narodnega jezika na fakultetah in z razprodajo narodnega premoženja in o povezavi Bele krajine s svetom (železnica in tretja razvojna os). Prireditev je popestril bogat kulturni program. Partizanski pevski zbor, ki je bil ustanovljen leta 1944 na Planini pri Semiču, je obiskovalce dvignil na noge. Godba na pihala Semič in literarna sekcija Iskrice KUD Jože Mihelčič Semič, ki ju sestavljajo v veliki večini mladi, sta vtisnila pomemben pečat na skoraj uro in pol dolgo prireditev. Ob koncu je Drago Mohar st. v imenu ZB podaril Janku Vebru, Partizanske- mu pevskemu zboru in generalu Ladu Kocjanu, ki vsa leta bedi nad srečanji, knjigo Biseri okoli nas. To je monografija Semiča in vseh krajev občine in njenih ljudi avtorice Rose Mohar, napisana je v esejistični obliki na več kot 530 straneh in z več kot 320 fotografijami Zvoneta Butale. V njej je velik poudarek v sliki in besedi dan dogodkom med NOB v Semiču: ustanovitev Partizanskega pevskega zbora, tragedija Belokranjske čete na Gornjih La- zah, partizanske bolnišnice, ohranjanje vrednot NOB … Rosa Mohar // foto: Zvone Butala Železniki, Puč: Občinska organizacija ZB NOB Železniki je skupaj z borci gorenjskih parti- zanskih enot, občino Železniki in Združenjem borcev za vrednote NOB Ško- fja Loka v nedeljo, 4. septembra, pripravila tradicionalno srečanje borcev gorenjskih partizanskih enot ter vseh članov in prijateljev ZB na Puču, ki so ga slovesno uokvirjali številni praporščaki. V okolici teh krajev so bili ustanovljeni prve partizanske čete in osrednje vodstvo OF za Gorenjsko. S pesmijo je nastopil Mešani pevski zbor Domel iz Železnikov, z recitacijami Gaber Rant ter članici KUD France Koblar, Jerneja Tolar in Majda Demšar, v kulturnem programu, ki ga je povezovala Mateja Markelj, pa je nastopil še Orkester harmonikarjev Železniki. Slavnostni govornik je bil tovariš Janko Heberle, predsednik mestne orga- nizacije ZZB za vrednote NOB Ljubljana. Med drugim je opozoril, da s koris- tolovci, ki sodelujejo v projektu privatizacije v petdesetih letih ustvarjenih uspešnih družbenih podjetij in uresničujejo špekulativno prodajo podjetij s ciljem pridobiti osebno korist in privilegij za pridobitev dobrih služb v med- narodnih organizacijah in multinacionalkah, ne hodimo po poti Prešernove brigade. Poudaril je, da se moramo odločno upreti potvarjanju zgodovine in postavljanju spomenikov domobrancem, ki so prisegli okupatorju, saj brez osvobodilnega boja, ki je bil del antifašistične zveze, ne bi bilo samostojne in neodvisne Slovenije. Na to smo in moramo ostati ponosni. D O G O D K I september 201624 D O G O D K I Marko Vraničar in Štefan Kalamar sta podelila priznanja in zahvali za- služnim članom. Za dolgoletno prizadevno in vestno delo v krajevnih or- ganizacijah sta Nevenka Mandič iz KO Trata in Stanislav Bernard iz KO Zali Log prejela srebrno plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije. Praporščakom Janezu Franku, Dušanu Linketu in Stanetu Rešku so bila podeljena posebna priznanja. Zahvalo ZB za vrednote NOB Škofja Loka sta prejeli Ladi Trojar iz KO Železniki in Ireni Rešek iz KO Škofja Loka - mesto. Besedilo: KO ZB Škofja Loka // foto: Bojan Bertoncelj Drska, Novo mesto: Krajani in krajanke krajevne skupnosti Drska iz Novega mesta bodo odslej lahko do zgodovinskega spomenika, do bunkerja s topom iz druge svetovne vojne, prihajali po urejeni pešpoti. Na pobudo KO ZB NOB Drska, da je treba urediti rekreacijsko-sprehajalno površino v okolici bunkerja, ki je bil do zdaj dostopen zgolj po neurejenem travniku, se je odzvala KS Drska. Skupaj z Mestno občino Novo mesto je financirala projekt ureditve nove pešpoti. Pot povezuje parkirišče v Šegovi ulici z že obstoječo pešpotjo, ki poteka ob igriščih med blokoma v Šegovi ulici in vodi proti Ulici Slavka Gruma. Štirioglati protitankovski bunker, ki so ga jeseni 1943 po italijanski kapi- tulaciji postavili Nemci, je bil leta 1992 razglašen za spomenik lokalnega pomena. Leta 1952 so ob Titovem obisku Novega mesta na ploščad bunker- ja namestili Škodin top iz prve svetovne vojne, ki ga je leta 2011 zamenjal nemški protiletalski top M38 PLT. Vzpetina, na kateri leži bunker, ponuja dober razgled na velik del KS Drska in bližnjo okolico. To je ena najbolj prepoznavnih točk krajevne skupnosti in je tudi izhodišče za tradicionalni pohod Novo mesto v žici, ki poteka vsako leto 27. aprila, na dan upora proti okupatorju. Besedilo in foto: ZB NOB Drska Travna gora: V soboto, 16. julija, je na Travni gori v občini Ribnica potekala prireditev ob 75. obletnici ustanovitve ene prvih partizanskih formacij v takratni Lju- bljanski pokrajini, Ribniške čete. Ustanovljena je bila 13. julija 1941. Raz- logi, da so prav tu ustanovili to četo, so najverjetneje v tem, da so se na tem območju skrivali že tigrovci, in sicer Just Godnič, Tone Černač in Rib- ničanom znani Anton Majnik. Sem so torej pribežali komunisti pretežno iz Ribnice in okolice in ustanovili četo. Prvi komandant te čete je bil Filip Tekavec - Gašper, ki je imel že nekaj vojaškega znanja, politkomisar pa je bil Janez Kmet. Pri organiziranju čete so s svojim znanjem in izkušnjami v dolgoletnem revolucionarnem delu pomagali tigrovci, ki pa četi niso pri- segli. Černač in Godnič sta se vrnila na Primorsko in tam nadaljevala svoje revolucionarno delovanje, Majnik pa je ostal v Ribnici in skupaj s Šeškom organiziral upor. V ta spomin so ZB za vrednote NOB Ribnica, KO ZB Sodražica in Občina Sodražica pripravili spominsko slovesnost. V kulturnem programu so nasto- pile recitatorke ZB za vrednote NOB Ribnica, in sicer domačinka Ana Modic in Jelka Domevšček, Jana Šega in Majda Rački. Zapeli so pevci MPZ Svoboda, na harmoniko pa je zaigral Ciril Skebe. Uvodni pozdrav je imel župan Sod- ražice Blaž Milavec. Piko na i pa je prireditvi dal dramski igralec in sin Justa Godniča, Ivo Godnič, ki je po sili razmer prevzel tudi vlogo govornika, saj je naš predvideni govornik, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek, obtičal v prometu na Hrvaškem, kjer je dopustoval. Na prireditvi so podelili zahvale najbolj zaslužnim (na sliki) in zlato plake- to ZZB za vrednote NOB Slovenije Alojzu Grabencu, ki pa se zaradi bolezni slovesnosti ni udeležil. Kljub zelo hladnemu vremenu se je na prireditvi zbralo dokaj veliko ljudi, razpoloženje je bilo zelo prijetno in razvilo se je pravo tovariško srečanje. Irma Grbec // foto: Danijel Divjak Ogenjca: 31. julij 1942, roška ofenziva. Množice Italijanov se zbirajo na območju ok- rog Roga in Gorskega kotarja, da bi uničile partizansko vojsko in izničile od- por proti okupatorju. Ta ofenziva je zajela tudi kraje okrog Loškega Potoka in gozdove Velike gore. V tem predelu je imela svoje skrivališče tudi parti- zanska bolnica pod vodstvom dr. Aleksandra Gale - Petra. Težki ranjenci so bili dobro skriti v kraški jami, imenovani Ogenjca. Žal so bili ranjenci zaradi izdajstva odkriti in odločili so se za smrt, namesto da bi padli v roke oku- patorju. Večino je ustrelila bolničarka Mimica, zatem je ustrelila tudi sebe. Sledil je oster italijanski napad, ki so Ogenjco zasuli z bombami, a je bila večina ranjencev že mrtvih. Preživeli so trije, ki so jih odpeljali v bolnišnico. To je kratek povzetek dogodkov izpred 74 let, ki smo se jih tudi letos spo- minjali prav na 31. julij. Uvodni nagovor je imel župan občine Loški Potok Ivan Benčina. Svoj nagovor pa je imel letos prav poseben gost, ki ima svoje korenine v Loškem Potoku, pater Bogdan Knavs. Ranjence je povzdignil v junake, ki se niso hoteli odreči svobodi, niso hoteli oditi v ujetništvo, ampak so raje izbrali smrt. Na koncu je zmolil še kratko molitev v spomin mrtvim in v tolažbo živim. Osrednji govornik je bil tudi skoraj domačin, saj njegove korenine segajo v Loški Potok, Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS. V svojem go- voru je poudaril humanost partizanskih zdravnikov, predvsem vlogo dr. Petra, junaštvo ranjencev, ki so se odločili iti v smrt, veličastje poguma in požrtvo- valnosti, ki je v današnjem svetu nepoštenja in korupcije precej primanjkuje. Skupaj s patrom Knavsom sta položila venec k spominski plošči (na sliki). V kulturnem programu, ki je bil bogat, so sodelovali: Tone Šepec iz Loške doline, ki je recitiral lastne pesmi, Igor Rojc, pripadnik TIGR-a, recitatorke ZB Ribnica z avtorsko pripravljenim naborom partizanskih pesmi in zgodbe, Jelka Domevšček, Jana Šega in Majda Rački, na harmoniko nam je zaigral Jože Žagar, zapela pa nam je pevska skupina Binklarji. Na koncu se je vsem zahvalil predsednik Društva za ohranjanje vrednot partizanske bolnišnice 25 D O G O D K I Ogenjca Jakob Bartol. Prireditev je potekala v lepem vremenu in v prisrčnem in tovariškem razpoloženju, ki mu je sledilo še tovariško druženje. Naj kon- čam z odlomkom pesmi Partizanski zdravniki: »Ogenjca – tu je četa ranje- nih partizanov / bolničarko Mimico prosila, / naj življenje jim vzame, / da jih sovražnikov roka ne bo zasledila, / in Mimica se skupaj / z ranjenci za častno smrt je odločila.« Irma Grbec // foto: Danijel Divjak Doblar: Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica, KO ZB Ročinj in Društvo vojnih invalidov severne Primorske Nova Gorica so v sodelovanju z Občino Kanal ob Soči in prostovoljnim gasilskim društvom Avče na začetku junija na domačiji pokojnega Antona Tinte v Doblarju - Kolarjih pripravi- li spominsko slovesnost v spomin na sedem pobitih ranjenih partizanov. 31. maja 1943 so italijanski karabinjerji obkolili sanitetno postajo štev. 9, imenovano Pod skalco, in napadli votlino, v kateri je bila bolnišnica. Umrlo je sedem ranjencev in dva partizana pred votlino. Na slovesnosti sta spre- govorila Marko Bucik, podžupan Občine Kanal ob Soči, in Franc Anderlič, predsednik Društva vojnih invalidov severne Primorske. Slavnostni govornik je bil Rok Uršič, predsednik ZZB Tolmin. Pater Bogdan Knavs je ob kratkem nagovoru podelil blagoslov umrlim. V kulturnem programu so sodelovali Pevski zbor Kazimir Nanut in učenci Osnovne šole Kanal ter Marjetka Po- povski. Predstavili pa so tudi knjigo Čas človečnosti. J. H. Kokra, Jezersko: Na vetrovno in hladno soboto 16. julija je ob cesti Kokra–Jezersko potekala spominska slovesnost ob 74. obletnici požiga vasi Kokra v organizaciji Ob- činske organizacije ZB za vrednote NOB Preddvor. Nemški okupatorji so 20. julija 1942 požgali celotno vas, izselili nekaj domačinov v taborišča in jih več tudi ustrelili. Na začetku slovesnosti pri spomeniku padlim v Kokri so domačini iz Kokre Jože Krč (rojen v izgnan- stvu), Jože Rezman (kot otrok leta 1942 izgnan) in Andrej Arnež k spomeni- ku položili venec. Sledil je kulturni program v počastitev spomina na tiste, ki so dali življenje, da lahko živimo v svobodi. Kulturni program je povezova- la Klara Drekonja. S partizanskimi pesmimi je nastopil Mešani pevski zbor Kokrškega odreda pod vodstvom Milana Bajžlja. Recitatorke so recitirale pesmi slovenskih pesnikov, ki so prikazale na eni strani obup in bedo tistega časa, na drugi strani pa žarek upanja o svobodi. Marjan Gorza, predsednik ZZB za vrednote Kranj in KO ZB Preddvor, je v svojem nagovoru izrazil ogorčenje nad početjem huliganov, ki so dan pred prireditvijo odstranili vse plakate z vabilom na spominsko slovesnost. Re- citiral je pesem Ankice Marjanac, ki govori o tem, kar se je zgodilo tudi v Kokri: »Ognjeni zublji so požirali skodlaste strehe, družine so v sili zapuš- čale dom ...« Na slovesnosti je sodelovalo tudi več praporščakov iz Združenja borcev za vrednote NOB Kranj, ki so s svojo prisotnostjo dodali slovesen pečat spo- minu na takratne dogodke. Po prireditvi je sledila pogostitev z domačimi dobrotami, ob partizanskih pesmih pa je bila priložnost za klepet. Omeniti pa velja, da je bila na slovesnosti prisotna le peščica domačinov, kar je zelo žalostno. Zato je na mestu vprašanje, koliko damo na svojo zgo- dovino, na zgodovino svojih staršev, starih staršev, sorodnikov. Kako bodo zanamci sploh kaj vedeli o naši zgodovini? Pomembno namreč je, da se zavedamo svoje zgodovine in se je ne sramujemo in da tudi med mlade rodove ponesemo vedenje o dogodkih iz tistega časa. Besedilo in foto: Urška Tičar Podmežakla: Jeseniška krajevna skupnost Podmežakla je za krajanke in krajane za avgu- stovski krajevni praznik že po tradiciji pripravila družabno srečanje na Zako- pih na Mežakli. Na ta kraj jih vežejo spomini iz narodnoosvobodilnega boja. Veliko se jih je zjutraj najprej udeležilo pohoda po planinski poti na Mežak- ljo. Na srečanju sta zbrane pozdravila predsednik sveta krajevne skupnosti Podmežakla Aljoša Ulčar in župan Občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger. V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor Društva upoko- jencev Jesenice, recitatorka Darka Rebolj in harmonikarica Marjana Komel. Zatem so nedaleč od Zakopa odprli obnovljeno partizansko bolnišnico, ki je bila med narodnoosvobodilno vojno prva na Gorenjskem in je okupa- torji nikoli niso odkrili. Leta 1985 so jo razglasili za kulturni spomenik, saj predstavlja redek ohranjeni avtentični spomenik iz časa narodnoosvobodil- nega boja. Sredstva za obnovo je prispevala Občina Jesenice. Izvajalci del so postavili novo leseno stavbo, pri ureditvi poti do bolnice so pomagali markacisti Planinskega društva Jesenice, predvsem Darko Bradaškja. Najbolj zaslužen za pripravo in izvedbo vseh del je predsednik krajevne borčevske organizacije Podmežakla Aleksander Jernejc. Besedilo in foto: Janko Rabič Črnomelj: Člani krajevne organizacije ZB Črnomelj in nekaterih drugih krajevnih or- ganizacij Združenja borcev za vrednote NOB Črnomelj so se skupaj s pred- stavniki Občine Črnomelj in Krajevne skupnosti Črnomelj 12. avgusta ob spominskem znamenju pri vranoviškem mostu s polaganjem cvetja pok- lonili spominu na eno izmed prvih akcij belokranjskih partizanov. Ti so v noči z 11. na 12. avgust leta 1941 z diverzantsko akcijo na italijansko stražo zadržali prevoz italijanskega vojaškega tovora po železniški progi. V spomin na ta dogodek Krajevna skupnost Črnomelj praznuje svoj krajevni praznik. Slovesnost sta s svojo prisotnostjo in krajšim nagovorom popestrila tudi županja Občine Črnomelj Mojca Stjepanovič Čemas in predsednik KS Črno- melj Jaka Birkelbah. september 201626 D O G O D K I Besedilo in foto: Martin Skube Ocinca: V spomin na 28. avgust 1941, ko je v gozdove med Trebižani in Selom, na Vrheh oziroma v Švici, kot Kraševci imenujejo planoto med Krasom in Vi- pavsko dolino, prišla Dolganova četa kot prva partizanska enota na Primor- skem, Občina Sežana in Združenje borcev za vrednote NOB Sežana prirejata na Ocinci vsakoletno tradicionalno srečanje. Tako je bilo tudi letos, ko so na sežanski občinski praznik v goste kot slavnostnega govornika povabili predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo, generalmajorja Ladislava Lipiča. Govornik se je ozrl v polpreteklo zgodovino in iz nje potegnil vzpo- rednice z današnjim časom. Da moramo tudi našim mladim prenašati moralne vrednote, ki so mla- de borce vodile v boj med drugo