JRazooterosti. X l-iromaštfo na Bnnajn. Ogrevalnice na Dunaju so vedno polne. Tekom Štirih tednov je iskalo 327.422 siromakov — za 24.910 več kot lansko leto ob istera času — zavetja pred zimo in gorke hrane. Oseb, ki nimajo pronočišča, je prišlo y ogrevalnice 14.288. torej za 961 yeč kot lansko leto. X Rb'ntgenoyl žarki roed perutnino. Blizu San Frančiška v Araeriki ima nek farraer z imenom Eudolf Spreckles ogromno množieo perutnine, namreč okolo 20.000 glav. Spreckles je razvidel, da kokoši, ki ne neso, ne donašajo nikakega dobička, marve. mu celo proyzrcčrijo škodo. Ker mu pa pri takšni množici ni bilo mogoče zaslediti kokoši, ki ne neso, mu je prišlo na um preiskati vse kokoši z Bootgenovimi žarki. V eui uri je bilo moči pregledati po 30—40 kokoši. Eokoši, pri katerih je bilo dokazano, da nimajo v sebi jajc, so se določile za izkrmlj^nje in prodajo, in gospod Spreckles se hvali, da mu na ta način njegova reja perutnine dokaj več vrže. — Slehrnemu se seveda ni raogoče na ta način prepričati o vrednosti svojih kokoši, kar se tiče jaje. zaradi tega opozarja Prangs v svoji knjigi o perutnini na naslednja zanesljiva znamenja. Eokoši, ki obilo neso, iraajo greben temen, one, ki slabo neso, pa bledordečksta. Priporoča pa raztolčene lupine ter apneno tvarino sploh, da se s tem poveča nosečnost jajc. X Okolo zemlje. Erepak mož bi moral hoditi brez počitka 428 dni, da obkroži zemljo ; ekspresni vlak 40 dni, zvok 31 ur, topniear8ka krogla 21 ur, svetloba 7io sekunde, a elektrika še nekaj manj. X Veliko deJMnsko rodoljubje. Geški arhitekt Mihajl Z^er, bratranec nedavno umrlpga pesnika Zeyerja, je zapustil vse svoje imetje v dobrodelne namene. Glavno volilo v znesku 300.000 Eje volil pokojnik za ustanove ubogim pa izvrstnim slušateljem češke tehnike v Pragi brez razlike na stroko tehuiškib študij, 50 tisoč kron deželnemu podp. društvu za pljučne bolezni; 10 tisoč kron zavodu za slepee v Pragi, 38 tisoč kron za podporo ubogih slušateljev češke narodnosti na državni trgovski šoli in še več drugih manjših volil. X Zdravilo zoper škrlatleo. Na Dunaju je predaval profesor Monti o dr. Marpmannovem serurnu proti škrlatici, ki ga je večkrat rabil z največjim uspehom. Dr. Marpmann je bakterioiog v Lipskem. X Luchenl t ječi. Urednik pariškega .Tempsa" je posetil v ječi Luchenija, morilca naše pokojne eesarice Elizabete. Lncheni vstane zjutraj ob sedmi uri, povžije pol litra kave z mlekom in kruhom, se bavi potera celo dopoldoe z vezanjem kDJig ali kakim drugim opravilom. Opoldne ima Lucheni kosilo, ki sestoji iz pečenega krompirja, riža, nekoliko zelenjave in četrt litra viua s kruhom. Dvakrat na teden dobi Lucheni goveje meso in vsako nedeljo pol litra vina. Po kosilu gre za pol ure na dvorišče, kjer puši iz pipe. Potem pa se uči razne jezike. Lucheni se je že naučil perfektno francosko, zna dosti dobro nemško, a sedaj se uči angleško. Potem popoldne tudi čita, dela in piše. Ob šestih ima skromno veferjo, potem gre zopet pol ure na dvorišče kadit. Ob 8. uri dobi zopet nekoliko prigrizka, ob deveti uri pa gre spat. Njegova celica je precej prostoma in jako čedna. X Eifflov »tolp t Parizn postaja za brezžični brzojay. Odkar se je brezžično brzojavljanje začelo praktično uporabljati, se je že mnogokrat eulo, da bi se mogel v to svrho dobro uporabiti Eifflov stolp. Za postajo brezžičnega brzojava je posebue važnosti višina postaje, da vjame vse zračne valove. Največje postaje do sedaj ne presegajo višine 100 m. Eifflov stolp je visok 300 m. Ves civilizirani svet je v tem složen, da je dobila Francija s evojim Eifflovim stolporn najvažnejšo centralo na svetu za brezžičen brzojav. s katere se da občevati s postajo Cilfton na Irskein ali postajo Biserta na tuniški obali X Eonjenikt TOjaki na rolih. V Saint de Moorwayu, v neki pokrajini na vztočni afriški obali se nahaja eskadron čudnih konjenikov. Ta četa je pod poveljstvom generalnega guvernerja na Madagaskarju. Ti yojaki obavljajo svo.je konjeniške posle, jahajo6 na volih, ki so precej suhi, ali znajo hitro teči. X Nora ž^Ieznlca na Eitajskem. Po najnovejem uradnem izvestju kitajske vlade bo Peking glavno stečišče kitajske železniške mreže. I. Pekinga pojdejo železniške proge v vse kraje prostranega cesarstva. Ta mreža ne dovede v zvezo samo osernnajst kitajskih pokrajin, marveč tudi Mandžurijo, Mongolsko, Turkestan in Tibet. Na jugu se združijo z indokitajskimi in indijskimi železnicami, a na severu se na dveh krajih dotaknejo rusko sibirske meje. S tem bo Vztočna Azija na dveh me8tih spojena z Evropo. X Telefon brez žfce. Danec Paulsolm ima zopet beležiti sijajen uspeh. Uspelo mu je urediti telefoosko zvezo brez žie med Berlinom in Lynbergom pri Eodanju, torej na daljavo nad 370 kilometroy. X Podmor8ha železnica. Čez leto dni se obogate Američani z novo svetovno senzaei.jo. Sredi morskcga polotoka Florida, ki spaja Meksikanski zaliv z Atlantskim oceanom, leži mali otok, glasovit zaradi svojih prirodnih Jepot. Do tu je klezuica, s katere se prehaja _& parnik, da se pride do tega čarobn^ga otoka. To je za hitre Američane nekoliko počasna pot. In sedaj so sklenili zgraditi do tega otoka podmorsko železnico. Inženirji mislijo morske plitvine nasuti ter trasirati železnico proti otoku kakih 130 kra, dočim bi za podirorsko žel^znieo pveostalo 45 km. X Likvldacija ,,BaIkanske Tribnne". Teh dni je likvidiral eden najuglednejib. bolgarskih listov BBalkauska Tribuna", ki je bil last Ikonomova. Ta lkonomov je bil zaradi sokrivde pri atentatu na rninistra Petkova, obšojen na dosmrtno ječo. List je prešel sedaj v last novega društva. Isdajatelj je Georgijev Mihalaki, ki je obenem glavni urednik. Smer in pravec lista ostane tudi nadalje isti. X Vino vojakom. Francoski državni zbor je dovolil 1 milijon kron, da bodo dobivali vojaki vsak dan četrtiuko vina. X Poizkušcn roparski umor nad pismonošo denarja. Iz Kolina se poroča: Tu se je izvršil predrzen poizkus roparskega umora nad nekim pismonošo denarja. Poizkušen roparski umor se je že dalj časa pripravljal. Zadnjo soboto je najel nek neznan mož, ki se je zval Schneider, v Drusus-uliei majhen prodajalniški prostor, kjer je dozdevno hotel prodajati različne stvari za Božič. V soboto zvečer je sam nase oddal denarno nakaznieo z 8 markami in 60 pf. V ponedeljek proti osmi uri je prišel pismonoša Abel, da bi mu izročil denar. Zločinec pa je pismonošo zvabil v sobo, katere vrata so imela ameriško ključavnico. Ko je stopil pismonoša y sobo, ga je zločinec udaril s kladivora po glavi, pa ga ni težko ranil. Nato ga je še dvakrat udaril, da se je zgrudil in glasno klical na pomoč. Na te klice je prihitel neki kro.jaški mojster iz prvega nadstrop.ja in policaj, ki pa nista mogla udreti v sobo. ker so se vrata samo od znotraj odpirala. Badi tega sta razbila okoo in sta našla oba moža v krvi na tleh Ipžati. Morilčc je klečal na pismonoši in ga je skušal zadaviti. Morilca so takoj prijeli in ga oddali policijski straži, kjer pa ni hotel povedati nobenega podatka o sebi. Pri njem so našli vozni list v Liittieh, kamor se je najbrže hotel odpeljati po izvršenem roparskem urnoru. Pismonoša je imel pri sebi 10.600 kron.