8t>54 A A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRimurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nnn I* Abb. postale I gruppo l,eiia oUU 11T Leto XXXVI. Št. 23 (10.543) TRST, torek, 29. januarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DA m PREMOSTIL^ OBSTRUKCIJO RADIKALNE^ STRANKE PREDSEDNIK COSSIGA ZAHTEVAL ZAUPNICO VLADI PRI GLASOVANJU 0 ODLOKU ZOPER TERORIZEM Zaradi nepopustljivosti PR spodletel poskus enotnega nastopa levice REVI — Ministrski predsednik Francesco Cossiga je sinoči z daljšim posegom v poslanski zbornici zahteval zaupnico vladi ob glaso-v*nju o odlokih za boj zoper terorizem. Vladna poteza, kot je pojasnil osebno Cossiga, pa ne zadeva celotnega njenega delovanja, Pač pa je tehnično sredstvo, s katerim hoče vlada premostiti dru-*ače nepremostljivo oviro obstrukcije radikalov. Sinočnji razplet v zbornici ni bii ^pričakovan, dasiravno je marsikdo upal, da se bodo levičarske stranke dogovorile za skupen nastop in da bo zbornica lahko teme-9*to preučila vladni odlok, o kate-tem marsikdo meni, da ni v skla-**u 1 ustavo in da bi ob ozkem in mgem tolmačenju lahko znatno omejil svoboščine vsakega državljana. Upanje, da vlada ne bo zahtevala zaupnice, pa je splahne-0 v prvih p- X)ldanskih urah, ko propadel poskus dogovarjanja [fed socialisti, komunisti, neodvisno levjco in PdUP na eni strani ter radikali na drugi. Odtlej Cossiga ni •mel več izbire: ali zahtevati zaup-mco ali pa tvegati zapadlost odlo- Domnevni terorist Brogi aretiran pri Rdeči hiši GORICA — Policija je aretirala na mejnem prehodu pri Rdeči hiši domnevnega terorista Carla Brogija, za katerega s° rimski sodniki pred časom izdali zaporni nalog zaradi sodelovanja v prevratniški sku-Pjni «Unita combattenti comu-n>ste». Brogj, ki ga bodo danes premestili v rimski zapor Rebibbia, je med drugim obtožen sodelovanja v oboroženi tolpi ter ugrabitve trgovca Am-orosija. Preiskava o rovarjenju omenjene teroristične skupine se je začela potem ko so Preiskovalci odkrili v neki zapuščeni hiši v kraju Vescovio Sabino pri Rietiju pravo skla-dišče^ orožja in razstreliva ter nato "aretirali tri osebe, ki so naje ' sodelovale tudi z rdeči-tni briga lami. Vest o aretaciji s® preisKovalci posredovali, ne da bi pojasnili okoliščin, v katerih je bil aretiran Carlo Brogi. ka- Ustava namreč določa, da mo-rata oba doma parlamenta odobriti vsak vladni odlok v roku 60 dni, Slcer zapade; ob skoraj 7.500 a-ntandmajih in popravkih, ki so jih Predložili radikalci vladnemu odlo au za boj zoper terorizem, pa bi se razprava zavlekla vsaj za pet tet, tudi če bi se vsak poslanec o-ftejil na dvr Petminutni poseg. To Pa bi pomenilo dejansko paralizo Parlamenta z nepredvidljivimi poledicami —> italijansko c’ mokra-eijo. Kot dopušča pravilnik poslanske smernice je Cossiga zahteval zaup nteo ob glasovanju odloka, kar po *Peni, da bo zbornica glasovala le o členu, ki pretvarja odlok v zakon in se bo morala torej izreči za ali proti novim normam, ne da bi jih lahko spremenila in izboljšala. Temu so se hotele izogniti vse levičarske formacije, ki so se včeraj dopoldne sestale z radikali, da bi se dogovorile za skupne popravke, ki bi lahko bistveno izboljšali vladni odlok in spremenili najbolj nevarne člene. V zamen« bi se radikali morah odpovedati neodgovornemu ravnanju, ki je le voda na mlin nasprotnikov parla mentarne dialektike in demokratičnega soočanja. Vendar, kot je poudaril eden od pobudnikov srečanja, socialist Saladino, se je poskus oblikovanja enotnega stališča levice izjalovil zaradi stališča predstavnikov PR, ki so trmasto in togo vztrajali pri zahtevah, ki za ostale niso bile sprejemljive. Ob koncu sestanka, ki je trajal več ur, je komunist Di Giulio grenko ugotovil, da zbornica ne bo več mogla izboljšati vladnega odloka, predstavnik PDUP. Milani pa je pripomnil, da so radikali s svojim ravnanjem dali vladi pretvezo, da zahteva zaupnico. Neodvism levičar Rodota pa je dodal, da predstavniki PR niso dojeli velikega političnega pomena, ki bi ga lahko imel enoten nastop levice v tem političnem trenutku. Polemike, ki so se vnele po koncu seje predstavnikov levičarskih strank, so burile duhove vse do večera in so se odražale tudi v razpravi v zbornici vse dokler ni predsednik Cossigr zahteval zaupnice. Takoj po tej zahtevi se .je sestal odbor za pravilnik, ki je na triurni seji odločil, kako bo pote kala nadaljnja razprava. Odbor se je opredelil za zelo ozko tolmač« razprave s svetom revolucije. V nasprotnem primeru bi bili, tako trdi Banisadr, v opoziciji do vsega iranskega ljudstva. Ker je na volitvah prejel več kot 75 od sto glasov je novoizvoljeni predsednik na včerajšnji tiskovni konferenci obrazložil osnovne smernice iranske politike ter poudaril, da bo Iran v bodoče osredotočil svoja prizadevanja za krepitev politične in gospodarske neodvisnosti države. za uresničitev nacionalne e-notnosti in neodvisnosti tako od ZDA, kot od Sovjetske zveze. S svoje strani pa je admiral Ma-dani, ki je bil drugi na iranskih predsedniških volitvah, dejal, da bo vodil lojalno opozicijo v bodočem parlamentu, kjer bo po njegovem mnenju islamska renublikanska stranka imela veliko večino. V svoji izjavi je Madani dodal, da bo u-stanovil politično stranko, ki bi si utegnila zagotoviti 50 do 60 sedežev v iranskem parlamentu, ki ga bodo volili konec prihodnjega meseca. Predsednik Tito normalno okreva LJUBLJANA — Predsednik republike Josip Broz Tito je včeraj popoldne zapustil oddelek za intenzivno nego in je na bolniškem oddelku klinike za srce in ožilje, kjer nadaljujejo medicinsko rehabilitacijo. Zdravniški konzilij je sporočil, da glede na to, da predsednik Tito normalno okreva, ne bo več izdajal poročil vsak dan. BERLIN — Ob prisotnosti na j višjih voditeljev Nemške demokratične republike je bila v tem mestu včeraj manifestacija ob 35. obletnici osvoboditve nacističnega uničevalnega taborišča v Auschwitzu. Pahr v Beogradu BEOGRAD — Avstrijski zunanji minister Wilibald Pahr je včeraj odpotoval iz Beograda po enodnevnem uradnem obisku. Na beograjskem letališču se je od ministra Pahra poslovil njegov gostitelj, zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec s sodelavci. Voditelja diplomacij Pahr in Vrhovec sta med pogovori izmenjala poglede na razvoj sodelovanja med državama, dotaknila pa sta se tudi nekaterih aktualnih vprašanj z mednarodnega prizorišča. Z zadovoljstvom sta ugotovila, da se odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo uspešno razvijajo, obojestransko pa sta tudi poudarila željo po nadaljnji razširitvi stikov na vseh področjih. Glede mednarodnih odnosov sta namenila največ pozornosti kriznim žariščem, pri čemer sta poudarila nujnost spoštovanja načel neuporabe sile v mednarodnih odnosih, ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in se zavzela za popuščanje napetosti, krepitve miru. varnosti in sodelovanja. Avstrijskega zunanjega ministra Pahra je včeraj sprejel tudi predsednik ZIS Veselin Djuranovič. (dd) nje pravilnika, ki dovoljuj? vsa- - - . - t ____ „ kemu poslancu, da poseže le en ffi razvojno pot KPI za zaključeno. krat v razpravo o zaupnici, dasi brez časovnih omejitev. V tem po segu mora vsak poslanec orisati vse predložene popravke, pa naj bo število le-teh še tako veliko. To pa pomeni, da bo razprava traja la kvečjemu še nekaj dni. (vt) Izjave novoizvoljenega iranskega predsednika TEHERAN — Abolhasan Banisadr, novoizvoljeni iranski predsednik je dal na znanje, da ni pripravljen sprejeti cparalelne vlade radikalnih muslimanskih študentov*, ki že od novembra lanskega leta zadržujejo kot talce približno 50 ameriških državljanov v veleposlaništvu ZDA v Teheranu. Banisadr je v televizijskem intervjuju izjavil, da morajo islamski študentje sprejeti načelo •"»■iinimii................... Zasedanje sekretarjev pokrajinskih komitejev ZKJ Dosledno spoštovati načela suverenosti in enakopravnosti Poročilo sekretarja predsedstva CK ZKJ D. Prago sovca o mednarodnem položaju KLJUB PISANJU DEMOKRISTJANSKEGA GLASILA «IL P0P0L0» Demokristjani potrjujejo nasprotovanje do morebitnega sodelovanja s komunisti Večina predstavnikov KD trdi, da je bil članek v «11 Popolo» napačno tolmačen RIM — Članek, ki so ga pred dnevi objavili v demokristjanskem glasilu «11 Popolo* in ki govori o morebitnem sodelovanju KD s komunisti, ali bolje, o možnem vstopu predstavnikov KPI v vlado, je povzročil celo vrsto protestov in demantijev v demokristjanskih vrstah. Posredno je posegel tudi tajnik Zaccagnini ki je v nekem intervjuju dejal, da bo mogočerime- , BEOGRAD — Prejšnji teden je “no v predsedstvu CK ZKS zase I nje sekretarjev predsedstev cen-"'stnih in pokrajinskih komitejev “K Jugoslavije, na katerem so raz favljali o nalogah ZK, ki izha iaJ° iz sklepov 9. zasedanja CK «KJ ter stališč in ocen predsed-stva CK ZKJ. Sekretar predsedstva CK ZKJ dr. ^san Dragosavac je na sestan-u med drugim poudaril, da je mednarodni položaj resno poslab-,.am Vse pogosteje smo priča kon nktnim položajem in zaostrovaniu .vnosov, saj se bivše kolonialne države ne morejo sprijazniti s sa mostojnostjo na novo osvobojenih rzay in iščejo nove oblike prevla-e in hegemonizma. Burni dogodki v mednarodnih od-°sih navajajo na sklep, da so v vetu gibanja, ki grozijo, da se bremenijo v svojevrstno stihijo in Privedejo do nekega novega obdo-la napetosti na mednarodnem prt-°rišču, ki bi lahko bilo celo nežnejše od tako imenovane hlari-a vojne v petdesetih letih. Tek j a velikih sil, blokov ter boj za nteresna območja povzročajo no-a krizna žarišča. Revolucionarno f®nje v posameznih državah in l“(nočjih, ki je zgodovinsko neiz-a2no, ker je v bistvu nadaljeva-Je procesa protikolomalne revolu-narodov, poskušajo izkoristi velike sile in bloki, še posebej r® področju Azije in Afrike, kjer vrenje največje. . Sekretar predsedstva CK ZKJ Du- dn Dragosavac je v nadaljevanju poudaril, da so tuje vojaške intervencije po vsebini in posledicah zelo nevarne za svetovni mir. Po drugi svetovni vojni, je dejal, smo bili nriča številnim dramatičnim položajem, vojaškim posegom in tako imenovanim lokalnim vojnam. Vsem tem posegom je skupna zgodovinsko zmotna in politično nevarna u-smeritev, da bi družbenopolitične probleme reševali z vojaško silo. da bi nekdo od zunaj ocenjeval, kako naj bi posamezne države gradile svoj družbenopolitični sistem ter kakšno notranio in zunanjo politiko naj bi le-te vodile. Mi kot socialistična in neuvrščena država nismo nikoli istovetili blokov in velikih sil, temveč smo vedno konkretno proučili bistvo, vsebino in posledice niihove politike, zmeraj pa nam je bilo jasno, da je v blokovski politiki vedno prisotna tudi težnja po nrevladi. Prav tako obstaja nasprotje med doslednim spoštovanjem načel suverenosti, neodvisnosti in enakopravnosti na eni in blokovskimi interesi na drugi strani. Prav zato smo tudi zavrnili tezo o nekaterih posebnih odnosih med suverenimi državami, ki v bistvu pomenijo omejitev suverenosti, oziroma zakoniti temelj za prevlado nad temi državami. Edini politični — nravni temelj, ki ga priznavamo, na katerem se morajo graditi odnosi med državami, je definiran v listini organizacije ZN — na načelih miroljubnega sožitja in politike neuvrščenosti. je med drugim poudaril sekretar predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac. (dd) ko možnost vstopa komunistov v vlado, ali celo zamenjave v vodstvu vlade, ne bo več pomenila tveganja kot v preteklosti. Zaccagnini je dodal, da n;. mogoče o-mejevati odnosov s komunistično partijo zgolj na vprašanje ali bo KPI stopila v vlado, ali pa bo ■> stala v opoziciji. KPI je trenutno na zelo pozitivni razvojni stopnji, ki pa se ni še zaključila. Pripadnik Forlanijeve struje Gian-ni Ceriom trdi, da so nekateri časopisi pisanje demokristjanskega glasila nalašč napačno tolmačili, saj KD še ni opustila svojih pomislekov glede komunistične udeležbe v vladi. Zadnj; mednarodni dogodki, pravi Cerioni, postavljajo še enkrat v ospredje vprašanja, ki jih KPI še ni vedel ali hotel rešiti. Predstavnik levičarske struje «forze nuovej) Paolo Cacda tudi trdi, da gre za posiljeno tolmačenje članka v «11 Popolo». članek namreč govori o pripravljenosti KD na resen in konkreten pogovor o vprašanjih, ki tarejo Italijo, kar pa nikakor še ne pomeni, da je KD opustila vse pomisleke glede zavezništva s KPI v vladi. Ostaja pa dejstvo, pravi Caccia, da je prav v sedanjem resnem položaju vsak dialog zelo pozitiven. Tiskovna agencija «AGTM», ki odraža stališča dorotejcev pravi, da je bilo stališče KPI dc agresije v Afganistanu v bistvu pozitivno, vendar nikakor ne zadostno. Ber-linguer je na zasedanju komunističnih pokrajinskih tajnikov tako analiziral stališča Carterjeve uprave. da je to v bistvu šlo v prid Sovjetski zvezi. Berlinguerjevo stališče v sedanjem političnem trenutku, pravi dorotejska agencija, ni v skladu s potrebami Zahoda. Prav tako ni pozitivna niti Berlin-guerjeva kritičnost do Cossigove vlade. O odnosih s komunisti govorijo tudi socialdemokrati, ki trdijo, da nasprotujejo vstopu KPI v vlado predvsem zaradi nekaterih vzrokov mednarodnega značaja, pa tudi zaradi načelno različnega gledanja na politična in gospodarska vprašanja, ki označuje demokratični socializem in komunizem. Gre v bistvu za odgovor socialdemokratov na intervju, ki ga je dal minister Evangelisti rimskemu dnevniku «Messaggero», v katerem E vangeiisti pravi, da ne razume, zakaj je PSDI proti vstopu KPI v vlado, ko obe strank? sodeluieta v raznih krajevnih upravah, (if) ob podpori ostalih petih držav Perzijskega zaliva, da bi «obsodili sovjetsko vojaško agresijo, ki pomeni jasno kršenje vseh mednarodnih zakonov.* Resolucija tudi podčrtuje, da je sleherno poseganje v notranje zadeve neke muslimanske države izredno resen dogodek ter predlaga začasno izključitev Afganistana iz organizacije islamske konference. Na včerajšnji konferenci so c\rs-brili še druge tri resolucije. Gre za resolucijo, ki govori o zunanjih pritiskih na islamske države, o zunanjih pritiskih na Iran ter o vprašanju Jeruzalema in Palestine, še vedno pa baje razpravljajo o resoluciji, ki naj bi obsodila tuje vmešavanje v države afriškega roga. V San Salvadorju ubitih 22 oseb SAN SALVADOR — V spopadu med salvadorskimi vojaki in pripadniki skrajno levičarske gverilske or-zanizacije Ljudske osvobodilne sile (FPL) so bili v nedeljo ubiti 21 gverilci in 1 vojak. Salvadorski nadškof Oscar Romero, ki je med najuglednejšimi osebnostmi v San Salvadorju in je bil lani kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je včeraj obžaloval, da vojaki ubijajo organi- zatorje ljudstva. Dodal je še, da živi San Salvador v predrevolucionar-nem času in da morala katoliške cerkve opravičuje ustajo, če so se vsi miroljubni poskusi spreminjanja neke stvarnosti izjalovili. Spremembe na Kitajskem PEKING - Kitajski Ljudski dnevnik je včeraj Rjavil vrsto člankov, ki opozarjajo na spremembe v notranjepolitični liniji «novega toka* na Kitajskem. To dokazuje tudi zamenjava visokih političnih funkcionarjev v najpomembnejših kitajskih pokrajinah. Včeraj se je tudi izvedelo, da so sodišča v notranji Mongoliji in v Sichuanu obsodila na smrt 14 oseb. Obtoženci naj bi «kršili osebne pravice državljanov in sabotirali družbeni red*. V glavnem so zakrivili rope, tatvine in posilstva; tako drastične kazni pa naj bi služile kot zgled z namenom, da se zavre stalno naraščanje kriminalne dejavnosti v največjih kitajskih mestih. UMRL JE DR. LAVO CERMEU borec za pravice primorskih Slovencev LJUBLJANA — V svojem 91. letu je v Ljubljani umrl znani in ugledni slovenski primorski javni in znanstveni delavec dr. Lavo Čermelj. Pokojnik se je vse svoje življenje boril za pravice primernosti z genocidno politiko fašizma nad Slovenci. Svoje delo v ko- nosti z genocidno politiko fašizma na dSlovenci. Svoje delo v ko- rist tržaških, goriških in beneških Slovencev je nadaljeval tudi po drugi svetovni vojni. Na drugem tržaškem procesu leta 1941 je bil obsojen na smrt in potem pomiloščen na dosmrtno ječo. Pogreb bo danes, v torek, 29. t.m., ob 13. uri, iz vzhodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah - Navju. Na dan pogreba bo ležal v trinajsti mrliški vežici. Komaj dobre tri mesece je tega, kar smo dr. Lavu Čermelju posvetili na tem mestu življenjepis ob njegovi 90-letnici. Danes moramo slovenski zamejski javnosti sporočiti žalostno vest, da tega zavednega in zaslužnega tržaškega rojaka ni več. Po krajši bolezni je umrl v Ljubljani, kjer je preživel več kot petdeset let svojega dolgega in plodnega življenja. Dr. Lavo Čermelj se je rodil v Trstu v ulici murv na začetku Akvedota 10. oktobra 1889. V gmotnih težavah proletarske družine je po srednješolskem študiju v rodnem mestu študiral /triko v Pragi in na Dunaju, kjer je tudi diplomiral in doktoriral. Toda pre-porodni čas ga je potegnil v narodnostno delovanje, predvsem v okviru takratne tržaške prosvetne matice «Prosveta». Prva svetovna vojna in prihod Italije v naše kraje sta pomenila prelomnico v njegovem življenju. Lahko bi se pridružil emigrantskemu toku razumnikov in našel zaposlitev v svoji znanosti na mladi ljubljanski univerzi, toda ostal je s svojimi ljudmi. Predal se je delu na prosvetnem, šolskem in publicističnem področju, vključil se je v politični boj za pravice primorskih ljudi v novi državi. Ko je izgubil službo profesorja na idrijski realki je vodil na pol legalne slovenske trgovske in zadružne tečaje. Kot tajnik «Prosve-te» je hodil ljudem predavat po Krasu, urejal in izdajal je poljudno zbirko «Biblioteka za pouk in zabavo*, zbornik «Luč» in mnoge druge knjižne publikacije v Trstu. Posebno vestno je zbiral podatke o ukinjenih slovenskih šolah na Primorskem in kot predsednik Višje-ga+kultuuiega sveta skupno z Iva-not^ .Regentom nastopil ..leta 1919 pri takratnem predsedniku rimske vlade Nittifu proti zatiranju Slovencev. Ko je nasilje doseglo pod fašizmom vrhunec, ko ni bilo več nobe- nih možnosti za delovanje in ko mu je grozila aretacija, se je leta 1929 končno tudi on s težkim srcem odločil za emigracijo. S težkim srcem, toda s trdnim sklepom, da bo vse svoje sposobnosti in vse svoje delo namenil poslej predvsem svojim rojakom v Italiji. Po nekajletni profesuri se je z zagrizenostjo rodoljuba in antifašista vrgel na dokumentarno delo za seznanjanje svetovne javnosti z genocidom, ki ga je fašizem izvajal nad Slovenci in Hrvati na Primorskem in v Istri. Sodeloval je tudi z emigrantskim društvom *Istra» v Zagrebu. Že v letih 1931-33 je s svojimi razpravami o Slovencih v Italiji v raznih evropskih jezikih prodrl v mednarodni svet, največji odmev pa je doživela njegova razprava «Die Lope der Suedslawen in Italien» t' zborniku Wilfanoipga Manjšinskega kongresa me-4I0 v boju za pravice slovenske i manjšine trajno in neprecenljivo vrednost. Slovenska kulturno -gospodarska zveza RIM — Minister za trgovinsko mornarico Franco Evangelisti je odpotoval popoldne v Bruselj, kjer se bo danes udeležil prvega ministrskega zasedanja o ribištvu v državah EGS. iiiiiHiiiuiiiiiiititimtiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiMiiiiitMiiiiianiimiiiiuiiiiiiniiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiinmimiiiiiii SEJA KOMISIJE ZA MEDNARODNE ODNOSE SKUPŠČINE SRS Za pospešitev sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo Na sestanku poudarili pomen in vlogo manjšin pri razvijanju dobrososedskih odnosov - Italija naj čimprej zagotovi celovito zaščito slovenske narodnostne skupnosti Islamska konferenca obsodila sovjetski poseg v Afganistanu ISLAMABAD — Vse muslimanske države, ki se udeležujejo islamske konference, so odobrile včeraj resolucijo o sovjetskem posegu v Afganistanu, ki jo je predložila Saudska Arabija, Resolucija zahteva takojšen brezpogojen umik sovjetskih čet iz Afganistana in prekinitev diplomatskih odnosov s Kabulom. Besedilo je Saudska Arabija predložila LJUBLJANA — Komisij'- za mednarodne odnose skupščine Sloveni je in izvršnega sveta Slovenije za zunanjepolitična vprašanja sta na skupni seji, vodil jo je Bojan Lu bej, obravnavali aktualna vprašanja odnosov med Jugoslavijo in sosednjo Italijo. Na seji je sodeloval tudi novoimenovani jugostovan ski veleposlanik v Rimu Marko Kosin. Ugotovili so, da sta sosednji državi dosegli na vrsti področij visoko stopnjo vsestranskega in vzajemno koristnega sodelovanja. Slo venija na primer uspešno razvija sodelovanje z avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino, poglablja pa tudi odnose z deželo Ve-neto. Člani komisije so se zavzeli za pospešitev sodelovanja povsod, kjer so skupni interesi, zlasti še pri nalogah, ki jih predvidevajo osimski sporazumi. Ob tem so še posebej izrazili potrebo, da morajo vsi ju goslovanski dejavniki čimbolj po vezano nastopati, kar bo nedvomno obrodilo politične sadove. V razpravi je še posebno mesto dobila vloga obeh narodnostni!! skupnostih, italijanske v Jugoslaviji in slovenske v Italiji, za razvijanje dobrososedskih odnosov. Da bi to vlogo še bolj učinkovito u-pravljali, sta menili komisiji, je treba v jugoslovanski družbeni praksi še bolj dosledno uresniče vati posebne pravice italijanske narodnosti. Italija pa naj bi čimprej zagotovila celovito zaščito sloven- ske narodnostne skupnosti. Sloven ci v Italiji uživajo v zahtevi za globalno zaščito vso podporo matičnega naroda, je bilo poudarjeno na seji. (jp) Sadat ostro napadel arabske države KAIRO — Egiptovski predsednik Sadat je včeraj v parlamentu ponovno ostro napadel tiste arabske države, ki nasprotujejo mirovnemu sporazumu ter novim odnosom med Izraelom in Egiptom. Tarča Sada-tovega napada sta bila predvsem Irak in Saudova Arabija, ki sta bila med drugim obtožena ^dvoumnega odnosa s Sovjetsko zvezo*. Egiptovski predsednik je bi! zelo oster tudi do iranskega voditelja, ajatulaha Homeinija, «ki v imenu islamske vere vodi politiko nasilja in umorov*, ter je izjavil, »da je Moskva v tem trenutku najnevarnejši sovražnik arabskih držav*. V Kairu pa so medtem nepriča kovano odložili odprtje izraelskega veleposlaništva in to na zahtevo egiptovske vlade. Vzrokov te odložitve niso sporočili. V egiptovskem glavnem mestne pa se medtem širijo glasovi, da bo prišle v krat kem do srečanja med Sadatom, izraelskim premierom Beginom in predsednikom ZDA Carterjem. UMRL JE CIRIL KOSMAČ umetniški oblikovalec slovenske besede LJUBLJANA — V kliničnem centra v Ljubljani je po daljši hudi bolezni v svojem sedemdesetem letu umrl slovenski pisatelj, scenarist in prevajalec Ciril Kosmač. Za pogrebne svečanosti sta Republiška konferenca SZDL Slovenije in Društvo slovenskih pisateljev imenovala odbor za pogrebne svečanosti. Predseduje mn dr. Joža Vilfan, člani pa so znani pisatelji in kulturni delavci iz Slovenije in drugih republik SFRJ, V prostorih Društva slovenskih pisateljev bo danes, 29. t.m., ob 12. uri žalna seja, pogreb pa bo v pisateljevem rojstnem kraju v Slapu ob Idrijci v sredo, 30. t.m., ob 14. uri. Suho telefonsko sporočilo. Po malem že pričakovano, a vendar ta hip nesprejemljivo kakor vse, kar nas siromaši. Cirila Kosmača ni več. Obležalo je njegovo pero, ki se je že dolgo izogibalo spopada z belimi listi, zastale so široke, uglajene kretnje, usahnil je topli grleni glas mojstrskega pripovedovalca, s katerim je opajal druge in sebe. Kdor ga je poznal, kdor je imel priložnost in srečo biti v njegovi družbi, poslušati njegova razmišljanja in nevsakdanje zgodbe, se je prej ali slej moral zamisliti ob živosti in bohotnosti njegove pripovedi. Zakaj Ciril Kosmač je bil neverjetno očarljiv pripovedovalec, popotnik bogatih življenjskih izkušenj in svetovljanske uglajenosti, vrelec spominov in hipni improvizator, čarodej besede in slikar prispodob, dc je bilo vsako srečanje z njim doživetje. Zavedal se je te svoje izjemnosti, čeprav se je običajno trudil, da bi to prikril, obenem pa je bil vesel, da si mu jo znova in znova potrjeval, predvsem z obžalovanjem, da tako malo piše. Pisateljsko delo Cirila Kosmača, izredno po svojem pomenu in lepoti, saj sodi med najboljše, kar je zapisano v naši književnosti, je namreč po obsegu precej omejeno. Njegovi zbrani spisi so izšli v štirih drobnih knjigah, ki skupno niso dosegle niti tisoč strani. Kolikšna škoda! Pa tudi kolikšna moč, kolikšna stvariteljska enkrat-nost je v njih, če se je z njimi uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev slovenske sodobne književnosti. S svojimi slikovitimi zgodbami je začel v Ljubljanskem zvonu leta 1933 in nadaljeval v Sodobnosti, kjer je objavljal novela iz življenja primorskega ljudstva. Za sabo je imel dva razreda trgovske šole v Gorici, ki je ni dokončal, ker so ga fašistične oblasti zaradi na-rodnorevolucioname dejavnosti zaprle in je skoraj leto dni prebil v zloglasni Regina Coeli. Bil je najmlajši obtoženec na prvem tržaškem procesu pred posebnim sodiščem, na katerem sa bili obsojeni bazoviški junaki, pa so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov in leta 1931 je pobegnil čez mejo. V Ljubljani je deloval v emigrantskih društvih in začel pisateljevati. Pred drugo svetovno vojno in med njo je živel v Parizu in Marseillu, nato pa je preko Španije in Portugalske odpotoval v London, od koder je spomladi 1944 preko Egipta in Libanona prišel v Bari, od tam pa v Belo krajino, kjer se je pridružil narodnoosvobodilni vojski. Bil je urednik Slovenskega poročevalca in revije Tovariš, nato dramaturg pri Triglav - filmu, za katerega je napisal scenarij Na svoji zemlji, nazadnje pa je živel kot. svobodni književnik. Kot pisatelja ga slovstvena zgodovina šteje med socialne realiste, čeprav mu v isti sapi priznava vrsto lastnosti, ki pomenijo odmik od realizma in začetek moderne proze pri. nas. Uveljavil se je z vrsto mojstrskih črtic in novel, v katerih prevladujejo usode posebnežev in čudakov, ter z opisi zasužnjenih ljudi v svoji dolini, kamor se je kot pisatelj vračal z domotožjem in umetniškim vizionarstvom. «Domotožje je čustveni privid domovine,» je zapisal. «V njem je nekaj sanjskega, pretre-sujoče lepega in vabljivega. Na tujem me je ta privid zvesto spremljal ter me pretresal; zdramil je v meni marsikaj, verjetno celo slo po pisanju.» Tako so nastale med drugim novele iz poznejše zbirke Sreča in kruh (1946). Njegovi daljši besedili, povesti ali romam, sta Pomladni dan (1953) in Balada o trobenti in oblaku (1956). Prvi je spominska galerija usod znancev in mladostnih ljubezni, drugi pa heroična pripoved o etični odločitvi malega človeka in vprašanju pisateljskega poklica. Svet, iz katerega zajema, pa je še zmerom njegov svet ob Idrijci, svet njegovih mladih let, ki ga je ves čas polnokrvno oblikoval s svojsko pripovedno metodo, nenavadno občutljivostjo in izjemnim žarom. Podoba tega sveta je zdaj neločljivo zlita s podobo slovenskega duhovnega obraza. Zadnja leta je Ciril Kosmač zagotavljal, da piše nov roman. O njem je rad govoril, pokazal ga menda ni nikomur. Kaj ja zadr- ževalo njegovo pero? Morda strast, da ne bi bil sam sebi dorasel, ko pa je vedel, s kakšno strahovito muko je zmeraj pisal in kako visoko je segel? Živel pa je družbeno zelo aktivno življenje. Bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, predsednik Zveze književnikov Jugoslavije, od leta 1961 pa tudi redni član Slovenske akademije zmnosti in umetnosti. Za svoje delo je leta 1974 prejel nagrado AVNOJ, ni pa dočakal Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki mu je bila namenjena ob letošnjem kulturnem prazniku. Sporočilo o njegovi smrti je prišlo pričakovano, že več mesecev je romal iz bolnišnice v bolnišnico in hiral, ne da bi mu mogli zdravniki kakorkoli pomagati. U-mrl je na Kliničnem centru v Ljubljani. Ampak tudi ob smrti ni pozabil svojih ljudi in grap ob Idrijci. Pokopan je želel biti v rojstnem kraju, v Slapu, kjer se je rodil 28. septembra 1910. Njegovo telo, ali kar od njega ostane, se vrača tja, od koder je njegov duh črpal. Ljudje, ki jim je dal podobo in besedo, pa bodo z njegovim sporočilom še naprej romali po svetu, govorili v številnih jezikih in pričali o primorskem življu in splošni človekovi usodi. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je z včerajšnjim dnem izgubila prijatelja, ki je pozorno spremljal vse naše boje in delo, ki je redno prihajal s svojo bodrilno besedo med nas, nam vlival zaupanje in utrjeval vero v prihodnost. MIROSLAV KOŠUTA TRŽAŠKI DNEVNIK 20 DNI PO ODSTOPU COMELLIJEVEGA DEŽELNEGA ODBORA STOPILA NAJ BI V VELJAVO 1. FEBRUARJA JUBILEJNI KONCERT SLOVENSKEGA ŠOPKA IZ MACKOLJ “ Deželna sindikalna zveia nasprotna NI MOŽNOSTI ZA IZHOD IZ KRIZE Deželni svet se bo kljub temu sestal v petek, 1. februarja Politični položaj na deželni ravni ne beleži po odstopu enobarvnega demokristjanskega odbora odv. Co-mellija nobene novosti. Kriza na deželi se še vedno nadaljuje, po predvidevanjih pa se bo tako stanje nadaljevalo še nekaj tednov. Kot kaže je vsaka odločitev o sestavi novega deželnega odbora vezana na zaključke vsedržavnega kongresa KD, ki je bil sklican za 15. februarja. Medtem pa se bo moral sestati deželni svet; predsednik Colli ga je namreč sklical v petek, 1. februarja, ker je tako določeno po zakonu. Dnevni red bo imel dve sami točki: izvolitev predsednika odbora ter izvolitev odbornikov. V pomanjkanju vsakega sporazuma bodo volitve predsednika dežele in izvršnega organa odložene na poznejši datum, po vsedržavnem kongresu stranke relativne večine v deželi in v državi. V tem obdobju, ki nas loči od odstopa deželnega odbora, ni bilo praktično nobenega formalnega sestanka med strankami dosedanje večine. Edini politični dogodek na deželni ravni je bil medtem deželni kongres krščanske demokracije, od katerega je marsikdo pričakoval, da bo nakazal smernice za izhod iz krize. Ne samo, da jih ni nakazal, lahko celo rečemo, da je še bolj zapletel že itak zamotano politično situacijo, za razplet katere je v sedanjem trenutku nemogoče vsako predvidevanje. Kot kaže, se v vrstah krščanske demokracije odvijajo ostri spori glede imena, ki ga bo stranka predlagala kot predsednika odbora. Odv. Comelli, zagovornik Zaccagninijeve politične linije, ki ima med krščanskimi demokrati iz naše dežele naj večje število privržencev, je namreč že nekaj časa deležen ostrih napadov. 0-čitajo mu, da je bil preveč popustljiv do komunistov in da je z njimi pretesno sodeloval. Očitki mu prihajajo predvsem s strani druge najmočnejše notranje struje — for-ze nuove — ki ima svoje vidnejše predstavnike v deželi v senatorju Torosu, v deželnem odborniku Bia-suttiju ter v načelniku svetovalske skupine KD v deželnem svetu Vi-niciu Turellu. Prav slednji naj bi bil glavni kandidat, ki naj bi zamenjal odv. Comellija na predsedstvu dežele. Vsekakor pa je vsaka odločitev vezana na zaključke vsedržavnega kongresa krščanske demokracije. Dokler se stranka ne bo izrekla o možnosti neposrednega sodelovanja KPI v državni vladi ter v drugih odborih krajevnih uprav, ni videti nobene rešitve. Zato je tildi vsaka politična dejavnost na deželni ravni praktično zamrznjena. Juto se bo sicer sestalo deželno tajništvo PSI, ki bo gotovo razpravljalo o sedanjem političnem trenutku, vendar pa ni pričakovati nobene bistvene novosti, ki bi odprla nove možnosti za izhod iz krize, (as) deželna uprava posegla na nekatera področja deželnega produktivnega življenja, ki so najbolj potrebna. Kot znano, je bil dopolnilni dokument izdelan v pričakovanju deželnega razvojnega načrta. Tretja deželna komisija, ki ji na-čeljuje krščanski demokrat Brancati, pa bo danes ponovno proučila deželni zakon do študija, ki so ga vladni organi zavrnili z nekaterimi pripombami. Danes se bo tudi sestala posebna komisija, ki proučuje vprašanja obnove potresnega območja Furlanije. Vlada odobrila proračun dežele Odgovorni vladni organi so odobrili proračun Furlanije - Julijske krajine za finančno leto 1980 ter finančni načrt za triletje 1980 - 1982, ki ju je deželna skupščina po tridnevni razpravi odobrila dne 21. decembra lanskega leta. Deželni proračun za leto 1980 predvideva 1.405 milijard lir dohodkov in izdatkov, finančni načrt pa dosega 3.500 milijard lir. Skupno s proračunom so vladni organi odobrili še dopolnilni dokument, na osnovi katerega bo Slovenski socialisti tržaške pokrajine želijo tov. SLAVKU PERTOTU ob visokem življenjskem jubileju še mnogo srečnih in veselih let. Včeraj je slavil 80-letnico rojstva SLAVKO PERTOT Obilo zdravja in sreče mu čestita Godbeno društvo iz Nabrežine podražitvi medkrajevnih vozovnic Že tako se število potnikov na medkrajevnih avtobusnih progah iz leta v leto manjša - Zaradi sindikalnih shodov zastoji v pristanišču V zvezi s sklepom deželnega odbora o povišanju vozovnic na medkrajevnih avtobusnih progah od 1. februarja dalje, je deželno tajništvo sindikalne zveze CGIL-CCISL-UIL sinoči izdalo daljše poročilo, v katerem zavzema odločno stališče proti omenjenemu ukrepu. Tajništvo sindikalne zveze predvsem ugotavlja, da je deželni odbor sprejel sklep o povišanju prevozniških tarif po svojem formalnem odstopu, se pravi v trenutku, ko ne more računati na politično večino, s katero obravnavati vprašanja, kot je povišek medkrajevnih vozovnic, ki zaradi svoje teže prav gotovo ne sodijo v okvir »rednega upravljanja*. Problem je namreč toliko bolj občuten, ker število deželanov, ki se poslužujejo medkrajevnih avtobusnih zvez, stalno upada (število potnikov se je namreč v zadnjih 3 letih zmanjšalo za 16 odst.). Poleg tega se sklep o novih poviških v ničemer ne navezuje na napovedano preosnovo prometa in na sestavo deželnega načrta za razvoj prometnih dejavnosti v Furlapiji - Julijski krajini. Odklonilno stališče do najavljenih poviškov so zavzeli tudi nekateri prometni bazeni in nekateri člani deželnega odbora za promet — pravi nadalje poročilo; vse to kaže, da se deželni odbor bolj zanima za »politični* odnos z zasebnimi avtoprevozniki, ki bodo imeli največ koristi od novih poviškov, kakor pa za to, da bi se s primernimi prijemi lotil programske politike na področju prometa. Takšno obnašanje deželnega odbora — pravi na koncu poročilo —, prav gotovo ne gre vštric s predlogi sindikalnega gibanja in s pričakovanji deželnega delavstva. Včerajšnja sindikalna kronika beleži še sestanek med svetom delegatov pristaniških delavcev in sindikalisti na eni ter vodstvom pristaniške ustanove na drugi strani. Na seji, katere se je udeležil tudi generalni ravnatelj luške ustanove Co-lautti, so vzeli v pretres najnovejši protest pristaniščnikov, organiziranih v tako imenovanih «kompanijah», proti prirejanju prepogostih sindikalnih sej osebja pristaniške ustanove. Gre za seje posameznih kategorij luških delavcev in uradnikov — ti se zavzemajo za določene izboljšave v delovnem pravilniku —, ki so v večini primerov zelo obiskane, tako da se delo v luki zaradi začasne odsotnosti zdaj upravljavcev žerjavov, zdaj šoferjev, zdaj spet upravljavcev traktorjev, na nekaterih področjih nujno ustavlja za krajši ali daljši čas. To po eni strani povzroča občutno škodo pristanišč-nikom, po drugi pa tudi zavira normalen razvoj blagovnega prometa v luki. O ukrepih, ki bodo sprejeti v zvezi s tem preblemom, je za danes najavljeno posebno poročilo. ŠTEVILNA UDELEŽBA GOSTINCEV NA SESTANKU SDGZ Davčno potrdilo - velik problem za gostinstvo Večje breme pri delu, komplikacije pri poslovanju in višji stroški prve posledice nove zakonodaje - Zaskrbljenost nad postopkom računanja zadnjih fiskalnih kontrol Davčno potrdilo — ricevuta fi scale, ki bo od 1. marca letos dalje stvarnost v vseh gostinskih o-bratih, kjer servirajo gostom hra no, bo gostincem prineslo veliko skrbi, problemov, stroškov, pa tudi komplikacij. Del teh nevšečnosti bo prve čase padel tudi na g\ ste, dokler ne bo pač nov pošto pek pridobil na prožnosti. Veliko število slovenskih gostincev, ki so se zbrali na sestanku Slovenskega deželnega gospodar skega združenja v Trstu, je po u-vodnih besedah predsednika gostinske sekcije v Trstu Karla Gu ština poslušalo razlago direktorja -M Sestanek z gostinci na sedežu SDGZ združenja Kocjančiča, kaj predvideva nova zakonodaja. Slednja nalaga namreč gostincem obveznost, da za servirane obroke hrane na enem ali več krožnikih, pri mizi ali pri šanku izdajo gostom posebno potrdilo, ki mora poleg podatkov o lastniku imeti vse podatke o serviranem obroku, ter biti poleg tega še ožigosano na pristoj-nem uradu IVA. Seveda povzroča ta novost številne probleme, od spremembe delovnih navad, do o mejitve dela, ker drugače potrebujejo večji obrati še uradnika, do komplikacij v knjigovodstvu, ker je jasno, da bodo natakarji precej Razprava o problemih skupne industrijske cone na Krasu i Načelo recipročnosti pri obravnavanju blaga in podjetij 1 Kakšne olajšave naj bi se priznale obratom v coni „„„...............................................................................»i...... NA SEJI VODSTVA TRGOVINSKE ZBORNICE Ladjedelnica sv. Marka glavna tema dre višnje seje Vprašanja dopolnilne blagajne v ladjedelnici sv. Marka, ki bi se morala začeti s 4. februarjem za 450 delavcev, bo med osrednjimi točkami dreviš-nje seje tržaškega občinskega sveta. Sicer se je o tem problemu že razpravljalo na pet; kovi seji, ko je odbornik Seri odgovoril na vprašanji KPI in KD, sklep o dopolnilni blagajni je označil kot nesprejemljivo in skrajno negativno odločitev, ki jo je treba pripisati nezrro žnosti vlade. Na drevišnji seji bo občinski svet razpravljal o resoluciji Liste za Trst, po predvidevanjih pa bi se morala okrog dokumenta ustvariti, tudi z morebitnimi popravki, najširša enotnost. Občinski svet se bo nato sestal L, 8., 22., 26. in 29 februarja ter 4. marca. Občinski odbor bo po predvidevanjih predložil proračun za finančno leto 1980 na zadnji februarski ali pa na prvi marčni seji. Pred razpravo o najvažnejšem političnem in programskem občinskem dokumentu bo odbor Liste za Trst predložil predlog sklepa o razpisu referenduma, s katerim naj bi se Tržačani izrekli o namestitvi proste industrijske cone na Krasu. Tako je zagotovil župan Cecovini delegaciji radikalcev, ki jo je vodil sam vsedržavni tajnik Giuseppe Rippa na včerajšnjem sestanku na županstvu. Obeta se torej še ena razburljiva se ja, na kateri bodo predstavniki Liste za Trst, skupno z radikalci in neofašriti zagnali ves svoj srd proti osimskim sporazumom in proti gospodarskemu delu le-teh. Pod vodstvom predsednika Mo diana se je 25. januarja sestal vo dilni odbor trgovinske zbornice, ki je med drugim razpravljal tudi o problemih, ki se nanašajo na uresničitev skupne industrijske cone na Krasu. Na seji je bilo podano dal.iše poročilo o nedavnem srečanju trža ! škega gospodarskega odposlanstva ! z nekaterimi predstavniki ministr-j stva za industrijo in trgovino v I Rimu. V tej zvezi so prisotni pou | darili nujnost, da trgovinska zbor i niča budno sledi razvoju dogodkov j okrog tega vprašanja, da bi pripo I mogla k razčiščenju dejanskega dometa predvidene skupne industrij ske cone, še zlasti kar zadeva nje no koristnost za tržaško gospodar stvo. Problem industrijske cone je vsekakor zapleten in takšen, da ga I ne bo mogoče rešiti v kratkem ča su, saj bo treba v njegovem okvi | ru odgovoriti na vrsto vprašanj davčnega, valutnega in carinskega j značaja. Glede poslovania bodoče ! cone so prisotni poudarili nujnost I sprejetja načela recipročnosti bo-\ diši kar zadeva industrijske proiz j vode (tako da bi se proizvodnja ne mogla gibati le enosmerno, se pra vi iz Jugoslavije proti tržiščem Ev I ropske gospodarske skupnosti), bo j diši kar zadeva proizvajale orga ; nizacije (državna pripadnost, podjetij). Trgovinska zbornica bo morala poleg tega pobliže slediti dogaja njem na področjih dela. skupnih naložb, priznanja predvidenih olaj šav itd., kakor si bo morala prizadevati tudi, da bi v okviru cone ne nastale industrije, ki bi bile konkurentne že obstoječim obra tom na Tržaškem. Trgovinska zbornica bo še poglo bila že začete študije o olajšavah, ki naj privabijo nove industrijske pobude na območje tržaške pokrajine. študijo bodo strokovnjaki do končali v razmeroma kratkem ča su, saj so si že zagotovili sodelo vanje vseh gospodarskih organiza cij, ki delujejo na Tržaškem. Nameni pogoltnili bife blizu Peska Neznanec ali neznanci so v soboto ponoči (najbrž nenamerno) zažgali kiosk, ki ga je še nepoznani lastnik postavil kakšna dva kilometra od meje v smeri proti mejnemu prehodu na Pesku. V kiosku so poleti prodajali osvežilne pijače, imenoval pa se je «A1 Moro*. Financar Lanterio Bencastro, ki se je v soboto okrog polnoči peljal na mejni prehod v službo, je v bifčju opazil plamene. Ustavil je avto in se najprej prepričal, d- v notra njosti ni nikogar, nato se ,e odpe ljal na blok in od tam poklica) «113» in gasilce z Opčin. Ker je bila stavba lesena, je v kratkem času zgorela skoro do tal. Žrtev ni bilo, je pa velika material na škoda. Po mnenju gasilcev, gre požar pripisat' kakšnemu tatiču, ki se je zatekel v kiosk in je iz nepazljivosti odvgel goreč kos papir ja ali ogorek. Povedati moramo še, da je bila v notranjosti barake jeklenka, iz katere je uhajal plin. Lastnika kioska še niso izsledili. nje število potrdil zgrešili, kar bo povzročilo številne nevšečnosti. Slovenski gostinci so se zato so glasno odločili, da se pridružijo pa krajevni kot na vsedržavni rav ni morebitnim protestnim manifestacijam proti takim ukrepom, ki že itak težke delovne razmere v gostinstvu še otežujejo z novimi bremeni. V ta namen so izvolili petčlanski koordinacijski odbor, ki bo akcijo usklajeval. Govor je bil nato o povečanih stroških, ki jih bodo podjetja ime la zaradi nove zakonodaje in t posledicah, se pravi, o poviških cen v prodaji, kjer pa ni dovoli delovne sile še za te dodatne ob veznosti o skrčenju delovnega ur nika in celo o zmanjšanju razpoložljivih mest v gostiščih. Gostin ci so s treznimi posegi v diskusijo skušali razčistiti številne probleme, ter so ob tem izrazili veliko skepso nad upravičenostjo takih ukrepov. Zlasti nerazumljiv se jim zdi sklep, po katerem je treba vso servirano hrano natančno navesti na potrdilo, ko je pa za pobijanje davčne utaje več kot dovolj končni skupni znesek. V nadaljevanju sestanka so se nato seznanili še z novim pojavom. Finančna straža opravlja v teh dneh številne preiskave v raznih gostinskih obratih čeprav se čutijo gostinci užaljeni, da je tovrst na pozornost namenjena predvsem njim, medtem ko je davčna utaja veliko bolj prisotna v drugih krogih, vendarle razumejo, da morajo pristojni davčni orgahi opravljati svojo službo. Presenetljiv pa je postopek, po katerem v nekaterih podjetjih domnevno ugotav Ijajo namišljeni dobiček, ki splon ne upošteva podjetniške stvarnosti in se osnuje na neosnovanih da mnevah. Gostinci ogorčeno odkla njajo tovrsten način pregledov, ki je nepravičen, ter daje zgrešeno sliko o delovanju gostinskih obratov. Ob zaključku so se gostinci še dogovorili, da bodo še nadalje spremljali razvoj nove zakonodaje in finančnih pregledov in sproti obveščali zainteresirane člane, (vki • Drevi ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Križu predkongresna skup ščina KPI, na kateri bo pokrajin ski tajnik Claudio Tonel govoril o notranji in mednarodni politični situaciji. • Tržaška občina namerava zaposliti začasno za dobo treh mesecev delavca, ki bi skrbe' za akvarij in za prirodoslovni muzej. Interesenti lahko dvignejo ustrezni obrazec za izpolnitev orošnje v občinski pala či na Trgu Unitš 4, drugo nadstropje, soba 93. Rok za prijavo prošenj zapade 20. februarja ob 14. uri. Srečanje mladinskih predstavnikov SSk in ZMS V četrtek je bilo v Sežani srečanje med predstavniki mladinske komisije Slovenske skupnosti iz Trsta ter delegacijo občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije iz Kopra in Sežane. Sestanek je bil posvečen prvemu uradnemu stiku med organizacijami na krajevni ravni. Že septembra sta se obe strani na obisku deželnega vodstva mladine SSk pri republiškem vodstvu v Ljubljani dogovorili, da stiki ne bodo ostali le na najvišji ravni, temveč da se bodo razvijali tudi na terenu, posebno med sosednjimi kraji. Na srečanju v Sežani so predstavniki iz Kopra in iz Sežane predstavili položaj svojih občin s posebnim poudarkom na mladinski problematiki in na delu mladinskih organizacij. Predstavniki mladinske komisije SSk iz Trsta pa so orisali najnovejši položaj slovenske manjšine v Italiji ter smernice in delo SSk Kvaliteten celovečerni koncert - Zbor in dirigentka Ljuba Smotiak prejela mnogo čestitk in cvetja Družabni večer v dijaškem domu Prijetno je, če lahko nedeljo preživiš v veseli družbi ter se ob glasbi in petju tudi nekoliko sprostiš. Družabni večer v dijaškem domu, ki ga je v nedeljo priredil Mladinski krožek Trst, je bil pri ložnost, da so mladi iz mestnega središča skupno preživeli nekaj ur. V prostorih krožka so priredili sejem stare šare, na katerem je vsakdo lahko prodajal ali kupoval kar mu je bilo najbolj pri srcu-na izbiro so bili ijapiči, -ponošene ‘ ali skoro nove srajce, ki so se jih lastniki naveličali, jnhkit in razne 'dišave, šali in podobno. Nekateri mladi oblikovalci so na sejem prinesli svoje izdelke. Te so seveda gostje sejma imel; najrajši: kupovali so uhane, zaponke, ogrlice in zapestnice, ki so jih nekatera dekleta sama izdelala. Zanimiv! so bili predvsem usnje ni izdelki, ki so poleg lepote in izvirnosti imeli tudi to prednost, da je bila njihova cena znatno ni žja kot cena podobnih izdelkov v mestnih trgovinah. Po kupčijah je v tržaškem Dijaškem domu zaigrala še harmont ka in mladi obiskovalci so lahko posedli ob založenih mizah. Prijetno popoldne torej, kakršnih si mladi še želijo, saj je nedeljski dolg čas za marsikoga še vedno nereš l.iiv problem. Mladi potrebujejo dandanes predvsem družabnosti, novih oblik shaianja in skupinskega de la, ki bi jim omogočale stike s pri jatelji in soletniki. (sp) *Kjer je mladina, tam je veselje. Kjer so otroci, tam je vrisk, igra — tam je živa in razposajena pomlad,» je s posebnim naglasom poudarila napovedovalka. Jubilejni koncert zbora Slovenski šopek iz Mačkolj je izzvenel prav tako kot sproščen in prešeren praznik mlade pesmi. V gledališču v Boljunec niso prišli samo Mačkoljani, samo starši ma-čkoljanskih otrok, v parter se je steklo veliko število Brežanov, ki so hoteli počastiti desetletno žetev otroškega zbora iz majhne vasice. Toda tako, kakor se je zborček predstavil v Boljuncu, bi se lahko kjerkoli, kajti njegovo petje je bilo čisto, ubrano in sočno. Otroci so s svojo dirigentko Ljubo Smotiak vsako pesem do potankosti naštudirali in skušali iz besedila in melodije izvleči kar največ. To jim je tudi uspelo, saj so na trenutke potegnili za sabo vso dvorano, ki je navdušeno zaploskala njihovemu izvajanju. Seveda — nobena pohvala ne izključuje tudi temnejših strani, vendar bomo te tokrat pustili ob strani, ker niso bistveno vplivale na potek koncerta, temveč zadevajo bolj tehnične plati petja samega. Kar je v tem trenutku važno, je to, da je Slovenski šopek dostojno proslavil desetletnico svojega obstoja in da stopa v drugo desetletje svojega delovanja s polnimi upi in z lepimi izgledi za še večjo rast in izpopolnjevanje. Kot že neštetokrat doslej je tudi v nedeljo spremljal zbor harmonikaš Marino Zobin. Zbor in njegova dirigentka sta prejela mnogo čestitk, spominskih daril in cvetja. Med prvimi jim je čestital predsednik 'PD Mačkolje Danijel Novak, za koordinacijski odbor prosvetnih društev‘iz Brega je nekaj spodbudnih besed spregovoril Vojko Slavec, v imenu staršev iz Mačkolj se je Ljubi Smotiak zahvalil Emil Smotiak, čestitke in cvetje so prinesli tudi predstavniki otroškega zbora z Opčin in iz Bazovice. Hvalevredna žetev na pevskem polju je torej obrala lepe sadove, korenina desetletne tradicije naj zdaj raste še globlje naprej. (ris) ževnosti, citiranje retoričnih fraz, igralci v fraku, to so nosilni elementi tega novega Polijevepa de la, ki ga sedai že 50-letni igralec z mladostno vnemo uprizarja po raznih italijanskih odrih. Partnerica v čMezzacodi* mu je Jacguelin Perrotin. V spomin na dragega Riharda Kopuna darujejo bivši cankarjasi 25.000 lir za poimenovanje šole Pn Sv. Jakobu po Josipu Ribičiču. V spomin na očeta darujeta Darko in Maria 10.000 lir za ŠD Kon-tovel. Namesto cvetja na grob Angela Starca darujeta Marina in Žarko 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob dragemu prijatelju Mirku Ščuki darujeta Anton in Tea Magajna 10.000 lir 23 Dijaški dom. Namesto cvetja na grob Riharda Kopuna darujeta družini Kodrič m šiškovič 10.000 1' za Dijaško matico in 10.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina drage Veselke Godina darujejo Rosanda 20.000 lir za PD I. Grbec, Tatjana 20.000 za Dobrodelno društvo in Marta 20 tisoč lir za Dom J. Ukmarja. Namesto cvetja na grob Francke Križmančič darujeta Milka in Tepka, 2.000 lir za spomenik padlim v NOB v Padričah. Ob težki izgubi očeta, izrekajo prijateljici Vilmi Starc in družini iskrena sožalja prijatelji z Opčin- Ob nenadni smrti dolgoletnega člana Danila štubla, izreka SPD Tabor iskreno sožalje ženi Justini in hčerki Vojki ter ostalim svojcem- 27. t.m. nas je zapustil naš dragi EVGEN STARC srednješolski profesor zgleden mož in oče. Pogreb bo jutri, 30. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti, Prosek 526, v cerkev na Kontovelu. Žalostno vest sporočajo: žena Eva, hčeri Wilma in Ester, sestri Marija in Justina, brat Karlo skupno z družinami ter drugi Sorodniki Prosek, 29. januarja 1980 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) UM | Paolo Poli drevi v Avditoriju Drevi ob 20.30 se v tržaškem Avditoriju s Polijevim delom Mezza coda» prične serija sedmih pred stav «Mladinsko gledališče 1980», ki ga pripravlja Tržaško stalne, gledališče za ljubitelje dramskih del avantgardne vsebine. Pesmi vseh vrst, odlomki iz knji tiHllliiiiiMiiiiiimiiiiiiiiimMlitiHHMiiiiiiititHnniiitiiiiiimiiiiiiiiiiMHtMiiiiimiiiiMiliiiiilimiMiiiiiiiiiiii VČERAJ NA OPČINAH POSLEDNJE SLOVO OD DANILA ŠTUBLA Z bolečim srcem naznanjamo žalostno vest, da nas je v nedeljo nenadoma za vedno zapustil naš dragi prijatelj PINO MARGARET star 48 let Pogreb bo jutri, 30. januarja, ob 11. uri iz tržiške bolnice v štivansko cerkev. Žalujoči vaščani Medja vas, 29. januarja 1980 Veliko ljudi se je včeraj postavilo na openskem pokopališču od zavednega in vsestransko angažiranega družbenokulturnega delavca in borca Danila Štubla, ki ga je kruta bolezen nenadoma iztrgala iz kroga njegovih dragih ter vseh, k; so ga poznali ter cenili. V slovo mu je zapel tudi o- i penski moški pevski zbor Tah pod vodstvom Sveta Grgiča, pred odpr tim grobom pa mu je v poslednji pozdrav spregovoril imenu pokra jinskega odbora vsedržavnega zdru ženja partizanov VZPI ANPI tajnik Dušan Košuta, ki je med drugim dejal, da je njegova smrt prizadela vse naše napredne ljudi, ki so ga poznali kot zavednega in poštenega človeka, tovariša, ki je že v mladih letih dokazal predanost naprednemu gibanju ter bil zaradi tega tudi pre ganjen. Danila štubla so fašistične oblasti ! dejansko že leta 19 i obsodile žara i di njegovega delovanja v borbenih organizacijah, in odpeljale v konfi nacijo v notranjost Italije. Pot ga je kasneje, kot veliko drugih naših ljudi, vodila v staro Jugoslavijo, kjer je moral tudi okusiti veliko grenkobe. Ob nacistični okupaciji Beogra da leta 1941 se je vrnil v rodne kraje, a kaj kmalu je moral v zloglasne posebne bataljone .- Taranto. Po razpadu fašistične Italije je bi. med prvimi, ki so v Carbonari pri Bariju pristopili v partizanske prekomorske brigade. Danilo je deloval v štabu baze narodnoosvobodilne vojske Ju goslavije. Demobiliziran 15. maja 1945, se je spet vrnil na rodne Opči ne, kar je bilo tako značilno za vse njegovo življenje. Nikoli ni miroval. Zanimal se je za vse probleme, zlasti za tiste, ki so zadevali našo na rodnostno skupnost in večkrat je j tudi naš dnevnik opozoril na to ali ono vprašanje. Do svojih zadnjih dni je ostal dosleden in zvest vred ! notam in idealom, za katere se je ; vse življenje boril. Za vedno nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica REPKA GAHARIJA vd. SARDOČ (Sardočeva) Pogreb drage pokojnice bo jutri, 30. januarja, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo: hčeri Celesta In Hedvika* z družinama, vnuki in pravnuki Prečnik, Salež, 29. januarja 1980 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega ANGELA STARCA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, proseški godbi ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Starc Kontovel, Trst, 29. januarja 1980 Zapustil nas je naš dragi in nepozabni LAVO ČERMELJ Pogreb bo danes, 29. januarja, ob 13. uri v Ljubljani. Za njim žalujejo družine Čermelj, Saksida, Vajda, Vovk In Volčič Ljubljana, Koper, Trst, Moskva, 29. januarja 1980 Gledališča ROSSETTI Od jutri, 30. t.m., Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja delo Wedekinda «11 marche-se von Keith*. V abonmaju odrezek št. 6. AVDITORIJ Pregled predstav 1980: Sedem predstav v abonmaju «Mlada sezona* za vse tiste, ki ljubijo gledališče. * * # Danes, 29. t.m., ob 20.30 Paolo Poli v «Mezzacoda» z Jacquelin Perrotin. VERDI Jutri, 30. t.m., ob 19.30 zadnja predstava Wagnerjeve opere Tri-stan in Izolda. Red C/F. « # * V četrtek, 31. januarja, ob 20. uri premiera opere Ermanna Wolf-Fer-rarija Grobjani. Kino Nazionale 15.30 «Intrepid». Barvni film za vsakogar. Ariston 16.45 «La camera verde*. Barvni film za vsakogar. Eden 16.00 «11 matrimonio di Maria Braun*. Fass Binder. Barvni film za vsakogar. Escelsior 16.00 «Una strada, un’a-more». Barvni film za vsakogar. Grattacielo 15.30 «Amore ai primo morso*. Barvni film za vsakogar. Penice 16.00 «Emily». Barvni film Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «Una piccola storia d’amore». Barvni film za vsakogar. Pilodrammatico 15.30—22.00 «Sex Partouze*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Fatti di gente per bene». G. Giannini, C. Deneuve in varietejski program s skupino Roberta Robertija «Ed eccoci all’hard core». Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «L’alba dei falsi dei». Barvni film. Prepovedan mladini Pod 14. letom. Aurora 16.00 «[Jna strana coppia di suoceri*. Peter Falk. t-apitol 16.00 «Ma.J di velluto*. A. Celentann. Volta (Milje) Zaprto. Vittorio Veneto 16.15 «Obiettivo Brass». S. Loren J. Cassavetes. Barvni film. Aldebaran 16.30—22.00 «A cena con in signora omicidi*. Prepovedan niladini rod 18. letom. Prosveta , ,PD Slovenec Boršt - Zabrežec va-Pi ob priliki vaškega patrona sv. Antona na kulturno prireditev, ki ~° v prosvetni dvorani. Spored: o-tr°ški in mešani pevski zbor Slo-yenec, dramska skupina PD SIo-enec z veseloigro «škrk št. 27». Reditev bo v soboto, 2. februa- ifcn* v Boljuncu. V nedeljo, 10. februarja, bo ob .30 v di-vem sklicanju in ob 17 F1 v drugem sklicanju redni občni zbor SPD Tabor z Opčin. Razstave V občinski umetnostni galeriji ražnja Ireneo Ravalico. • V umetnostni galeriji Torbandena izstavlja Mai Ceroii i. V mali galeriji v Sežani razstav-Ja Živko Marušič. ». V galeriji Rossoni razstavlja do januarja Edmondo Dose. V kavarni Tommaseo je odprta azstava osmih tržaških slikarjev: v,runettijeve, Giuffride, Manuellija, L^tallinojeve, Parne, Punza, Scdma-ha in Vranicha. v galeriji Retlori - Tribbio 2 raz , avlja do 8. tabruarja Cesare Pe Verelli. . RO Lipa - Bazovica vabi na ogled tografske razstave «Mimo ob jek )'a». 'razstava bo odprta vsak dan °d 20. do 21.5' do 2 februarja. 1‘ris/irmjh' zn DIJAŠKO MANCO ^SLOVENSKO “STALNO^ GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM EDVVARD ALBEE KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? (igra v treh dejanjih) Režija DUŠAN MLAKAR V četrtek, 31. t.m., ob 20. uri ABONMA LED E - mladinski v četrtek. V soboto, 2. februarja, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri. V nedeljo, 3. februarja, ob 16.30 ABONMA RED G - druga nedelja po premieri. Koncerti V baziliki s Silvestra bo v četrtek, 31 t.m., ob 18.30 koncert pianista Claudia Mansuttija. Na sporedu Beethoven, Chopin, Schumann in Brahms. f Čestitke SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulic" sv. Frančiška 20/n. Danes, 29. januarja, ob 20.30 bomo odprli razstavo umetniške fotografije. Svoje «fotogra-fike» bo predstavil ustvarjalec svetovnega slovesa, Goričan, ki bo letos praznoval svojo 85-letnico PETER KOCJANČIČ O razstavi bo spregovoril Milko Rener, avtor kataloga, ki je izšel ob tej priložnosti. Napovedani večer o seksualnih navadah in težavah na Tržaškem odpade zaradi tehničnih težav. SPDT - prireja v nedeljo, 10. februarja, avtobusni smučarski izlet v Ravascletto. Vpisovanje za ZŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/2. Za Forni di Sopra v nedeljo, 3 februarja, je odhod avtobusa ob 6. uri na Foro Ul-piano. (Ni več prostih mest). Obvestilo SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča: TRGOVCE, GOSTINCE, OBRTNIKE O ZAPADLOSTIH 31.1.1980 Do jutri, 30. t.m., morajo vsi zainteresirani plačal občinski davek za reklamne napise (koncesionar AGIAP). Do 31.1.1980 morajo vsi zainteresirani plačati davek na hladilnike, vladno akso za prevoze na račun tretjih, ter občinski davek za trgovska dovoljenja za prodajo na drobno — vse trgovine na drobno -ite-i. m ujma—wmim občinam, ki so jim izdale dovoljenja. Navajamo poštne račune posameznih občin na Tržaškem: Trst 11/ 4039, Devin-Nabrežina 11/4016, Re-pentabor 11/415, Milje 11/520, Dolina 11/81, Zgonik 11/254. Do 31.1.1980 morajo tudi vsi tisti podjetniki, ki so vpisani v posebne poklicne sezname, ali imajo dovoljenja ali obratna potrdila javiti zainteresiranim uradom svojo davčno število - codice fiscale. Navajamo še enkrat, komu je treba davčne številke dostaviti, če kdo ni še izvršil te obveznosti. Za kršilce so predvidene globe od 50.000 do 1 milijona. Davčno številko pa je treba javiti: — na Kvesturo za licence, ki jih izdaja slednja (gostilne, restavracije, tiskarne, :td.) — Občinam za občinske licence in koncesije (trgovska dovoljenja, reklamni napisi, zdravstvene licence, prevozni prehodi - passi carrabilli) — Trgovinskim zbornicam (vsi vpisani v register podjetij) — Sedišču (družbe vpisane v seznam podjetij) — Gasilcem (za preventivna požarna dovoljenja) — Državnemu monopolu - za prodajna dovoljenja — UTIF - za dovoljenja prodaje alkoholnih pijač in drugih tekočin. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH obvešča cenjene stranke, da bo od prvega februarja tega leta v veljavi naslednji popoldanski urnik: od 15.45 do 16.45. l>l|)Uiiiii|l„„l,llllllllll|llllimillllinillllM}ltl|llllllllll„||ll„|||||l|||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfl|iiiiiiiiiit Včeraj - danes Danes, TOREK, 29. januarja FRANC 17 ne6 Vz'de ob 7.31 in zatone ob hit , r Dplžir.a dneva 9.34 — Lu-Vzide ob 14.53 in zatone ob 5.18 Jutri, SREDA, 30. januarja MARTINA ra 79 včeraJ: najvišja" temperatu-oh V? stopinje, najnižja 2,3 stopinje, 10211 Ur‘ stopinje, zračni tlak wT.mb pada, veter 5 km na uro stot n*k jugovzhodnik, vlaga 55-od-1na- nebo oblačno, morje mirno, Poratura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Tt?£IL se JE: Andrea Sirk. h MRLI SO: 80-letna Lucia Zarot-Scuk ' PaoLtti, 84-letni Miroslavo Vj., a> 10 mesecev star Daniele letn °'- S tolni "ulvio Ferrari. 83-Giustina Gregorič vd. Barovi-kletna Maria Cernivani, 84-Eugenia Sartori vd. Kohl, 50-šhik Elfiudio Bacci 72-letni Danilo obel, 67-letni Giuseppe Barbarich, 86-letna Maria Flego vd. Bodria, 78-letna Anna Gabrijelčič vd. Danieli in 79-letna Leontina Robba. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Er-ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM od 22. do 7. ure: telef. šte vilka 732-627. LEKARNE V OKOLICI Roljunec: tel 22R 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211-001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 218-137; Miljer tel 271-124. Toplo čestitava najini MAMI ob praznovanju rojstnega dne ter ji želiva še obilo zdravja in sreče v nadaljnjem življenju. Hčerki Nevenka in Vesna. Danes praznuje svoj 6. rojstni dan VALENTINA GAJŠA. Da bi bila pridna ter zdrava ji želijo oče Mirko, mama Nadja in sestra Alenka. Danes praznuje svoj rojstni dan SABINA ŠIRCA. Iz srca ji čestitajo Marija, Zora in Olga. Razna obvestila Slovenski študentje filozofske fakultete v Trstu vabijo v petek, 1. februarja, vse vpisane na sestanek, kjer bo govor o nadaljnjem delu slovenskega kolektiva na tej fakulteti. Govor bo predvsem o potrebi po večji organiziranosti študentskega gibanja, o stikih s slovenskimi kolektivi z drugih fakultet ter o kratkoročnih pobudah. Računamo na prisotnost vseh, ki se zavedajo, kako važen je obstoj slovenskega kolektiva na tej fakulteti. Župan Devina - Nabrežine javlja, da morajo občani, ki so v posesti rekvizitov, predvidenih v zakonu štev. 392 z dne 27. 7. 1978 o urejevanju lokacij hiš in stanovanj, in v D.Z. štev. 60 z dne 27. 10. 1979, na podlagi katerega je bil ustanovljen družbeni sklad za manj premožne predložiti občini prošnjo za prispevek najkasneje do 14. ure dne 31. 1. 1980. ZA ŠTUDENTE PRAVA Študentje pravne fakultete in političnih ved se bomo jutri ob 14.30 zbrali v veži glavne univerze, kjer se bomo pogovarjali o delovanju našega kolektiva. Važno je, da se v tem trenutku dobimo prav vsi in poživimo z delovanjem naš kolektiv. Računamo tudi na tvojo prisotnost. Kolektiv študentov pravne fakultete Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM po ugodni ceni stanovanjsko prikolico VS 510 s petimi ležišči, verando ter opremljeno za zimsko taborjenje. Letnik 1977. Telefon (040) 826-759. PRODAM fiat 127 s trojnimi vrati -letnik 1979 mesec junij. Telefonirati na tel. st. 229-377 do 17. ure. KOMERCIALNO podjetje v Trstu i-šče uradnika 'črtlaiiko tudi začetnik. Pogoj .jsaj.pasivno znanje angleščine in • strojepisja. 'Ostalo po dogovoru. Ponuabe na upravo Primorskega dnevnika U. Montecchi 6 pod šifro «Red». OBVESTILO za kmetovalce, agra-rije, trgovine z železnino in stroji podjetje STAC STAC M. SCHART proizvaja hidroforje in male električne vodne črpalke do 1 KM. Prodaja samo na debelo. Trst, Ul. Fabio Severo 20, telefon (040) - 60516. TRGOVINA kmetijskih strojev razprodaja motorne kultivatorje tipa FERRARI, NIBBI in SEP, motorne žage HOMELITE ameriške proizvodnje in drugo orodje. Universalmacchine Dolina. IŠČEM uradr.ika/co s prakso v knjigovodstvu uvoz-izvoz. Telefonirati v uradni!, urah na tel. št. 795822 NUDIMO takojšnjo zaposlitev v Trstu uradnici/ku z nekajletnimi izkušnjami in z znanjem slovenščine. Prošnjo s kratkim življenjepisom pošljite na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, nod šifro «Nastop takoj.* KUPIM prenosni generator z iztokom izmeničnega toka 220 V in enosmernega 12-24 V z močjo 500-1200 VA. Telefonirati na številko 815151. PODJETJE išče grafičnega delavca - ročnega stavca. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «grafik». PRODAM klavir znamke Chappel & C (London) in moped NSU 50 cc. v dobrem stanju. Telefonirati na tel štev. (0481) 86-155 od 13. do 14. ure. ZAPOSLITEV iščen kot šiviija v modnem salonu ali kot piodajalka v trgovini s konfekcijo. Telefonirati n" tel. št. 220-430. PRODAM plinsko napravo za avtomobil, jeklenka (60 litrov) znamke bedini, rabljeno dve leti. Cena 70.000 lir. Ogled — Bonetska 2, Doberdob. IŠČEM hišo z vrtom tudi če je potrebna popravila, ali pa zemljišče za zidavo. Kupim tudi stanovanje. Telefon 228390. PRODAM avtomobil znamke citroen LN 600 kubikov, letnik 1978 — avgust. Cena zanimiva. Telefonirati od 13.00 do 14.30 in ob večernih urah od 20. ure dalje na št. 764742. PRODAM avtomobil simca 1301 letnik 1970 v dobrem stanju. Tel. 571326. ŽELIŠ sodelovati na zasebni radijski postaji v Trstu? Odzovi se. Pisma poslati na upravo Primor skega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Radio». PRODAM nov loščilee. Telefonirati na tel. št. 225973 ali 62198. KUPIM hišo ali hišico kjerkoli v okolici Trsta. Telefonirati na št. 757339. GOSTILNA v Trečniku, popolnoma prenovljena, javlja cenjenim go stvom, da je ponovno odprta. FRIZERSKI salon Draga v Dolini sporoča svojim cenjenim stran kam, da posluje po normalnem urniku in po znižanih cenah. G biščite nas in prepričali se boste. ROBERT PIPAN, Mavhinje 22/D -osmica se nadaljuje do 15. februarja. ENOTNO STAUSCE VSEH SVETOVALCEV POKRAJINSKI SVET OBSODIL SZ ZARADI INVAZIJE V AFGANISTANU Sejnina svetovalcev se bo zvišala - Nakupili bodo merilne naprave za merjenje gostote prometa - Voščilo predsedniku Titu Na sinočnji seji pokrajinskega sveta v Gorici so najprej razpravljali o aktualnih mednarodnih vpra šanjih: o sovjetski zasedbi Afganistana, o preganjanju Saharova ter o terorizmu v Italiji. Načelnik skupine KD Giuseppe Agati je dejal, da so v času klasičnih olimpijskih iger prekinili vojne, v novejšem času so med vojno prekinili olimpijske igre, sedaj pa so olimpijske vrednote tako nizko zdrknile na lestvici, da njim v posmeh Sovjetska zveza zaseda Afganistan in preganja Saharova. Agati je dejal, da o udeležbi na olimoijskih igrah ne bi smele odločati države, ampak atleti sami. Načelnik skupine KPI Ivan Bratina je obsodil sovjetski vdor v Afganistan ter ga proglasil za posledico dolgotrajnega zaostrovanja odnosov med ZDA in SZ. Dodal je, da si bo KPI prizadevala doseč' popuščanje napetosti med blokoma in državami, pri čemer morata opraviti svojo vlogo Evropa in Italija. Tudi glede Saharova KPI ob soja ravnanje Sovjetske zveze. Kar pa zadeva terorizem, je Bratina predlagal sklicanje pokrajinskega odbora za zaščito demokratičnega reda. Marija Ferletič (SSk) je izrazila sožalje za ubitima karabinjerjema v Genovi ter pristavila, da smo brezmočni pred terorizmom v Italiji. Zato bi bilo potrebno usposobiti policijo ter omogočiti državljanom, da bi z njo sodelovali pri odkrivanju teroristov. Kar zadeva zunanjo in notranjo politiko Sovjetske zveze je Ferletičeva dejala, da SSk obsoja kršenje pravice narodov in človeka do svobode in do svobodnega izražanja. Preden pa bi ocenjevali ravnanje drugih, je pristavila Ferletičeva, bi morali najprej priznati pravice Slovencev v Italiji. Ob koncu je poudarila važnost sodelovanja z Jugoslavijo za utrjevanje miru ter poslala voščila predsedniku Titu, da bi čimprej okreval in se spet vrnil na delo. Svetovalci so nato odobrili nakup 17 kabin, kjer bodo namestili naprave za merjenje gostote prometa na pokrajinskih cestah. Prav tako so odobrili, z nasprotnim glasom MSI, povišek lanske sejnine za seje pokrajinskega sveta in pokrajinskih komisij od 10 na 20 tisoč lir. Ustrezno bodo povišali tudi sejnine predsednika in k odbornikov. Za naslednje leto oa bodo žetone izplačevali na podlagi računske postavke. Vpisovanje bralcev v Goriško knjižnico Že pred novim letom so pričeli bralci Goriške knjižnice Franceta Bevka obnavljati članarino za leto 1980; te dni pa je vpisovanje doseglo vrhunec. Dnevno obnovi članarino tudi po sto odraslih bralcev ter ravno toliko mladih. Razveseljivo je, da se med to množi co dvestotih ljudi pojavlja dnevno tudi deset do dvajset občanov, ki dosedaj še niso obiskovali naše knjižnice. Med novimi bralci so še posebej veseli prijateljev s tostran meje, predvsem Slovencev, ki ima jo v Gorici včasih težave, da pridejo do kvalitetne slovenske knji ge, ki jo potrebujejo pri študiju, za dodatno izobraževanje, za svojo kulturno razgledanost ali pa samo za plemenito razvedrilo, ki ga nudi dobra knjiga. Članarina je zgolj simbolična, saj plača bralec za neomejeno število knjig, ki si jih bo med' letom izposodil, od 20 do 60 din, odvisno od njegove starosti. Cicibani in pionirji vplačajo 20 dinarjev, dijaki, študentje in upokojenci 40 dinarjev, ostali občani pa 60 dinar jev. Odraslim bralcem pokloni knjižnica tudi publikacijo Vodnik po knjižnici, ki nas seznani, kaj je obiskovalcu v knjižnici na razpolago; navodila za iskanje literatu re, ki jo potrebujemo; pravila, ki se jih mora obiskovalec držati pri izposoji ter z njegovimi pravicami. Med bralce Goriške knjižnice Franceta Bevka se lahko včlanite v njenem ijudskopionirskem oddelku, ki deluje v trgovskem centru nad Bachus barom (vhod v pasaži pri Optiku). Članska izkaznica daje obiskovalcu pravico, da obiskuje vse oddelke knjižnice: Ijud-skopionirskega, v katerem je nad 21.000 knjižnih enot, ter prijetna čitalnica; študijskega, ki deluje v pritličju stavbe Skupščine občine Nova Gorica in hrani za obiskovalce nad 80.000 enot knjižnega gradiva, ter nad 900 naslovov časnikov in časopisov ter več tisoč enot drugega knjižničnega gradiva (rokopisov, not, drobnih tiskov itd.). Prepričani smo, da se bo tudi v letošnjem letu vpisalo med bralce Goriške knjižnice Franceta Bevka nad dva tisoč občanov, saj danes ni človeka, ki ne bi potreboval takšne ali drugačne tiskane informacije. Jan Zoltan Priprave na letošnje Mladinske delovne akcije V Sloveniji se v okviru ZSMS zavzeto pripravljajo na letošnje mladinske delovne akcije, ki se bo- do pričele v maju, končale pa septembra. V Novi Gorici se mladi posebej pripravljajo na mladinsko delovno akcijo, ki bo potekala tekorekoč doma, pod nazivom: MDA Kras 80. Slednja je letos prvič na programu in predvideva gradnjo primarnega vodovoda od Kostanjevice do Opat-jega sela. V pripravi na začetek del so doslej že izdelali načrt poteka gradnje vodovoda. Letos bodo predvidoma izkopali 5030 metrov jarkov na zelo težkem, pretežno skalovitem področju. Na akciji bodo sodelovale naslednje delovne brigade: Jesenice, Ljubljana - Moste-Polje, Ljubljana - šiška, Ribnica Ravne na Koroškem, Ljutomer in pionirska brigada iz novogoriške občine. Prejšnja leta je bila na novogoriškem območju delovna akcija v Goriških Brdih pod naslovom MDA Kožbana, zato je MDA Kras 80 smatrati kot nadaljevanje v prejšnjih letih uspešno izpeljanega dela mladine. Ob koncu v lja zabeležiti še vest, da bodo mladi iz novogoriške občine sodelovali tudi na delovnih akcijah v drugih krajih domovine, tako v Istri, na Goriškem in v Brkinih ter pri zvezni delovni akciji. Priložnost torej, da se vanje vključijo tudi mladi iz zamejstva! NEUGODNA GIBANJA V NAŠIH OBČINAH NA GORIŠKEM TUDI LANI VEČ SMRTNIH PRIMEROV KAKOR ROJSTEV Rahlo zvišanje števila prebivalstva predvsem na račun priseljevanja - V Doberdobu dvakrat več smrtnih primerov kakor rojstev Število prebivalcev treh slovenskih občin na Goriškem se je v lanskem letu rahlo povečalo. Na področju doberdobske, sovodenjske in števerjanske občine je bilo ob koncu lanskega leta 3.979 prebivalcev s stalnim bivališčem, oziroma 13 več kakor leto prej. Na prvi pogled bi lahko rekli, da se je zaustavil negativni in dolgotrajni pojav postopnega manjšanja števila prebivalstva, v resnici pa ni tako, saj je razlika predvsem na račun priseljevanja, oziroma izseljevanja iz posameznih krajev. V statistiki pa so zajete tud' osebe (orožniki, finančni stražniki in njihovi družinski člani), ki so za krajši ali daljši rok prisotne v občini zaradi službenih dolžnosti. Če torej ne u-poštevamo migracijskih tokov, temveč samo razliko med številom rojstev in smrtnih primerov, dobimo precej drugačno sliko. V vseh treh občinah so zabeležili le 39 rojstev, smrtnih primerov pa kar 51. Najbolj neugodna bilanca velja za Doberdob, kjer je bilo dvakrat več smrtnih primerov kakor rojstev, (10 rojstev, 20 smrtnih slučajev). Precej neugodno je gibanje prebivalstva tudi v sovodenjski občini, kjer je bilo 19 rojstev, smrti pa 23. Rahlo aktivni saldo so zabeležili le v Števerjanu, kjer je bilo 10 rojstev, smrtnih slučajev pa samo 8. Pa poglejmo nooatke za posamezne občine. V Doberdobu je bilo ob koncu lanskega leta 1385 oseb s stalnim bivališčem, 14 manj kakor leto prej. Našteli so 470 družinskih enot, oziroma gospodinjstev. Priselilo se je 27 oseb, 31 se jih je izselilo, rojstev je bilo 10, smrti pa 20. Obraten pojav so zabeležili v so-vodenjski občini, kjer je bilo 31.12. 1979 1755 oseb s stalnim bivališčem, oziroma 14 več kakor leto prej. Našteli so 623 gospodinjstev, oziroma družinskih enot. Priselilo se je 44 oseb, izselilo pa 28. Zabeležili so 19 rojstev, smrtnih primerov pa 23. Razmeroma največji porast prebivalstva pa so lani zabeležili v Števerjanu, kjer so ob koncu leta zabeležili 839 prebivalcev s stalnim bivališčem, leto prej pa samo 826. 277 je bilo gospodinjstev, oziroma družinskih enot. Rodilo se je 10 otrok, 8 občanov pa je umrlo. V lanskem letu se je priselilo 35 oseb, odselilo pa 24. • V petek, 1. februarja, ob 20. uri bo letna skupščina pevskega zbora C. A. Seghizzi. Poleg poročil o delovanju v pretekli sezoni ter o finančnem stanju, bodo razpravljali in sklepali tudi o zaključnem računu lanskega poslovanja ter o proračunu za tekoče leto. Skupščina bo na sedežu društva, na Travniku 44. niiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia V NEDELJO SVEČANO ODPRTJE SEDEŽA Krvodajalci, VZPI-ANPI in taborniki v Doberdobu odslej pod skupno streho Italijansko - jugoslovanski odnosi naj bodo za vzgled tistim državam, ki ne spoštujejo ne meja, ne celovitosti in ne suverenosti drugih držav - Izrazil je voščila predsedniku Titu Občinstvo ter predstavniki organizacij na nedeljski otvoritveni svečanosti novega sedeža nekaterih pomembnih organizacij v Doberdobu V Doberdobu so v nedeljo odprli sedež treh pomembnih organizacij: sekcijo krvodajalcev, sekcije partizanske zveze VZPI - ANPI ter tabornikov rodu Modrega vala. Sedež, nekoliko večjo opremljeno sobo v občinski zgradbi poleg osnovne šole, je dodelila občinska uprava, ker je hotela pomagati ^em organizacijam, ki vsaka na svojen področju opravljajo važne naloge. Krvodajalska zveza je med najaktivnejšimi v naši pokrajini ter vzdržuje tesne stike s sorodnimi humanimi organizacijami v Jugoslaviji; borčevska organizacija VZPI - ANPI združuje domače nekdanje borce proti fašizmu ter je danes pomemben dejavnik pri o-hranjanju in razvijanju tradicij o-svobodilnega boja; taborniška organizacija rodu Modrega vala pa o-pravlja nadvse dragoceno vzgojno delo med mladimi, ki jih navaja ne le k spoštovanju in čuvanju narave, ampak k zavestni in aktivni pripadnosti slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Otvoritvene svečanosti so se po- Ponovno v ospredju vprašanje zadostne varnosti letališča Vprašanje ministru za prevoze glede funkcionalnosti naprav Iz kontrolnega stolpa baje ni mogoče nadzorovati celotne letališke steze Deželno letališče v Ronkah je te dni ponovno v ospredju širše javnosti. Senatorja Bacicchi in Gerbče-va sta namreč naslovila ministru za prevoze pismeno vprašanje glede funkcionalnosti nekaterih novih naprav na ronškem letališču, ki so bile, kakor znano, zgrajene z javnim denarjem. Senatorja vprašujeta. kaj meni minister glede funkcio-nalosti in primernosti lokacije garaže za vozila gasilcev, ki je bila zgrajena v neposredni bližini kontrolnega stolpa. Dalje vprašujeta senatorja, kaj meni minister glede uporabnosti samega kontrolnega stolpa iz katerega je, prav zaradi omenjene garaže, nemogoče vizualno nadzorovati precejšen del pristajalne steze. Parlamentarca vprašujeta tudi, kaj namerava ministrstvo ukreniti, kolikor bi prišlo do ugotovitve, da je bila gradnja omenjenih objektov neprimerna in s tem posredno ogrožena tudi varnost v-letalskem prometu. Iz goriške bolnišnice V goriški bolnišnici se zdravi 59-letna Nerina Paulini iz Gorice, Drevored XX. septembra 47, zaradi pretresa možganov ter drugih poškodb, ki jih je zadobila v prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo v Garibaldijevi ulici v Gorici. V o-menjeni nesreči se je ranil tudi 59-letni Mario Pecile, ki pa so mu v bolnišnici nudili le prvo pomoč. Mesec dni so pridržali na zdravljenju tudi 59-letno Antonio Stacul iz Ul. Faiti 50 v Gorici. V prometni nesreči si je zlomila desno nadlahtnico. leg župana Andreja Jarca udeležili pokrajinska vetovalka Marija Ferletič, deželni odbornik za finance Antonio Tripani, delegacija krajevne skupnosti Prvačina, s katero je Doberdob pobraten, delegaciji Rdečega križa Nove Gorice in Kranja, predstavniki občine Nova Gorica in drugi. Najprej je delegacija domačinov položila venec k partizanskemu spomeniku ter se padlim oddolžila z enominutnim molkom. Jože Ferletič, predsednik krvodajalske sekcije, je nato pozdravil vse navzoče ter se zahvalil vsem, ki so pomagali pri odprtju in opremi sedeža. Dejal je, da bo prihodnje leto minilo deset let, odkar je bila v Doberdobu ustanovljena prva slovenska sekcij krvodajalce" v Italiji, člani naše organizacije se ne o nejujejo samo na darovanje krvi, ampak razvijajo tudi prijateljske stike z italijanskimi krvodajalci ter s krvodajalskimi organizacijami v Jugoslaviji. Potem ko je poudaril humano skrb za človeštvo, je Ferletič dejal, da je danes, ko je mir tako ogrožen, dolžnost organizacije, ki sloni na najplemenitejši človeški solidarnosti, da takšno solidarnost, kakršno izkazuje pri darovanju krvi, uveljavlja tudi v ostalih družbenih odnosih. «Tudi ta majhen prostor, katerega danes otvarjamo — je dejal Ferletič na koncu -»- bo služil r.amenom, ki si jih je slovenska krvodajalska sekcija zastavila ii bo samo pripomogla h krepitvi vseh tistih humanitarnih idealov, ki so pristni krvodajalcem.* Iztok Jarc je v imenu tabornikov rodu Modreja vala dejal, da jih bo novi sedež navajal k večji aktivnosti. Poudaril je velik pomen samostojnega in ogrevanega sedeža, kakršnega doslej še niso imeli, da bi se mirno zbirali in se pogovorili o svojih nalogah. Ta ugotovitev prav gotovo velja tudi za naše sosede, o katerih upamo, da se bomo z njimi dobro razumeli, je še pristavil Iztok Jarc. Tajnik sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI • ANPI) Karel Č»rnic pa je zlasti o-pozoril na zaostritev v svetu in na nauk, ki nam ga je zapustila preteklost, naša borba za svobodo, neodvisnost in mir. Preveč nas je to stalo - 80 padlih občanov - da ne bi bili zaskrbljeni zaradi sedanje največje povojne nevarnosti za mir v svetu. Opozoril je tudi na položaj v Italiji, ki jo tolčejo inflacija, terorizem, prevratništvo, ugrabitve. širjenje droge in še cela vrsta zaskrbljujočih družbenih pojavov, ki narekujejo krepitev enotnosti demokratičnih sil ter enotnosti med Slovenci in Italijani. «Naša organizacija se bo zavzemala za uveljavitev naše narodnostne identitete, za celotno izvedbo o-simskega sporazuma, da se že dobri italijansko - jugoslovanski odnosi izboljšajo na vseh področjih, tako da bo ta meja osi la za vzgled drugim državam, zlasti pa tistim, ki niti meja, niti celovitosti niti naši suverenosti drugih držav ne spoštujejo. Po svojih močeh moramo [»omagati, da ne bodo naši otroci in vnuki doživeli vojnih grozot, ki smo jih doživeli mi,» je dejal Karlo Černič ter izrekel najboljše želje in voščila predsedniku Titu, da bi po tolikih zmagah zabeležil še eno: da čimprej okreva. SLOVENSKO STALNO,. GLEDALIŠČE tpr V TRSTU V SODELOVANJU S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE EDWARD ALBEE KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? igra v treh dejanjih Režija DUŠAN MLAKAR Danes, 29. januarja, ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI (goriški abonma). Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri. Kino Predavanja fcenstu imciauvui ou„t>r ,.u Oslavje in Štmaver priredi v prosvetni dvorani v Pevmi danes, ob 20. uri predavanje dipl. psih. Eme Hlebec o temi «Tlaj otrok v družinskem okolju potrebuje za svojo zdravo duševno rast*. Ženski odsek prosvetnega društva »(Sovodnje* priredi v Kulturnem do mu jutri, 30. januarja, ob 20. uri predavanje prof. Žnidaršiča i temi »Glasbena vzgoja mladine, zakaj je potrebna*. Izleti Slovensko planinsko društvo »• Gorici priredi v nedeljo, 10. februarja, smučarski izlet v Cima Sappada. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 6. februarja, oziroma do oddaje vseh razpoložljivih mest v avtobusih. Razna obvestila So voden jska občinska uprava sporoča, da je vsako soboto med 8. in 12. uro na razpolago tehnični izvedenec dr. Cvetko Kocjančič, za najrazličnejša pojasnila s področja gradnje in drugih urbanističnih posegov. VZPI-ANPI Gorica priredi ža vse bivše borce in prijatelje tradicionalno tovariško srečanje - večerjo v soboto, 2. februarja 1980 ob 20. uri v Park hotelu v Novi Gorici. Vpisovanje sprejemajo vse sekcije še danes. Coma VERDI 17.30-22.00 «Airport 80». A. Delon in S. Kristel. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «11 drago di Hongkong*. J. Wang Yu in G. Lazenby. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Chen il pugno che uccide*. PRINCIPE 16.30-22.00 «Sabato, do-menica e venerdi*. Nova Gorica in okolicu SOČA 18.00-20:00 «Iskanja». Jugoslovanski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Parno neparno*. Italijanski film. DESKLE 19.30 «Zakaj ne prideš v mojo posteljo?* Danski film. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada V tednu od 20. do 26. januarja se je v Gorici rodiio 22 otrok, 20 oseb je umrlo, porok ni bilo. RODILI SO SE: Michela Carteili, Cristina Brugnolo, Lia Tagliapietra, Katja Stekar, Manuel Riva, Ales-sandro Sccrianz, Federica Miceli, Astrid Querin, Eleonora Medeot, En-rico Bende!, Jason Pondexter, An-nalisa Sanna, Elisa Fina, Alessan-dro Morgera, Daniele Žigon, Saša Klanjšček, Carlo Boschetti, Gia-da Godino, Gabrieila Tafuri, Luca Corsi, Massimo Migliacco, Elisa Pe-ressin. UMRLI SO: 87-letni upokojenec Benvenuto Piccolo, 68-letna upokojenka Stefcnia Dragan por. Pado-van, 63-letni upokojenec Dante Pur ia, 78-letni upokojenec Giulio Gori-ni, 55-letni policist Salvatore Costa, 77-letna gospodinja Tereza Tuniz, 77-letni upokojenec Rodolfo Bertos-si, 96-ietna gospodinja Vilma Palja-vec, 79-letna gospodinja Pasqua Quero por. Netti, 72-letna upokojenka Arpalice Soffiati, 42-letni delavec Mario Filiput, 69-ietni upokojenec Ermenegildo Resen, 69-letni Ernesta Cassani, X)-letna gospodinja Clementina Maurig, 67-letna trgovka Nella Zorzin, 48-letna učiteljica Claudia Fonda, 39-letni mestni stražnik Adriano Blažiča, 90-letna gospodinja Maria Russian, 84-letna upokojenka Domenica Alessio por. Stacul, 77-letni upokojenec Gaelano Cicismonda. OKLICI: delavec Siro Ban in o-troška negovalka Donata Marchi, vzgojitelj David Sossou in profesorica Alfreda Pavletič, uradnik Al-fio Di Doi in bolničarka Flavia Bemardinis. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, UL 1. maja, tel. 73-325. AVTOMOBILIZEM VN V INTERLAGOSU Arnoux prvi v Braziliji Polom ferrarijev - Italijan Elio De Angelis na odličnem drugem mestu - Jones (tokrat tretji) je obdržal vodstvo na lestvici za SP Druga preizkušnja za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1, Velika nagrada Brazilije v Inter-lagosu, je potekala v znamenju francoskih dirkačev. Jabuille in Ar-noux sta na avtomobilih znamke Renault-Turbo dobesedno pregazila nasprotnike in kljub temu, da je moral Jabuille v 25. krogu odstopiti zaradi okvare na motorju, je francoska avtomobilska hiša slavila pomembno zmago. Dirka za svetovna avtomobilsko prvenstvo v Interlagosu je bila zelo naporna in utrujajoča, tako da veliko avtomobilov ni zdržalo ritma, ki ga je narekoval Renault-Turbo. Pravi polom sta doživela 'udi Fer-rarija. : \j je moral svetovni prvak Scheckter odstopiti že v 10. krogu zaradi okvare na motorju, Vilie-neuve pa je drago plačal preveliko željo, da bi dohitel vodilne in je zato zdrvel iz dirkalne steze in tako poškodoval svoj Ferrari T5 Ob tem naj povemo, da je Kanadčan na začetku celo nekaj časa vodil, vendar se ni mogel dlje upirati raz-po'oženim nasprotnikom. Zmagal je torej Rene Amoux, ki je vozil skoraj vseh 53 krogov brez napake. Najprej je nadzoroval vse tekmece in dopustil, da je njegov kolega Jabuille prevzel vodstvo. Nato je iz,kori' til odstop Laffita in zasedel drugo mesto. Ker osfali niso ogrožali svojega vodilnega tovariša, ko pa je še ta odstopil je Arnoux obdržal vodstvo Jo konca in kot prvi privozil skozi cilj. Nemara pa je največje presenečenje nedeljske dirke vožnja 21-let noga Italijana Elin De Angelisa, ki je na Lotusu zasedel končno drugo mesto in s tem opozoril nase vse ljubitelj avtomobilizma v svetu. De Angelis je vozil kot izkušen in izurjen as, in 1 b temu, da je imel težave z gumami, zabeležil viden uspeh. Skratka v ospredje prihajajo čedalje bolj mlada imena, ki s svojo agresivnostjo spodrivajo priletne šampione. Tako se je moral tudi Jones na Wil'iamsu zadovoljiti le s tretjim mestom, vendar pa je s tem '-bdržal prvenstvo na lestvici za svetovnega prvaka. Tudi avtomobila znamke Brabham nis‘a blestela, pa čeprav je bil Piquet med favoriti dirke. VRSTNI RED 1. Rene Arnoux (renault-turbo RS20), ki je prevozil 318, km v 1 uri in 40 minutah s poprečno hi- mmmm Bologna - Roma X Catanzaro - Ascoli X Lazio - Inter X Milan - Cagliari 1 Napoli - Fiorentina X Pescara - Juventus 2 Torino - Avellino X I dines* - Perugia 2 Genoa - Lecce X Taranto - Como 1 Verona - Palermo 1 Cavese • Arezzo X Montevarchi - Reggina 2 KVOTE 13 - 12.5JO.700 lir 12 — 488.400 Ur trostjo skoraj 189 km na uro; 2. De Angelis (lotus-ford); 3. Jones (williams), 4. Pironi (ligier), 5. Prost (mclaren), 8. Patrese (arrovvs). LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 1. Jones (13 točk), Arnoux(9), 3. Piquet in De Angelis (6), 5. Ros-berg (4). ODBOJKA Kvalifikacij; za Ol SOFIJA — Bolgarija, ZDA. Romunija in Južna Koreja so se uvrstile v sklepni moški odbojkarski turnir na olimpijskih igrah v Moskvi. V ženski konkurenci pa se je uvrstila Rotmmiia. NA EVtoCVoKEM PRVENSTVU Jugoslavija četrta SKARA — Jugoslovanska reprezentanca je drugič v zgodovini o- stala brez kolajne na evropskem šahovskem prvenstvu. Po predvidevanju je prvenstvo osvojila Sovjetska zveza, drugi so bili Madžari, na tretje mesto pa se je presenetljivo uvrstila reprezentanca Velike Britanije. Najboljši igralec turnirja je bil Sovjet Kasparov, med Jugoslovani pa se je najbolj izkazal veteran Gli-gorič, ki je osvojil 5,5 točke iz sedmih partij. TENIS Connors premagal McEnroea PHILADELPHIA — Jimmy Connors je že četrtič zmagal na teniškem turnirju v tem mestu. V finalu je po petih setih igre premagal McEnroea, ki se je razpoloženemu Connorsu upiral skoraj tri ure in pol. S to zmago je Connors dokazal, da se ponovno vrača v formo in da se bo letos potegoval za zmago na najmočnejših teniških turnirjih na svetu. KOŠARKA PRVENSTVO A-2 LICE TESNA ZMAGA HURLINGHAMA Tržačani so v nedeljo doma premagali okrnjena postavo videmskega Mobiama le s točko razlike Hurlingham — Mobiam 77:76 (33:37) HURLINGHAM: Laurel 24 (8:10), Bradley 12, Dordei 4, Baiguera 9 (1:2), Meneghel 4, Ritossa 16, (4:5), Scollini 8 (0:1), Tonut, Jacuzzo, Pieri. MOBIAM: O. Savio 13 (3:4), G. Sa-vio 7 (3:4), Gallon 29 (5:5), Cagnazzo 4 (2:2), Tonin, Vanin, Bruni 6, Fuss 4, Piubello, Andreani 13 (5:6). SODNIKA: Maurizzi in Sammar-chi iz Bologne. PROSI METI: Hurlingham 14:19, Mobiam 18:21. PON: Bradley (38) in Bruni (40). Po slabi tekmi, v kateri so se napake vrstile na obeh straneh druida za drugo, je Hurlingham z dokajšnjo težavo premagal videmski Mobiam, ki je nastopal brez poškodovanega Dickeya. Tržačanom se pozna, da so telesno in psihično izčrpani od dolgega prvenstva, kjer so vselej igrali na odličnem nivoju. Nedeljska tekma je bila ena slabših, kar smo jih videli v Trstu; iz-gledalo je celo, da nima tekma nikakršnega pomena za lestvico. V končnih potezah pa so bili domači- tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiRmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiMiiiitiiiitiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiitiiiii NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI UDINESE NA PREDZADNJEM MESTU Videmčani so v nedeljo doma izgubili s Perugio - Interju točka v Rimu Najboljši italijanski nogometaši so odigrali 18. kolo. oziroma 3. povratno. Niti tokrat razpleti niso bili najbolj privlačni, saj se je kar pet srečanj končalo brez zmagovalca. Glede na destvo, da se je moral Inter na olimpijskem stadionu v Rimu zadovoljiti s točko v srečanju z Laziom in je Milan prepričljivo odpravil tokrat ne preveč razpoloženo vrsto Cagliaria, se je razlika med milanskima enajstericama zmanjšala za eno točko. Na tretje mesto se je prebila e-kica Perugie, ki je slavila sredi Vidma. Po tem spodrsljaju je U-dinese na predzadnjem mestu lestvice. Pred domačimi gledalci , je izgubila tudi PfeŠČži-a. ki je,.tokrat gostila Juventus. Kot kaže je Juventus s to zmago prebolel krizo, kaj takega pa slej ko prej ne moremo trditi za Pfescaro. Nogometašem Torina ni bilo dovolj za končno zmago niti vodstvo 2:0, saj mu je presenetljivi Avellino odščipnil točko. Vse je kazalo, da bo pospravil dve izredno dragoceni točki tudi Catanzaro, toda gostujoči Ascoli ni vrgel puške v koruzo niti potem, ko so igrali v desetih, ter remi ziral. Če so v Bologni videli vsaj dva zadetka, temperametni Napole-tanci tega zadoščenja v nedeljo niso imeli, IZIDI 18. KOLA Bologna - Roma 1:1 Catanzaro - Ascoli 1:1 Lazio - Inter 0:0 Milan - Cagliari 2:0 Napoli - Fiorentina 0:0 Pescara - Juventus 0:2 Torino - Avellino 2:2 Udinese - Perugia 1:2 LESTVICA Inter 26; Milan 22: Perugia in Roma 20; Juventus in Avellino 19; Torino, Bologna, Lazio, Napoli, A-scoli in Cagliari 18; Fiorentina 16; Catanzaro 15; Udinese 14; Pescara 9. PRIHODNJE KOLO (3.2.) Ascoli - Pescara; Avellino - Catanzaro, Cagliari - Udinese, Fiorentina - Torino; Inter - Bologna; Juventus - Milan; Perugia - Lazio; Roma - Napoli, Komentar Mirka Novosela Bosna zanesljivo vedi S tesno zmago v Beogradu proti Crveni zvezdi in po porazu Jugoplastike v Splitu proti , Ciboni je sarajevska Bosna povečala svojo prednost na vrhu lestvice na štiri točke. Glede na to, da bodo Sarajevčani v prihodnjem kolu i-grali doma proti Jugoplastiki in bodo imeli torej možnost, da pospravijo nov par točk, po tem je jasno, da bodo imeli Delibašič in tovariši že polovico naslova v žepu. Sicer pa je letošnje prvenstvo tako izena čeno in presenečenja so no dnevnem redu iz kola v kolo, tako da je vsako predvidevanje dokaj tvegano. Tudi 10. kolo je potekalo v znaku velike izenačenosti in razburljivih koncev tekem Sama Bosna je spravila na kolena Crveno zvezdo le v poslednjih sekundah. Dokaj dramatično je bilo zopet naslednji dan v Beogradu na tekmi med Radničkim L MK in šibenko. Gostje so namreč že vodili s 16 točkami prednosti, nakar pa je domačim košarkarjem le uspelo premagati požrtvovalne goste. Z Vilfanovim metom dve sekundi pred koncem je tudi ljubljanska Iskra Olimpija doma tesno premagala beograjski Beko, čeprav so Ljubljančani med srečanjem že vodili s 17 točkami razlike. Kaže pa. da so ljubljanski košarkarji že navadli svoje navijače na lake razburljive razplete, sicer pa ostaja dejstvo, da so Ljubljančani doma še nepremagani in da so pri samem vrhu lestvice. Derbi kola v Splitu se je končal z nepričakovano zmago zagrebške Cibone, ki je z dvema točkama razlike premagala favorizirano Jugoplastiko. Spličant so tako izgubili stik z vodečo Bosno in težko bo za Jerkova in tovariše nadoknaditi zamujeno. V sobotnem srečanju so imeli lepo priložnost, da pospravijo nov par točk. Vodili so v drugem polčasu že s 13 točkami razlike. Preveč pa so zaupali v met od daleč, tako da je Cibona s consko obrambo lahko polovila več odbitih žog. zmanjšala razliko v kosih in nato tudi srečanje dobila. ' V dokaj slabih vodah ostaja beograjski Partizan, ki je v nedeljo zopet izgubil. Tokrat v Zadru. IZIDI 10. KOLA V LJUBLJANI: Iskra Olimpija - Beko Beograd V SPLITU: Jugoplastika — Cibona Zagreb V BEOGRADU: Crvena zvezda — Bosna Sarajevo V BEOGRADU: Radnički LMK — Šibenka Šibenik V ČAČKU: Borac — Rabotnički Skopje V ZADRU: Zadar — Partizan Beograd LESTVICA Bosna 16; Jugoplastika, Crvena zvezda, Zadar, Iskra Olimpija, in Radnički LMK 12: Cibona 10; Beko in Borac 8; Šibenka, Partizan in Rabotnički 6. PRIHODNJE KOLO (2.2.) Partizan - Radnički LMK; Beko - Zadar; Rabotnički Iskra Olimpija: Cibona - Borac: Bosna - Jugoplastika; šibenka - Crvena zvezda. 89:87 84:86 90:93 81:79 110:87 84:78 3, ITALIJANSKA LIGA T • .»ut 68 lnestina osvojila točko v Leccu Lecco - Triestina 0:0 TRIESTINA: Bartolini, Lucchetta, Geissa, Mitri, Prevedini, Maschero-ni, Quadrelli, Giglio, Coletta, Franca (Politti), Panozzo, GrigoOo in Lenarduzzi. Če gledamo iz tega zornega kota gostovanje Triestine v Leccu, da je domače moštvo prvič v letošnjem prvenstvu igralo pred domačimi gledalci neodločeno in drugič remiziralo na sploh, pomeni delitev izkupička za goste uspeh. Položaj Lecca na lestvici pa nam po drugi strani vsiljuje misel, da bi lahko varovanci Tagliavinija lahko zmagali, če bi bili zaigrali nekoliko bolj odločno in agresivno. Neučinkovitost Triestine je zadnje čase največji krivec za delitev točk. Na tem gostovanju so imeli gostje v prvem polčasu nekaj zrelih priložnosti, toda vrata Dal Bella so o-stale nedotaknjene. Prednost ekipe Cremor.ese je ostala ista, za točko pa sta se oddaljila vodeči Varese in tretjeuvrščena Piacenza. IZIDI 17. KOLA Biellese - Treviso 0:0 Casale - Rimini 0:1 Fano - Sanremese 0:0 Lecco - Triestina 0:0 Pergocrema Novara 3:0 Piacenza - Mantova 1:0 Reggiana - Cremonese ‘ 0:0 S. Angelo Lodigiano - Forli 2:2 Varese - Alessandria 1:0 LESTVICA Varese 26; Cremonese 23: Pia- cenza 22; Triestina 21; Rimini in Fano 20; Forli, Sanremese in Ca-sale 17; Reggiana, S. Angelo Lo-digiano in Treviso 16; Novara 15; Alessandria 13; Mantova 11; Lecco 10; Pergocrema 9; Biellese 7. PRIHODNJE KOLO (3.2.) Alessandria - Mantova; Biellese -Sanremese; Cremonese - Treviso; Fano‘- Varese; Forli - Triestina, Lecco - Pergocrema; Novara - S. Angelo Lodigic.no; Reggiana - Ca-sale; Rimini • Piacenza. MINIBASKET o i*i*,S V UO. kU (15.00) Prijateljska tekma Dom - Bor Danes, s pričetkom ob 15. uri bo v Gorici prijateljska tekma v mi-nibasketu med Domom in Borom. Srečanje bo za obe moštvi koristno in obenem tudi priložnost, da se igralci obeh ekip pobliže spoznajo. Skoraj nerazumljivo je namreč, da se naša tržaška in gariška košarkarska društva ne pogosto srečujejo. slovensko moštvo odigralo v tej sezoni. Dom namreč trenutno še ne razpolaga s telovadnico, kjer bi lahko igral svoje prvenstvene tekme. Zato je odbor odločil, da bo organiziral več prijateljskih srečanj z goriškimi ekipami. Tekmo z Arte so domovci sicer dobili, vendar s prikazano igro niso zadovoljili. Igra je bila vse preveč raztrgana. Omeniti pa moramo, da so razen dveh, vsi ostali igralci odigrali svojo prvo tekmo v življenju. Prepričani smo, da bo ekipa z resnim in marljivim delom premostila tudi začetniške pomanjkljivosti ter bo šele v prihodnosti pokazala svojo pravo meč. . - c .... -.-Vili Prinčič ■ ======= ] 1 f ti 1. — 1. Eleazer X 2. Grandpre X 2. — 1. Cayal 2 2. Abazia 1 3. — 1. Velatura 1 2. Esula 2 4. — 1. Rabacal 1 2. Erskin X 5. - 1. Nanzila X 2. Alabarda 2 6. — 1. Star of David 1 2. Candj- 1 KVOTE 12 - 3.236.500 lir 11 - 238.500 lir 10 — 35. 000 lir ni le prisebnejši ter si zagotovili tesno zmago. IZIDI 22. KOLA Honky - Bancoroma 81:85 Pagnossin - Cagliari 132:102 Liberti - Canon 73:81 Rodrigo - Diario 68:58 Mercury - Mecap 99:85 Hurlingham - Mobiam 77:76 Postalmobili - Šarila 100:105 LESTVICA Hurlingham in Pagnossin 32 Ban-coroma in Mercurv 28. Liberti in Canon 26, Mecap 22, Rodrigo, Mobiam in Postalmobili 20, Šarila in Honky 18, Diario 10, Cagliari 8. PRIHODNJE KOLO (3. 2.) Diario - Honky; Cagliari - Mer-cury; Šarila - Libarti; Canon -Mecap; Bancoroma - Pagnossin; Hurlingham - Postalmobili; Mobiam - Rodrigo. A-1 LIGA IZIDI 22. KOLA Arrigoni - Billy Fabia - Eldorado Antonini - Emerson Grimaldi - Pintinox Isolabella - Scavolini Gabetti - Sinudyr.e Jolly - Superga LESTVICA Billy 38, Sinudvm in Emerson 34, Gabetti in Arrigoni 30, Pintinox 26, Grimaldi 24, Jolly 20, Antonini in Superga 16, Scavolini 14, Fabia in Isolabella 12, Eldorado 2. PRIHODNJE KOLO (3.2.) Sinudyne - Arrigoni; Scavolini -Gabetti; Pintinox - Isolabella; Superga - Antonini; Eldorado - Grimaldi; BiUy - Jollv; Emerson - Fabia. 80:81 94:96 68:82 65:77 90:84 94:69 70:75 TURNIR V CERVIGNANU V malem finalu jadranovci navdušili Jadran — Cervignano 107:80 (55:45) JADRAN: A. Sosič (k) 8, K. Starc 11. Ambrožič 2, Kraus 14, I. Starc 8, B. Vitez 13, Ban 27, čuk 18, Udovič 6. Končno nekaj zelo razveseljivih novic iz Jadranovega tabora. Že dolgo ni slovenska združena ekipa tako zaigrala kot na nedeljskem malem finalu turnirja v Cervignanu. To pa je nadvse spodbudno, saj že v soboto igrajo ..jadranovci prvo prvenstveno tekmo z močnim Spi-iimbergom. Vendarle smo videli hitro igro, odpiranje protinapada je bilo končno učinkovito in točno. Skratka, karakteristična hitrost moštva je prišla na dan in seveda vse tako postane lažje. Nekaj pozitivnih besed tudi za obrambo, saj so nasprotniki v drugem polčasu dosegli samo 35 točk. Pri vsem tem pa moramo še povedati, da je Cervignano v obeh prvenstvenih srečanjih dal Jadranu veliko preglavic in da ni to torej slaba ekipa. Po zadnjih nastopih, ki so ja-dranovce precej obupali, je nedeljska zmaga prišla kot nalašč. V soboto jih čaka ključni dvoboj v Spilimbergu. Morebitna zmaga bi pomenila zelo velik korak naprej do napredovanja. Ivo Starc Z OBČNEGA ZBORA TRŽAŠKEGA POMORSKEGA KLUBA SlREMA Naš pomorski klub je opravil svojo zahtevno nalog® Vpis v italijansko jadralno zvezo (FIV) ■ Veliko opravljenega dela Občnega zbora Tržaškega pomorskega kluba «Sirena» se je udeležilo veliko število članov in ljubiteljev jadranja V soboto je bil v društvenih prostorih v Barkovljah delovni občni zbor Tržaškega pomorskega kluba Sirena. Občnemu zboru je prisostvovalo veliko število članov in gostov, od katerih so občni zbor pozdravili Matija Gorjan predstavnik izolske Burje, Bruno Križman v imenu ZSŠDI in Tamara Blažina-Si-moneta za Odbor za telesno kulturo pri SKGZ. Predsedniško poročilo je podal Edi Filipčič, PREDSEDNIŠKO POROČILO (Edi Filipčič) Vsem prisotnim članom, predstavnikom raznih klubov ini organizacij in vsem prijateljem lep pozdrav! Na današnjem, tretjem občnem zboru vas hočemo predvsem seznaniti z delovanjem našega kluba v pretekli sezoni in z načrti, ki jih gojimo za prihodnost. Na lanskem rednem in izrednem občnem zboru smo si zadali določene naloge in danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo jih zvesto uresničili. 1. dogradili smo drčo za splav-1 jap je plovil; 2. drčo smo zaDcMU. z valobra- nom; L' .q 3. zgradili smert, zid . za zaščito drče in razširitev terena; 4. postavili smo na naš teren železni objekt za splavljanje čolnov in opreme; 5. nakupili smo nova plovila, predvsem optimiste; 6. organizirali smo jadralni tečaj v Ankaranu r pomočjo koprskega kluba Jadro in sodelovali na nekaterih regatah. Vse te načrte smo seveda kovali že od obnovitve našega kluba, skoraj vse pa se nam je posrečilo uresničiti šele v prejšnji sezoni in to zaradi tega, ker smo se morali spoprijeti z neštetimi birokratskimi težavami, predvsem glede dovoljenja s strani občine. Vložili smo prošnjo za vpis v FIV (»Federazione Italiana Vela*), KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Kontovekem za las ni uspel podvig Po podaljšku so izgubili proti vodeči ekipi Stelle Azzurre - Borovci v gosteh premagali Grandi Motori, s prikazano igro pa razočarali Dom — Arte 42:36 (26:14) DOM: Battello, Bratina, Marassi, Cej, Košuta 26, Pintar, Primožič, Čubrilo 2, Sošol 2, Porta 6, Baranja 6. Domovi minikošarkarji so pred dnevi odigiaJi tekmo z vrstniki go-riške ekipe Arte. Tekma sodi v o-kvir prijateljskih srečanj, ki jih bo Grandi Motori — Bor 49:55 (15:26) BOR: Žerjal 15 (5:8), Klobas 20 (2:6), Ražem 6 (0:5), Koren 2, Race 12, Vatovec Krečič, Perko (0:3), B. Kneipp, Canciani. SODNIKA: Lenardon in Pittana (TS). Edina pozitivna plat nedeljske tekme Bora proti Grandi Motori je, da so »plavi* pospravili osmi prvenstveni par točk in tako utrdili svoj položaj pri vrhu lestvice. Srečanje res ne zasluži drugih komentarjev, kajti že zdavnaj ne pomnimo tako slabe igre Borove članske ekipe. Sam izid nam pokaže tehnično raven teh štiridesetih minut. Značilno je vsekakor, da so borovci le 48 točk dosegli iz igre (zadeli 24-krat). Ob tem polomu se je rešil le Klobas, ki je igral na dostojnem standardu. -fp- Kontovel — Stella Azzurra 87:91 (49:31, 79:79) KONTO VEL: Ban 17, Tavčar 2, Luxa, Perini 7, Benčina, Lisjak 8, Robert Daneu 19, Prašelj 8, Evgen Daneu 5, Sosič 21. SODNIKA: Gilleri in Policastro. PON: Benčina (34), Lisjak (35), Ban (39). PM: 19:34). Tudi proti urvi z lestvice so Kontovelci dokazali, da niso le na metana ekipa desetih igralcev, ampak da "O uig anc in homogeno moštvo, ki lahko prekriža račune še tako renomiraner : nasprotniku, ;ot je bila v tem primeru Stella Azzurra. In Vkrat je res zelo malo manjkalo, da naši fantje niso poskrbeli za Jodvig. Naj k temu nave- demo le zadnjo akcijo, v kateri so domačini s košem Andreja Prašlja ravno v zadnji sekundi stanje izenačili. Kontovelov center pa je med drugim razpolagal še z dodatnim prostim metom, ki pa ga je, žal, zgrešil. Potrebnih je bilo še dodatnih 5 m:n. podaljška. V tem delu pa našim ni uspelo presenetiti nasprotnike. H. L, IZIDI 11. KOLA Barcolana - Ferroviario 63:73 Rifle - Alabarda 79:70 Edera - Inter Milje 70:74 Kontovel - Stella Azzurra 87:91 Scoglietto - CUS 70:63 Grandi Motori - Bor 49:55 LESTVICA Rifle in Stella Azzurra 18, Bor 16, Barcolana in Ferroviario 14, CUS, 12, Kontovel 10, Scoglietto 8, Inter Milje in Edera 6, Grandi Motori in Alabarda 2. Stella Azzurra, Bor, Ferroviario in Inter Milje imajo tekmo manj; Scoglietto ima dve tekmi manj. PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra - Rifle; Inter Milje - Kontovel (9.2. ob 21.00 v Miljah); Scoglietto - Barcolana; Bor Ferroviario (10.2. ob 11.00 v Dolini); Edera - Grandi Motori; Alabarda - CUS. Dom — Pagnossin 62:77 (19:46) DOM: Nanut, Dornik (k) 19, Hvalič, Semolič 9, Blažič 14, Čubej, Vi-sintin 1, Kont 3, Prinčič 16, Košuta. V nedeljo sta se pomerili v go-riškem derbiju Pagnossin in Dom. Slavili so gostje, ki so prikazali veliko premoč zlasti v prvem polčasu, ko so si zagotovili zmago. Pagnossin je do slej še nepremagan. Hvaličevi varovanci pa s tem porazom niso izgubili odličnega drugega mesta in so na tem mestu še vedno sami. Nedeljska tekma je bila iz redno zanimiva, saj Pagnossin ni hotel izgubiti svr.j nepremagljivosti, «belordeči» pa so hoteli doseči prestižno zmago. To žal jim ni uspe lo zaradi katastrofalnega prvega polčasa, ko so v napadu izgubili kar dvaindvajset žog in tako omogočili visokim gostom, aa so povedli z veliko prednostjo. Pohvaliti je treba vso Domovo ekipo, ki je zlasti v drugem polčasu res dala vse od sebe, zlasti pa Dornika, ki je bil najboljši Domov strelec in Prinčiča. M č. CIKLOKROS Belgijec Liboton svetovni prvak Mladi Belgijec Roland Liboton je presenetljivo osvojil naslov svetovnega prvaka v ciklokrosu in s tem spodrinil Švicarja Zweifla, velikega favorita, ki se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Preizkušnja za svetovno prvenstvo v ciklokrosu je potekala na izredno težavni stezi v Wetzikonu v Švici, kjer so se v nedeljo zbrali najboljši poklicni specialisti te športne panoge iz vse Evrope. Dirka je bila zelo negotova vse do poslednjih krogov, ko je Liboton, po padcu Zweifla, sprožil svoj napad in se otresel tudi družbe Nemca Thalerja in Nizozemca Stamamjderja, ki sta zasedla drugo, oziroma tretje mesto. ki pa nam je bila sprva zavrnjena. Po mnogih težavah, ki so poleg drugega terjale tudi pot v Benetke, smo pa vendarle končno dosegli, da je 9. cona FIV 6. januarja letos sprejela našo prošnjo na zasedanju v Trstu. Po proceduri federacije je dokumentacija še v Genovi, upati pa je, da bomo prihodnji mesec dokončno vpisani z dvoletno preizkusno dobo. Decembra lani smo naredili še en korak naprej, vložili smo prošnjo za dobavo elektrike in vode na naš teren ter za zgraditev sanitarij in seveda napeljavo kanalizacije. U-pamo, da bomo to uresničili pred začetkom poletne sezone, čeprav tudi v tem pogledu predvidevamo nemalo birokratskih težav. Po tem kratkem pregledu moramo priznati, da je v pretekli sezoni naš TPK Sirena kar najbolj uspeš- j no izpolnil načrte, ki si jih je zadal. Dovoljujemo si trditi, da smo deloma uresničili to, kar so naši predniki začeli, ko so leta 1942 ustanovili klub Sirena, ki jim je bil po 'kratkem obdobju ukinjen od fašističnih oblasti. Uresničili smo to sicer po ,mno£ib!ltetituoia upamo/ida smo to dolgoletno zamudo nadokna-diJi. 'tfrH o .-1 ■ I čaka nas še veliko odgovornega dela. Napore moramo usmeriti predvsem v to, da povečamo površino našega terena, da bomo imeli dovolj prostora za shranjevanje in popravilo plovil in udoben sedež za delovanje in upravljanje društva. Letos nameravamo posvetiti čim-več naših moči temu, da kar najbolj reklamiziramo našo športno dejavnost in pridobimo zanjo čim-več mladincev na Tržaškem in sploh v zamejstvu. Tako bo letošnji tečaj jadranja, ki ne bo več v Ankaranu, ampak se bo odvijal tu v Barkovljah na našem terenu, lahko usposobil jadralce, da bodo predstavljali naš klub na raznih regatah. Naša dolžnost bo seveda, da bomo tem pred stavnikom dali vse možnosti za to sodelovanje. Vse to, o čemer sem govoril, zahteva seveda mnogo dela, naporov in tudi denarja. Prepričani smo, da nam pomoči, ki ste nam jo dali do danes, tudi v bodoče ne boste odrekli in se vam za zaupanje zahvaljujemo. Naj naše delovanje, ki je odprlo pot na morje, pomaga tudi krepiti na Tržaškem narodno zavest pri Slovencih. TAJNIŠKO POROČILO (Inko Starc) •»Tajniško poročilo bom začel z ugotovitvijo, da je preteklo delovno obdobje, tretje po vrsti od obnovitve Sirene, minilo v znamenju plodnosti in je bilo od vseh dosedanjih po količini opravljenega dela najbolj uspešno. Podrobnejši pregled dosežkov bo razviden iz poročil gospodarja Vojka in vodje na morju Bogdana, sam pa bi rad o-svetlil '.e nekaj činiteljev, ki so pripomogli pri letošnjih uspehih. dograditev drče — za splavljanje jadrnic s premično kobilico organizacijo množičnega jadralnega tečaia v koprskem zalivu odločilen korak naprej pri vpisovanju v »Federazione Italiana Vela* Krepitev plovnega parka — Sirene. Za te uspehe gre v prvi vrsti zahvala zavzetosti članov glavnega odbora in ostalih članov, ko so se v letošnjem letu zbrali okrog 45-krat na sejah, ki so žrtvovali v poletnem času po deset dni svojega dopusta in opravili veliko število prostovoljnih delovnih ur ob nedeljah na terenu pri morju. Še posebej smo z delom ob morju morali pohiteti zato, da nas ne bo, če o-bala ne bi bila urejena, Pristaniška Ustanova ali Tržaška občina presenetili z morebitnim nasipavanjem prav ob našem terenu, kar bi nain za dalj časa onemogočilo razvoj. V tej tekmi s časom nam je obenem uspelo, da smo delo dokončali tik pred vsedržavno regato Klase 420, ki jo je imelo nam sosedno društvo »Societž Velica Barcola - Grignano*, kateremu smo dali za časa regate drčo na uporabo in jim tudi fizično pomagali pri pristajanju jadrnic. Vse to ni ostalo neopaženo s strani funkcionarjev italijanske jadralne zveze, s katerimi smo ob tej priliki navezali prijateljske stike, ki so nam omogočili, da smo — kljub nekaterim dodatnim težavam -— bili le končno predlagani (od odbora XI jadralne cone) za sprejem v FIV. Eden od važnih faktorjev pri graditvi naše materialne baze je bila tudi denarna pomoč in solidarnost, s katero so tudi ustanove in ljudje izven ozkega kroga Sirene dokazali, da jim je razvoj pomorskega športa v zamejstvu pri srcu. Starc nadaljuje: «Pri našem pomorskem delovanju smo bili tudi letos deležni odločilne pomoči koprskega kluba Jadro, ki nam je v poletnem času, ko je jadralna sezona na višku, kljub vsem s tem povezanim težavam, omogočil da smo izvedli jadranja v klasi optimist.* In še: «Pri tem si želimo, da bi sodelovali z nami tudi vsi tisti člani, ki se na jadranje spoznajo in ki jim je delo z mladino prijetno. Seje glavnega odbora so odprte, se pravd vsakdo lahko na seji prisostvuje in pove svoje mnenje, oziroma predlaga svoje rešitve. Posebej to velja za starše tistih otrok, ki nam jih bodo za čase tečajev, treningov in regat zaupali v varstvo. Želeti bi bilo, da bi se postopoma, vzporedno z delovanjem klubskih možnosti v našo dejavnost vključevali tudi vsi tisti slovenski jadralci, ki trenutno nastopajo v italijanskih klubih, ki jim mogoče trenutno zagotavljajo priveze in boljše poger je, ki imajo otroke v starostni dobi 8 -11 let, primerne za klaso optimist.* «Tolikše» pomen posveča naš klub trenerskim kadrom zaradi tega, ker misli tudi vn-.prej. glavno težo svojega dela osredotočiti na mladino. Glavni cilj in namen Sirene mora biti, da z morjem seznani čim večje število zamejskih otrok in mladincev.* «Strukture, ki smo jih postavili in pomanjkanje povezav kažeta na to, da bi se naši člani po možnosti Edi Filipčič orientirali na manjša plovila, po možnosti na jadrnice. Če bomo imeli mnogo jšdrnic, potem bodo naše klubske regate dobro zasedane, društveno življenje bo povezano in pestro, iz širokega števila jadralcev bomo lažje poiskali nove kadre za delo z mladino. Zato pozivamo člane, pa tudi tiste, ki za enkrat niso še vpisani v klub, naj si nabavijo jadrnico ali čoln, odbor bo, po potrebi, poskrbel za jadralne tečaje za odrasle. Če bomo dodeljeni narfl teren napolnili s plovili, bomo lahko tudi uspešno zahtevali od pristaniške ustanove, da nam da v najem še več zemljišča.: TPK Sirena nikakor ne more mimo nalog, ki jih ima v okviru slovenske zamejske skupnosti. V preteklem delovnem obdobju Je bil klub aktiven tudi na nakaterih drugih področjih. Organiziral je ve£ izletov na sneg, udeležil se je zim-skih športnih iger, kjer so naši člani dosegli — za pomorce — ka*" dobre športne rezultate. Redno je delala sekcija namiznega tenisa« sekcija za potapljanje pa je nekoliko zaostala, delno tud’ v zvezi * spremenjenimi razmerami v Piranskem potapljaškem klubu, pri katerem so se v prejšnjih letih vršil* tečaji. Letos je namen kluba, d8 sekcijo oživi in vanjo vključi P° možnosti vse ti,ste, ki so že dokončali oba prejšnja tečaja. Letos predvidevamo poleg glavnik — pomorskih dejavnosti še delovanje naslednjih sekcij: namizni tenis: delo koordinirata * Pertot mlajši in D. Milič, potapljanje: delo koordinira W. Starij smučanje: delo koordinira B. Mihf rekreacija - izletništvo: zaenkrat T« Černivec, kasneje M. Pertot. V letošnji sezoni nameravamo poglobiti delo s Čupo, ki nam je p«" jateljsko stala ob strani pri prv*8 korakih storjenih na naši poti in 8 katero bomo prav gotovo znali iskati skupen jezik tudi pri nadalJ" nem razvoju pomorskega športa * zamejstvu.* Svoja poročila so še prebrali spodar Vojko Brecelj, vodja na mori ju Bogdan Stanič, namestnik tajn>' ka Sergij Pertot in blagajnik MiU8 Pertot. Po pozdravih je sledila diskusij?; ki se je odvijala glede sprememb« drugega člena v pravilniku, ki r je prebral dr. Miran Dolhar, in lovanja v bodočem lotu. To delov*' nje bo osredotočeno predvsem j*8 doraščajočo mladino, ki se bo tak® približala morju, tistemu morju, rt katerega smo se zamejski Sloven® borili. M. ŠUŠTERŠIČ ŠPORT ŠPORT ŠPORT smučanje V SLALOMU ZA EP Stenmark pred Križajem V zadnji preizkušnji pred olimpijskimi igrami v Lake Placidu Je Križaj dokazal, da je v izredni formi - Sesti je bil Piero Gros, ki si je s slabo drugo vožnjo zapravil višjo uvrstitev lo£HAMONIX Zadnji moški sla sirili— pokal pred zim- Plf» olimpijskimi igrami v Lake acidu je podobno kot predzadnje .h.movanje v Wengnu potekal v ainenju dvoboja med Švedom nr !fnarkom in jugoslovanskim TOlstavnikom Bojanom Križajem, v ,.Pa se je tokrat moral «zado-*liti» z drugim mestom. Bojan P* le tekmoval s poškodovano ro-,-ato je njegov uspeh toliko po- njTk P.rvem spustu, v katerem je JOoljši čas dosegel Italijan Pie - , os> je v taboru «azzurrov» , v)adalo veliko navdušenje, pa tu-Pj tesnoba v pričakovanju, če bo l ~ - zmogel ponoviti še eno do-uj? vy°žnjo. Očitno pa je bil psi-°ski pritisk prevelik in italijan-SJ Predstavnik je pristal na še-rnestu. S šestega mesta v prvi j®? Pa se je Križaj z odličnim uSnn spustim povzpel do druge-vai mesta- medtem ko ie zmago-l*ec Stenmark bil obakrat drugi, B„ Pa mu ie zadoščalo za konč-110 zmago. tsplgar Popangelov, ki je bil po •Jr'® vožnji devetnajsti, pa je lmi ugern spustu postavil vse na .,cko. dosegel najboljši čas in z ^četrto mesto. Dr h drugimi jugoslovanskimi ri6 o *'avntki se je uvrstil samo Bo « Strel, ki je bil 18., medtem ko t J°^e Kuralt, Mišo Magušar in nez Zibler izpadli. Kljub temu n_ s! je Zibler zagotovil potovanje olimpiado. zur ^ prvo deseterico pa drugih «az-hon* razen Grosa ne najdemo. tihiesa, ki je bil po prvi vož J jedrni, je zasedel končno 12. jfsto. Mally je bil 14., Thoeni 17. Bernardi 19. . Vrstni red: , Stenmark (šve.) 3 OriŽaj ,(Jug;) 4 Orlamsky (Avs.) 5; popangelov (Bolg.) 28. Podboj (Jug.) 1’46”96 36. Karničar (Jug.) 1’47”76 38. Kreačič (Jug.) 1’49”60 SESKIH Hajduk premaga) Manchester United s 6:0 SPLIT — Slovito angleško moštvo Manchester United je v nedeljo doživelo katastrofalen poraz v prijateljski tekmi s splitskim Hajdukom. Spličani so premagali nasprotnike kar s 6:0 z go i Primorca (2), Kr-stičeviča, Mužinica in Zlatka Vujoviča. Hajduk je zaoral odlično, prikazal je dobro kolektivno igro, še posebno pa so se njegovi igralci izkazali v napadu. Manchester U-nited, ki je trenutno na drugem mestu lestvice angleškega prvoligaškega prvenstva, ni mogel nikako zaustaviti razigranih Spličanov. NAMIZNI TENIS V ORGANIZACJI ŠK KRAS Zaključena serija notranjih turnirjev Z ženskim rekreacijskim turnirjem, ki je bil na scoredu prejšnji torek, se je zaključila serija notra- njih namiznoteniških novoletnih turnirjev, ki jih je v Samatorci organiziral ŠK Kras. Ta dejavnost je sedaj polno zaživela tudi na rekreacijskem področju. Izidi turnirjev v posameznih kategorijah: ženske: 1. Sonja Doljak, 2. Silvana Vesnaver, 3. Dragica Blažina in 4. Damjana Sedmak; moški: 1. Jan Bitežnik, 2. Igor Colja. 3. Luciano Colja in 4. feoris Štoka; začetniki: 1. Nevenka Marušič, 2. David Zidarič, 3. Tanja Zidarič, 4. Barbara Kocman in 5. Lara Širca; rekreativke: 1. Darja Kobal, 2. Vlasta Stubelj, 3. Vilma Širca in 4. Tamara Blažina; rekreativci: T. Zdravko Skupek, 2. Mario Ukmar, 3. Walter Kobal in 4. Cvetko Colja. Rekreativci se sedaj vestno pripravljajo na rekreativno ekipno tekmovanje «Ping-pong 80», na katerem bodo nastopile 3 moške in dve ženski ekipi Krasa. — bs — OBVESTILO ŠD Mladina iz Križa obvešča, da je vsak torek od 20.30 dalje v prostorih bivšega otroškega vrtca šole »Albert Sirk® rekreacijska telovadba z? o-drasle. NOGOMET ' ... V PRVENSTVU DRUGE AMATERSKE LIGE SLOVENSKI DERBI VESNA- PRIMORJE BREZ ZMAGOVALCA Primorec doma klonil proti vodeči Sovrani - Tokrat sta ostala praznih rok tudi Breg in Zarja Vesna — Primorje 1:1 (0:1) VESNA: Košuta. Perisutti, Tenze, Acquavita, Pribac, Vecchio, Dolia, Pipan, Zucca, Candotti (Del Bello), Massimi. PRIMORJE: Štoka, Verša, G. Husu, Germani, Angilieri, Bezin, Zac-caria, W. Husu, Rustja, Vascotto, Pertcrt. STRELCI: v 22. min. Zaccaria, v 62. min. Tence. Derbi med Vesno in Primorjem se je končal z delitvijo točk, kar gotovo zadovoljuje obe ekipi. Tudi glede na prikazano igro sta si bili moštvi enakovredni in osvojena točka predstavlja za oboje uspeh. Srečanje se je za Vesno začelo zelo ugodno. Takoj so «plavi» pritisnili proti vratom Štoke, vendar ga niso resneje ogrozili. Prosečani so po začetni krizi polagoma zagospodarili na sredini igrišča. Igro rdeče-rumenih sta dobro vodila Vascotto in Germani in prav slednji je lepo podal Zaccarii, ki je z glavo preusmeril žogo v mrežo. Po zadetku je Vesna skušala zgraditi nekaj nevarnih akcij, vendar preveč zmedeno in nepovezano. V drugem polčasu so Križani zaigrali odločneje. Za zadetek je poskrbel »večno mladi* B. Tence, ki je izkoristil prekratko odbito žogo. Tudi po tem golu je bila igra izredno hitra, pa čeprav nevarnosti za vratarja ni bilo več. Ekipi sta se zadovoljili z remijem in zaigrali bolj previdno. Le Pertpt je iz prostega strela za las zgrešil mrežo. Pohvaliti moramo tako igralce kot tudi gledalce za njihovo športno obnašanje, pa čeprav je bila igra iz- ■ lltllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlIllIllIlllllliliiuilllllllllllllIlltllllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ODBOJKA V MOŠKI IN ŽENSKI B LIGI i. gr«« Mahre (ZDA) 7 (It.) i' fh. Mahrp 9 pQthy o In Gruber 9’ (Šved.) 10 š.ruber (Av.) Strand (Av,) 12 ^enzel (Liech.) 4 H6 Chiesa (Tt.) (It.) LE tekmovanje pa je kon- cila smučarjev. Med njimi sta ^ičal Ig°-r P0db°j (28)-.Davorin (36.) je in bil Hibn‘kLar Dah Pa (tali; r° so se tokrat odrezali tudi Grist *5' predstavnik5 Roberto sto®® ^ zasedel odlično tretje me-’ u^tem ko je bil Mair peti. VRSTNI RED l T „ VRSTNI REI 2. LW*lchner (§_ved. ) 3. ]■£?. Franko (Jug.) I *!Wr (It.) 1 K^rt0 Grigis (It.) n’ Ma jgette (Liech.) • Ben etledik (Jug.) to pa ni pomagalo, ker je bilo soje 88 nje neverjetno pristransko. Res je, 85 da so naši fantje odšli na to gosto-51 vanje hudo okrnjeni (Kralj in Pe-43 i.čenko poškodovana, Špacapan pa službeno zadržan), toda ne glede na te odsotnosti bi lahko pospravili četrti par točk. Sam začetek je bil precej izenačen, toda po izenačenju pri štirici so prevzeli vajeti igre domačini in povedli. V drugem nizu je bila gostujoča šesterka v vodstvu vse do devete točke. V končnici pa so bili spet domačini bolj prisebni. V naslednjih dveh nizih je končno le prišla do izraza prava meč slovenskih odbojkarjev, ki so nasprotnika -'obsedno nadisrali. V zadnjem, odločilnem nizu pa Bor JIK Banka ni mogel več igrati, ter sta glavri in stranski sodnik veliko več prispevala h končni zmagi kot sam domačin. OSTALI IJJID1 8. KOLA Consorzio 4 Torri - Venturato TV 3:1 Monselice - Redentore 2:3 Volley Videm - CUS Modena 3:2 Montecchio - S. Giorrio Mestre 1:3 LESTVICA S. Giorgio Mestre 14, Venturato Treviso in Consorzio 4 Torri Ferrara 12, Volley Videm 10, Bor JIK Banka. CUS Modena. Montecchio in Legnago 6, Redentore Este 4, Mon-seiice 2 1'42”34 ' PRIHODNJE, 9. KOLO: .Bor JIK 1’43”39 Banka - Montecchio, Venturato Tre-1’43”44 viso - Legnago, Redentore - Consor-1’43”98 zio 4 Torri, CUS Modena - Monseli-1’44”38 ce, S. Giorgio Mestre - Volley Videm. 1’44’’63 G. F. Kreačič (38.), diskvalificiran. jeva in Mesesnelova, a je kljub temu odlično začel. V prvih dveh setih je našim dekletom šlo vse od rok, od sprejema do ostalih igralnih e-lementov. Poleg tega so nas presenetile z borbenostjo in požrtvovalnostjo in to zlasti v prvem nizu, ko so gostje že krepko vodile. Dobra igra borovk se je nadaljevala tudi v tretjem setu, ko so bile že na pragu zmage, saj so vodile z 12:5. Odtlej pa se je, žal, začela pot navzdol. Borovke so se zmedle, kar je Castel"omberto seveda izkoristil in osvojil petnajstico. Ta zmaga je gostjam vlila poguma, naše igralke na popolnoma potrla. Začel ie pešati sprejem, kar ie onemogočalo nadaljnjo igro. Castelgomberto je zaigral .umirjeno in tako po dve-urnem igranju osvoiil zmago, na katero verjetno po začetnih razpletih na igrišču ni več računal. INKA * * * NA GORIŠKEM 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom — Volley Grado 3:0 M 5:14, 15:11, 15:10) DOM (Gorica): Černič, Cotič, M. Jarc, Juren, Prinčič, Pahor in Komel. VOLLEY GRADO: Agosto, Iseo-le, Lugnan, Toso, Pasqua, Zin, Padovan, Gordini, Marin, Mačus, Polo, Medeot. SODNIK: Michele Totaro iz Gorice; zapisnikar: Gasparetti Ales-sandro. redno «trda» in odločna, saj so igralci z agonizmom nadoknadili tehnične pomanjkljivosti. Fabio Primorec — Sovrana 1:2 (0:1) PRIMOREC: Pavatich, Marko Kralj, Štoka, Skrem, Križmančič, Husu (v 10. min. d.p. Čuk), Cecolin, Edvin Kralj, Pavel Kralj, Možina, Mauro Kralj H., 12 Leone. SOVRANA: Parovel, Vidoni, Doz, Ravalico, Francini, Gcdas, Visentin, Goriški Dom je v nedeljo na gostovanju v Gr-dežu brez težav osvojil nov par točk. Premagal je ekipo Volley Grado, ki spada med slabše šesterke druge divizije. Domov-ci so bili v tem srečanju vseskozi boljši od nasprotnika, čeprav bi se dalo po delnih izidih sklepati, da so jim nudili domačini žilav odpor. Tudi tokrat je prišla pri Domu na dan stara hi' 1 naše ekipe, ki je po UŠjiisfifeni'1 začetku nato nekoliko popustila ter tako dopustila igralcem Volleya, da so se ji približali. Trener Doma J. Prinčič je na tej tekmi pre skusil tudi mlada Igorja Jurna in Igorja Pahorja, ki sta se povsem dobro izkazala. V prihodnjem, četrtem kolu, bo Dom na-sfopil ponovno na domačem igrišču v Ločniku in sicer proti ekipi Libertasa iz Krmina, ki se v dosedanjih nastopih ni preveč izkazala. mekma bo na sporedu v soboto, 2. februarja, v občinski te'o-vadnici v Lobniku pri Gorici (Ul. Vanier), pričela pa se bo ob 18 uri. NAMIZNI TENIS* J* mA TuKhii jIi V FttAllJ Dobra uvrstitev Klasovih mladink Štiri Krasove mladinke so se v nedeljo udeležile vsedržavnega namiznoteniškega turnirja v Pratu in dosegle v hudi konkurenci nekaj dobrih uvrstitev. Med drugokategorni-cami se je Sonja Doljak prebila na šesto mesto in pustila za seboj vrsto višje kotiranih igralk. V tretji kategoriji pa sta se v polfinale prebili tako Damjana Sedmek kot Sonja Doljak, ki sta osvojili končno tretje oziroma četrto mesto. Tako sta dokazali, da sodi4s v skupino najbolj obetavnih mladih igralk v državi. Kot zanimivost naj omenimo, da je Tržačanka Cergol zmagala tako v drugi kot v tretji kategoriji. B S. Sovrana in Libertas sta bila v ospredju tudi v 18. kolu nogometnega prvenstva 2. AL. Sovrana je z nedeljskim uspehom ohranila prvo mesto na lestvici s tremi točkami prednosti pred Libertasom, ki je pustil za petami Costalungo in Campanelle. Nedeljski zavrtljaj ni bil preveč uspešen za naše enajsterice. Derbi v Križu med Vesno in Primorcem se je končal brez zmagovalca, pri nedločenem i-zidu 1:1. Protagonist tega srečanja so bili navijači, ki so se ob lepem sončnem vremenu zbrali v res lepem številu ob kriškem pravokotniku, čeprav igra obeh ekip ni bila najboljša, je bila tekma vseeno razgibana in napeta. Hujših prekrškov ni bilo, kljub temu pa je moral sodnik večkrat poseči in pokazati nekaj rumenih kartončkov. Po treh zaporednih zmagah se je Zarja v Dolini, potem ko je zaključila prvi polčas brez gola, pustila presenetiti v nadaljevanju. Obe točki si je tako zagotovila Rosgndra, ki je dohitela Bazovce na skupni lestvici. Dragoceno točko si je zapravil Breg, ki je bil v gosteh pri S. Marcu. «Plavi» so se vseskozi dobro držali, samo pet minut pred zaključnim žvižgom pa so domačini prišli do odločilnega zadetka. Nadaljuje se negativna serija trebenskega Primorca, ki je tokrat, na domačem igrišču, sicer nezasluženo podlegel Sovrani, ki je prišla v vodstvo že v prvem delu igre. V nadaljevanju je Primorec izenačil in že je kazalo, da si bo zagotovil točko, ko je Sovrana tik pred koncem prišla do zadetka, za katerega nosi nekaj krivde tudi vratar Pavatich. S tem šestim porazom je Primorec sam na repu lestvice, saj so Zaule z visokim 3:0 premagale Baiter in imajo JpaT tri točke več od demoraliziranih Trebencev. Omenimo naj še, da se bodo .prihodnjo nedeljo tekme pričele, ob 15. uri. IZIDI 18. KOLA Primorec - Sovrana 1:2 Campanelle - Libertas 1:2 San Marco - Breg 1:0 Rosandra - Žar a 1:0 Vesna - Primorje 1:1 Zaule - Baxter 3:0 Costa'unga - Čampi Elisi 1:1 Domio - Giarizzole 0:0 LESTVICA Sovrana 27; Libertas 24; Co-stalunga 23; Campanelle 22; S. Marco 21; Vesna 18; Giarizzole, Čampi Elisi, Breg in Primorje 17; Dcmio 16; Baxter, Rosandra in Zarja 14; Zaule 12; Primorec 9. PRIHODNJE KOLO 3. 2. 1980 Primorje - S. Marco; Sovrana - Vesna: Libertas - Primorec; Zarja - Dcmio; Čampi Elisi Zaule; Giarizzole - Ccsta-lunga; Breg Rosandra; Bax-ter - Campanelle. B R. Lepo priložnost je v 30. minuti imel I ljala Fiorella in Ciguj. Najugodnej- Mnrkn Krali TT Irn hil gam nrpd nrilG7,nost.i na sn domačini imeli ši priložnosti pa so domačini imeli v 18. min., ko so zadeli prečko, kmalu nato pa, ko je vratar Micor zaustavil nevaren strel. Po odmoru pa se je stanje na igrišču spremenilo, saj so se igralci S. Marca odločno pognali v napad. Brežani so se solidno branili in je kazalo, da bodo morda z malo sreče le obvarovali neodločen rezultat. V 38. min. pa je bilo njihovih upov konec. rPlavi* so sicer reagirali, imeli so tudi lepo priložnost za izenačenje, vendar se izid ni Marko Kralj II., ko je bil sam pred vratarjem, a je bila žoga za las previsoka. Priložnost za izenačenje se mu je ponudila v šesti minuti drugega polčasa: z glavo je prestregel predložek Možina in žogo poslal v mrežo. Ko je že kazalo, da se ne bo rezultat več spremenil, saj so do konca tekme manjkale le štiri minute, pa je prišla hladna prha za domačine. Francini je z roba igrišča hotel podati pred vrata Primorca, žoga pa je poletela naravnost v tre-benska vrata, kjer je presenetila dotlej sicer zanesljivega Pavaticha. Trebencem je preostalo premalo časa, da bi lahko nadoknadili zamujeno. Bruno Križmančič S. Marco — Breg 1:0 (0:0) BREG: Micor, Samec, Klun, Trit-ta, Peroša, Dagri, Ciguj, Dazzara (Zcllia), Fiorella, Azzolin, Strnad. S. MARCO: Balzarini, Giraldi, Toffanin, Ellini, Stradi, Pacor, Germ, Paolich, Zollia, Bernabei, Pu-rini. STRELEC: v 36. min. d.p. Purini. Brežani so šli v Ribiško naselje s trdnim namenom, da proti tamkajšnji ekipi S. Marco vsaj remizirajo: žal pa jim sreča ni bila naklonjena in so po dolgem času morali ponovno zapustiti igrišče poraženi. . V prvem polčasu sta si bila nasprotnika popolnoma enakovredna. Morda so bili celo brežani tisti, ki so bili bliže gola. Nekajkrat so nevarno streljali na nasprotnikova vrata, najlepši akciji pa sta izpe- liiuiiiMMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiittiiiimiiiiiitiniiiiiiiiiimillliiiiimiiiiiiiMiiiliiiiiiMiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Poka) Primorskega dnevnika Vesna in Primorje sta se v nedeljskem derbiju v Križu razšli pri neodločenem izidu 1:1. Od 12 do sedaj odigranih derbijev je to že sedmi, ki se konča z delitvijo točk, pet derbijev pa se je končalo s pičlimi zmagami, kar dokazuje, da so bili precej izenačeni. Zanimivo je tudi, da :je padlo razmeroma malo golov. Izjema je srečanje Primorec - Breg {trije goli). Prihodnji derbi bo čez 14 dni, ko se bosta v Trebčah pomerila Primorec in Zarja. LESTVICA Vesna Primorje Zarja Primorec Breg 5:4 3:3 2:2 3:3 2:3 B. R. NOGOMET, V 3. AL NA GORIŠKEM Doberdobska Mladost premagala še Aizurro Sovodnje igrate neodločeno v Podgori - