List 24. 4 ^ ♦ •s V -K'. . vi i . • t • \ Tečaj LIX. e I I ^ • * Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za öetrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za öetrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 6 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic h Ljubljani 14. jun^a 1901 Čehe in Nemce ter jih je pridobil za skupno delo na ^ ^^^^^ Politični oddelek. ^^^^ E gospodarskem polju, pridobil jih je, ne da bi bil Uebom ^ narodnopolitifcnem oziru _ dal kako zadoščenje za veliko da bi bil Čehom ponižanje, katero jih je prizadejal z razveljavljenjem jezi dansko Ob koncu zasedanja. bilo zaključeno takoimenovano pomla- gotovo torek zasedanje državnega zbora, in zato je kovnih naredb. Prej je bil ves svet prepričan, da se to nikdar ne doseže, da vsako zadoščenje Čehom za razve umestno, da se ozremo vsaj na najznačilnejše momente te parlamentarne kampanje. Ko se je po novih volitvah sešel državni zbor se to zgodilo pod jako neugodnimi avspicijami, in v obče Ijavljenje jezikovnih naredb obudi nemško obstrukcijo, iz kratka, da ni misliti na redne razmere v parlamentu, ker če bodo mirovali Čehi, bodo obstruirali Nemci, % če bodo mirovali Nemci, bodo obstruirali čehi. Ustanovitev galerije umetnosti v Pragi in cesarjevo se pričakovalo da vlado jako neugoden. Körber bo prvi vihar odnesel Körberjevo ministrstvo. To je bilo umevno, saj je bil izid volitev za pri razpustu državnega 4 zbora zanesljivo računal, da se zdrobi poljski klub. To upanje se mu ni izpolnilo, nasprotno, poljski klub se vrnil v drž. zbor v pomnoženem številu. potovanje na Češko dajeta jamstvo, da se vsaj v do glednem času ni bati, da bi se obnovila obstrukcija. Da je Körber ta čudež dosegel, to mu daje spričevalo iz- redne državniške sposobnosti. Mož je v polni meri opra vičil zaupanje cesarjevo, ker je dosegel v kar sploh Tudi upanja nihče verjel ni: redno funkcijoniranje državnega zbora. w Körberjeva glede izida volitev na Češkem se niso izpol In državni zbor je hitro in točno funkcijoniral nila. datov pride Nemški radikalci so pridobili večino nemških man- 1 češki klub pa je tako malo izgubil ) da to ne v poštev. Račun da Dostane Körber gospodar tako, kakor morda še nikdar. Tekom nekaterih tednov je storil celo vrsto velevažnih sklepov, ustvaril nenavadno mnogo zakonov največjega narodnogospodarskega in so parlamenta, ker bodo največje slovanske stranke kosane na frakcije, se ni izpolnil. raz cijalnopolitičnega pomena. Od teh sklepov pričakujejo produktivni stanovi po vsi pravici, da požive in pomlade prebi- vse gospodarsko življenje v državi in pomorejo Začetkom zasedanja so čehi zopet začeli obstrukcijo, valstvu vsaj do nekoliko večjega blagostanja. takoimenovano tiho ali tehniško obstrukcijo, ki pa zaleže Minola državnozborska kampanja spada mej naj še več kakor najhrupnejša. Kar so hoteli doseči so s « plodovitejše, kar jih pozna zgodovina našega parlamenta. tem v polni meri dosegli; vse je zastalo, nobena stvar Slovencem sicer to zasedanje ni prineslo druzega, kakor ni mogla naprej, in kazalo se da postane tudi novo Bohinjsko železnico, katero pridobitev pa mi nikakor zasedanje brezuspešno. Ministrstvo je bilo nočemo podcenjati ali da nismo več dosegli, tega so v najtežavnejšem položaju > a krivi tisti, ki so onemogočili skupen jugoslovanski klub. Körber je s srečno roko in veliko diplomatično spret- Usoda se je nad temi intransigent! maščevala. Ravno nostjo premagal in odstranil vse velikanske ovire, ki so bojkotirani napredni poslanci so prinesli vsaj nekaj drob- zadrževale redno zborovanje m plodonosno delovanje tinic domov, njih preganjalci pa so se vrnili praznih rok državnega zbora. Dosegel je uspeh, kakor ga ni mogel z Dunaja. pričakovati niti največji optimist: ublažil nasprotje Zajedno s popisano evolucijo v državnem zboru od mej Nemci in Čehi Oni isti Körber, ki je podpisan na obstrukcije do skupnega dela Čehov m Nemcev se je razveljavljenju Badenijevih jezikovnih naredb, je približal izvršilo tudi na tihem neko novo grupiranje strank. Stran 232. Letnik LIX. Fevdalni veleposestniki in konservativne frakcije so bile nekako v ozadje potisnjene in prav ob koncu zasedanja so se na političnem obzorju poiiazale konture nove parlamentarne večine. Ministrski predsednik Körber se Macedonija. ozirom na stališče Rusije glede gi- banja v Macedoniji se je postavil takoimenovaai n macedoQ3ki komite" na stališče, da ne zaiiteva združenja z Bolgarsko, nego sarao avtonomijo Macedonije. Vojna v južni Afriki. — Angleški parlament je zopet porazumel in pobotal s poljskim klubom, in javna tajnost dovolil 380 milijonov za vojno v južni Afriki. Zadnje dni ni da deluje na ustanovitev parlamentarne večine v ka- bilo nikakih vesti z bojišča. Menda se Buri pripravljajo na bili jedro Čehi, Poljaki in nemški liberalci, ckrog manjše frak- teri katerega jedra bi se potem grupirale tisti cije, ki soglašajo s tistimi načeli, na katerih tako nova koalicija. ]e mogoča kako večjo akcijo. Politični pregled* Državni zbor je bil v torek na nedoločen čas preložen. V soboto je poslanska zbornica rešila zakonski načrt o premembi obrtnega reda, po katerem se nekoliko izravna nasprotje mej veliko industrije Bohinjska železnica in železnica čez Karavanke. Minolo soboto državni uradni list „Wiener malim obrtom, kajti doslej Zeitung" priobčil sankcijonirano investicijsko predlogo. imel sak trgo obrtnik ali tovarnar pravico sam ali po Sklep državnega zbora glede zgradbe druge železniške svojih zastopnikih iskati naročil in odjemalcev, kar je bilo v škodo malim obrtnikom. V ponedeljek je zbornica razpravljala proge torej zadobil cesarjevo potrjenje 1 postal o lokalnih železnicah V debato sta posegla tudi poslanca pravno veljaven. Plantan in Pfeifer. Minister Wittek je na Plantanova Ta zakon o drugi železniški zvezi s Trstom določa 1 izjavil, da pride železnica Tržič Kranj že prihodnje leto na da se mora ta proga zgraditi do leta 1905, oziroma, da o deveturnem delavniku, predlogo o vodnih zgradbah na ^^eškem, ter več vrsto. Gospodarska zbornica je rešila zakon druzih načrtov. Kazp o davku na vožne listke je odložena do jeseni, logah je Izmej dotičnih debat upoštevanja vredno da so se vršile o teh pred-je veliki industrijalec se mora v tem letu izročiti prometu. Po naši zemlji bo tekla ta proga od Celovca na Jesenice, od tod na Bohinjsko Bistrico, dalje na Sv. Lucijo na Goriškem in od tam v Gorico, v Rifenberg, v Štanijel, na Opčine in od Hrupp se z veliko vnemo zavzel za zgradbo kanala mej Dunajem in Trstom Delegacijsko zasedanje je končano. Razprave so bile tod v Hrpelj. Trst 1 kjer že teče državnoželezniška proga iz Ta proga bo veljala nad 100 milijonov kron. To zlasti o vnanji politiki Goluchowskega, jako obšir a izrek ministra grofa da delegacijske razprave nimajo nobenega je nerazmerno veliko, vzrok temu pa je da se bodeta pli na smer zunanje politike kažej drastično, koliko reel nega pomena imajo izvajanja posameznih delegatov. Značilno je, da so se Vsenemci zavzeli za srbske težnje v Bosni in ravno na tej prcgi zgradila dva velikanska tunela, jeden skozi Karavanke, drugi pa skozi gorovje, ki loči Bohinj od Goriške. zagovarjali ustanovitev velike protektoratom. Cesar na Češkem. srbske države pod avstrijskim Zgradba te železnice je po našem mnenju za pri zadete kraje prava sreča. Pravi nebeški blagoslov bo, in V sredo cesar odpotoval v zato mora biti vesel vsak, komur kaj za blago Prago. Temu potovanju, vprizorjenemu z velikim sijajem, se gt^^je ljudstva in dežele pripisuje znamenit političen pomen. Čehi Že ko nova železnica ne se pripravljajo na kar mogoče najsijajnejši sprejem prav kakor bi pokazati svetu, da so poravnane vse diference šlo mej za to, češkim prav nobenega druzega uspeha, kakor da bo za narodom naredb. m krono, nastalim vsled razveljavljenja jezikovnih imela časa zgradbe dajala zaslužka prebivalstvu, bi jo morali pozdravljati. Koder se grade velika podjetja, tam leži denar na cesti, samo pobrati ga je treba. Seveda, kdor Investicijsko posojilo. Finančni minister jedni zadnjih sej poslanske zbornice pojasnil, da se je v kronska renta najame pri poštni hranilnici, pri Rothschildovi banki, pri zemljekreditnem zavodu, ter pri kreditni banki. je tako slep in neumen, da ga ne vidi, ali tako lesen in dolgočasen, da mu ga drugi izpred nosa pobero, predno pa tudi res stegnil roko, tistemu ni pomagati Tisti 125 milijonov kurzu 94 o kronske rente preide v državno upravo po ni vreden, da bi se mu žganjci zabelili. Kdor hoče dan Nadaljnih 125 milijonov na akcijo za denarne danes v svetu naprej priti, mora imeti kaj soli v glavi 1 potrebe prihodnjega leta. Delež državne uprave od določi koiisorcij po dogovoru. dohodka Italija Zadnje dni so bile v italijanskem parla mora biti delaven in spreten. Tepci niso za drugo da krave pasejo. 1 kakor mentu velike razprave o vnanji politiki V ospredju je stalo neki vrsti časopisja smo povodom sprejetja in razmerje mej Italijo in Avstrijo. Tu se je pokazalo kako velik je antagonizem mej tema državama, in kako so v Italiji zginile simpatije sankcije investicijske predloge čitali dolge jeremijade. Tako duševno hrano morejo prebavljati pač sami ljudje 9 za trozvezo. To izvira posebno iz nasprotja zaradi ki ne vidijo dlje kakor do konca tiste lesene žlice 1 s ka Albanije. Razni govorniki so v italijanskem parlamentu po- tero klepljejo svojo prežgano juho. Jedni teh listov 80 vdarjali da se hoče Avstrija polastiti Albanije, tako da » postalo Jadransko morje pravo avstrijsko morje, povdarjali pa so tudi, da Italija tega nikdar ne pripusti. Ta debata doka zuje, da je prav verjetno, da pride mej Avstrijo in Italij še do konflikta radi Albanij grmeli proti kapitalizmu, češ, fabrikantje bodo zopet zaslužili. Pri tem pa niso pomislili, da fabrikantje dajejo na tisoče ljudem kruha boljšega kruha, kakor bi ga sicer imeli. Drugi zopet tarnajo, da bo železnica ljudi Letnik LIX Stran 233 nravno popačila, da bodo hodili v mesta, da ne bodo 10 večjemu 12 letih je po drevesu; ono vsahne več tako krotki kakor zdaj Ali se kdo boji da vsled smolike. ljudstvo ne ostalo več tako omejeno in nevedno kakor zdaj ? Tako, iz koščic vzgojeno in cepljeno drevje pa za propos zaslužka fabrikantov Pri zgradbi nove radi smolike vsahne tem hitreje, ker se navadno, in sicer železnice bodo poleg fabrikantov železja, poleg stavbe- popolnoma napačno sadi v visoke, suhe vinogradske lege, nikov itd. veliko zaslužili izdelovalci opeke in fabrikanti namesto v bolj vlažne nižave. Breskev je namreč v svoji cementa. Za akcije ce i entne fabrike v Mojstrani se domovini v Perziji obvodna lesna rastlina tako kakor ljudje zdaj tako trgajo, da bolj ni mogoče. Ta tovarna naša vrba, topola, jelša. Dobri prijatelj (Vipavec), ki je je že zdaj plačevala 16 o/^ dividendo. Pri zgradbi nove svoj čas služil pri trgovinski mornarici kot častnik, mi železnice zasluži toliko, da se bo dividenda gotovo po- pripovedoval, da je ob bregovih perzijskih rek po dvojila. Tunel skozi gcro mej Bohinjem in Sv. Lucijo se katerih se je vozil s čolnom, da bi dobil sladke pitne in vode za ladijo, videl vse polno divjega breskovega drevja, napravi namreč ves iz cementa, ker je svet istotako se napravi iz cementa tunel skozi peščen Karavanke, polnega, kaj lepega in finega sadja. n Kar z vesli smo Naravno je, da se bo tudi sicer rabilo silno mnogo ce- suvali v veje, segajoče čez vodo, in v čoln se nam le menta ) in da bo imela tovarna v Mojstrani ogromen nasulo vse polno breskev«. Tako mi je pravil prijatelj. zaslužek. Sami smo krivi, da pojde ta denar v tuje žepe da Da breskev zahteva bolj vlažno lego in zemljo, to že dolgo vedo Francozi, prvi mojstri v pridelovanju naj- tujci izkoriščajo ta zaklad naše zemlje. Gotovi osrečevalci finejših breskev. Zato pa ob breskovem drevju, gojenem ljudstva pravijo, da se mora pcdzidovanje blagostanja za- v podobi tomerijskih špalirjev (brajd), v zemljo zakopa-četi s konsumnimi društvi, s prodajo cikorije in šnopsa, vajo lončene posode, podobne sladkornim štokom, katere 8 tem, da se ubijejo mali trgovci Naše mnenje to ni. so na spodnjem koničastem koncu čez in čez preluknjane Naj bili snovatelji konsumov rajši ustvarjali pro take posode natlačijo mahu in pa slabe žime (arovice) duktivne zadruge. Rajni Amon, ustanovitelj mojstranske in kakor hitro pritisne vročina in nastane suša, zalivajo tovarne, je kupil ves svet, pravo bagatelo, takorekoč za kjer se kore nekaj dobiva cement, za te posode z vodo, ki se potem polag'^ma sceja-grošev. Čez nekaj ninam. In tako imajo Francozi do 30 in še več let stare let ga je delniški družbi ki tovarno od njega pre breskove špalirje > na katerih pridelujejo najkrasnejše vzela 1 prodal za 75.000 gld in delniška družba dela sadje Pri nas pa breske? trpi, kakor že rečeno, več vzlic temu kak dobiček, da lahko plačuj 16^/0 O / dividende. jemu 10 do 12 let, tako da se niti izplača iz nje vzga se bili domačini makar na zadružni podlagi iotili jati špalirje Ko tega podjetja, bi denar ostal doma. Toda in u • bi zaklad naše zemlje ne dajal dobička tujcu pri nas Daljša trajnost breskovega drevesa v suhi legi ter i prodaja zemlji se pa tudi s tem lahko doseže, da se cepi na tujo 4 cikorije, facaneteljev drugo! J šnopsa in i T petjota važnejše, ko vse podlago, namesto sama nase. Breskev se torej ne cepi breskev, izrastlo iz koščice, na manielj, na slivo, ali pa Ob sebi se umeje, da bo še vedno dosti zaslužiti 1 pri železnici. Svetujemo pa lju lem naj ne pretiravajo. Pri odkupu zemljišč naj bodo posebno previdni. Bolje je, se iz lepa poravnati, kakor da se potom razlastitve svet lastniku vzame. Takisto je tudi pri vsem drugem. štene cene zahtevajte za vse, a ne od sile velike Po zakaj pri današnjih razmerah si vsakdo lahko drugače pomore. še celo na razšeliko (Steinweichsel, Prunus Machaleb). Požlahtnuje se pa breskev na te podlage z največjim 4 uspehom z okulacijo, kajti s cepiči se breskev ne da uspešno požlahtniti. Na mandeljnu, bodi si na sladkem^ še bolj pa na grenkem, se breskev z okulacijo kaj rada prime, in drevo trpi neprimerno dlje časa, kakor pa na svoji breskovi podlogi. Na slivi ali na češplji izvršena okulacija se ne prime tako rada kakor na mandelju, toda drevo trpi še dlje časa. Najboljša sliva za podlogo breskvi je pač pridelovanju breskev. takozvana senžiljen (St. Julien) nega sadu. 1 sliva drobnega 1 rume Na razšeliki se pa breskev prime jako nerada, toda pridelovanju finih namiznih breskev v odločno se prime, daje odločno najtrpežnejše drevo. pravem vinorodnem podnebju hočemo spregavoriti še kaj vec } ker pridelovanje po Vipavi 1 po Trsta ter v Istri ni tako, kakoršno Goriškem, moralo biti okoli Na- Ako bi naši Vipavci, Goričani, Istrijani, tržaški okoličani hoteli breskve pridelovati po francoskem vzoru, dobivali bi za nje lahko krasen denar. Če jih pa ho pačno to da se breskev še vedno dosti preveč pomno žuje s koščicaini, veliko premalo pa s požlahtnovanjem teli tako pridelovati po francoskem načinu ) morali pač postopati. Pred vsem morali izbirati prave ali cepljenjem. Kjer se pa breskve požlahtnujejo, se veči- vrste in jih požlahtnovati na mandelj, slivo ali razšeliko. noma požlahtnujejo na neprave podlage, namreč na divje, iz koščice dobljene breskve. Tako požlahtnjevanje je vsled Dalje svet 1 morali to drevje saditi v nizko ležeč vlažen čez in čez globoko prekopan in pred burjo zava- tega napačno, ker tako drevo veliko premalo časa trpi. rovan, ne pa v najbolj suhe, visoke vinogradske lege. stran 234 Letnik LIX takih legah naj breskve vzgajali kot francoske ali slednjič se je pa skrilo za strme gore in ni se menilo tomerijske špalirje, katerim bi morali ob poletni vročini, posebno pa ob suši prilivati. Vipavci, Goričani, Istrijani, tržaški okoličani naj za jezdeca, ki ga je goreče prosil, naj mu še obseva torej napravljali breskove sadovnjake v pravem pomenu besede 1 v katerih vse breskovo drevje imeli akupaj obraz in kaže pot, naj ga njegovi žarki pogrejejo, kakor ga bodo žarki iz plamtečih očij boginje, katero išče . . . ne tožba in si tihe- Neusmiljeno solnce ni slišalo ne prošenj zakrilo obUčje naravi je vse umiralo in vsajeno. To zemljo bi morali vsako leto obdelati ter valo Le hladen veter je potegnil in Svitoslav Miro večkrat zagnojiti. Med breskvami lahko pridelovali dolski je vzdihnil Le pihljajte vile s svojimi perotmi » poljedelske ali zelenjadne rastline. Pridelovali bi pa tudi da mi gasite ogenj, ki gori in žari v mojem srcu 1 hvala lahko razno jagodasto denar spravi, na pi ki se tudi prav lahko v vam, rajske vile". In videl jih je ko so se vrstile v kolo Sädjc^ Al V\M\Mm vr T —^ ---- - ------^ ^ Zgodnje maline, grozdjiče sv. Ivana, zapele pesem v dveh ljubečih bitjih: in zaplesale f okolu ali pa še celo zgodnje namizno grozdje, nizko vzgojevano. neke deve, ki je bila v sredi poskakovale okoli Dokler se breskve ne bodo pridelovale v takih sadov- nagajale in pele o vitezu, ki bo prišel po njo. v7 in sicer v izdatni meri, ne bodo tako važno, skemu je vstrepetalo srce, pognal je njakih, drago plačevano trgovsko sadje, kakor so na Francoskem konja 1 da ki se dasi ni kakega vzroka, zaradi katerega bi ne mogle do seči take cene, kakor jo dosežejo francoske breskve. kolo, konjič sredi; njim njegovih očij vitez vsklikne je vrtelo pod niim 1 in čim bolj nje, jrodol-dohiti dirjal tem bolj so se oddaljevale vile s krasno devo v še jedenkrat požene konja 1 že je kolo pred v tem hipu se pa razprše in izginejo izpred ... Ob potoku se pa oglasi zbor žab, in n Oh zopet pojejo vile 1 ki so mi vzele deklico, katero je Amor meni namenil; vmes [se razlega ki tako blagodejno vpliva solo Tragikomedija. Povest iz prosvitljenega stoletja petje črvička in ščurka na ponočnegH jahalca. „Bridka žalost ga obide zapuščen Sam 1 na daljnem potu In začel Že v zgodnji mladosti je Svitoslav Mirodolski svetu segajoč in dušo pretresajoč samogovor o kazal, da bo njegov duh plaval nad navadnimi zemljani 1 mi odvedle moj ideal, ki sedaj pevate ob potoku ifiil v srce Ve vile, ki ste , dajte že takrat se je javljalo v njegovi duši neko veselje, na- mi nazaj deklico, in sezidam Vam v bližnji gori krasan I gnenje do vzvišenosti. Komaj odrasel deček je govoril sijajen grad! Vi ptiči, ki čričate z gora in tožite z mano 1 tako vzneseno, tako gladko m poetično, da se mu je vse Vi drevesa, ki si mej sauo pravite zaljubljene reci 1 2a Čudilo. In ko odraščal tedaj le muza v njegovem lujte z mano zvezde, ki ste baš izšle, povejte mi srcu glasno in sladko pevala, pevala pesmi, ki se vzdi naj dobim svojo deklico ah m kako ti luna. ki si mi že gujejo visoko nad vsakdanjostjo: opeval je grške boginje tolikokrat zacelila globoke rane, pomagaj mi v nesreči, Minervo, Venero, Gracije, priljubljene bogove Apolona, ozri se name, in ti hektor, vriskaj, da bo odmevalo po Amorja, opeval Vesno, Vile in blaženi raj slovanski 1 po gorah in dolinah. Ti Živa, Vesna, Minerva in Venera J ki čudovito napredoval in pesnil o solncu, luni in ste vsikdar tolažba mojega srca, Vam se izročim In ko so mu zasijala svitla leta odraslega rava je bila kot preje. »Hvala Vam, boginje jeden ) zneje zvezdah mladeniča, bil mu je vir hipokrene bogat, oživljajoč vir: Zora Podgorska. Svitosiav je izštudiral, potem se je pa ugospodaril na svojem obširnem posestvu, katero so mu oskrbovali Na vidim 1 da neusahljiv, vse žaluje z mano**. In nočni jezdec utihne. Tedaj mu pa odpove njegov nosilec Belec službo in njemu samemu leže utrujenost in zaspanec na oči. Pri bližnjem drevesu se ustavi in skoči raz konja, ga na rahlo priveže posli kajti tak opravek je bil v diamentralnem nasprotju dre vesu, sam si razgrne plašč in dremlje gledajoč v leske z njegovimi nazori nazaj. Vsak dan je jezdaril iz gradu in tajoče zvezdice in misleč na njo » Oh ) da vem f pod ka posedal po vrtovih in pesnil neprenehoma Ah f tero zvezdo je, takoj uprem oči vanjo in najini pogledi kaka bitja so Šeksp irova Julija Dantejeva Beatrica pre 1 se srečali tem zaspi m sanja sanje srečnega 1 Schillerjeva Laura ob klavirju, Prešernova Julija mišljeval je mladi pesnik. In tedaj mu je nekaj vzvrge upajočega in srečo pričakujočega. Solnčni žarki že obja-mejo lice, ko se tiči i nad zemljo i pod zemljo oglašajo talo v duši, zablisknilo oko, pogledal je v jasno nebo in m pojejo njemu v slavo tedaj se pa prebudi 1 skoči se zarotil, da naj ne vidi več svojega gradu, naj ne kvišku, pogleda ali Belca ni; samo zvesti hektor leži gleda več ljubeznjivega solnca, in naj se ne ozre več Pod nogami 1 Svitoslav se čuti še bolj osamljenega in nagajivo-prijazni mesec nanj 1 oko dveh tednih ne najde OsedlatJ je dal konja, ogrnil ideala, svoje Julije . . . halno obleko, vzel s sabo zvestega hektorja in odjezdil iz gradiča, svojega priporočujoč se vsem grškim in slo- tuga mu stiska srce. Konja je le za skorjo drevesa pn- vezal, in žival je dobila poželenje po senu, katerega že Zdirkala je po potu, po Svitoslav Miro- več kot poldneva ni uživala. — katerem je bila prišla z gospodarjem venskim boginjam 1 naj ga privedejo na cilj pokaže ideal, po katerem hrepeni in skoro Zlato solnce se , naj hlepi mu dolski vzame bič, zažvižga psu in odkoraka. Tri ure hodi in srečno dospe v neko vas. Tedaj mu pa moči pojemajo skrivalo za oblačke nad horicontom 1 in komaj pride do prve hiše kjer bila gostilna Letnik LIX Siran 235 L A ■ • n tu se zopet pokrepča tej gostilni pa izide Svito- svečo, kajti nove svetljave so prozajičen in nenaraven Krčmarjeva hčerka izdelek, delo, sveča je bolj primitivno delo. Vzel je gosje pisal slayu Mirodolskemu Zora Ijubexni . . . Zora je očarala junaka. Kri mu je švignila v obraz, ko pero in namočil v črnilo lastnega fabrikata ter ]o 2/ zagledal 1 in trdno prepričan je bil, da je to ideal pisemce svoji zvezdi: Dekle je bilo gibčno kot srnca, lepega njemu namenjen divnega, pravilnega obraza. Krilo je nosila malo kraje roke taka 1 D Zvezda moja! Ko sem se vračal od Tebe 1 1 do laket gole, okolu vratu precej bogat nakit tički po zraku in ob vodah » šepetala so drevesa peli so t šumel f bila ko stopila v sobo pred Svitoslava in mu je veter in mi pravil, da me Ti ljubiš, in sedaj, ko sem prinesla krepčil. Svitoslav jo prime za roko v oči in vpraša: 1 pogleda doma, se mi luna smeje in zvezde mi govore, da sem našel svojo vilo, da sem na pragu raja Oh zlata moja I brez Tebe ni življenja, pri Tebi so nebesa; pridi skoraj S) n AH bi bila ti Vila moja Ne vem, gospod"! o trenutek 1 ko te upeljem kot kraljico v svoj dom 1) Ab 1 moraš biti moja, saj sem to čital v zvezdah 1 Poljubljam Tvoje svilene laske. lice Tvoje roke Tvoj nosek Tvoje vse vse poljubljam m pokleknem pred in nocoj se mi pridem, je sanjalo, da bo v prvi hiši 1 kraljica lepotic, in to so bogovi naklonili Pokleknil je pred njo, držeč jo za roko in prosil, grajščak' dvanajst ur od do katere Teboj kot suženj pred svojo vladarico. Kmalu priletim na da se napijem Tvojih ljubečih pogledov. meni" Belcu Tebi da se navžijem Tvojih sladkih besed Glej Ti si naj bo njegova žena on da ondod » da jo takoj povede na svojo grajščino in pri moja boginja in Tebi žrtvujem vse Tvoj suženj pravi dom, v katerem bo živela kot vile v gorskih gra- Svitoslav Mirodolski dovih, obdana z vsem kar si želi Dekle ga strme posluša. Kaj tacega se ni nadejala In to pismo je oddal slugi, ki ga je moral* na konju nesti njej; kajti Svitoslav ni dal skruniti pisma ni od kmetskih ljubimcev . . . In ko vstopi oče,.,se zajezi: I) Kaj delate z mojo hčerko«?! po pošti ali železnici. Tako je napisal pisemce na semce, pošiljal pesem za pesmijo, in to mu je bilo dovolj od nje ni zahteval pisma in ga tudi ni dobil. Pred po- ' i Svitoslav Mirodolski tau odgovori in razjasni ves položaj: Milostliivi gospod! Ta deklica je za me rojena pustite jo takoj na moj dom, da jo popeljem pred altar. Oh roko pa obišče. Zajezdi Belca in dirja mu čuda! obraz, kipelo srce 1 ko stopil njej. pred njo Žarel Toda 1 Ona ga ni ne pogleda. Svitoslav jo hoče objet% poljubiti in poklekniti pred njo, toda ona se mu izmuza 1 takih krasnih bitij niti olimpski bogovi niso imeli a in spregovori: „Ha, ha, bedak! nedeljo bova na oklicu". Strela daljšem pogovoru se sporazumejo Tedaj zopet Ko vpraša očeta, i^ve, da je dekle že prej Jaz Imam 2e fanta in udarila v Svitoslava. r imelo fanta. poklekne Svitoslav pred njo in obožuje: Zorica, daj da neče nJega, in da že vse dogovorjeno osrečiti pogledom glej kakor mi lunin svetli zbesni. Pokliče hektorja, zasede konja in oddirja Svitoslav Tam me osrečiti s pogledom, giej, «auor mi lunm »vcui zue»ui. jt^-äucc uc^tuija, w^ux. ievuj« žarek razveseli dušo, tako me tvoji žarki pogledi razjasne pri neki reki skoči raz Belca in ga požene v peneče » temno dušo T. ! mrazovito valovje In poljubljal roke I čelo in ustnice . . . n Tu umri za me, tu končaj svoj tek, da te pro Čas slovesa napoči. Svitoslav Mirodolski obljubi, da zajični ljudje ne uporabljajo za trda, nečloveška dela pride v sredi zime s spremstvom po njo, v tem jo pa še večkrat obišče ... Konj hrže nekaj časa v valovju, skrije svojo glavo r in ni ga več videti Hektorja si priveže okolu pasu » Tu si kupi naš junak konjiča, preskrbi sedlo in gi^g^ vrhnjo obleko in leže v globok sneg Mraz je odjezdi proti domu ... Lahko bi se bil peljal po železni cesti bil, da je škripalo pod nogami 1 toda te na- bi te s šivankami zbadal veter je pihal, kakor Obupani pesnik prične: prave so mu preprozajične premogov, on naj On ) pesnik, naj diha se vozi v železnem vozu oh dim pro- B % Tu me naj vsprejme v naročje mogočna Morana Oh, kako sladko je tu t zajičen svet, prozajičen čas In tako kima s sliko naj me še narava vzame boginje v srcu tje proti Mirodolskemu dolu Brzojavil bi bil domov, naj mu pridejo naproti, toda brzojaV železna so ljudje, ki rabijo tiste svinčene kroglje poezija pri njih! Tu sem naj bi prišli . Narava me je dala, Kako prozaiični, bedasti je je kako Ah žica in tisti čudni tok, ali to naravnega, poetičnega me prijetno stresa Tako drgečem po telesu, kakor značaja ? Vse izmišljeno, vse narejeno, vse umetno In bi me sama Venera poljubovala Že vidim, kako Ko dospe domov, vpraša naj da tako jezdi počasi naprej, prvo po Belcu, in ko zve, da je srečno pritekel v svoj hlev, skliče ves grad in veli napraviti velikanske poje- našel svoj ideal, svojo srečo. In rajanja gredo po me^ device iz raja, da me pomazilijo in odneso v svoje brezkončne kraje ... Oh, da morem zapisÄti, dine, zakaj on Hvala Vam muze, hvala Ti Vesna znali bilo v tistem gradu toliko, da drug drugega niso po- On pa je stopil v svojo sobico in nažgal lojevo kar vidim čutim! Poezija me je ljubila in me ljubi do zadnjega hipa . . • za naklonjenost, končujem kot naraven človek, kot po- polen človek, do zadnjega trenutka pesnik v smrti . . . •v A Sil 236 i C Letnik L1X Ah smrti! In utihne svetovni pesnik. Tedaj pa za- caria in davöni pristav I\ran Bernardis davčnima kontro- šumi in zabobni po nebu, drevesa se stresejo, vetrovi buče, tropa skovirjev skovika, reka buta ob skalovje, vsa narava se stresa. lorjema, davčni kontrolor Feliijs S an t i n pa davčnim ofici- giblje. Tam visoko pa priplava nebroj duhov, ki se smejejo in krohotajo in izginejo; za njimi pa priplavajo vse boginje, v njih sredi Minerva % # » ^ s •• spuste se navzdol in vsprejmejo mej jalom v X plačilnem razredu; davčni praktikant Josip Richter v Pazinu je imenovan davčnim pristavom v XI. pla^ilnein razredu. Imenovanje v cestni odbor. Deželni odbor je v se cestni odbor črnomaljski poklical I. Maj er le, posestnika s človeško, po- Predgrada in Karola Müllerja mlaj. posestnika v Črnomlju. polno 9 vedno naravno bitje ter zopet odplujejo. Pred Deželni zbor kranjski sklican na pondeljek njimi pa trobentajo sngelji, svirajo na cimbalih in harfah, dne 17 junija. in z njimi krasno harmonira skovikanje sov, glasno še petanje dreves, petje nočnega veti'a; pot jim pa smehljajočega obraza kažejo mile zvezde s svojo divno kraljico luno v sredi ... ■ Tam v kotičku za reko se pa solze tri rojenice in se bridko kesa jo: „Vsevlad nam je izročil pred 500 leti Svitoslava, naj ga nesemo v svet, toda pri obilnem poslu smo ga pozabile in ga izgubile. Našle smo pred nekaj Ust^e zrelostne skušnje na srednjih šolah se bodo vršile meseca julija in sicer na ljubljanski realki dne 1., 2, 10., 11„ 12 na ljubljanski I gimnaziji dne 4., 5., 6.,' 8., 9., 13 in 16.; na novomeški gimnaziji dne 18 leti in še le tedaj prestavile na ta prozajični svet . . . Odpusti Vsevlad, grešile smo in jedno bitje storile ne- kovo poročilo. 5) Eventualia. 19. in 20. in na kranjski gimnaziji dne 22., 23., 24. in 25. W J »Slovenska Matica« vabi na CXXVI. odborovo sejo, ki bode v Ljubljani, v ponedeljek dne 17. rožnika 1901 ob petih popoldne v društveni pisarni. Vspored: 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Potrditev zapisnika o CXXIV. odborovi seji in o,XXXVII rednem občnem zboru 3.) Volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov, 4.) Tajni- srečno a Po tej prošnji zbeže držeč se za roke v Mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano svoje divno domovanje na dno bližnje gore potihne vznemirjeno obnebje, in svet zajičen. Potem zopet ves pro Milan Cvetkovič. se lepo razvija, in postavi v kratkem celo Vižmarjih! Temeljni kamen ponedeljek. zgradbi svoj se lastni dom v položi prihodnji Komisija, Prenaredba južnega kolodvora v Ljubljani. je bila dne 10' t. m. na lici mesta, je odobrila Cesarjeva zahvala. XIII. glavna skupšžina „Za- veze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" na Bledu, dne 26. maja t. 1. je poslala brzojavnim potom cesarju izjavo udanosti m neomejene zvestobe. Na to izjavo je došlo od C. kr. deželnega predsedništva kranjskega nastopno obvestilo: Št. 2156/pr. Ljubljana, dne 30. maja 1901. Blagorodnemu splošni naört za preuredbo ljubljanskega južnega kolodvora. Sedaj se bodo pričeli izdelovati podrobni načrti, prihodnje leto pa se začne delo. Preureditev kolodvora bo veljala šest milijonov kron. Kolodvor bo imel tri oddelke. Sedanje kolodvorsko poslopje se porabi za uradniška stanovanja. Novi kolodvor bo stal ob Resljevi cesti. Novomeški vodovod. Kakor se nam poroča, so se dela in dobave za Novomeški vodovod že oddale, in se 4 bode z gradnjo pričelo takoj čim poljedelsko ministrstvo oddajo odobri. Dobava cevi j in armatur, zgradba reservoira, naprava gospodu Luki J e 1 e n c u , učitelju kot predsedniku zbora vodovodnih jarkov, gradbena dela pn omrežju, montaža, na- hrvaških in slovenskih učiteljev v Ljubljani. Vsled Najvišjega povelja naprosil me gosp ravnatelj, c. in kr. kabinetske prava telefona in električnega kazalca volne množine se je Dunajski tvrdki G. Rumpel, dobava motorjev pisarne 1 da naznanjam zboru hrvaških in slovenskih učiteljev, kateri se je dne 26. t. m. vršil na Bledu, Najvišjo z brzojavnim potom poklonjeni izraz kr. deželni predsednik: Hein s. r. zvestobe m zahvalo udanosti. Osebne vesti. Ravnatelj ljubljanskega učiteljišča deželnim šolskim nadzor- ^osp. Fran Hubad je imenovan Dikpm za ljudske šole na Kranjskem. röalke gosp. Fran Leveo je imenovan ravnateljem ljubljan- t Profesor ljubljanske oddala tvrdki Zangen & Wolf na Dunaju, dobava čerpalnic pri tukajšnji tvrdki M. S a mass a. Skupni stroški za ta vodovod .proraču-njeni so na 310.000 kron. Dela se bodo pospešila tako, da se bo vodovod še letos mogel izročiti svojemu namenu. Obžalovati je le. da kmetsko prebivalstvo v okolici dela ovire toli nujnemu potrebnemu podjetju Duhovščina bi imela priliko, ljudstvo primerno poučiti, a dosedaj smo takega pouka zaman pričakovali. • skega učiteljišča. Pozdravljamo ti imenovanji z iskrenim za- Bohinjska železnica. Zgradbena dela se začno doščenjem. Finančni tajnik v Ljubljani, gosp. Jurij Kon- kar najprej mogoče. Razni listi poročajo, da se vrše že vse s che g je imenovan členom prizivske komisije za osebno do- « _ • • _ « hodarino. Davčni kontrolor v Ribnici, gosp. Fran Modrijan pride za oficijala v Črnomelj. — Konceptni praktikant gosp. Aleksander Guzelj je iz Logatca premeščen v Kočevje. direkcije v Trstu je imenovalo pisar- potrebne priprave za to. Grorico pride v kratkem kacih 70 inženerjev, kateri bodo imeli nalogo pregledati črto iz Pod- brda v Grorico. Mariborski župan Nagy le odstopil m sicer Predsedništvo finančne vsled tega. ker je v graškem glasilu socijalnodemokratične niškega oficijala Oskarja Schreya pristavom pom9Žnih uradov v IX. plačilnem razredu; davčnega kontrolorja Frana Benus-sija v Vodnjanu davčnim prejemnikom v IX. plačilnem raz. redu; adjunkta tehnične finančne, kontrole Henrika Bergerja kontrolorjem v IX. plačilnem razredu; računskega oficijala stranke izšlo poročilo o neki tajni seji mariborskega občinskega sveta, v katerem poročilu baje ni bilo vse po resnici pove- dano. Župan je prepričan, da je ta dopis spisal član občin- skega sveta in 'je zato odstopil. Demonstracija v Trstu. Bratovščina sv. Cirila gosp. Lovra Museticha računskim revidentom v IX. pla- in Metoda in Marijina družba sta se torej vender udeležili č^ilnem razredu; računskega pristava Emila Pel osi j a račun- procesije sv. Rešnjega Telesa. V soboto zvečer je imel obč. skim oficijalom v X. plačilnem razredu in računskega prak- svet sejo, v kateri se sklenilo, da se ne udeleže procesije tikanta Rafaela Bajca računskim pristavom v XI. plačilnem ne župan, ne občinski svet, ne mestni uradniki, ne mestni razredu; dalje so bili imenovani: davčui oficijal Josip Zac- uslužbenci, ako se je udeležita rečeni bratovščini z zastavami. Letnik LIX Stran 237 Vzlic temu pritisku se škof ni udal in sta se obe imenovani ziral vrli deöko Hrovat mlajši iz Kamuegorice, katero je do-bratovSMai udeležili procesije z zastavama na tisoöe in tisoÖe. spelo na pogorišče in pomagalo gasiti. Dela je bilo obilo. Pri zastavah je šlo sicer vse polno redarjev, a tuli laško Vžigalo se je po vsej Kropi na dvajsetih krajih. To je bil prebivalstvo niti poskusilo ni kakorkoli demonstrirati. Mestni strah in gtoza. Žal, da moram omeniti tudi nesreče. Kamno-lastop in mestni uradi seveda niso bili zastopani Za Slovence goriški gasilec si je s šipo prerezal na desni roki žile. Gosp. v Trstu pomeni to velik moraličen uspeh. dr. Voves ga je obvezal m poslal v Ljubljano v bolnišnico. Potres so čutili v Št. Štefanu pri Brežah na Ko- Da se jih je veliko opeklo, prste pomečkalo itd., ne bodem roškem dne t m. Škode ni bilo nič. razkladal. Ogenj je divjal do noči, pa tudi po noči in Sv. Prijet požigalec Dobrunjah in v Bizoviku pri Rešnjega Telesa dan se je še gasilo. Dimniki mole Ljubljani so se zadnji čas kar vsak dan primerjali požari. slično kot pri velikih tovarnah. Sedaj naj navedem kvišku, glavno Ljudstvo je bilo v silnem strahu. Naposled so ujeli llletnega vprašanje. Koliko je škode? To je kočljivo vprašanje. Hiše so pastirja Pintarja, ki je priznal, da je podžigal, vse požare je Pp ^^^ P^ ^^^^ zanetil iz maščevalnosti. Neusmiljena mati. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo na smrt 381etno Terezijo Holz roj. Visenjak iz Cage i. če pa kdo zida z novega, pa jako drage. Materijal se mora voziti večinoma iz Podnaita. Za 100 tisoč gld. nihče ne sezida tako velikih stavb in stanovanj. Zavarovanih je bilo le nekaj posestnikov za 17.000 gld. 7 posest- pri Sv. Lenartu, ker je svojo lastno llletno hčerko zadavila, nikov pa prav nič Največ škode ima gospod Jurij Magušar, Samomori V Fran Kovač. V Ljubljani se je obesil gostilničar nad 15.000 gld, kateremu so tri hiše pogorele. Znatno Srednjem pri Kobaridu se je ustrelil finančni stražnik Makso Vidmar iz Senožeč. 8 Kanibal pred porotniki Pred mariborskim sodiščem se je 11. in 12. t m. vršila obravnava proti 40 let staremu vinČaiju Francetu Bratušu iz okolice Ptuja in njegovi pomoč morajo dobiti pogorelci, sicer ne more večina posestnikov nikakor sezidati hiš 501etni ženi. Bratuša je bil obtožen da je svojo 121etno Uničena eksistenca. Še lani je bil Robert D. aktiven nadporočnik, danes pa je delavec v dunajski delavnici, hčerko Ivanko zadavil, spekel ]n potem neke kose njenega telesa snedel Žena je bila obtožena sokrivde pri tem grozovitem hudodelstvu Umorjena hčerka je 16. aprila pr. 1. blizu očetovega doma uŽgala neko drevo. Boječ se surovih starišev se deklice ni upalo domov in se klatilo po okolici. Orožniki kjer lepi škatje in zasluži 4 gld. na teden. Eobert D. je sin umrlega bogatega notarja ter je dovršil gimnazijo. Njegova rodbina pa je zašla v bedo, in sestra se je udala nemoralnemu življenju. Zato je moral pustiti častniško službo. Poslej je brez uspeha iskal službe. Prodal je vse, kar je imel, da je mogel 60 pri Bratušu večkrat poizvedovali po otroku in končno pri živeti, in končno se je zatekel k policiji, ki ga poslala T* neki priliki našli krvavo dekliško obleko. Bratuša je prišel v stisko, se je zagovoril in priznal svoje grozodejstvo. Povedal je, da je našel svojo hčerko blizu hiše popolnoma onemoglo. mestno delavnico Tam je še sedaj Nedavno mu je odnesel nekdo še obleko. Tatu so vjeli, mu vzeli obleko in ga obso- da jo je zadavil in ponoči nesel domov. Tu je truplo slekel in je razrezal na pet kosov. Zena mu je pomagala s tem, da je držala odrezane kose. Bratuša le .glavo. dekletu odrezal najprej dili v šestmesečno ječo. Bivši nadporočnik bil je priča, kako prišla njegova žalostna usoda v javnost. Svetinja sv. Očeta. Dunajski medalj ski medail-leur Rudolf Marschall, ki je izielal cesarjevo jubilejno sve- Vzel je potem malo sekiro in presekal hrbtišče, na to tinjo, je pozvan v Rim, da po naravi naredi reliefno podobo je odsekal obe nogi in naposled preparal prsa in trebuh. mu pomagala tudi žena rezati. Razrezane kose Tu sta vrgla sv. Očeta. Ta poloba bode na svetinjah v spomin sv.-leta. — Vročina. Ravnatelj osrednjega zavoda za meteoro- Bratuša in žena njegova v peč. Pozneje je Bratuša še priznal, logijo in zemeljski magnetizem, profesor dr. Pernter se v da je od stegna lastne hčerke odrezal n najlepše meso u 1 da mu žena to meso spekla, in da je on to „pečenko" snedel. dunajski „Neue Freie Presse" izrazil o sedanji vročini, ki se zii nekaterim abnormalna in nenavadna. Pernter konstatira. Bratuša so obsodili na smrt na vislicah, žena pa na leta. da imamo letos veČjo vročino, kakor smo 10 imeli ob tem Požar v Kropi Piše se nam iz Krope t. m Poludan zvoni, solnce pripeka, v središči Krope pa se vzdi času zadnjih pet let. Sedaj imamo 20 —26 0 ^ leta 1897 pa smo imeli 17-22 C o, leta 1898 smo imeli samo 10 12 o guje kvišku gosti dim Gori gori doni na uho. Ljudje be gajo sem in £ovači, gasilci hite ter iščejo otroke. Bolnike nosijo izven Krope po brizgalne in takoj so v sredi trga brizgamo vodo. Plamena se vzdiguj kvišku, ko stolpi visoko. Krik, vik in jok obup se polastuje prebivalcev . 1899 tudi le 12-17 C o, lani pa komaj 11-13 C o. Nato pravi Pernter, da se toplotne razmere kmalu izpremene. in da bomo imeli še dolgo vrsto prav hladnih dnij. Sedanja vročina nikakor še ni dokaz, da bomo imeli letos izredno vroče poletje Grozen prizor! Videl sem Že cele kmetske goreti tudi 4V2 leta star morilec je pač nekaj nenavadnega. ljubljansko gledališče itd primerjati. Vtisnil se m toda prizora v sredo ne morem v dno duše. Gasilci so delovali 4 vztrajno, pa proti takemu elementu je človeška moč ničeva. s silno močjo pihal proti „Kotlu". Gasilci so kmalu Veter sprevideli, da goreča poslopja se ne dajo pogasiti, tedaj so poskusili omejiti ogenj. Potrgali so strehe pri Marički in Vre-tenu (Globočnik in Gartnar) in s silnim naporom so ukrotili lazdirajoči element na gorenjem koncu. Tri domače brizgalne 60 tukaj delovale. Na spodnjem koncu je vse obupovalo In vender živi na Dunaju fantek, Fran Vanek, sin črevljarja, je te dni s krivcem zabodel dečka Schmidta, ker se je z njim spri. Policija je morilca iskala tri dni. Morilec je spočetka tajil, končno pa je priznal, da je Schmidta res sunil z nožem v trebuh, radi česar ranjenec umrl. Vanek se po umoru vse tri dni igral, kakor se nič ne zgodilo in tudi doma ni nič povedal. Njegov brat, ISleten deček, je v korekcijskem zavodu v Gdulichu, ter je tudi lopov. Morilca se ne čudil? Štirinajst eno dvo m tudi Kdo tri-nadstropnih radi njegove starosti ni možno kaznovati.. Dunajski listi pišejo o prirojenem zločinskem instinktu v rodbini Vanek. ___ « Svojo mater umoril je v bližini Budjevic 25letni poslopij v plamenu. Toda pomoč je prišla od vrlih naših sosedov Kamnogoričanov, kateri gasilci so dospeli z dvema briz- dninar Votava, ker mu mati ni dovolila, da bi se oženil z bila na slabem glasu. Votava svoji materi zadal 102 ran. Morilca so že izročili sodišču. « Ljubosumnica v hlačah. Mlada žena nekega me- galnama, pa tudi pridna dekleta s škafi. Vsa čast in hvala J^ekim 201etnim dekletom, jim f Ko bi nekaj trenutkov pozneje dospeli, nenasitljivi element nam ugonobil še mnogo poslopij, pa tudi magazine gosp. Jurija Magušarja v Pibrovčovi hiši, v katerih je za več ščana v Moravski Ostravi je bila sila ljubosumna, dasi baje vagonov žebljarskih izdelkov. Tudi radovljiške gasilce je avi- brez vzroka. Dne 11. m. m. zvečer, ko je odšel mož z doma, L Siran 238. Letnik LlX. se je odločila, da ga poišče. Trdno je bila prepričana, da ga Weiland simulant. Senzacijonelna vest pri- dobi v ženski družbi. Da bi ga lažje dobila, se je oblekla v haja iz Berolina: Preiskave šestih psyhiatrov na Weilandu sa njegovo obleko ter ga šla iskat. Ali ko je šla po ulici ]e imelo tak zaključek, da so napadalca nemškega cesarja Wei- neki bistrovidni policist takoj zapazil, da ni mož nego ženska, landa odpeljali zapor. IZ opazovalne sobe nazaj v preiskovalni Stopil je torej k. njej ter se takoj prepričal, da se ni varal. Ker pa je mislil, da je preoblečenka nevarna vlačugarica ali __ Čudno naključje. Ob reki Reni na Nemškem stoji celo zločinka, jo je aretiral in gnal seboj na policijski urad. vojaška utrdba in ondi stiažil je pred dvemi leti mlad vojak. Gospe je bilo seveda strašno sram, ko so jo uradniki na- dolgega časa in pa ker je bil strasten nabiralec razglednic tančno ogledovali ter ji končno ukazali, da mora moško obleko je zaprl v steklenico listek z vsebino, da kdor najde to ste- sleči in žensko obleči. Poslali so torej domov krila. po gospe]ina klenico in kjer koli, naj ]o pošlje na spoiaj stoječi naslov. odvedli gospo v drugo sobo, kjer se je nato izvršila Potem je zapečatil steklenico, vrgel jo v reko in polagoma ja ukazana metamorfoza ter jo potern poslali domov. Čez par dnij je odnesla voda dalje. Minuli so meseci. Vojak je vže pozabil pa je dobila seveda še diktirano primerno globo! Gospa je ^a odposlano steklenico, ko prejme nekega dne krasno raz- danes še bolj K» everjena, da )o mož vara, in nihče ji ne glednico na kateri je bilo Čitati, da mu na njegovo željo iz- vzame prepričanja, da je bil policist z njenim možem zmenjen, raženo v steklenici, katero je slučajno našla, pošlje razglednica Umor v Sarajevu. Sluga vojaškega zdravnika* podpisana. Nato se je vojak zahvalil in po nekaterih pismih-dr. Segla je umoril zdravnikovo ženo, ker ga je ta radi neke sem ter tja spoznala sta se mlada Človeka in se zaročila. nerodnosti okregala. Ko prišel ziravnik s svojo ISletno jeseni bo končana ženinova vojaška služba in on popelje svojo. hčerko domov, našel je svojo ženo. umorjeno, v neki sobi pa na tako čuden način pridobljeno nevesto v svojo domovino. je dobil obešenega slugo, ki^ se je iz strahu pred kaznijo sam obesil. Posledice nečimnrnosti. Dasi )e vže zdavnej Uradniki kmetje. V Bolgariji se je iz raz- praznovala svoj odhod boginja pomladi, vender se tam v logov varčnosti odpustilo 800 uradnikov iz službe Ti odpuščeni uradniki so sedaj sklenili, napraviti na deželi kmetsko kolonijo, kjer bodo obdelovali zemljo, ter so že naprosili vlado, naj jim potrebno zemlje brezplačno prepusti. — i nemškem BeroliLU neka mlada dama z imenom Klara Jahn nikakor ni mogla ločiti od svoje krasne kožuhovinaste ovratne boe z lisičjo glavo, ki jej je po njenem mnenju pristojala taka dobro. Ko je šla pretekli mesec na izprehod, skoČi nenadoma velik mesarski pes iz nekega dvorišča naravnost proti njej, z Dvojna smrt radi pijanosti in jeze. ^Prinesi zagrabi kožuhovino z lisičjo glavo ter jo začne trgati dami mi za štirinajst novcev zgania**, Kricai )e neki žganjar na vratu. Vsa prestrašena hotela je bežati pred razkačenim psom, Slovaškem, kjer je žalibog žganjepitje jako razširjeno Ko žena toda zaman: pes se je še močneje zaletel vanjo in jo konečna vrgel po tleh. Na njen krik so prihiteli ljudje, ki so skušali mu prinese žganje,' zahteva mož, naj Ko to pokusi, se zareži: , Smrad, pfuj!' skuha še Ž-na kisle juhe. namreč med omedlelo in raznesarjeno ženska rešiti od besnega psa, kar kuhanjem zadremala, med tem pa se je juha nekoliko osmo- se jim je tudi posrečilo. Z veliko rano na roki in z mnogimi dila. Žena mu odvrne nevoljna: „Ko si bil pri peči. lahko sam mešal"* 1 Nato surovi mož udari z roko ženo bil po malimi ranami so jo odpeljali v bolnišnico in od tam na njen doip, psu pa so prepustili ono usodepolno lisičjo [glavo. Do- ustih. Ta je zamižala, nato pa vrnila udarec z gorko povno tična dama bode najbrže prihodnjo zimo bolj previdna v iz- po moževi glavi. Ta zgrabi ženo za lase, ali ta se mu iz muzne, med tem ga pa s koncem ponve dregne v trebuh in mu pretrga čreva. Za sto vragov I zavpije mož, popade sekiro ter leti za bežrčo ženo na cesto. Ko jo dohiti, udari biranju toalete, najmanj pa bode no?ila meseca maja, kar je namenjeno za par mesecev v zimi. Zaradi jednega krajcarja bila je obravnava pred jo s sekiro po glavi, da žena omahne. Med tem prihite ljudje, umirijo moža ter vzdignejo ženo. Ali pomoČ je bila že prepozna. Tretji dan po tem umrje mož za ostrupljenjem krvi, teden pozneje pa žena za pretresenjem možganov. — Kar ne pomagajo opomini, uče dosti glasno izgledi. Zatorej : Varujte se žganja! sodiščem v Dortmundu na Nemškem proti trem mladim de- lavcem. Ti 80 namreč napadli v poznem večeru svojega tovariša z namenom, da ga oropajo. Ko so ga nevarno ranili, sa mu vzeli denarnico, v kateri so našli 1 cel krajcar. Kako sa si ta krajcar delili, tega ne moremo poročati svojim čitateljem. Sodišče je dva obsodilo na pol-letno težiso ječo, tretjega i' • Izbruh ognjenika na Javi. Na pa na dve leti in pol. Tam bodo imeli dovolj časa, premiš- bljuvati ognjenik Kölet. V obližji ognjenika je popolna tema. Prebivalstvo v okolici beži, vender je izbruh uničil 178 ljudij. Javi je pričel Ijevati, kako drago se mora včasih plačati dva vinarjd. Kraj Pelidor je sakrit z blatom iz ognjenika. « samomoru Brescia. Vsa stvar ob Brescijevem samomoru se je izvršila v 15 minutah Ko so stražniki zagledali, kaj se je zgodilo, je Bresci se rahlo dihal. PoloživSi ga na posteljo, je najedenkrat spremenil poteze svojega obraza, postal modro-črn in je krog vratu zatekel. Rešiti ga ni bilo mogoče. Stražnike je varal vsled svojega mirnega vedenja, kajti več kot mesec dnij ni črhnil besedice in ni ničesar potožil. Dvajset minut pred samomorom je snedel košček sira Potem se je vlegel in bral neko knjigo z navideznim interesom. Zato se stražniki za trenutek niso brigali zanj, in ta trenutek je porabil, da je izvršil svoj, že davno projektirani namen. Predno je Bresci izvršil samomor, je zapisal na list knjige, v kateri je čital, svoj zadnji rek, ki je „Laurin, ogenj, v atome. Ladija v zrak zletela je v Missisipi. Na ladiji je vozila seboj 31 centov dinamita, se vnel je dosegel tudi dinamit. Ladija je bila razstreljena lesu. bela. Debeli kralj in ministrski predsednik na ko Angleški kralj Eivard in lord Salisbury sta jako de-Zato se vozita vsak dan pol ure na kolesu. Rabita pa tricikelj, da ne padeta. Vsakega spremljata sluga in hčer. in izpil čašo vina. železnice. Med tem, ko na Angleškem proučujejo zgradbo Železnice Memorail, t. j. železnice z jedno šina mej Londonom in Liwerpolom s hitrostjo 200 km na uro, je neki ameriški inžener iznašel še čudovitejši predlog. On hoče zgraditi železnico, ki bi prevozila 400 km na uro. Tako bi se iz Novega Jorka v.San Francisco prišlo v 24 urah. Ali naj med jedjo pijemo ? Med jedjo piti mrzla izzvenel v navdušen slavospev anarhiji. Zabeležit je besede: vodo je škodljivo, kajti s tem se želodec lahko prehladi in „Boljša je smrt. je početek slobode, kot tako življenje, tako se prebavljanje ovira. Želodec namreč potrebuje za svoje Zivi naj anarhistiški komunizem f" Stražnika, ki sta ob prebavljanje do 37 R ^ gorkote, pri manjši zlasti težka je- času Brescijevega samomora stražila pred njegovo celico, so dila težkd prekuhati. Torej če pijemo pri obedu tri do štiri zaprli. stopinje mrzlo vodo, posebno še v večji meri, s tem želodec Letnik LIX. Stran 239 i anatno ohladimo. Nasledek je slabost v želodcu, o kateri mar- tovanje, kjer ölovek največkrat dobi zastarana in slabo kuhana sikdo toži po obedu, ne da bi vedel za pravi \^rok temu. jedila, vzeti seboj stekleničico take „tinkture", v morebitno Zatorej se svari sploh ptecej piti med jedjo, paČ pa za uro porabo sebi ali drugemu. pozneje Kar velja tukaj o mrzli vodi, to velja tudi o pivu pač pa nekaj požirkov vina med j^djo prebavljanje jako po- spešuje. uspešno Zoper trganje v ušesih. Ta bolezen se po nekod ozdravlja tako-le: Vzemi nekaj suhega cvetja od grenkih kamilic (po nekaterih krajih se menda imenuje gren-kuijica, nemški pa „die echte Kamille oder das Mutterkraut" primešaj nekoliko pŠeniČnih otrobov, pa oboje v ponvi pogrej in v robcu gorko pri veži na bolno uho Še bolje pa je, tega ta sopar pa cvetja nekoliko popariti z gorko vodo, potem potom nastavljenega lijaka pihati v' uho. Kako ozdravimo ozeblino na drevju ? Ozeblina na drevju se tako-le ozdravi: Odmrla lubad se poreže notri dn žive, in kar je še žive, a odstopile in nazaj zavite lubadi, ee priveže nazaj v prvotno lego z motvozom ali z ličjem. Na to se zamažejo podolgaste rane s cepilno smolo, katera pa ne «me priti pod lubad. Ko je to delo izvršeno, se vzame kaka tkanina, n pr. staro platno, koteninasta cunja itd aana na trakove in s temi trakovi se je zre-okoli debla, tam kjer eo rane in sicer ovijanjem mogoče sproti motvoz na proč drevo pokrije tak način, da je med jemati, ker na njega mesto pridejo trakovi. Motvoz bi se namreč pozneje lahko v deblo zajel. Trakove je tesno oviti, a vender ne toliko, da bi oviral kroženje soka. če se rane obvežejo o pravem Času, t. j. Se ob priČetku pomladi, potem se drevo navadno reši, ker se pod obvezo še tisto leto naredi nova lubad. Sredstvo proti driski. Kakor je ta bolezen sitna in nadležna, skusil je pač že marsikdo. Za zdravilo je dobro rabiti posušenih borovnic (črnic), katere namočimo v pristnem žganju. Tega zdravila se vzame po potrebi iu pregreti. Zlasti se je varovati prehlajenja posebno na kmetih, kjer bolniki večkrat v mrzla stranišča zahajajo. Tudi se za to priporoča še drugo zdravilo. Kupimo si za par novcev belega räzvora {dumbier, ingver), zdrobimo ga v prah ter ga za nožev konec denimo v Čašico dobrega ruma, katerega naj bolnik izpije. Nato pa naj se vleže v gorko posteljo, da se dobro in bolezen bo minula. pogreje Pokažen želodec, kako ozdraviti? Čez stokrat se prigodi, da se želodec pokvari, bodisi z neprimerno jedjo, -še večkrat pa s pijačo, največkrat pa z mešanjem obojega. Tako se je že marsikdo prepričal, da mu ne kaže piti ob jednem vino in pivo, kar mu je želodec popolno spačilo, dočim mu posamezna taka pijača primerno zavžita ni škodovala. Tudi ne velja marsikomu poleg težkih m mastnih jedil piti pivo kar želodec zelo težko prebavlja. Skušnja seveda nepre- mišljenega Človeka pogosto pouči, česa se mora varovati, da na novo ne zboli. Razun čuvanja pri rokah tudi primerna zdravila. Ko čutiš tem od pa so dobra pri jedil preobložen želodec, pomaga (ako ni druge bolezni zraven) sveŽe napravljen hren, katerega kislina pomaga želodcu mastne jedi prekuhati. To pa če je želodec drugače zdrav in trden. če je pa ta slaboten, velja primeren čaj za dristejo, kateri naj bi bil vedno pri hiši. Temu ob jednem pa mora biti tudi močna juha, go- veja ali kurja. Zlasti poslednja deluje najboljše za želodec. če pa takšna dristeja ni dosegla vsaj v jednem dnevu svojega učinka, je znamenje, da so zraven Želodca še druge bolezni, na kar treba hitro poklicati dobrega zdravnika Za bolezen in slab želodec pa je n oče" neipp svetoval med drugim še po- sebno v 'pristnem žganju namočen pelin, kolmaž, zlasti pa še encijan. Tega naj vzame bolehav človek tešč par pežirkov. seveda le nekaj kapljic. Ako pa čuti kako slabost v želodcu, naj vzame za kavino žliko žganja, če ne pomaga, pa še eno. Tako tudi, če človek od slabosti želodca že omedlel, naj se mu da tega zdravila, pa bo bolje. Zlasti svetuje on na po- Tržne cene. v Ljubljani dne 14. junija 1901. Pšenica 8 30 fž 7.50 h, ječmen oves 7.20 ajda proso 7. turš^ica 6.60, fižol 9.50 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. A • I ' '-I!; Vsem tistim, kateri skozi prehlajenje pre- obilno jed. težko prebavljivo, prevročo mrzlo ali, neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: žeiodečnl katar, želodečni krč, želodeoni bol, težko prebavanje želodečno zazližanje tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo, Hubert Üllrich-OYO zeliščno To zeliščno vino je iz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi oeli človeški prebavni organizem, brez da > bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pn pravočasni rabljivosti tega z liščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola so: g^lavobol, rig^anje, zg^ag^a napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. ^aliasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na la^jek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Sulii bledi obraz, pomanjkanje kryi, slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem g^lavo-bolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa dä oslabelemu životu novo moč. 2^eliščno Tino povzdigne tek, povspeši prebav-Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. iKeliščno Tino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Li iji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih csnah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino Stran 240 Letnik L1X # • • 4 30.000 kron je glavni dobitek „CoDcordijske lote-Mi opozorimo naše častite bralce, da bode srečkanje ne- rije". prek lično dne 2 5. junija 1901. T 4 Loterijske srečke v Brnu dne 12. junija t. L: 78, 35, 43, 70, 59 • # / * • » Na Dunaji dne v v Gradci dne junija t. junija t. 76, 50, 54, 67, 22 4, 31, 68, 36, 52. I zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju .gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher. Deutsche Gasse 8 Budapest. 10) lit nepreklicno Glavni dobitek 11 ft Trednosti» v priporoča menjalnica v Ljubljani. mm Tiskarna kamenotiskarna Ljubljani št. 12 I izdeluje vsa tiskarska dela najkrajšem času jako nizkih cenah Posebno se priporoča tisek brošur diplomov, trgovskih pisem. računov, kuvertov, raznih tabelaričnih Tiskarna najnovejšimi črkami, okraski stroji preskrbljena more vsem zahtevam popolnoma UStreČi. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: Blasnikoyi nasledniki.