svetovno vojno, da so nam tudi za ceno svojega življenja izbojevali svobodo, sta opozorila predsednik sežanskega Združenja borcev za vrednote NOB Bojan Pahor in sežanski župan Davo- rin Terčon. Sicer pa so se nedeljskega spominskega in družabnega srečanja udeležili še nekateri aktivni borci NOB: častni član sežanskega borčevske- ga združenja Emil Škrl, borec v enotah 7. korpusa Jože Korošec, borca prve in tretje prekomorske brigade Izidor Čebron in Danilo Škorja, legendarni komandant Franc Sever - Franta, najmlajši borec in udeleženec igmanske- ga marša Albin Pibernik in eden najmlajših slovenskih partizanov, Radovan Hrast. Manjkali pa niso niti predstavniki ANPI - VZPI tržaške pokrajine. Zbrane sta po koncu kulturnega programa, ki so ga letos oblikovali člani Mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža, pozdravila še podpred- sednik Zveze združenj antifašistov in borcev NOB v kantonu Sarajevo Ibra- him Durma in podpredsednica Zveze koroških partizanov iz Avstrije Mojca Koletnik. Besedilo in foto: Olga Knez Gornja Radgona: V Črncih pri Apačah, ob kolesarskem mostu, ki vodi prek Mure v Avstrijo, je konec avgusta potekalo srečanje članov območnega združenja zveze bor- cev, v katero so vključeni člani iz območja upravne enote Gornja Radgona. To so občinske organizacije ZZB: Apače, Gornja Radona, Radenci in Videm, ki deluje v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Udeležence je najprej pozdravila Va- lerija Červič, predsednica Območnega združenja ZZB NOB Gornja Radgona. Območno združenje ZZB Gornja Radgona šteje 330 članov, srečanja se je udeležilo 105 članov. Predsednica KO ZB Gornja Radgona Mira Skok Korošec je v svojem na- govoru opozorila na zgodovinske dogodke, ki se jih spominjamo letos: na 75. obletnico OF in na 25. obletnico samostojne države. Poudarila je, da je letos na tem območju potekalo že nekaj odmevnih prireditev: spominska slovesnost v Apačah pod geslom Pod svobodnim soncem, ki so jo popestrili z razstavo slik in zapisov ljudi, ki so bili priseljeni v Apaško dolino po drugi svetovni vojni. V Radgoni je ob spominskem znamenju, ki priča o tem, kdaj so se zavedni Radgončani uprli okupatorju, potekala proslava ob obletnici ustanovitve OF v Gornji Radgoni, na kateri je spregovorila Vika Potočnik. Tudi v občini Sv. Jurij ob Ščavnici je KO ZB pripravila nekaj prireditev v po- častitev obletnice OF. Ob tem je govornica poudarila, da je ZB vedno zvesta vrednotam, ki so se izoblikovale med NOB: to so domoljubje, tovarištvo, solidarnost in strpnost. Škoda, da te vrednote danes bledijo in jih pogrešamo. Opozorila je še na zaskrbljenost zaradi razraščanja nestrpnosti, sovražnega govora in potvar- janja zgodovine. Srečanje in druženje sta s svojim nastopom popestrila glasbenika Klavdija Vrečič in Štefan Sečko. K odličnemu razpoloženju sta pripomogla tudi lepo vreme in prijeten hlad ob Muri. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Ozeljan: V Ozeljanu pri Novi Gorici je bila v nedeljo, 28. avgusta, v okviru krajevnega praznika proslava ob 74. obletnici ustanovitve Prvega primorskega parti- zanskega bataljona Simona Gregorčiča. Bataljon je bil ustanovljen 10. av- gusta 1942 na Vodicah nad Ozeljanom, sestavljali pa so ga Spodnjevipavska in Zgornjevipavska četa, Tolminska in Brkinska četa in Kraški minerski vod. Ime mu je izbral Janko Premrl - Vojko, ki pa ustanovitve bataljona ni dočakal. Bataljon je bil v tistem času največja partizanska enota na Primorskem, bil pa je tudi kadrovska šola za pozneje nastajajoče enote. Dvanajst njegovih borcev je bilo razglašenih za narodne heroje, med njimi komandant Jože Lemut - Saša, namestnik komandanta Mile Špacapan - Igor in komisar Mar- tin Greif - Rudi. Bataljon je bil leta 1997 odlikovan z zlatim častnim znakom Republike Slovenije. Pred začetkom osrednje proslave so se predstavniki borcev, veteranov in Slovenske vojske udeležili krajše slovesnosti na Vodicah, kjer je o bataljonu spregovoril podpolkovnik Franc Pangerc, nato pa je sledi- la osrednja proslava na prireditvenem prostoru pri gradu v Ozeljanu, najprej s položitvijo vencev pred spomenikom padlih borcev. Proslave 27 D O G O D K I se je poleg krajanov in borcev udeležila vrsta uglednih osebnosti iz Slovenije, iz zamejstva pa delegacija VZPI - ANPI iz Čedada. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je med drugim poudaril pogum Primorcev, ko so se v takratnih težkih časih uprli fašizmu in nacizmu. Brez odpora in partizanskega gibanja danes Primorska ne bi bila svobodna in Slovenija ne bi bila svobodna država. Poleg dr. Brgleza sta prisotnim namenila nekaj pozdravnih besed tudi župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon in predsednik KS Oze- ljan David Vrban. V programu, ki ga je z ubranimi besedami povezovala Vesna Bašin, sta sodelovala Mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa pod vodstvom Katje Bajec in Otroški pevski zbor iz Ozeljana pod vodstvom Barbare Šinigoj. Besedilo in foto: Miloš Lozič Planina Kuhinja pod Krnom: Krajevna organizacija ZB za vrednote Kobarid, Planinsko društvo Kobarid in Združenje za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin so na planini Kuhinja pod Krnom pripravili srečanje borcev in planincev v počastitev bojev med NOB v Krnskem pogorju. Približno dvesto udeležencev je prisluhnilo kultur- nemu programu, ki so ga izvedli Moški pevski zbor Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše, učenci OŠ Kobarid, Glasbene šole Tolmin in recitatorki Mila Uršič in Eda Sok Antih. Slavnostni govornik, pater Bogdan Knavs, se je z veseljem odzval or- ganizatorjem in v svojem govoru poudaril, da v pogorju Krna vsak kamen pripoveduje bridko zgodbo temačnih dni tako v prvi kot v drugi svetovni vojni. Prav je, da se vsako leto spomnimo bojev teh mladih fantov, ki so bili vpoklicani v vojno in so iz dneva v dan zrli smrti v oči. Tu je potekala najvišja gorska fronta, kjer so se bojevali fantje in možje z namenom oh- raniti slovenski jezik v tem delu naše domovine. V srcu so nosili najvišje ideale: ljubezen do rodne zemlje, do slovenskega jezika, do tovarištva, prijateljstva in solidarnosti. Za to so bili pripravljeni dati tudi svoje življe- nje. V bojih niso mislili nase, temveč na svoje najdražje, na svoje domove, na ljubo zemljo in domače ognjišče. Primorski fantje pa so imeli še moč- nejši razlog za boj za svobodo, saj so 25 let nosili težko breme italijan- skega fašizma. Šlo je tudi za ohranitev lepe pokrajine, za Primorsko, ki so jo nosili v svojem srcu. Zato je bilo v bojih med NOB življenje močnejše od sovraštva in smrti. Knavs je poudaril, da je danes nesprejemljivo, da je nekdo pripravljen prodati lepoto slovenskega jezika za svojo lastno slavo, priznanje in dobiček, saj bi nekateri hoteli, da na slovenskih univer- zah postane učni jezik angleščina. Borci pa so bili pripravljeni dati svoje življenje za materni jezik. Čudoviti kraji v Posočju, predvsem pod mogočnim Krnom, in s tem pove- zan zgodovinski spomin nam govorijo, da smo danes vsi poklicani k sode- lovanju, pomoči in pravičnejši družbi, da uresničimo cilje in želje padlih. Borci in trpeči ranjenci nas vedno opominjajo in nam polagajo na srce: »Ne pozabite nas!« je končal svoj govor pater Knavs. Prisotne je v imenu Občine Kobarid pozdravil podžupan Marko Miklavič. Na prireditvi so dolgoletnemu praporščaku Janku Vončini podelili priznanje s plaketo Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije. Srečanje se je v prija- teljskem razpoloženju nadaljevalo do poznega popoldneva. Besedilo in foto: Vojko Hobič Vrata, Mojstrana: Člani društva ZB za vrednote NOB Dovje - Mojstrana smo se 4. septembra zbrali v dolini Vrat pot Triglavom. Določili smo različne pohodniške poti, končni cilj pa je bil pri koči, ki nosi ime po pogumnih padlih partizanih. Prip- ravili smo bogat kulturni program, srečanja se je udeležil tudi župan Janez Hrovat. Letos praznujemo 75. obletnico ustanovitve OF, 75. obletnico upora proti okupatorju, 75. obletnico smrti prvoborca Alojza Rabiča z Dovjega - dovško vstajo in 25. obletnico vojne za samostojno Slovenijo. Obletnice se med seboj vsebinsko povezujejo. V KS Dovje - Mojstrana se je vstaja začela nekaj mesecev po napadu sov- ražnih sil na naše ozemlje. Zajela je vasi Dovje, Mojstrano, Belco in Radovno. Očetje in sinovi, ki so bili vajeni pluga, so zadnjič prestopili domači prag, objeli svoje najdražje in odkorakali v temno noč. Sodelovalo je 119 vašča- nov. Zaradi sodelovanja v vstaji so Nemci aretirali upornike in jih odpeljali v razna taborišča po vsej Evropi. Devet vaščanov so kmalu ustrelili na poligo- nu strelišča v Dragi pri Begunjah. Ustreljeni so bili, ker so se udeležili zbo- rovanj OF, opravljali sabotažna dejanja, nosili prepovedano orožje, strelivo, postavljali ovire na cestah, požigali mostove in napadli orožniško postajo v Mojstrani. Nekateri so bili po več mesecih trpljenja izpuščeni iz evropskih taborišč, izmučeni so se vrnili domov in se vključili v partizanske vrste, 17 je bilo mučeniško umorjenih. Med nami so še ljudje, ki so doživeli te grozote in nam z živo besedo pri- povedujejo svoja doživetja, zato je prav, da večkrat slišimo njihovo pripoved. Besedilo: Sonja Mirtič // foto: Domen Mirtič Dolenec Golo: Ob 73. obletnici ustanovitve ljubljanske brigade, ki je štela 1033 borcev in bork, je bila na Golem dvojna slovesnost, ki so se je udeležili dva nek- danja borca brigade, Slavko Škrinjar in Marko Vrhunec, dva praporščaka in predstavnica društva Mokrc. Najprej so položili venec pred doma- čijo Pangerc, kjer je tudi spominska plošča, potem pa je delegacija obiskala spomenik 26 neznanim borcem in tam prižgala svečke. Marko Vrhunec // foto: Jurij Kogej september 201628 Predsednik DZ dr. Milan Brglez na obisku na sedežu ZZB Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez se je 30. avgusta na povabilo vodstva ZZB za vrednote NOB Slovenija udeležil kolegija, na katerem se je pogovarjal s člani kolegija. Predsednik dr. Brglez je v uvodu podčrtal pomen dela Zveze združenj borcev NOB Slovenije in oce- nil, da je bilo to delo v zadnjih 25 letih prema- lo cenjeno. Zaznane želje in poskuse nekaterih po prevrednotenju in predrugačenju določenih zgodovinskih dejstev je označil kot odvečne in poudaril, da to ne prispeva k prepotrebnemu soglasju prebivalcev Slovenije za njen napredek oziroma razvoj. Med drugim je izrazil tudi upa- nje, da se bo šolska stroka poenotila in v šolah učencem uravnoteženo prenašala tudi vedenje o tem delu naše zgodovine, saj se vse bolj opaža, da nekateri učitelji preprosto »zamolčijo« ob- dobje slovenske NOB, spet drugi pa obdobje osamosvojitve. Strinjal se je, da je osvoboditev pogoj za osamosvojitev, pri čemer moramo kot narod sprejeti tudi temnejše plati tega obdobja. Kot pomemben korak je ocenil nedavno spre- jetje Izjave glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ob 25. oblet- nici osamosvojitve Republike Slovenije ter ob tej priložnosti izdano zbirko dokumentov. Predsednik Zveze združenj borcev Tit Turnšek je poudaril zavezanost spoštovanju preteklos- ti, vključno z negovanjem pietetnega spomina, pri čemer je izrazil tudi zavedanje, da so bile v določenih segmentih gotovo prizadejane tudi krivice. Opozoril pa je, da Zveza in članstvo ne ostajajo zazrti v preteklost, ne morejo pa pristati na potvarjanja zgodovinskih dejstev in spreneve- danja, kar velja tudi za osamosvojitveno obdobje Slovenije, saj so sami sodelovali tudi v tem za našo državo tako pomembnem obdobju. Svoj pogled, tudi kot civilnodružbena organizacija, ki šteje prek 42 tisoč članov, Zveza borcev usmerja naprej, pri čemer želijo dialog voditi z vsemi, ki so se pripravljeni pogovarjati. S sprejeto Izjavo glavnega odbora pa v ZZB NOB Slovenije želijo predvsem opozoriti na pereča vprašanja revščine, prekarnosti dela in s tem izkoriščanja delavcev ter zaznane naraščajoče nestrpnosti v Sloveni- ji, vključno s sovražnim govorom. Hkrati želijo prispevati k izboljšanju splošnega družbenega razpoloženja, spoštovanja človekovih pravic in tudi k samozavestnemu nastopanju in odločanju slovenske države v raznovrstnih okoliščinah in izzivih, s katerimi se ukvarja. Predsednik Državnega zbora dr. Brglez se je strinjal s pomenom teh tem ter v odgovoru med drugim predstavil pomen Strategije razvoja Slo- venije, ki je v pripravi in ki ne temelji zgolj na ustavni določbi o socialni državi, temveč tudi na v okviru Organizacije združenih narodov v letu 2015 sprejetih Trajnostnih razvojnih ciljih, ki pa jih moramo ustrezno nasloviti. Člani Kolegija so v nadaljevanju predstavili še nekatere dodatne razmisleke, tudi glede nadal- jnjih možnosti razpleta begunske in migrantske krize, podpredsednica dr. Ljubica Jelušič pa je na koncu predstavila tudi načrtovano izvedbo počastitve 35. obletnice mednarodnega dneva miru, ki bo 21. septembra potekal v Ljubljani. SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije // Foto: Jožica Hribar 29 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 29 27. 9. 1. Glavni odbor 1. 9. Vsak torek, razen prvega v mesecu Potrditev zapisnika prejšnje seje, realizacija finančnega načrta 1-7/2016, predlog rebalansa finančnega načrta 2016, obiski združenj (NO), druga medsebojna obvestila. 15. 9. Brexit 2. Predsedstvo 3. Kolegij predsednika 4. Komisija za finančne zadeve in Nadzorni odbor 5. Svet in Komisija za mednarodne odnose 19. 9. Aktivnosti za popis in objavo spomenikov na spletnem portalu Geopedija. 6. Delovna skupina za objavo vseh spomenikov NOB na spletnem portalu Geopedija Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarice in overiteljev zapisnika, verifikacija mandatov novih članov Glavnega odbora, poročilo o izvršitvi sklepov prejšnje seje Glavnega odbora, referat o družbenoekonomskih razmerah, rebalans finančnega načrta Zveze za leto 2016, razprava o referatu in rebalansu, informacija o elektronskem prikazu spomenikov NOB, informacija o prenovi spletnega portala Zveze, druga medsebojna obvestila in dogovori. 6. 9. Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, informacija o razgovoru s predsednikom DZ RS dr. Milanom Brglezom, rebalans finančnega načrta ZZB NOB Slovenije za leto 2016, sklic seje Glavnega odbora Zveze, svetovni dan miru, prenova spletne strani Zveze, sklep o ustanovitvi delovne skupine za elektronsko objavo vseh spomenikov NOB, druga medsebojna obvestila in dogovori. Člani predsedstva so se udeležili: prireditve Vranov let pri spomeniku NOB na Stonu – Poljane, slovesnosti ob postavitvi spomenika v spomin na pobite domačine v drugi svetovni vojni v Lazah pri Predgradu, srečanja borcev gorenjskih partizanskih enot ter drugih članov in prijateljev ZB na Puču v Martinj Vrhu, sestanka o aktualnih temah z vodstvom Zveze veteranov vojne za Slovenijo, proslave ob obletnici ustanovitve Gubčeve brigade, Mokronoške čete in 12. brigade na Trebelnem, spominske prireditve ob obletnici tridnevnih bojev enot 14. divizije v Grčaricah, spominske slovesnosti ob 73. obletnici osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega fašističnega koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rab, vseslovenske proslave ob 55. tradicionalnem srečanju internirancev, političnih zapornikov, ukradenih otrok, izgnancev in njihovih svojcev v Portorožu, zborovanja v počastitev spomina na bazoviške junake v Bazovici, seje Pokrajinskega sveta za Podravje, osrednje slovesnosti ob 10. obletnici Parka vojaške zgodovine v Pivki, sestanka na Ministrstvu za kulturo, proslave ob državnem prazniku priključitve Primorske matični domovini v Postojni, spominske slovesnosti pri spomeniku padlim partizanskim kurirjem na Okroglicah, spominske slovesnosti ob 75. obletnici požiga vasi in izgona Slovencev na Rašici nad Ljubljano, sestankov na: –Ministrstvu za kulturo, −Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, −Planinski zvezi Slovenije, −Ministrstvu za obrambo. pohoda za mir v Ljubljani, prireditve »Svetovni dan miru« na Cerju, okrogle mize na temo Aktivisti OF v Novem mestu, prireditve Vranov let v spomin na osvoboditev zavezniških vojnih ujetnikov na Otoku pri Metliki, sestanka z Natašo Kovač, generalno sekretarko predsednika države, proslave ob 60. obletnici Ruske zveze veteranov v Moskvi 3. 9. 3. 9. 4. 9. 8. 9. 10. 9. 10. 9. 10. 9. 11. 9. 11. 9. 12. 9. 14. 9. 15. 9. 17. 9. 18. 9. 18. 9. 20. 9. 21. 9. 24. 9. 24. 9. 25. 9. 26. 9. 28.9.-1.10. Aktivnosti od 1. septembra do 30. septembra 2016 Stališče Sveta ZZB NOB Slovenije do stanja v EU po brexitu Svet ZZB NOV je pretresel stanje Evrope oziroma Evropske unije po brexitu in ugotovil: EU je po iz- javljanju lastnih voditeljev v razmeroma zmedenem in negotovem stanju, brez prepričljivih vizij, nekako sproti ureja le pretežno pragmatična vprašanja. Ob tem se tako imenovana desnica krepi z zapiranjem življenja v skupinske meje in interese. Navznoter se EU drobi v »Evrope različnih hitrosti«, kar pomeni odmiranje solidarnosti kot veziva skupnosti na eni strani in slabitev pozornosti do naraščajoče socialne neenakosti na drugi. Razmere so vse bolj določene še z diktati nadnacionalnih korporacij. EU prav tako zavrača v lastno škodo normalno sodelo- vanje s »preostankom« Evrope, predvsem z Rusijo, ki je vsekakor pomemben politični in gospodarski dejavnik na celini. Vse to opozarja, da se približuje čas, ko za obstanek EU ne bo več zadoščalo samo pragmatično poslo- vanje in se bo sama od sebe vsilila potreba po novi in temeljiti samodefiniciji, s tem pa tudi notranja reforma organiziranosti, osnovnih meril in vred- not ter delovanja. V ta neizbežni proces moramo biti dejavno (ne le formalno, to je s kontingentom bruseljskih uradnikov) vključeni na vseh ravneh, za kar je treba izdelati nacionalno podlago in mor- da celo agendo delovanja. Ob tem nas dosedanje izkušnje v medsebojnih razmerjih odvračajo od federativnosti, ker se v njej preveč porazgubi lastna suverenost in posledično prehudo okrepi alibična neodgovornost (»Bruselj je vsega kriv«). Zato meni- mo, da bi bilo pri iskanju novih, tudi za Slovenijo sprejemljivejših rešitev bolj smiselno delovati v smeri konfederacijske logike. – Vsekakor pa bo tre- ba pri tem biti dejavno udeležen, kjer koli bo za to priložnost – v tem procesu ne bo velikih in malih, temveč le dobre in slabe zamisli ter enakopravne, bolj ali manj lucidne članice EU. Te bodo odločale o skupni in vsaka zase tudi o svoji lastni usodi v prihodnosti. ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F september 201630 R E K L I S O »Slišal sem današnjega politika, lepo oble- čenega in obutega, nažajfanega in z di- šavo politega, kako je z neko posebno vsevednostjo in ošab- nostjo brez sramu trdil, da bi nam Amerikanci in sploh zahodni zavezniki po vojni dali še več Primorske, če ne bi bilo partizanov. Jože Smole bi re- kel na to malo morgen, kot je rekel Beog- rajčanom, ko so mu svoj čas na jogurtnem mitingu govorili podobno nore flavze. Go- spodje 'zahodni demokrati' ne dajejo niko- li ničesar brez računa; niso nam po prvi vojni pobrali samo vas, Primorcev, tak- rat in potem še enkrat so nas barantaško okradli tudi za Koroško. Danes nam pre- frigano kradejo še zadnja velika podjetja, mi pa se obnašamo, kot da je ta njihova družba, ta brezobzirni neoliberalizem, do- brodelna in poštena reč, ki smo ji celo kaj dolžni! Če ne bi bilo 1943 kočevskega zbora slovenskih odposlancev, tega enkratnega, skrivnega, čudovitega in neskončno sa- mozavestnega slovenskega parlamenta sredi popolnoma pomendrane in smrtno ustrahovane Evrope, če ne bi bilo Avnoja in njegovih sklepov in če ne bi bilo pred- vsem junaških in zavednih slovenskih Pri- morcev, bi se lahko 1945 za združitev in priključitev obrisali pod nosom in bi meja zahodnega roba Slovenije še zmeraj tekla tukajle nekje ali pa – če hočete – skoraj čez Maistrovo dvorišče na Uncu. Bili bi še nap- rej invaliden narod, zagrenjen in brez tiste samozavesti, brez katere ni suverenosti in brez katere ne bi bilo niti osamosvajanja leta 1991. Rad bi videl naše osamosvaja- nje 1991 brez Primorcev! Ali če bi bili brez kljubovalnosti in vere vase, kakršni sta se glasili v znamenitem geslu Tujega nočemo, svojega ne damo!: po vojni je tako pisalo skoraj na vsaki primorski hiši in v vsakem primorskem srcu. V besedo mi ob tem prihajajo verzi iz partizanske pesmi: Mi pa nismo se uklonili / njih podivjani sili / in smo začeli z njimi boj! – Danes je med nami naš tržaški, pri- »Danes se najdejo v slo- venskem okolju kri- tiki, ki trdijo, da so kolaboranti morali poprijeti za okupa- torjevo orožje, da bi se ubranili komuniz- ma. Koliko so naši mla- di fantje in dekleta sploh poznali komu- nizem? Nekateri, zelo redki, so bili člani komunistične partije in tisti so se morali v boju posebej izkazati. Takrat so v komu- nistično partijo sprejemali posameznike, ki so že dolgo časa izkazovali pogum, načel- nost in hrabra dejanja, in ni jih bilo veliko. Čigavega komunizma so se torej branili prej omenjeni kolaboranti? Bolj bi kazalo verjeti, da zdaj njihovi potomci iščejo ar- gumente in opravičila za sodelovanje svo- jih prednikov z okupatorjem, kot pa da je šlo za ideološki boj. Tako raste med nami nevidni zid, ki vse bolj ločuje. Nas, ki smo potomci borcev in žrtve okupatorjevega terorja, od onih, ki so potomci okupatorjevih sodelavcev. Voj- na, ki so jo naši dedje zmagovito pripelja- Dr. Matjaž Kmecl podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, v Postojni 17. septembra 2016 na prireditvi ob obletnici priključitve Primorske matični domovini Dr. Ljubica Jelušič podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije, 10. septembra 2016 na Trebelnem na slovesnosti v počastitev ustanovitve Gubčeve brigade, 12. brigade in Mokronoške čete morski partizanski pevski zbor, vesel sem, da je ob tem praznovanju tu – eden redkih je, ki ne taji partizanske pesmi in jo poje z vsem ognjem in ponosom. In: ali bi lah- ko še kdo napisal tako sijajno primorsko himno, kot jo je primorski partizan Rado Simoniti!? Ali bi lahko še kdo po končani drugi vojni Evropo tako osupljivo navdu- šil in ganil, kot jo je primorski Partizanski pevski zbor Srečko Kosovel?! Sredi Pariza! To, kar danes praznujemo, torej ni samo praznovanje primorske vrnitve pod rodni krov, njene priključitve k njeni resnični do- movini, temveč je tudi praznik skupnega slovenskega prerojenja iz naroda hlapcev v narod gospodarjev – danes žal skrega- nih in v mnogočem ne čisto posrečenih, toda vendar čisto drugačnih. V tem našem narodu je odtlej globoko vsajena zgodo- vinska izkušnja, ki je sledila Gregorčičevi misli, da usode ni, da smo sami sebi edina usoda – v dobrem in slabem.« li h koncu 9. maja 1945 v Ljubljani in 15. maja na Poljani, se nadaljuje. Z drugač- nimi sredstvi, vendar vse bolj zagrizeno in sovražno. Najdejo se takšni, ki govornike iz politike, ki obiskujejo naše proslave in nam govorijo, napadajo in jim anonimno grozijo po spletnih forumih. Ali kar v me- dijih. Sovražni govor cveti, omalovažuje se partizanski boj. Ne bomo smeli ostati tiho! Kajti sovraštvo bo rodilo nove sovražnosti. Spomniti se moramo prvih povojnih dni, ko je na slovenskem ozemlju še vedno mrgolelo tujih in kvizlinških vojakov in se je začela rojevati sla po maščevanju. Po- vojne zunajsodne usmrtitve nimajo opravi- čila. Žrtve teh pobojev so bili ljudje, človeš- ka bitja, ki so v strahu pred maščevanjem zaradi svoje kolaborantske vloge bežali, da bi se predali zaveznikom. Niso imeli sreče. Kot za vse mrtve velja dostojanstvo smrti, bi bilo prav, da velja tudi spoštova- nje groba teh ljudi. Tega ne govorim za- radi sprave, temveč zaradi spoštovanja do mrtvih. In zaradi spoznanja, koliko neznosnega trpljenja prinaša s seboj vsaka vojna. Trpljenja borcev in civilistov med vojno in še dolgo po vojni. Tako dolga je sled tega trpljenja, da se po sedemdesetih letih še vedno opazujemo skozi prej ome- njeni nevidni zid. Zid, za katerim je tudi želja po potvarjanju zgodovine in skriva- nju dejstev. Morda je smisel vojne prav v tem, da se taki zidovi nikoli ne podrejo, da gojišče sovraštva bobna v nove vojne in hu- dodelstva. 21. septembra letos bomo veterani NOB in vojne za Slovenijo v Ljubljani prvič šli na pohod miru. V počastitev mednaro- dnega dneva miru s pozivom, naj se vojne našega časa končajo, naj se trpljenje člo- veštva zaradi vojn konča, naj se konflikti urejajo na miren način. Naš pohod miru bo del svetovnega gibanja miru, ki bo po- tekalo povsod po svetu ob isti uri. Ko se bomo v minuti tišine poklonili spominu na vse padle vojake vseh vojn človeštva, bomo imeli v mislih tudi vseh 628 borcev Gubčeve brigade, ki so v štirih letih njenega delova- nja padli za domovino.« ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 31 R E K L I S O »Ponosni smo lahko na našo preteklost, obu- jamo spomine na- njo, s spoštovanjem se spominjamo vseh žrtev. Ne bomo pa dopustili, da kdor koli potvarja zgodovino in blati naš boj proti nacifašizmu. Toda ne smemo biti zazrti v preteklost, pred nami so novi izzivi. Pogled usmerjajmo naprej. Nismo politična organizacija, toda ne mo- remo biti ravnodušni do problemov naše družbe. Ne sme nam biti vseeno, kam gre naša domovina, kaj se dogaja okoli nas, kaj se dogaja v Evropi. Širi se fašizem od baltskih držav prek Ukrajine do obal Sredozemlja. Evropa ni nekje daleč, ta je pri nas doma. Evropa ne najde enotnega odgovora na migrantsko krizo. Bruseljske direktive vzbujajo vse večji odpor. Ne sme nam biti vseeno, da postaja zdra- vstvo dobičkonosen posel. Nekoč je bilo zdravstvo dostopno vsem, ni bilo čakalnih vrst in brezplačno je bilo. Ne sme nam biti vseeno, da se komercializira šolstvo. Ne- koč so bile vse šole dostopne vsem. Ne sme nam biti vseeno, da država iz dneva v dan postaja vse revnejša, da prodajamo tujcem naša dobra podjetja, ki smo jih ustvarili večinoma sami. Dobički gredo v tuje drža- ve, v tuje žepe, delavci pa na ceste. Nekoč smo sami ustvarjali dobičkonosna konku- renčna podjetja, 64 odstotkov izvoza je šlo na zahtevna zahodna tržišča. Ne sme nam biti vseeno, da že več kot 50.000 ljudi živi pod pragom revščine. Večina postaja vsak dan revnejša in peščica vse bolj bo- gata. Nekoč ni bilo revežev na robu pre- živetja, pa tudi pretirano bogatih ne. Vse, kar smo ustvarili, je bilo mnogo pravične- je porazdeljeno. Ko je bilo treba zategniti pas, smo ga zategovali vsi. Najvišje plače so bile samo štirikrat višje od najnižjih. In zamislite si, nihče od direktorjev ni kradel! Danes pa nam hočejo dopovedati, da so bili to res grozni časi. Ne sme nam biti vseeno, da 75 odstot- kov mladih nima stalne zaposlitve. Tako imenovano prekarno delo, kar je sodobna »A četudi je bil vaš boj iskren, Primorski in Primorcem tudi po koncu vojne vihre ni bilo lahko. Do leta 1954 nedoloče- na meja je povzročala preglavice, še večje ovire in težave pa so povzročala tudi sumniče- nja, ki so prihajala predvsem iz političnih logov. A tudi tokrat se niste vdali in niste dovolili, da vam vzamejo korajžo. Takšnih navdihujočih zgledov, tako značilnih za primorskega človeka, je še in še, a če bi že- lel zajeti in navesti vse, bi bil predolg za današnji večer, zato mi dovolite le še skle- pno misel. Spoštovane tovarišice in tovariši, biti da- nes »zgolj« upornik, če se lahko tako iz- razim, je moderno. A biti upornik z razlo- gom ni le čast, je tudi odgovornost. Danes je ta razlog iskrena želja za nadaljnji ra- zvoj naše domovine v smeri njene vsestran- ske blaginje ter polno delujoče demokratič- ne in pravne države, ki je in mora biti drža- va vseh svojih državljank in državljanov. Prav je, da smo takšni uporniki, prav je, da vemo, za kaj in čemu se bojujemo. Kot je ostra naša misel, morajo tudi razlogi za naše uporništvo biti utemeljeni, jasni in pa predvsem realni, sicer naše delovanje in upor izgubita ne le svoj smisel, ampak tudi svojo iskrenost, s tem pa hitro postaneta škodljiva, prav tako pa lahko, če nimata realne in trdne podlage, kaj kmalu konča- ta v lastnem razvrednotenju. Vsega tega so se zavedali tudi naši pred- niki, ki so snovali prvi Primorski partizan- ski bataljon Simona Gregorčiča. Vedeli so, da je napočil čas za pravi in utemeljen upor. Tudi zato so, s ciljem osvoboditi Pri- morsko, Primorke in Primorce ter vso Slo- venijo, iz različnih krajev – od Tolmina do »Še ob eno izjavo prvega moža nekakšne vla- de v senci oziroma v ozadju se bom ob- regnil. Prvak Kato- liške cerkve na Slo- venskem, kardinal v pokoju, je v pridigi na belogardistični proslavi v Šentjoštu izja- vil, da so komunisti zasejali sovraštvo med naš narod in da so bili belogardisti prisi- ljeni sprejeti orožje od okupatorja, da ne bi prišli pod komunizem. Na to izjavo smo se prvi odzvali člani društva SRP (Slove- nija, Resnica, Poštenje) in obsodili zgo- dovinsko neresnico. Nekaj dni zatem smo tudi v vodstvu borčevske organizacija iz- razili globoko nestrinjanje s kardinalovimi besedami. Oglasili so se tudi nekateri po- samezniki. Vodstvo slovenske Cerkve si je pilatovsko umilo roke, češ da je bil kardinal na belo- gardistični proslavi povsem zasebno in da se z njim ni dogovoril o vsebini pridige. O morebitni obsodbi oziroma javnem nestri- njanju s kardinalom pa ne duha ne sluha. Skrb vzbujajoč je molk uradne slovenske politike – kot vedno ob takih izpadih slo- venskih duhovnih voditeljev. Mogoče se pa strinjajo s kardinalom, mogoče pa po tihem podpirajo njegove besede? Komunisti naj bi bili krivi za razdor v slovenskem narodu! Od Valjhuna pa vse do današnjih dni razdor v narodu seje zgolj Cerkev, najprej s pokristjanjenjem slovenskih Črtomirovih poganov, ki niso verovali v njenega boga Kristusa. Zatem s škofom Hrenom in njegovim sežiganjem Tit Turnšek predsednik ZZB NOB Slovenije, v Žlanu, na slovesnosti v spomin na prvega padlega talca in vse žrtve v Bohinju, 20. avgusta 2016 Milan Brglez predsednik DZ, ob 74. obletnici ustanovitve 1. primorskega bataljona Simona Gregorčiča in krajevnem prazniku v Ozeljanu 27. avgusta 2016 Milan Gorjanc član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, na prireditvi v Artvižah ob spominskem dnevu občine Hrpelje – Kozina, 24. junija 2016 oblika suženjskega dala, se širi. Naš boj za svobodo je bil tudi boj za boljšo in pravič- nejšo družbo od tiste v propadali Kraljevi- ni Jugoslaviji. In ta boj še daleč ni končan. Kot poje Đorđe Balašević: čaka nas še sto ofenziv!« Brkinov – prišli sem v Ozeljan. In dosegli želeno. Zatorej si vzemimo za zgled te mlade fan- te in dekleta, ko se odločamo, kako želi- mo živeti v naši domovini. Bodimo drzni in uporni, a ne trmoglavi. Bodimo ponos- ni na to, kar smo dosegli, a delajmo za to, da dosežemo še več. Predvsem pa nikoli ne pozabimo, da brez poguma in odpora par- tizanskega gibanja danes Slovenija ne bi bila ne samostojna ne suverena država.« september 201632 »Po 25 letih samostojno- sti se srečujemo v par- lamentu s predlogom zakona o visokem šolstvu, s katerim bodo izrinili sloven- ski jezik iz univerzite- tnih predavalnic. V času druge svetovne vojne smo to branili za vsako ceno. Primož Trubar je že v 15. sto- letju izdal prvi slovenski knjigi in poka- zal, da je slovenski narod sposoben žive- ti v družbi kulturnih evropskih narodov. Zavest o enotnem slovenskem narodu se je okrepila v drugi polovici 18. stoletja. S šolsko reformo je cesarica Marija Terezija odprla šolska vrata tudi kmetu. Narodno prebujenje se je začelo najprej uveljavljati na področju književnosti. Tudi po ustano- vitvi francoskih Ilirskih provinc so franco- ske oblasti omogočile pouk v slovenskem jeziku. Pozneje je dr. France Prešeren po ukinitvi cenzure objavil Zdravljico, politič- na pesem je jasno zahtevala svobodo slo- venskega naroda, enakopravnost in sožitje vseh narodov. Postala je naša himna. Smo edina država, ki ima svoj kulturni praznik, saj je Prešeren s svojo umetniško ustvarjal- nostjo dvignil slovenski jezik in kulturo do višine, ki omogoča izražanje umetniške in znanstvene ustvarjalnosti. Kako pomemb- na je bila Župančičeva pesem Veš, poet, svoj dolg? za upor proti okupatorju, sem omenil že v uvodu. Vse to so pripravljeni na ministrstvu za izobraževanje znanost in šport prodati za- radi nekaj fičnikov, ki bi jih zaslužili neka- teri profesorji s predavanji tujim študen- tom. Na tako nizki ravni je očitno trenu- tno narodna zavest v Sloveniji. Proti temu se moramo bojevati in dvigniti narodno zvest Slovencev v čas generala Maistra, ki je ohranil Maribor slovenski, tigrovcev, ki so se uprli fašizmu, ker je Primorcem pre- povedal uporabo slovenskega jezika, upo- ra proti okupatorju, ko smo se iztrgali iz uničujočega prijema fašizma in nacizma, in v čas odločanja na plebiscitu za samo- stojnost in vojne proti agresorju leta 1991. V Sloveniji ima, kot je zapisano v 3. čle- nu ustave, oblast ljudstvo. Vprašati se mo- ramo, ali je resnično ljudstvo dovolilo, da »Evakuacija ranjencev po 140 kilometrov dolgi poti od Cerkna do Nadleska, po glo- bačah in strminah je uspela, ker je bila na- tančno premišljena in razčlenjena, ker je vse povezovalo skupno prepričanje, da so na pravi poti, da rešujejo življenje soborcev v boju za svobodo; ker se je strokovno medi- cinsko znanje povezalo s plemenitim ciljem pomagati sočloveku, sotrpečemu in tako pripomoči k osvoboditvi; ker so partizan- sko vojsko podpirali tako rekoč vsi ljudje v krajih, kjer se je kolona ustavila; ker se ni našel izdajalec, ki bi izdal to dolgo kolono. V kraje postanka, vključno s končnim Sta- rim trgom pri Ložu, so partizani prispeli s pesmijo. Partizanska pesem je bila zdravilo za ranjene, poživilo za izmučeno zdravstve- no osebje, za izčrpane nosače, pesem je bodrila, je grela, ko je bilo telo na skrajnih mejah zmogljivosti in je bil »v duši mraz«. Aktivisti in aktivistke OF so povsod poskr- beli, da so se borci najedli, da so si na var- nem vsaj malo odpočili, da so bili ranjenci Janko Veber poslanec SD, v Semiču na 57. srečanju borcev domicilnih enot NOV in POS Bele krajine, 27. avgusta 2016 Neža Jogan zgodovinarka, na spominski slovesnosti na Vojskem, ob 72. obletnici evakuacije ranjencev s Primorskega in Gorenjskega na Notranjsko, 27. avgusta 2016 knjig reformatorjev, ki so verovali v Kristu- sa v skromnosti in so bili proti razkošju. O razkošju našega kardinala priča tudi ure- ditev domovanja v pokoju v graščini Go- ričane. Tudi škof Jeglič je zasejal razdor, ko je obsodil velikane slovenske moderne kot brezbožnike in njihovo besedo za ne- moralno. S škofom Rožmanom pa je naša Cerkev dosegla vrhunec razdora v narodu. Na srečo ne v celotnem narodu. Katoliška cerkev je avtoritarno in enotno vodena iz Vatikana in sledi ne samo do- gmatski in verski politiki, temveč tudi pos- vetni politiki rimske kurije. Toda po njiho- vo je en sam Bog in božji služabniki samo tolmačijo njegovo besedo na zemlji. In kako se je lahko zgodilo, da se je ljubljan- ska škofija udinjala obema okupatorjema, da so bili duhovniki na Štajerskem in Go- renjskem izgnani iz Slovenije na Hrvaško in v Bosno in da je škof Tomažič dejansko bil v hišnem priporu in molil v osami? Du- hovniki na Primorskem pa so delili usodo primorskega ljudstva v skoraj četrt stole- tja trajajočem odporu fašizmu in naciz- mu kljub blagoslovu obeh iz Vatikana. En Bog, ena vera, tri različne poti do naroda: križev pot primorskih Čedermacev v uporu skupaj z narodom, prisilna odtujitev šta- jerskih in gorenjskih duhovnikov od naro- da ter udinjanje dolenjskih in notranjskih duhovnikov okupatorjem proti narodu. Ob osamosvojitvi smo se poenotili, kar gre pripisati razumnosti obeh strani. Pri- mer za to je spravna maša v Kočevskem rogu, ko sta bila skupaj komunist Kučan in nadškof Šuster. S prihodom našega kar- dinala na čelo slovenske Cerkve pa se je ob asistenci nekdanjega ekstremnega ko- munista in spreobrnjenca v slovenskega socialdemokrata ter nato samo demokra- ta začel strašan razdor, ki na srečo gre h koncu. Kardinal je v pokoju, demokrat pa je oblekel uniformo – samo na čivkališču – Twiterju. Obema so žolčni govori politični labodji spev.« se odpovemo slovenskemu jeziku na uni- verzah. Ali je slovensko ljudstvo dovolilo, da razprodajamo svoje premoženje, svoje najboljša podjetja, banke, zavarovalnice, ki so naslednji plen, Luko Koper, Telekom, energetiko? Ali Sloveniji vlada ljudstvo preko parlamenta in vlade ali vladajo in- teresne skupine, ki si podredijo politične stranke in služijo s prodajo premoženja in jih narodna zavest prav nič ne zanima? Zanimata jih izčrpavanje države in boga- tenje na račun večine drugih. Ali je dobro gospodarjenje, če vložiš v NKBM 870 mili- jonov evrov in jo prodaš za 250 milijonov in prevzameš tudi morebitne obveznosti zaradi izbrisa podrejenih obveznic? Samo za primerjavo: na Norveškem ne smejo prodati narodnega bogastva brez odlo- čitve parlamenta. Pa je ena najbogatejših držav na svetu, vendar se zavedajo, kako pomembno je narodno premoženje za na- rodno zavest in dostojno življenje.« R E K L I S O ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 33 previti. Ves njihov trud pa je bil poplačan s prepričanjem, da je partizanska vojska »sil- na naša moč«, in z okrepljenim upanjem, da bo svoboda res kmalu prišla. K fizični in zlasti moralni moči partizan- ske vojske sta ogromno prispevala zgledno organizirano zdravstvo in številno zdra- vstveno osebje, ki je v približno 240 par- tizanskih bolnišnicah po skritih grapah in domovih po vsej Sloveniji zdravilo približ- no 22.000 ranjencev. Samo v letu dni pa je bilo prepeljanih v zavezniške bolnišnice tudi 2128 težkih ranjencev, invalidov in hudo bolnih. Vedno znova se je vredno spominja- ti takšnih velikih dejanj v času NOB, kot je bil uspešen prenos ranjencev. V izred- no težkih razmerah, ki si jih v sodobnosti komaj lahko predstavljamo, so se v pra- ksi potrdile vrednote in moralne vrline, ki spadajo v srčiko človečnosti in ki so trdno povezovale partizanske borce in borke. To so: tovarištvo, solidarnost, sočutnost, svobodoljubnost, skromnost, poštenost, ustvarjalnost, vztrajnost, požrtvovalnost, srčnost in pogum. Več jih je bilo pripravlje- nih žrtvovati tudi svoje življenje, da bi rešili življenje enega. Znani primorski partizan, dramski igralec Aleksander Valič, je v po- govoru pred petimi leti povedal: »Mene je v partizanih čustveno gladilo, ker ni bilo nobenih razlik med nami … To je bilo pra- vo tovarištvo, meni dragoceno, čutil sem se svobodnega in enakovrednega, to mi je tudi dajalo moč, da sem skušal ustvarjati razpoloženje med soborci.« (Svobodna mi- sel, 10. junij 2011, str. 11). R E K L I S O »Vprašam se, ali danes hodimo po poti Pre- šernove brigade. Od- govor je dvomljiv. Ugotavljam, da so pri projektu privati- zacije v petdesetih letih ustvarjenih uspešnih druž- benih podjetij prisotni koristolovci, od tujcev honorirani domači finančni strokovnjaki in ljudje različnih poklicev in položajev, ki uresničujejo špekulativno prodajo podjetij s ciljem pridobiti osebno korist in privilegij »Ti ljudje, njihove pret- resljive zgodbe, nas vsak dan opominja- jo, da mora svet ne- kaj narediti za usta- vitev te žalostne uso- de milijonov ljudi. Za zdaj nemoč in večkrat tudi neodločnost mednarodne skupnosti še ved- no omogočata, da je zaradi vojn vsak dan na tisoče novih nesrečnih ljudi. Ne le na Bli- žnjem vzhodu, temveč tudi drugod po svetu, od koder nam mediji zaradi varne oddalje- nosti ali zakotnosti ne prinašajo pretreslji- vih slik v naše domove. Zato mednarodna skupnost poskuša raz- Janko Heberle predsednik MO ZZB za vrednote NOB Ljubljana, na slovesnosti na Puču, 4. septembra 2015 Andreja Katič ministrica za obrambo, na srečanju nekdanjih internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok v Portorožu, 11. septembra 2016 za pridobitev dobrih služb v mednarodnih organizacijah in multinacionalkah. Slovenska partizanska vojska je bila se- stavni del velike protifašistične zveze, ki je v drugi svetovni vojni zmagala. Brez te zmage ne bi bilo osvoboditve pa tudi ne samostojne neodvisne države Slovenije. Tega nam nihče ne more vzeti. Na to smo in moramo ostati ponosni. Vsi narodi, tudi večji od nas, so na svoje junake v protinacističnem boju ponos- ni, še posebno pa na zmagovite in odmev- ne zgodovinske dogodke. Pri nas pa danes potvarjamo zgodovino in celo rušimo spo- menike in apeliramo na narodno pokornost s sklonjeno glavo. Postavljamo pa spomeni- ke domobrancem, ki so pred tremi esesovski- mi generali z blagoslovom škofa Rožmana v Ljubljani prisegli velikemu vodji rajha – Hi- tlerju. Temu se moramo odločno upreti. Spoštovani slovenski duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar je nazorno dejal: 'Ko- laboracija je velik madež. Rajši so sprejeli orožje in denar od okupatorja za boj zoper brate Slovence, to je za slovenski narod naj- bridkejši madež.' Kardinal Franc Rode o tem molči in ved- no ponavlja, da so se domobranci bojevali za svobodno Slovenijo. Ob praznovanju 75. obletnice OF, ki je zdru- ževala slovenski narod v boju za svobodo, se spominjamo tudi 25. obletnice osamosvojitve države Slovenije. Prepričan sem, da se vsi z vsem spoštovanjem zahvaljujemo vsem juna- kom za svobodo in osamosvojitev.« viti mehanizme za varovanje otrok, žensk in vseh nemočnih ter pošilja svoje ljudi na kriz- na žarišča: vojake, policiste, civilne strokov- njake, pripadnike prostovoljskih in humani- tarnih organizacij ter diplomate. Vedno ko pripadnice in pripadniki Slovenske vojske odhajajo v mednarodne operacije in misije, odhajajo opremljeni ne le z orožjem in dru- go vojaško opremo, temveč tudi z znanjem o spoštovanju žensk, o pravicah otrok in drugih najranljivejših skupin prebivalstva. Vse to tudi zaradi izkušenj, ki jih nosite v sebi vi, spoštovane in spoštovani. Vse vojne so brezobzirne do žensk, ki se uprejo prevladi različnih ideologij, še po- sebno do tistih žensk, ki vedo, da je treba reči NE! Ne nacionalizmi, ne rasizmu, ne verski nestrpnosti, ne hudobiji, ne sovraštvu, ne nesposobnosti. Brezobzirne so vojne do žensk tudi zato, ker so bile zgodovinsko gle- dano vojne vedno prevladujoče moške. Spoštovane zapornice in jetnice, ki ste se uprle ne le doma, preden so vas odgnali v jetništvo, temveč tudi potem, v zaporih, in- ternaciji, taboriščih! S svojimi dejanji, po- gumom, požrtvovalnostjo in neizmerno soli- darnostjo do vseh, ki so z vami trpeli skupen boj, ste dokazale, kako se je treba bojevati proti vsaki vojni. Ve ste tiste, ki ste znale pokazati, kako je treba preživeti sovraštvo in kako je tre- ba premagati to brezobzirnost. Ve ste tiste, ki ste pokazale, kako pomembno je zaupa- nje v to, da bo nekoč mir, tudi takrat, ko je trpljenje najhujše. Da je tudi v razmerah, ki so čisto brezizhodne, treba imeti upanje. Upanje, ki nam daje moč, da se nikoli ne predamo. Tudi zaradi vas, vašega trpljenja in ne- omajne volje do življenja, vašega poguma in odločitev, ki ste jih sprejele, lahko danes ženske enakopravno soodločamo o vseh po- membnih družbenih vprašanjih. Tudi zaradi vas danes ženske zasedamo najpomembnejše položaje v družbi, gospo- darstvu, znanosti, medicini, vojski in ne na- zadnje tudi v politiki. Smo pomemben in mogočen steber ne samo v družini, ampak nasploh v družbi. Vsi govori so v celoti objavljeni na spletni strani www.svobodanabeseda.si B E S E D A september 201634 P R E J E L I S M O K polemiki o rabi slovenščine Janez Menart je v Delovih Književnih li- stih 11. novembra 1999 zapisal: »Kljub mojemu prepričanju me seveda moti popolno pomanjkanje slovenskega sa- mospoštovanja, ki je obenem tudi plju- nek na spomin truda in trpljenja vsem, ki so nam s svojim vztrajanjem ohrani- li materni jezik, z njim pa tudi temelj- ni kamen, na katerem je bilo mogoče zgraditi samostojno slovensko državo.« Državo imamo. Pa jo spoštujemo? Mor- da tako, da se pogovarjamo, ali bomo dali več za kulturo, knjigo, umetniškim avtorjem, ki ohranjajo jezik kot eno najvišjih in najdragocenejših vrednot? Nak! Pogovarjamo se o koristnejšem uveljavljanju in možnosti rabe tujega jezika! Zdrava pamet tega ne razume. Naši dobro plačani izbranci, ki naj bi bili odgovorni, so popolnoma brez pomembne kulturne in zgodovinske vednosti in znanja ter brez senzibil- ne, ustvarjalne nadarjenosti. Obnašajo se ponižujoče. Kaj bi nam danes rekel Trubar? Z neverjetnim, megaloman- skim naporom, vizionarstvom in drža- votvornostjo nam je dal knjige, ki smo jih imeli med prvimi v Evropi in kar nekaj let pred Angleži. Angležem je na srečo Vatikan dovolj oddaljen, zato nji- hove knjige niso zgorele. Na levi stra- ni ljubljanske Stolnice je v spomin in opomin v nadnaravni velikosti kamnita pojava požigalca knjig Tomaža Hrena. V rokah drži knjigo! Tako se predrzno šalijo z nami! Od Trubarja imamo samo umetniško izdelano glavo, prijazno skrito pod razkošnim drevesom. Ampak ne v središču prestolnice, da bi ga vsak dan s hvaležnostjo občudovali in se ga z ljubeznijo spominjali. Naj bo umak- njen malce na rob! Zakaj bi nas ta genij vznemirjal? Angleški jezik je zdaj svetovni jezik! Pri nas pa so s knjigami goreli ljubezen, znanje, vednost in samozavest – bo- gastvo naroda. Požigalci so že vede- li, zakaj! Vedeli so tudi, zakaj so pobili ali pregnali bogate slovenske viteze in kneze, ki so podpirali Trubarja in kupi- li vse knjige. (Knjiga je takrat veljala par volov. Danes bi veljala kot manjši avto!) Požigalci so že vedeli, zakaj so razprodali slovensko zemljo in preg- nali sposobne ljudi. Ali se zdi res samo meni trenutno stanje tako neverjetno podobno zgodovini? Se ponavlja tra- gična protireformacija? Kam gre da- nes kar preveč izobraženih in nadarje- nih mladih ljudi? Kam je šlo in še gre slovensko premoženje? Doživeli smo celo poskus sežiga knjige! Zdaj pa se nenadoma pogovarjamo o rabi mate- rinščine. Kdo bo prepovedal takšne to- poumne pogovore? Imamo junakinjo ali junaka, ki bo to storil? Imamo! Saj vendar nimamo samo zaslepljenega »bidra«? Končno doživljamo odločne upore delavcev, ki se bojijo, da jim bodo neodgovorni odprodali tla pod noga- mi in njihova delovna mesta ter s tem možnost za preživetje njih in njihovih družin. Zahvaljujem se delavcem Luke Koper! Tudi premier Cerar bi se jim mo- ral zahvaliti. Resno so opozorili vse: nas in Evropo in kapitalistični svet: »No pa- saran!« Zahvaljujem se Primorcem za njihovo zgodovinsko in dobro znano uporniško, državotvorno moč! Morda še ni prepozno. Morda še nismo do kon- ca pobiti, pregnani, prodani! Morda še imamo kje kakšno nadarjeno, karizma- tično žensko ali moškega, ki se mu bo zdelo prav, da zgrabi vajeti in potegne to malo, a bogato in lepo kočijo iz jar- ka, kamor so jo porinili kratkovidni se- bičneži, da bi skrili, koliko dobrin so ji pokradli. Še je čas. A če se bomo pogovarjali o rabi slo- venskega jezika, ne vidimo več poti. Postali smo slepci. Zableščalo se nam je pred očmi. In ne govorite mi več o Švici! Kakšno nepremišljeno, topou- mno papagajsko ponavljanje! Poveda- ti je treba: »Mi smo neprimerljivo bo- gatejši. Švica nima niti svojega jezika! Švica nima svojega dragocenega košč- ka Jadrana. Svoje mornariške in ribiške zgodovine. In ni nepogrešljiva strateška točka kot Slovenija. Švico lahko vsak obide, nas pa bolj težko! Čez Švico se ne kotalijo kolone puhajoče, zastruplju- joče pločevine, ko prinašajo blagor ... kakšnemu sosedu že? Dobremu? V Švici so za mnogo skromnejši promet pra- vočasno zgradili železnice in predore. Imajo pa seveda pod zemljo globoko v skalo vgrajene predore za skladišča zlata in drugih dragocenosti, ki so jih tamkaj varno skrili tudi največji lopo- vi in morilci tega sveta. Bogastvo čuva naravna danost. Celo Hitlerjeva voja- ška mašinerija ni napadla te hribovske dežele. Raje je tam skrila zločinska bogastva. Da pa je vse blagoslovlje- no, imajo peščico izurjenih švicarskih vojakov, ki v znamenitih umetniških uniformah čuvajo vsakokratnega pape- ža. Švicarji nimajo ravnih žitnih polj in panonskega podnebja. Švicarji nimajo rajsko čudovitih in radodarnih vinogra- dov, sadovnjakov in oljčnih gajev. Ni- majo številnih termalnih in zdravilnih voda. Švicarji imajo le nekaj, kar bi lah- ko imeli tudi mi: imajo red. Vsi vi, fantki in punčke, ki toliko govorite o Švici, ali se je morda šel kdo od vas k njim učit ali vsaj posvetovat? Ali morda poznate vsaj delček njihovega zakonika, kaj se na primer zgodi črnograditeljem? Tam si nihče niti v sanjah ne upa nezakonito zgraditi niti »kukrla«, kaj šele »hiške« sredi gorskih jas. Pri nas pa si lahko vsakdo kjer koli zgradi vilo, če je le do- volj zvit in pogumen. In ta vila ne bo porušena. Graditelji ne bodo kaznovani. Kaj se zgodi v Švici, če si kdo kar koli nezakonito prilasti? Švica je dosledna in natančna, to prednost so si ustvarili in jo skrbno čuvajo. Pri nas pa blejamo kot ovce za najbolj samovšečnim in največkrat fotografira- nim ovnom, ki nas je primitivno ponižal in naplahtal s svojo prevečkrat smešno in nerazumno medijsko prisotnostjo. Ta »bidr« niti približno ne zaznava, kar je sicer v naravi živalskih ovnov vodnikov, ne zaznava nevarnih prepadov. Ves je zaslepljen od svoje obsijanosti. Lahko se zgodi, da bo zdrsnil z roba. Upam, da mu takrat njegova čreda ne bo več zau- pala in mu sledila. Za Slovenijo sem slišala posrečeno pri- merjavo, da je kot Greta Garbo: lepa, nadarjena, a muhasta. Če je tako, verja- mem, da se bodo polemike o rabi ma- ternega jezika takoj končale in zaklju- čile v neizbrisno sramoto tistim, ki so si sploh upali o tem pomisliti, celo spre- govoriti in razsojati! Vabim vas k razmi- šljanju. Kaj je že rekel pesnik Janez Me- nart o popolnem pomanjkanju sloven- skega samospoštovanja? Razmišljajmo! Lahko in smemo se tudi spoštovati! Jerica Mrzel, Ljubljana 35 Zločinci kardinala Rodeta Nedolgo nazaj smo doživeli hujskaški nastop kardinala Rodeta, ki je partizan- ske sile imenoval zločince. Za gospoda kardinala je bil torej boj proti fašistom in nacistom med drugo svetovno voj- no hud zločin. Kardinal Rode zelo rad pozablja, kdo se je bojeval za svobo- do naše domovine na strani zmagovite koalicije med drugo svetovno vojno in kdo je bil na strani tistih, ki so želeli slo- venski narod uničiti. Hitler je v Maribo- ru svojim silam ukazal, naj naredijo to deželo spet nemško, in kot vemo, so do- mobranci prisegli prav tem silam. Za do- movino jim očitno ni bilo mar. Partizani so z velikimi žrtvami premagali fašistič- ne in nacistične okupatorje in njihove domobranske zaveznike ter osvobodili slovensko ozemlje. Torej, gospod kardi- nal, če ne bi bilo partizanskih zločincev, mi danes samostojnosti države Sloveni- je prav gotovo ne bi mogli praznovati. Ivan Urbančič, Mirna Partizanstvo, domobranstvo in politikantstvo Pravijo, da je politikantstvo najboljša metoda za sejanje razdora, kar zagotovo drži. Politiki in stranke, ki nimajo vizije, nimajo pametnih programov za vodenje države, se obračajo samo v preteklost in se lotevajo istih tem že dobrih pe- tindvajset let. Tudi z nenehnimi interpe- lacijami. To obvladajo. Kljub vsem napo- rom za spreminjanje zgodovine je pri- šel skrajni čas, da to poglavje končamo. Prav je tudi, da se poglavje Hude jame konča in posmrtne ostanke pokopljemo. Ne nazadnje tudi rane Sv. Urha, Jasenov- ca, Pohorskega bataljona, frankolovske- ga zločina ne bodo nikoli zaceljene. Ob tem pa bi bil skrajni čas, da država ukine Študijski center za narodno spravo, ki ga je leta 2008 ustanovila Janševa vlada. Na leto ta center porabi skoraj 400 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja. Kori- stnost njegovih rezultatov je za državo nična. Čez dve leti bodo parlamentarne volitve in stranka, ki bo imela v svojem programu ukinitev tega zajedavca, bo zagotovo prejela veliko volilnih glasov. Če se bodo politični veljaki vzdrža- li tem o partizanstvu in domobranstvu, kar bo seveda zelo težko, bo pa svoj pri- spevek pri kakšni maši nedvomno do- dal še kardinal Franc Rode. Strankam, ki resno računajo na zmago in s tem na vodenje države, dajem ne- kaj dobronamernih nasvetov: P R E J E L I S M O Zdravstvo: ukiniti dodatno zdravstve- no zavarovanje, zmanjšati čakalne dobe. Nekatere so dolge več kot leto dni, če plačaš iz svojega žepa, si na vrsti pri is- tem zdravniku že naslednji dan. Tu res- nično nekaj ne drži. Sodstvo: odvzem vsega nakradenega premoženja, ki so si ga posamezniki nagrabili v 25 letih. Te lopove je treba takoj poslati v zaprti oddelek na Dobu. Stranki, ki bo izvedla ta projekt, je zmaga zagotovljena. Volil jo bo vsak pošteni Slovenec. Gospodar- stvo: znižati obremenitev gospodarstva na primerljivo obremenitev z avstrijskim sistemom in uvesti enotni DDV, ki naj bo 10 odstotkov. Zmanjšati brezposelnost. Kako? Tako kot v Švici: ko si star 65 let, greš v pokoj. Brez izjeme, ne glede na naziv, titulo … Pri nas pa bi posamezni- ki, predvsem na univerzah in v številnih javnih zavodih, delali do zadnjega diha. Na ta račun bi zaposlili veliko mladih in izobraženih ljudi in beg možganov v tujino bi lahko vsaj delno zaustavili. Stranka s takšnim programom ima ve- liko možnosti za zmago na naslednjih volitvah. Infrastruktura: izbrati razumno lokacijo za hitro cesto proti Koroški. Za- radi prostorske omejenosti naj bo mojih predlogov za zdaj dovolj. Predsedniki strank, upoštevajte, pro- sim, zdravo kmečko logiko. Bleščeči akademski naslovi niso vedno merilo za uspešnost. Ne bodite hlapci Bruslju. Pi- sateljema, publicistoma, raziskovalcema in ne vem kaj še vse sta, Igorju Omerzi in Romanu Leljaku, dajem pobudo. Do zdaj sta se večino svojega časa ukvar- jala z nekdanjimi zaposlenimi v službi državne varnosti (UDBA). Od teh vajinih silnih raziskav nimata ljudstvo in drža- va nobene koristi. Razen peščice nepo- membnih politikov, ki jim je na poti vse, kar je bilo narejenega pred letom 1990. Glede na vajine izkušnje in vztrajnost vama predlagam, da začneta temelji- to raziskovati, kam je poniknilo več kot 140 milijonov takratnih nemških mark od prodanega orožja v obdobju 1990– 1992. To bo zanimalo večino Slovencev. Razumljivo je pričakovati, da se ta denar vrne v državno blagajno in se pokaže na krivce. Vidva to znata in zmoreta, pa še pošteni državljani vama bomo iz srca hvaležni. Naj pa vaju vnaprej iskreno prosim, ne izgovarjajta se na zastaranje tega primera. Saj lopovščine ne bi sme- le nikoli zastarati, mar ne? Si upata, vaju je toliko v hlačah? To imejta za izziv in ne za politikantstvo. Srečko Križanec, Štore To ni moj predsednik Zelo dolgo sem že kritičen do potez gospoda Pahorja, predsednika Republi- ke Slovenije. Moja ocena njegovega po- litičnega delovanja na prestižni in naj- višji funkciji v državi je: ni ji kos, spre- jema napačne rešitve. Na tovornjaku za odvažanje smeti se je prevažal mimo ljudi ... Mislim, da Slovenci in državljani Slovenije ne potrebujemo več takšnih prozornih sporočil. Tukaj moja ocena njegovega delovanja sicer naleti na di- lemo: predsednik Pahor je že veliko let vsak mesec v vseh treh dnevnih časo- pisih po priljubljenosti nedotakljivo na vrhu. Sprašujem se, na osnovi česa je ta priljubljenost, saj v vsem tem času nisem zasledil niti enega njegovega tehtnega prispevka, pač pa zelo veliko njegovih fotografij. Rad bi ga vprašal, kaj si sam predsta- vlja pod sloganom Stopimo skupaj. Saj je slogan simpatičen, a z vidika države arhaičen, kot da smo v letu 1945. Rad bi imel predsednika, na katerega bi bil ponosen; predsednika, ki bi nam v teh časih dajal vsaj delni občutek trd- nosti, a žal ga nimam. Predsednik, kje ste bili in kaj ste storili, zakaj se niste odzvali, ko so letele svinj- ske glave na prostor, kjer se gradi dža- mija? Nisem vas slišal, ko v Murglah ni hotela goreti knjiga vašega soseda Mila- na Kučana. Pa še ena precej problematič- na zadeva: EU, ki bo po mojem prežive- la samo kot federacija – ali pa je ne bo. Gospod predsednik, ste pozabili na SFRJ? Tam je bilo šest republik, pa se ni izšlo. Še nekaj o temi, zelo pomembni za našo organizacijo ZZB in tudi za narod. Lahko bi rekel, da ste nam s svojo na- pačno politiko uravnoteževanja odvze- li naš ponos do narodovega upora. Saj vam ni bilo treba s prstom kazati na nasprotnika, ker vem, da vam ne gre zlahka od rok, bi se pa morali jasno postaviti na stran NOB, na stran parti- zanskega boja. In kaj sta z županom Velik Lašč do- segla, gospod predsednik, s postavitvijo spomenika? Ali naj temu rečemo »kar- tonasta« sprava? Verjetno je zdaj več nemira med krajani, kot ga je bilo prej, in seveda nepotrebne škode za občino. Boris Ortar, Ljubljana. Moj pogled na današnje stanje pri nas Kot aktivni državljan vestno in redno spremljam družbenopolitično dogaja- nje pri nas in v svetu. Ob tem si moč- september 201636 P R E J E L I S M O no želim, da bi se končalo medsebojno sovraštvo med nami in da bi se vsi brez izjeme iz zgodovine toliko naučili in se poučili, da svojih prejšnjih napak in grehov ne bi več ponavljali, kajti »gro- bovi tulijo«, kot je napisal naš pesnik. Za vse to bi morali poskrbeti predvsem starši pri vzgoji svojih otrok in tudi naše vzgojne ustanove – vrtci, šole in dijaški domovi. Vsi bi morali skrbeti za vzgojo naših potomcev, da bi ti ljubili družino in svojo domovino. Da pa bi bila domovina res kot mati našim potomcem, bi morala skrbeti vsakokratna vlada – da bo imela mladina v domovini varen dom in tudi zaposlitev in da ne bo prisiljena odha- jati s trebuhom za kruhom v tujino in jim potem domovina postane mačeha. Vlada, ki ima oblast, nima države le za svojo last! Skrbi naj za blaginjo svojih državljanov, da lepše in boljše življenje ne bodo le neuresničene sanje! Kot človeka, ki je doživel in doživljal grozote druge svetovne vojne – leta 1941 sem bil star sedem let – me glo- boko vznemirja, ko nekateri zdaj tr- dijo, da NOB ni nastala iz ljubezni do domovine. Kot sedemletni otrok sem bil priča, ko so se ob svojem odhodu v partizane nekateri poslavljali od mojih staršev v Zagorju, kjer smo takrat sta- novali. Bili so verni, vpričo mene pa se je od očeta poslovil tudi sin komunista in tega prizora ne bom nikdar pozabil – še vedno se ga živo spominjam. Zato tudi – kljub svojim težkim preizkuš- njam – ne bom nikdar privolil v počet- je nekaterih, da za vse grehe in napake krivijo rdečo zvezdo. Grehi in napake so bili tako na strani rdeče zvezde kot tudi na strani križa, kjer so nekateri vzklika- li: »V imenu Kristusovih ran naj pogine partizan!« Na obeh straneh so bili eni idealisti, drugi pa karieristi. Največje zlo je dvojna morala, ko nekaj govoriš, dru- go pa delaš po načelu, da cilj posvečuje sredstva. Nikdar tudi ne bom pozabil duhovnika Ivana Povha, ki je bil med vojno duhov- nik v Zagorju in nas je pripravil za pre- jem prvega svetega obhajila, h katere- mu smo šli le trije – midva z bratom in en otrok rudarja. Temu duhovniku sem tudi ministriral. Pozneje je odšel v par- tizane in tam ga je doletela mučeniška smrt. Napisan je na tabli na božjepotni cerkvi na Brezjah, na kateri so napisani duhovniki, ki so padli v NOB. Globoko v srcu nosim naročilo tega duhovnika in po njem sem se dosledno ravnal in zato tudi marsikaj pretrpel: »Bodite Bogu ot- roci, domovini sinovi, nikomur hlapci!« Hvaležen sem tudi usodi, da sem svo- ja otroška leta preživljal v knapovskem okolju, ki je oblikovalo moj značaj. Ko je umrl naš predsednik Janez Dr- novšek, ki je bil tudi Zagorjan, kot sem bil jaz, sem se šel vpisat v žalno knjigo in se tam srečal tudi s škofom Uranom. Neki Zagorjan mi je povedal, kako je pokojni Janez Drnovšek spoštoval moje starše in cenil tudi moje delo, ko sem delal kot vzgojitelj. Moja mati in oče sta pred vojno učila na meščanski šoli v Za- gorju – oče je bil tudi ravnatelj te šole. Globoko me vznemirja tudi novo pojavljanje evropskega nacizma, ko v Ukrajini korakajo z nacističnimi simboli označene skupine, ko se v Italiji poveli- čuje fašizem ali ko na Hrvaškem vihrajo ustaške zastave. Ob vsem tem se sprašujem, kako je mogoče, da Ukrajinec, ki je organiziral protest pred ruskim veleposlaništvom v Ljubljani proti obisku ruskega predse- nika v Sloveniji, še vedno dela kot vzgo- jitelj v dijaškem domu na Viču v Ljublja- ni. V kaj in kako vzgaja naše otroke?! Na to naj odgovori ministrstvo za izobraže- vanje Republike Slovenije! Metod Škerjanec, Ljubljana Prispevek župana Velikih Lašč k novi zgodovini ... Gospodu županu Velikih Lašč, Anto- nu Zakrajšku, se je, potem ko je svoje- voljno izvedel spravo med mrtvimi in ignoriral žive v Karlovici , »posrečil« še en velik dosežek: načrtno ignoriranje prispevka zaveznikov v drugi svetov- ni vojni, kamor seveda lahko prišteva- mo samo tiste, ki so se proti nacizmu in fašizmu tudi zares bojevali. In John Denvir se je – pa čeprav je bil doma v daljni in varni Novi Zelandiji – kot pro- stovoljec pridružil zavezniškim silam že leta 1941 in na žalost ga je kmalu v Grčiji zajel nemški okupator. Na vmesni postaji iz Grčije v Nemčijo je v drugem poskusu pobegnil s tovarišema iz ma- riborskega taborišča za vojne ujetnike in se po srečnem naključju pridružil slovenskim partizanom ter se bojeval najprej kot mitraljezec, nato pa še kot namestnik in na koncu kot komandant drugega bataljona Šercerjeve briga- de. V boju z italijanskim okupatorjem v Krvavi Peči je bil 2. septembra leta 1943 težko ranjen, zato so ga prepeljali v bolnišnico v Italiji. Od tam se je vrnil v rodno Novo Zelandijo, kjer je leta 1972 umrl. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941, po ukazu predsedni- ka Tita pa je prejel čin partizanskega poročnika. Društvo Zarja spominov Velike Laš- če je nameravalo postaviti spominsko znamenje borcu zavezniških sil ob že obstoječem partizanskem znamenju na Domu veteranov v zahvalo za prispevek k zmagi nad fašizmom in nacizmom. Že aprila sem od občine želel pridobiti dovoljenje za postavitev, 15. julija pa je bila vložena tudi uradna vloga na ob- činski svet. Odgovor je po nekaj inter- vencijah prišel šele 19. avgusta letos z glavno ugotovitvijo, da k domu vetera- nov spadajo samo spomini na osamo- svojitveno vojno in da »dokler bodo proti občini Velike Lašče v zvezi z razni- mi znamenji druge svetovne vojne po- tekali sodni postopki, ne dovoljujemo postavljanja kakršnih koli plošč ali dru- gih simbolov na občinske stavbe. Anton Zakrajšek, župan«. Župan je s svojim vplivom dosegel tudi to, da je občinski svet zavrnil mojo pobudo za razpravo o tej temi, tako da je vsak naslednji poskus obsojen na ne- uspeh. Že 4. septembra smo imeli namen s spominsko slovesnostjo in koncertom partizanskih pesmi zaznamovati posta- vitev plošče, pa nam je nekdo (?) tri dni prej poslal policijo, ker na žalost do- godka nismo prijavili, kot to velevajo predpisi. Tako smo dogodek odpovedali, kljub temu pa se je na napovedani dan na prizorišču zbralo 45 obiskovalcev, ki smo jim pojasnili, zakaj dogodek odpa- de. Druženje ob pripravljenem pasulju se je nadaljevalo na mojem zasebnem prostoru, vsi udeleženci pa so si lahko ogledali »sporno« spominsko zname- nje, ki je postavljeno na mojo hišo in bo tam tudi ostalo. Slovesno uradno odkritje spominskega znamenja bo ju- nija 2017 skupaj z uradno prijavljeno prireditvijo. Vaščanom Krvave Peči ostane samo še možnost, da s konkretnim in jasnim zahtevkom dosežejo, da si občina ne lasti objekta, ki so ga sami obnovili leta 1952 in nato do osamosvojitve tudi skr- beli zanj. Verjetno smo edina država v Evropi, ki še dopušča rehabilitacijo sodelav- cev nemških in italijanskih okupatorjev, zdaj pa je verjetno na vrsti še revizija zgodovine. Župan očitno pozablja, da mi vsi skupaj danes ne bi govorili slo- vensko v svoji državi, če ne bi bilo za- vezniškega in partizanskega odpora! In on ne bi nikoli postal župan ene od slo- venskih občin! Srečo Knafelc, predsednik Društva Zarja spominov in občinski svetnik 37 I M E L I S M O L J U D I Viktor Cvelbar-Stane Spet je neizprosna narava posegla v naše vrste in vzela tovariša in partizana, generalmajorja Viktorja Cvelbarja, po partizansko Staneta. Umrl je v 94. letu starosti. Stanetova življenjska pot je bila vse prej kot prijetna, toda bila je plodo- vita in uspešna – morda ne toliko zanj osebno ali za njegovo družino kot za slovenski narod. Rodil se je v revni kmečki družini v majhni podgorjanski va- sici Sela pri Šentjerneju. Otroško igro je moral zgodaj zame- njati za motiko in dnino. Ob prihodu italijanske okupacijske vojske v Podgorje je kot drugi napredno misleči mladeniči začel zbirati orožje in drugo vojaško opremo, ki jo je odvrgla bežeča kraljeva vojska. Zara- di izdaje so ga prijeli Nemci in ga odpeljali v celjski Stari pisker. Ker mu niso mogli do- kazati nobene kaznive dejav- nosti, so ga izpustili. Ko so nad Javorovico na Gorjancih prispeli prvi partizani Črtove čete 1. dolenjskega partizan- skega bataljona, se jim je Stane aprila leta 1942 pridružil. Sredi maja je nastal Gorjanski bataljon, v katerem je bil Sta- ne že puškomitraljezec. Sodeloval je boju s fašisti na Suhorju in preganjal zločinski četniški Štajerski bataljon, ki je moril po Podgorju. V avgustu so ustanovili na Gorjancih 3. udarni bataljon 1. slovenske udarne brigade Toneta Tomšiča. Stane je bil med prvimi prostovoljci. Nadaljeval je uspešno naloge puškomitraljezca, sočasno pa se je vedno prostovoljno javil za najtežje bojne naloge bombaša. Zaradi osebnega poguma in iznajdljivosti v boju je kmalu postal vodnik, nato poveljnik čete in namestnik poveljnika bataljona. V boju na Planini nad Semičem je bil prvič ranjen. Tovariš Stane je sodeloval v vseh bitkah Tomšičeve brigade, med drugimi tudi pri zavzetju belogardistične postojanke na Ajdovcu, v veliki zmagi slovenskih in hrvaških partizanov pri Bukovici v Žumberku, v zmagi v Jelenovem žlebu … Ob ka- pitulaciji Italije je vodil četo in precej pripomogel k uspešne- mu razbitju belogardistov na Velikem Osolniku pri Rašici. Posebej se je izkazal kot sposoben in odločen poveljnik čete pri obrambi Cerknice pred nemško ofenzivo zadnje dni sep- tembra 1943, zato je napredoval v namestnika poveljnika 3. bataljona. Ves čas je osebno sodeloval v bojih in posebej se je pogumno bojeval v prvih vrstah ob napadu na Kočevje decembra leta 1944. S Tomšičevo brigado se je Viktor Cvelbar Stane udeležil tudi slavnega pohoda 14. divizije na Štajersko. Posebej se je izkazal v nočnem jurišu pri Doliču, ko so se štirje bataljo- ni prebili s Paškega Kozjaka na Pohorje. Po končani nem- ški ofenzivi na 14. divizijo je Stane zbiral zaostale partizane in ranjence po Graški gori in na varno na Pohorje spravil 28 ranjencev. Po preureditvi 14. divizije je za krajši čas pos- tal operativni oficir Šercerjeve brigada, nato je sprejel po- veljstvo nad svojim nekdanjim 3. bataljonom Tomšičeve bri- gade. V jurišu nad Mozirjem je bil Stane drugič ranjen. Nekaj dni zatem je bil imenovan za komandanta Šercerjeve briga- de, toda na poti k šercerjevcem je bil znova težko ranjen. Po okrevanju je bil razporejen v štab 14. divizije kot član ožjega štaba. V aprilu je postal pooblaščenec štaba divizije za Šlandrovo in Zidanškovo brigado. Zadnje dni aprila pa je postal poveljnik Zidanškove brigade in z njo je sodeloval pri zajetju velike sovražnikove grupacije na Štajerskem. Tako je 30. aprila prisilil k predaji močno nemško posadko na Vran- skem. Razorožil je veliko nemško kolono pri Radmirju, kjer je bilo zajetih več kot 2000 nemških vojakov in veliko to- vornjakov. Dobil je ukaz, da gre z brigado takoj na Koroško. Da bi prispeli na to območje pred ustaši in četniki, je Stane brigado popeljal na zajetih tovornjakih skozi Celje v Maribor in nato v Velikovec, kjer so borci zasedli mostove na Dravi in preprečili preboj ustašev k Britancem. Na avstrijskem Ko- roškem se je bojna pot Šlandrove brigade končala 15. maja 1945 in tudi partizanska pot komandanta Cvelbarja. Že jeseni leta 1945 so ga napotili na slovito poveljniško-šta- bno akademijo Frunze v tedanji Sovjetski zvezi. V Slovenijo se je vrnil poleti leta 1947. Službo je nadaljeval v Nikšiću, za- tem je postal poveljnik polka v Kruševcu. Od tod pa je prišel v Slovenijo in postal načelnik štaba 14. proletarske divizije. Zatem je postal poveljnik elitne planinske brigade v Kranju. Leta 1973 pa je bil premeščen v poveljstvo 9. armade kot pomočnik poveljnika in tam je pridobil čin generalmajor- ja. Sočasno je opravljal tudi naloge tedanje 30. partizanske divizije na Vrhniki. Starešine so ga cenile zaradi njegovega umirjenega in preudarnega poveljevanja. Spore in nejasnos- ti med podrejenimi je odpravljal predvsem z pogovorom, za vojake pa je skrbel kot za sinove. Bil je priljubljen poveljnik. Viktorju Cvelbarju - Stanetu gre velika zahvala za prispe- vek k naši svobodi izpod jarma okupatorjev, za zmago nad njegovimi domačimi služabniki in za prispevek razvoju in krepitvi obrambnega sistema Slovenije v takratni skupni do- movini Jugoslaviji ter za krepitev prijateljskih odnosov med slovenskim narodom in JLA kot tudi za pomoč pri graditvi različnih infrastrukturnih objektov na Primorskem, Notranj- skem in Gorenjskem. Njegova osebna in poveljniška drža borca slavne 1. slovenske proletarske udarne brigade Tone- ta Tomšiča in načelnika štaba 14. divizije je zagotovo znat- no pripomogla, da je celotna 14. divizija postala proletarska med štirimi Titovimi partizanskimi divizijami. Milan Gorjanc Ladislav Černoš V devetdesetem letu se je po težki bolezni za vedno pos-lovil naš cenjeni član, tovariš Ladislav Černoš. Rodil se je 14. aprila 1926 v vasici Pečice pod zelenimi obronki koz- janskih gričev, ki se dvigajo v pobočja in gozdove Bohorja. V družini je bilo poleg sestra se- dem sinov, sedem fantov, ki so se odzvali klicu simbola boja za svobodo na Kozjanskem. Žarele so njegove modre oči ob zvokih pesmi »Bohor je vstal, Bohor žari, Bohor šumi, kliče ...«. Oče številne družine je bil zato od leta 1943 zaprt v taborišču Sterental pri Ptuju. Ladislav, ki je bil najmlajši sin, je že poleti leta 1942 deloval kot kurir in s časom pridobil zaupanje svojih sokrajanov, leta 1943 je v okviru mladinske organizacije začel zbirati hrano in sanitetni material za partizanske enote, ki so delovale na območju Bohorja, Kozjanskega in Bizeljskega. Pri tem je so- deloval tako s starimi in preverjenimi komunisti kot tudi z nemškim orožnikom, ki je dostavljal orožje iz takratne žan- darmerije s sedežem v župnišču. Takratni župnik Zidanšek je bil eden tistih predstavnikov Cerkve, ki so poslušali do- moljubni glas srca, in je sodeloval s partizani v Pečicah. Tam je mladi kurir Lado pomagal zgraditi zaklonišče za ranjence, september 201638 I M E L I S M O L J U D I nosil hrano vse do odhoda v partizane oktobra leta 1944, ko je vstopil v vrste Kozjanskega odreda na Planini. Dodeljen je bil 2. zaščitni četi 2. bataljona. Zima 1944 na Kozjanskem je bila huda, zaznamovana z nemško ofenzivo in požigom vasi, s streljanjem civilnega prebivalstva ... Vesel je pričakal pomlad in zadnje boje za osvoboditev domovine in mesec dni dolg pohod Kozjanskega odreda preko Medžimurja, Vi- rovitice, kjer se je odred po preboju nemške fronte združil z ruskimi in bolgarskimi četami. Skupaj so pognali Nemce čez severna območja Hrvaške in Prekmurje vse do avstrij- ske meje, kjer je v Rogaševcih dočakal svobodo. Začelo se je novo poglavje v življenju našega tovariša, čas dela in popotovanje za debelejšim kosom kruha zanj in za njegovo družino. Kot rokodelec obrtnik si je v zadnjem dese- tletju svojega življenja ustvaril nov dom v Četrtni skupnosti Ljubljana Šentvid. Poznali smo ga kot dovtipnega, veselega, hudomušnega in tudi kritičnega sogovornika. S ponosom je hranil prapor Združenja borcev in ob vstopu v njegov dom smo najprej opazili doprsni kip partizana. Kot čuvaj stoji tam nad vhodom in zre v prihodnost tja čez čez poljane do goz- dov, ki bodo večno šumeli nad grobovi padlih in umrlih ter opominjali žive, da svoboda ni podarjena. Eva Košuljandić, KO ZB za vrednote NOB Ljubljana Šentvid Julijana Poje Na začetku februarja letos smo se na kočevskem poko-pališču poslovili od naše dolgoletne članice KO ZB za vrednote NOB Kočevska Reka, od drage Julijane Poje, roje- ne Ožbolt. Rodila se je 13. maja 1927 v Novem Kotu. Bila je komaj 15-letna deklica, ko so družini leta 1942 Italijani pož- gali hišo. Zaradi sodelovanja s partiza- ni so Italijani celotno družino, med njimi tudi Julijano, ki je že delovala kot aktivistka, in- ternirali v koncentracijsko ta- borišče na Rab in pozneje v Gonars. Tam je bila vse do ka- pitulacije Italije. Po kapitulaciji se je skupaj z družino vrnila domov na Brigo pri Kočevski Reki, večji del poti so prepe- šačili. Tam pa se je Julijana spet vključila v aktivno in or- ganizirano delo za NOB. Dejavna je bila pri delu tiskarne in bolnice in pomagala je povsod, kjer je bilo treba. Leta 1943 je postala članica Skoja. Po osvoboditvi se je vključila v obnovo porušene domovi- ne na območju Kočevske Reke. Tu je spoznala tudi svojega bodočega moža, s katerim sta si v Štalcerjih ustvarila dom. V njem sta živela, vse dokler jima je služilo zdravje. V zadnjih mesecih pa Julijana ni več zmogla skrbeti zase in za moža, zato se je odločila za odhod v Dom starejših občanov, kjer je preživela zadnje mesece življenja. Za svoje pomembno in predano delo med NOB in po vojni je prejela tudi mnogo priznanj. Šega Franc ml., KO ZB NOB Kočevska Reka Slavko Bavčar - Slavc Osmega avgusta smo se na pokopališču v njegovem rodnem kraju Selo v Vipavski dolini za vedno poslovili od dragega tovariša Slavka Bavčarja - Slavca. Bil je posebna osebnost, poln dobrodušnosti, vedri- ne, notranje harmonije in ne- skončne delovne in življenjske energije. Če bi ga primerjali z mogočnim hrastom, bi lah- ko dejali takole: zlomila ga je nenadna bolezen in ne vetro- vi silne vipavske burje. Ni ga preizkušala le vipavska burja, ves čas, dolg skoraj eno stole- tje, je stal kot mogočen hrast na čistini in se uspešno bojeval z življenjskimi izzivi. Druga svetovna vojna je življenjske razmere na Primor- skem še poslabšala in zaostrila. Italijanska fašistična vojska je primorske fante redno novačila in pošiljala na fronte. Za- radi bojazni, da ti mladi fantje ne bi odšli v partizane, so jih nameščali v posebne delovne bataljone, znane kot bataglio- ni speciali. Ker so potrebovali vse večje število novih voja- kov, so objavili izredno vojaško mobilizacijo za kar tri letnike hkrati, in sicer za rojene leta 1924, 1925 in 1926. Med njimi je bil tudi Slavko, rojen 29. septembra 1925. Takoj je vedel, kaj mora storiti. Zanj je bil odhod v partizane edina logična izbira in tudi možnost. Odločilen pa je bil tisti hladni dan 4. februarja 1943, ko je kot komaj sedemnajstletni mladenič, oblečen v debe- lejši pulover in obut v visoke zimske čevlje, odšel na Čaven in v Trnovski gozd ter postal partizan. Začelo se je obdobje neskončno dolgih 907 dni njegovega partizanstva. Postal je borec Južnoprimorskega odreda, ki se je kmalu preimenoval v V. udarno Gregorčičevo brigado. Na Dolenjskem je bil nato vključen v Gradnikovo brigado, z njo se je vrnil na Primor- sko. V enotah IX. korpusa se je bojeval v številnih ofenzivah, ki so potekale na Trnovski planoti in v njenih gozdovih, vse do sklepnih bojev za osvoboditev Trsta. Teh 907 dni je kot partizan čvrsto hodil po ozki poti, ki je ločevala življenje od smrti. Iz nje pa je izšel kot zmagovalec, borec zmagovite partizanske vojske. Po koncu vojne pa je vse do upokojitve opravljal visoke vojaške naloge in druge pomembne funkcije. Bil je velik do- moljub, izredno priljubljen med ljudmi, bil je človek dobrega in vedrega srca in je za vsakogar našel lepo besedo. Bil pa je tudi strog do sebe in drugih. V naših srcih bo ostal delček njega. Vedno ko se bomo zbrali, se bomo spomnili nanj. Naj bo Slavku lahka sveta slovenska in primorska zemlja in slava njegovemu spominu! Ali kot je zapisal Kant: »Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo!« Gorazd Humar, Božo Novak B E S E D A Obvestilo avtorjem Avtorje prispevkom naprošamo, da nam za rubriko Dogodki pošljete kratke zapise o dogodkih, dolžina do 2500 znakov skupaj s presled- ki ter dodate 1 do 2 fotografiji v osnovni velikosti in v jpg formatu. Tudi prispevki v rubriki Imeli smo ljudi in Jubileji naj ne presegajo 2500 znakov skupaj s presledki. Če bodo prispevki daljši, jih bomo krajšali v uredništvu. Sprejemamo le zapise v elektronski obliki, ki jih pošljite na naš e-naslov: svobodna.beseda@gmail.com do 15. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne honoriramo. Za daljše zapise se dogovarjamo posebej. Uredništvo 39 R E P O R TA Ž A Obletnica osvoboditve taborišča Kampor na Rabu Taboriščniki so sami razorožili svoje ječarje Več kot 4500 internirancev je umrlo zaradi bolezni, lako-te, vročine in mraza. V vseh italijanskih taboriščih je bilo med vojno najmanj 36.200 Slovenk in Slovencev. Prireditev pod pokroviteljstvom mesta Rab in župana Nikole Grgurića, v skup- ni organizaciji mesta Rab in Taborišč- nega odbora (TO) Rab-Gonars pri ko- ordinacijskem odboru žrtev vojnega nasilja ZZB NOB SLovenije, se je začela popoldne. Kulturni program sta izved- la povezovalec programa Miljenko Ta- riba in moški pevski zbor Svoboda iz Kočevja. Prevladovali so udeleženci iz Kočevja, občine Loški Potok in Ljublja- ne, med njimi so bili tudi trije preživeli interniranci. Približno dvesto udeležen- cem so spregovorili predstavniki sode- lujočih delegacij: poleg župana mesta Rab Nikole Grgurića in predsednika // PIŠE: Herman Janež // FOTO: Boris Nemec TO Rab-Gonars Hermana Janeža ml. tudi slovenska veleposlanica v Zagrebu Smiljana Knez, Uroš Prikl, poslanec Dr- žavnega zbora, Janez Alič, predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB kot slavnostni govornik, Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje, in predstavni- ki iz Republike Hrvaške Erik Fabijanić, predsednik skupščine Primorsko-go- ranske županije, Darko Fanuko, član Predsedstva SABA RH, ter Vanja Seršić, predstavnik Udruge antifašista Raba. Zbranim je nekaj spominov podal tudi preživeli taboriščnik Jože Prepeluh. Vsi govorniki so poudarjali, da se gro- zote vojne in taborišč ne smejo nikoli pozabiti in da je treba zgodovino pre- našati na mlajše rodove, če želimo ta spomin ohraniti. Zavedati se moramo, da zlo ni izkoreninjeno, saj so se podob- ni dogodki ponovili v naši bližini tudi po letu 1990. Pozabiti ne smemo tudi, da so 11. septembra 1943 interniranci na Rabu sami osvobodili in razorožili 2200-člansko posadko. Ob osvoboditvi so ustanovili Rabsko brigado, vojaško formacijo, ki je štela 1770 borcev, njen poveljnik je bil Franc Potočnik, name- stnik pa dr. Anton Vratuša. V soboto, 10. septembra, je bila na spominskem pokopališču žrtev taborišča Kampor na otoku Rab tradicionalna slovesnost ob 73. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča. Tu je v letih 1942 in 1943 trpelo, umiralo in vendar upalo 15.000 slo- venskih in hrvaških rodoljubov s celotnega ozemlja Ljubljanske in Reške pokrajine, ki so ga okupirali Italijani. Med njimi je bilo tudi 1200 otrok. Polaganje vencev Jože Prepeluh, nekdanji interniranec na Rabu in Herman Janež, ml. september 201640 J U B I L E J // PIŠE: Štefka Žnidarič 90 let Stanka Smogavca V vasi Koritno v občini Oplotnica živi Stanko Smogavc, bo- rec v NOB, ki je 23. avgusta praznoval svoj 90. življenjski jubilej. Tega dne so ga obiskali številni prijatelji, sorodniki in znanci. Vseh je bil zelo vesel in jih je dobrovoljno spre- jemal. Skoraj podajali so si kljuko stanovanja. Ob tej prilož- nosti so ga obiskali tudi predstavniki občinske organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Oplotnica, mu čestitali ob življenjskem prazniku in z njim pokramljali. Takole je sam strnil svojo pripoved: »Rodil sem se 23. av- gusta 1926 v vasi Podgrad. Štirje otroci smo bili v družini, dva fanta in dve dekleti. Brat Anton in sestra Hedvika sta že pokojna, živiva le še midva s sestro Tilčko. V osnovno šolo sem hodil na Kebelj, doma smo imeli kmetijo. Pet let sem bil star, ko smo izgubili očeta, petnajst let pa, ko se je zače- la vojna. V maju leta 1944 smo šli iz naše vasi v partizane štirje fantje: Nande Tič, Janez Fridrih, Alojz Fridrih. Naše zbirno mesto je bilo na Hudem vrhu nad Lukanjo. Ko se nas je zbralo približno 180, smo odšli na Dolenjsko. Naš cilj je bil Žužemberk. Tam so nas porazdelili v brigade. Jaz sem bil dodeljen 9. brigadi, pozneje sem se pridružil 10. brigadi v Ljubljani. Bil sem nosač težkega mitraljeza in streliva. Prva bitka, ki sem jo doživel, je potekala v Žužemberku. Pred mano so se dogajale eksplozije bomb, granat, krogle so švigale. A kot da se me izogibajo, nobena me ni zadela! V okolici Žužemberka sem se bojeval vse do maja leta 1945. Svobodo sem dočakal na Dolenjskem. Zjutraj 9. maja smo dobili sporočilo, da je vojne konec, vso prejšnjo noč pa so potekale še težke bitke in bile so še številne žrtve. Po sporo- čilu o koncu vojne smo se odpravili peš v Ljubljano, iz Ko- čevja do Ljubljane smo potovali ves teden. V Ljubljani so nas ljudske množice sprejele z ovacijami. Bilo je veličastno, enkratno občutje. Bil sem ponosen. Za svoje delovanje v NOB sem dobil priznanje za hra- brost in državno odlikovanje za hrabrost, ki ju skrbno hra- nim«. Kako živi Stanko Smogavc danes? Skromno, pravi. »Dobivam 400 evrov pokojnine, a ker sem navajen živeti skromno, sem zadovoljen. Zdravje mi še služi.« Stanko ak- tivno deluje v ZB Oplotnica. Pravi, da je srečen pradedek pravnukinji Juliji, in ko pride v Oplotnico, rad obišče sestro Tilčko, »da skupaj obujava spomine in se imava prijetno«. // PIŠE: Mirko Munda 90 let Franca Bere - Anteja Franc Bera je prejšnji mesec dopolnil častitljivih 90 let. Ljudje, ki ga poznajo in cenijo njegovo več kot 70-le-tno razdajanje družbi, imajo dolgoletnega predsedni- ka Združenja borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica za »trdno pohorsko grčo, golobradega kurirja legendarnega par- tizanskega komandanta Franca Severja - Frante, nekdanjega priljubljenega predsednika občine, uspešnega direktorja več podjetij in nesojenega častnega občana rojstne Slovenske Bi- strice«. Priimek Bera ne zveni slovensko. Stari starši Franca Bere, potujoči opekarji, so prišli v naše kraje iz Furlanije in ta po- sel sta obvladala tudi njegov oče in on že kot fantič. Njegovo izostreno domoljubje so mu izoblikovali trdo fizično delo že od malih nog, članstvo v Sokolu in vajeništvo v domači tovarni Zugmajer in Gruber (zdaj Impol). Kot številni štajerski mlade- niči je tudi on moral v nemško vojsko. Ko je pred odhodom na rusko fronto dobil dopust, je pobegnil domov in se v Slovenski Bistrici kot terenski ilegalec vključil v NOG. Po nekaj mesecih je odšel v partizane in tam srečal komisarja Šercerjeve brigade Franca Severja - Franto, čigar kurir je bil dan prej hudo ranjen. Na njegovo mesto je stopil Ante. Sever je bil po nekaj dneh imenovan za komandanta operativnega štaba Šlandrove in Zi- danškove brigade in njegov kurir je ostal z njim. Potem ko so opustili zamisel, da bi večina partizanskih enot s Štajerskega odšla čez Savo na Dolenjsko, sta Šercerjeva in Zidanškova brigada dobili povelje, naj se prebijeta na Menino planino. Tam so med 12. in 15. marcem 1945 potekali hudi boji, partizanske enote pa so se zadnjo noč spretno izvile iz sovražnikovega obroča. Bera je ostal ob Severju tudi med končnimi boji na Poljani in na avstrijski strani Koroške maja 1945 ter med premestitvijo 14. divizije v Vojvodino. Ker je bil edini hranilec družine, se je jeseni 1945 lahko demobiliziral. S Franto sta ostala tesna prijatelja vse do današnjih dni. Po vrnitvi domov je najprej končal učno dobo, naslednji »izobraževalni« postaji v njegovem življenju pa sta bili delo- vodska in višja ekonomska šola ter vodenje elektrodelavnice in elektro-energetskega sektorja v Impolu. Junija leta 1956 je bil izvoljen za predsednika občine Slo- venska Bistrica; na tej funkciji je ostal dva mandata. Njegovi naslednji osrednji nalogi sta bili obnova in graditev osnovnih šol in vrtcev v občini s samoprispevkom. Tudi to je uspešno izvedel, nato pa je leta do upokojitve preživel kot vodilni de- lavec v več podjetjih; v vseh se ga spominjajo kot sposobnega in odgovornega direktorja s toplim odnosom do sodelavcev. Dva mandata je bil republiški poslanec, aktivno je sodeloval tudi v vojni za Slovenijo. Že od leta 1993 zelo uspešno vodi Združenje borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica, v katero so vključene kra- jevne organizacije občin Slovenska Bistrica, Makole, Oplotni- ca in Poljčane. Med njegovim predsedovanjem se je število članov skoraj podvojilo. Okrepljena in pomlajena borčevska organizacija uspešno ohranja vrednote NOB. Na spominske slovesnosti in proslave (Osankarica in Šarhov pohod) prihaja več tisoč udeležencev, kar potrjuje, da se je organizacija pod njegovim vodstvom (ob sodelovanju vseh veteranskih orga- nizacij) kot civilna družba dvignila nad interese tistih politič- nih strank, ki pačijo pridobitve in vrednote NOB. Letos je za svoje delo prejel listino ZZB za vrednote NOB, kar je najvišje priznanje slovenske borčevske organizacije, v kateri je tudi član glavnega odbora. 41 J U B I L E J // PIŠE: Danica Stele 90 let Danice Tomšič Junija je častitljivih 90 let praznovala Danica Tomšič. Ro- dila se je 22. junija 1926 v Grahovem pri Cerknici kot naj- mlajša od enajstih otrok. Zdaj živi v Šentvidu pri Ljubljani. Vsa družina je sodelovala v NOB. Brata Franceta so leta 1944 ubili domobranci, brata Matijo pa esesovci leta 1945. Brat Janez je bil zaprt na Rabu, sestra Marija pa v Ravens- brücku in pozneje v Dachauu. Slavljenka se je v NOB aktivno vključila leta 1942 na ob- močju Cerknice. Po nalogu OF je prenašala propagandni material. Povezana je bila s člani rajonskega odbora, z borci Rakovške čete in Notranjskega odreda. Prvega decembra 1942 je bila sprejeta v Skoj. Za njeno delo je vedel tudi sov- ražnik, predvsem domobranci, aprila 1943 so jo aretirali in zaprli v Grahovem. Po zaslišanju in grožnjah so jo izpustili in delo je nadaljevala še z večjo vnemo. Sledila je vnovična aretacija junija 1943, zaprli so jo skupaj z mamo in očetom. Do kapitulacije Italije so bili zaprti v Logatcu. Potem se je vrnila Grahovo in začela delati z mladimi pri organizaciji delovne akcije Vse za našo vojsko. Na opuščeni njivi so pridelovali zelenjavo in z njo oskrbovali bolnišnico Snežnik. Vključila se je tudi v zbiranje hrane in sanitetnega materia- la. Domobranci so ji bili nenehno za petami. V 15 mesecih ni niti enkrat spala doma. Septembra leta 1944 je odšla na pedagoški tečaj v Belo krajino. Po opravljenem tečaju jo je predsedstvo SNOS kot partizansko učiteljico poslalo na osnovno šolo Gornje Je- zero, pozneje v Babno Polje in nazadnje v Banjaloko pri Ko- čevju, kjer je poučevala do oktobra leta 1945. Kot učiteljica je konec leta 1945 odšla v Istro. Učila je v Dvorih nad Izolo, Gradinu in Črničah. Pripravljala je razne tečaje za mladino, kulturne prireditve in zborovanja. Poučevanje jo je vodi- lo tudi v Goriška brda, Pivko in nazaj na rodno Notranj- sko (Grahovo in Gornje Jezero) ter nazadnje na Osnovno šolo Vič v Ljubljani, kjer je ostala do upokojitve leta 1975. Nenehno se je dodatno izobraževala in kot učiteljica ele- mentarka uspešno in kakovostno uvajala aktivne metode in oblike dela. Danica Tomšič je članica ZZB za vrednote NOB Šentvid, kjer je aktivno delovala, dokler ji je zdravje to dopušča- lo. Tudi zdaj je seznanjena s tekočim delom odbora in je pripravljena vedno poiskati kakšno rešitev ali predlog za še izboljšano delovanje. S svojim izrednim posluhom za sočloveka si je pridobila veliko zaupanje pri drugih članih odbora. Za svoje delo je dobila več priznanj, med drugim red dela s srebrnim in nato še z zlatim vencem in srebrno priznanje OF. Thermana d.d., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško www.thermana.si | info@thermana.si | 03 423 21 00 11. septemb er– 23. december 2 016 • namestitev v dvoposteljni standardni sobi (kopalni plašč v sobi), • pijača dobrodošlice, • polpenzion (samopostrežni bife za zajtrk in večerjo, možnost menjave večerje za kosilo), • neomejen vstop v bazene obeh hotelov Thermane (tudi na dan odhoda), • dnevno vstop v fitnes, • brezplačno pitje termalne vode Laško, • brezplačen dostop do interneta v sobi, • vsakodnevne aktivnosti v telovadnici, v termalnih bazenih in v naravi, • brezplačna predavanja, delavnice in družabni večeri, • 20% popust na wellness in fizioterapevtske storitve ob namestitvi 13.–30. 9. in 1.–23. 12. 2016 (izključene so tajske masaže, popust se izključuje z darilnim kuponom za 10 €). • prost vstop v Savna center v času zaprtja Termalnega Centra 12.–21. 9. 2016 v obeh hotelih • za namestitev v hotelu Zdravilišče Laško v terminu 28. 10.–6. 11. 2016 biva 1 otrok do 12. leta GRATIS • Brez dopl. za 1/1 sobo: • od 11.–23. 9. 2016 v hotelu Thermana Park Laško • od 11.–23. 12. 2016 v obeh hotelih Thermane Laško ENOPOSTELJNA SOBA 10 € v hotelu Zdravilišče Laško 15 € v hotelu Thermana Park Laško POLNI PENZION 11 € v hotelu Zdravilišče Laško 15 € v hotelu Thermana Park Laško SAVNA CENTER 5 € • otrok do 5. leta (spi z odraslo osebo) • otrok od 5. do dopolnjenega 12. leta (na pomožnem ležišču) • otrok od 12. do dopolnjenega 15. leta (na pomožnem ležišču) GRATIS 25 €/ polpenzion 35 €/ polpenzion JESEN V THERMANI ZA SENIORJE in ČLANE DRUŠTEV P ri dr už uj em o si p ra vi co d o sp re m em b ce n in p ro da jn ih p og oj ev . T is ka rs ke n ap ak e ni so iz kl ju če ne . PROGRAM VKLJUČUJE: DODATNE UGODNOSTI: DOPLAČILA NA DAN: POPUSTI ZA OTROKE: Hotel 2 noči/3 dni 3 noči/4 dni 5 noči/6 dni 7 noči/8 dni Zdravilišče Laško**** 25 % popust za vas 15 % Zlata cena 155,00 € 116,25 € 98,81 € 216,00 € 162,00 € 137,70 € 340,00 € 255,00 € 216,75 € 450,00 € 337,50 € 286,88 € Thermana Park Laško****Superior 25 % popust za vas 15 % Zlata cena 188,00 € 141,00 € 119,85 € 248,00 € 186,00 € 158,10 € 390,00 € 292,50 € 248,63 € 520,00 € 390,00 € 331,50 € V tem hotelu akcijska ponudba ne velja v času jesenskih počitnic 28. 10.–6. 11. 2016. Cene veljajo na osebo v dvoposteljni sobi standard. Turistična taksa ni vključena v ceno in znaša 1,27 € /dan/osebo. Zlata cena velja v primeru veljavnosti članstva Zlate kartice Thermana cluba (možnost včlanitve in podaljšanja članstva na recepciji ob prihodu). Letna članarina 40 EUR. september 201642 V A B I L A Čreta: ZZB za vrednote NOB Žalec in Mozirje ter vete- ranske in domoljubne organizacije občine Žalec vabijo na spominsko slovesnost v spomin na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z okupa- torjevo vojsko na Štajerskem oktobra leta 1941. Prireditev bo na Čreti nad Vranskim v soboto, 1. oktobra, ob 11. uri. Slavnostni govornik bo dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. Dobrnič: Društvo Dobrnič, Občina Trebnje in ZZB za vred- note NOB Trebnje vabijo na spominsko prireditev ob 73. obletnici 1. kongresa Slovenske protifaši- stične ženske zveze, ki bo pri gasilskem domu v Dobrniču v nedeljo, 9. oktobra, ob 12. uri. Slav- nostna govornica bo Aleksandra Kornhauser Fra- zer. Kulturno-turistično društvo Dobrnič ob tem organizira pohod po kraku Evropske pešpoti E7, imenovanem Pot Mare Rupene. Pohod iz Dolenj- skih Toplic (22 km) se bo začel ob 6. uri s star- tom pred Zdraviliškim domom; iz Žužemberka (12 km) pa ob 7.30 s trga pri gradu (iz Dobrniča bo prevoz 30 minut prej). Pohod se bo končal v Dobrniču okoli poldneva, pohodniki se bodo ude- ležili osrednje slovesnosti. Iz Ljubljane in Kopra bo organiziran avtobusni prevoz. Odhodi avtobusov bodo: iz Ljubljane izpred dvorane Tivoli ob 9. uri (telefon: 01/432- 52- 41); iz Kopra ob 8. uri (telefon: 05/652- 71- 10, 031/718-773). Ljubljana: Ljubljanska četrtna skupnost Center in Združe- nje borcev za vrednote NOB Ljubljana Center pripravljata ob dnevu Četrtne skupnosti Center spominsko slovesnost ob spomeniku 24 talcev pri Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Slovesnost bo v četrtek, 13. oktobra, ob 16.30. Žužemberk: Občina Žužemberk, ZB za vrednote NOB Sloveni- je, Odbor VII. korpusa, ZB Novo mesto in Krajevni odbor ZB Žužemberk vabijo na žalno slovesnost, ki bo v soboto, 22. oktobra, ob 11. uri, pri spomeniku in grobnici padlih borcev NOV in aktivistov OF na Cviblju v Žužemberku s častno enoto Slovenske vojske. Zbrane bo nagovoril Franc Škufca, župan občine Žužemberk. Vence bodo položile delega- cije vlade, Generalštaba Slovenske vojske, ZZB za vrednote NOB Slovenije, Odbor VII. korpusa in tujih diplomatskih predstavništev, katerih borci so padli v Suhi krajini, ter borčevske in druge delegacije. Avtobus iz Ljubljane bo odpeljal ob 9.15 izpred dvorane Tivoli, prijave na telefon 01/43-25-241. Ljubljana: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Ljublja- na vabi na spominsko slovesnost, posvečeno žrtvam vojnega nasilja v času druge svetovne vojne z območja Barja in njegovega obrobja. Slo- vesnost s kulturnim programom in polaganjem vencev bo v Kozlarjevi gošči na Barju v četrtek, 20. oktobra, ob 16. uri. Dostop do spomenika je z Ižanske ceste in je dobro označen. Ricmanje/Italija: Ob 70. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB v Ricmanjah v občini Dolina pri Trstu orga- nizatorji: občina Dolina pri Trstu, VZPI - ANPI, sek- cija Ricmanje - Log, in Kulturno društvo Slavec Ricmanje - Log vabijo na več prireditev. V ponedeljek, 17. oktobra, ob 19. uri bo v Gale- riji Babna hiša zgodovinar Borut Klabjan predsta- vil brošuro 70 let spomenika padlim v NOB avtorja Borisa Kureta. V nedeljo, 23. oktobra, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Ricmanjah Večer partizanskih pesmi. Gostja večera bo borka, par- tizanska učiteljica, pesnica in pisateljica Valerija Skrinjar Trvz. V nedeljo, 6. novembra, bo ob 15. uri slovesnost pri spomeniku na vaškem poko- pališču s polaganjem vencev, ob 16. uri pa bo v Kulturnem domu osrednja slovesnost, na kateri bo slavnostni govornik dr. Jože Pirjevec, sodelo- vali pa bodo Godba na pihala Ricmanje in učenci COŠ I. T. Zamejskega Ricmanje. Postojna: Odbor Avnoj Slovenija vabi na tridnevni izlet od 25. do 27. novembra, ki bo povezan z obiskom spominske slovesnosti ob obletnici 2. zasedanja Avnoja v Jajcu. Slovesnost bo v soboto, 26. novem- bra. Na pot bomo krenili v petek, 25. novembra. Prvi dan bo organiziran obisk Banjaluke z okolico in slovenske vasi Slatina. Ogledali si bomo tudi kulturno-zgodovinske spomenike in mestno tržni- co. Drugi dan se bomo udeležili proslave v Jajcu. Po proslavi bo sledil obisk nekaterih drugih zgo- dovinskih mest v BiH. Prijave na telefon: 041/551- 153 in e-mail: avnoj.slovenija@gmail.com. Novosti Založbe Sophia o taboriščni opereti iz Ravensbrücka Germaine Tillion: Ferfikbarica v peklu: opereta iz Ravensbrücka Prevod Jasmina Žgank, spremni besedi Claire Andrieu, Tzvetan Todorov 110 str., 18 € Več o knjigah in reviji: www.zalozba-sophia.si, www.revija-borec.si NAROČILA: uredništvi Svobodne besede ali Založbe Sophia (obe na Einspielerjevi ulici 6, 1000 Ljubljana, 01/434 49 35, narocila@zalozba-sophia.si UGODNOSTI: možnost obročnega plačila; naročniki revije Borec 30% popust na redne cene. Založba Sophia je od leta 2013 izdajateljica revije BOREC – postanite naročniki in podprite njeno delovanje! Posebna ugodnost za novo naročnike: brezplačni pretekli letniki in poljubno knjižno darilo iz programa založbe v vrednosti 15 €. Verjetno najbolj specifična in kompleksna knjiga iz opusa francoske antropologinje in Borke z veliko začetnico – Germaine Tillion (1907–2008). Skrivni dnevniški zapisi iz koncentracijskega taborišča Ravensbrück, nastali sredi hudega nasilja jeseni in pozimi 1944/45, ko je bilo taborišče spremenjeno v uničevalno, in ki so iz dokumentarnega pričevanja prerasli v unikaten način odpora in preživetja duha, s katerim so taboriščnice z nenavadno ironično distanco presegle redukcijo sebe na kategorijo razpoložljivosti (verfügbar). Najbolj specifično in kompleksno delo ne le zaradi zvrsti – operete, ampak tudi, ker je opisana izkušnja zaznamovala celotno avtoričino delo in življenje. Pred vojno je proučevala zlasti Berbere v Alžiriji, ob okupaciji Francije se je pridružila odporniškemu gibanju, v Ravensbrück je bila deportirana leta 1942, po izdajstvu, kot politična zapornica skupaj z mamo, ki zadnjih selekcij ni preživela. september 20162 43 O B I S KL E T N I C A Priključitev Primorske matični domovini Domovina je predvsem v naših srcih Na osrednji proslavi ob 69. obletnici priključitve Primorske matič- ni domovini v Postojni – potekala je pod geslom Primorska.srčna – se je zbralo približno deset tisoč ljudi, poseben pečat priredit- venemu prostoru pa je dalo tudi 130 praporščakov veteranskih združenj. Slavnostni govornik je bil akademik in podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Z izjemnim nagovorom je navdu-šil navzoče, tako da so ga preki-njali z glasnimi aplavzi. V uvo-du je med drugim povedal: »Če bi bil Trubar, bi rekel moji ljubi Primor- ci, tudi tisti, ki ste to samo za en dan. Primorci ste se sami, po svoji volji in s svojim ponosom, vrnili Sloveniji.« Po- sebej močno so odmevale njegove be- sede: »To ni samo praznovanje vrnitve Primorske pod rodni krov. To je tudi pra- znik skupnega slovenskega prerojenja iz naroda hlapcev v narod gospodarjev. Rad bi videl naše osamosvajanje leta 1991 brez Primorcev!« Matjaž Kmecl je spomnil tudi na grozote, ki so se doga- jale med drugo svetovno vojno, in med drugim povedal, da se je med Slovenci nabralo 12.000 partizanskih pesmi. Da zgodovina Primorske zaznamu- je odnos do narodnega vprašanja vseh Slovencev, je poudaril tudi zgodovinar in predstavnik Slovencev v Italiji dr. Bo- rut Klabjan: »Mogoče se bo nekaterim zdela zgodba o osamosvajanju Primor- ske periferna, marginalna, obrobna v slovenskem nacionalnem obzorju. Ven- dar če pomislimo, da so se ukrepi tako // BESEDILO IN FOTO: Jani Alič imenovanega obmejnega fašizma izva- jali nad tretjino slovenskega prebival- stva in kako je bila v času druge svetov- ne vojne polovica Slovencev del kralje- vine Italije, lahko trdimo, da zgodovina primorskega prostora ni samo stvar Pri- morcev, temveč zaznamuje odnos do narodnega vprašanja vseh Slovencev.« Obiskovalce je nagovoril tudi po- stojnski župan Igor Marentič, v svo- jem govoru se je spraševal, kaj je domo- vina. »Domovina je predvsem v naših srcih. Postojna je bila vedno na prepihu narodov in držav, zato ljudje v teh kra- jih danes lažje razumemo drugačnost. Primorska so ljudje odprtega uma,« je poudaril župan. »Naredimo svet takšen, kot je naša domovina – lep in prijazen.« Predsednik Združenja borcev za vred- note NOB Postojna Jerko Čehovin pa je spomnil na star rimski rek, ki drži še danes: »Svoboda je najpomembnejše od vsega. Naši očetje in stari očetje so to vedeli. Niso veliko govorili, zanje so bila pomembna predvsem dejanja.« Dogodek so končali, kot se spodobi: s petjem primorske himne Vstajenje Pri- morske, ki je ni preprečil niti močan na- liv. Prav tako so v dežju številni vztraja- li na koncertu Partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Večerni rokovski koncert pa so morali odpovedati. Letošnjo proslavo ob obletnici pri- ključitve sta pripravili občina Postojna in Zveza borcev za vrednote NOB ob fi- nančni pomoči drugih primorskih občin. Kulturni program so oblikovali Boris Ca- vazza, glasbenika Drago Mislej - Mef in Matic Marentič, Trobilni kvintet orkestra Slovenske vojske, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Postojnska godba 1808, Baletno društvo Postojna ter primorski recitatorji in plesalci. V središču Postojne se je kljub slabi vremenski napovedi zbralo več kot 10 tisoč ljudi iz Slovenije, zamejstva, Hrvaške in drugih držav nekdanje Jugoslavije. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je navdušil z izvirnim nagovorom. Prisrčno srečanje predstavnikov društva Josip Broz Tito iz Beograda z Janezom Stanovnikom. Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... N O V E K N J I G E O partizanskih sanitetnih postajah v Posočju med NOB Vojna, a tudi čas človečnosti »Po oceni dr. Pavla Lunačka se je v Sloveniji med NOB zdravilo v zasilnih bolnišnicah, narejenih iz šotorskih ponjav, v votlinah pod previsnimi stenami, jamah, hišah, največ pa v lesenih barakah s pogradi, približno 22.000 partizanov in drugih prebivalcev.« Tako začenjata avtorja Jelka Peterka in Rok Uršič prvo poglavje knji- ge Čas človečnosti, s podnaslovom Partizanske sanitetne posta- je med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju. Knjigo je izdalo ZZB za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin. K ot sta zapisala avtorja, knjiga združuje vse znane podatke o partizanskih sanitetnih posta-jah v Posočju. Pri tem sta iz- hajala iz objavljenega partizanskega voj- nega in povojnega tiska, iz osebnih ar- hivov, iz pričevanj še živih udeležencev ali njihovih potomcev ter iz gradiva v arhivih muzejev v Tolminu, Novi Gorici in Ljubljani, iz seznama bolnikov in ra- njencev slovenske vojaške partizanske bolnice Svoboda in sanitetnih postaj, pa tudi iz seznamov partizanskih odredov in brigad, ki so se med NOB bojevali v Posočju, in celo iz domobranskega tiska. Iz predgovora pa izvemo, da je bila be- seda Franca Črnuglja - Zorka, partizan- skega majorja, ki je opravljal vodstvene funkcije v nekaterih enotah na Primor- skem in je umrl leta 2013, pravzaprav odločilna za nastanek tega dela. V uvodu h knjigi piše, da je med dru- go svetovno vojno po Sloveniji delovalo več kot 240 bolnišničnih enot s približ- no 5000 ležišči, v njih pa je delovalo 244 zdravnikov, zdravnic in zobozdravnikov od 757, kolikor jih je bilo na začetku vojne na območju današnje Slovenije. V teh enotah je delovalo 38 medicinskih sester od približno 60, čez 3.000 priuče- nih bolničark in bolničarjev ter 260 štu- dentov in študentk medicine od 350, kolikor jih je bilo vpisanih na začetku vojne na medicinsko fakulteto v Ljublja- ni. Med vojno je padlo 54 študentov in študentk ter 45 zdravnikov in zdravnic, osem medicinskih sester in tehnikov ter 283 bolničarjev in bolničark. »Ni znano, da bi tolikšen delež zdravstvenih delav- cev kjer koli sodeloval v odporu proti okupatorju,« pišeta avtorja. V knjigi so predstavljene naslednje sanitetne postaje: št. 4 na Šentviški pla- // PIŠE: J. H. noti, št. 5 v Kneški grapi, št. 6 pod Ča- drgom, št. 7 pod Krnom, št. 8. na po- bočju Matajurja, št. 9 Pod skalco pri Doblarju, št. 10 na pobočju Kanina, C 401 nad Breginjem, sanitetna postaja pri Robidišču in na Miji, sanitetna po- staja Vršiček v dolini Tolminke in sani- tetna postaja Briško-beneškega odreda v Volčanskih Rutih. Največ prostora pa je namenjenega slovenski vojaški par- tizanski bolnišnici Svoboda, ki je pod različnimi imeni delovala kar na 16 lo- kacijah med Kostanjevico pri Ligu in Volčanskimi Ruti. Od septembra 1943 do konca vojne je skupaj s svojim ok- revališčem Jakopič v Brdih v največji tajnosti negovala več kot 200 pacientov. Knjigi so dodani poimenski seznam pa- cientov bolnišnic in imensko kazalo ter bogat slikovni arhiv. september 201644 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 14. oktobra 2016. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 10. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 10. številke revije Svobodna beseda 2016: 1. Ivan Zadnik, Nova cesta 12, 6215 Divača 2. Ana Bogataj, Na Kresu 12, 4228 Železniki 3. Zdenka Terglav, Pod Parkom 13, 3320 Velenje Rešitve križanke: ODPRODAJA, MIRO CERAR, LEVČEK, GO, ATO, TACEN, DIB, NIN, VETERANI KORAKAJO, ANOMALON, ROKA, ČČ, ZA MIR, MANETO, LEE, IK, LOKE, OCVRTEK, COF, GANKE, ADUT, ANE, DJA, JAROST, ONODI, SPALNA, EO, VŽIGALO, OBET, ANK, ECKENER, MERKOVCA, KISLICA, PL, ALTAJ. Geslo: Veterani korakajo za mir B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 14. oktobra 2016 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. ZAČETEK GESLA OZADJE KONEC GESLA DVIGANJE IN SPU- ŠČANJE TELESA V LEŽNI OPORI SLOVEN. GRAFIK JUSTIN SRAMOVA- NJE (ZASTAR.) NAJNIŽJI ROB STREHE LINO LEGIŠA MERSKA KOLIČINA KOPRSKO AVTOMO- BILSKO PODJETJE PRIPADNIK AKANOV V AFRIKI TEMNI DEL DNEVA DEŠČICA ZA IZLE- TANJE IZ PANJA GLINA NAJBOLJ- ŠE VRSTE STARA MATI ODVAJA- NJE ZELO MOČNE PADAVINE S HUDIM VETROM GLAS, ZVOK BIT, BISTVO AMERIŠKI IGRALEC MARVIN OSAME- LEC, HUM JUNAK ENEIDE, ENEJ ILOVICA JEDILNI KOT S POHIŠTVOM V KMEČKEM SLOGU RASKAVA POVRŠINA METRIČNI POUDAREK NAKLJU- ČEN IZBOR, ŽREBANJE NEKD. FIN. DIRKAČ (MIKA) SLABO ŽGANJE DELAVCI, USPOSOB- LJENI ZA STROKO NASPROT- JE TRDNOSTI, NESTABIL- NOST ZMIKAVT KRIŽIŠČE VAŠKIH POTI PLJUSKA- NJE TEHNIKA IZDELAVE TEKSTILA Z VOZLI NEM.-NIZ. REKA, RUR AFRIŠKO DRAŽILNO NASLADILO JAP. NABIR BISEROV ČEŠKO MESTO V MORAVSKI ESTETIK SMUČI NEMŠKA PISATE- LJICA SEIDEL SOL JODOVE KISLINE ČAPEK KAREL BRANE OBLAK FRANC. IGRALEC (ALAIN) ITALIJANI (SLAB.) JUPITROV SATELIT (NI: KLARA) LITERARNA RAZPRAVA VZHODNI DEL LJUBLJA- NE BANJA AMERIŠKI IGRALEC (BUSTER) VEČANJE SLOVEN- SKA ŠAHISTKA GROSAR OSTREŠNA GREDA ANTON KARINGER VRSTA IVERKE MIHA ANDREAŠ GLAVNO MESTO SENEGALA ANA V DALMACIJI NOBELIJ ZAHODNO- EVROPSKI VELETOK KILOGRAM GLAVNO MESTO JORDANIJE TONE ROŽIČ GR. BAJE- SLOVNI LETALEC SILVA TRDINA ONSTRAN- STVO NOVICA SVETI MAGIČNI SPISI TAN- TRIZMA ESTONCI JUGOSLO- VANSKI PREMIER MARKOVIĆ / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / september 2016 / cena 3 eur / letnik II / ISSN 2463-8218 B E S E D A 11 9 772463 821805 Aktualno: Veroučni učbeniki in politika Reportaža: Nekdanji interniranci v Portorožu Aktualno: Mednarodni dan miru smo zaznamovali tudi v Sloveniji S T R A N 8 - 9 S T R A N 1 9S T R A N 1 1 Postojna – obletnica priključitve Primorske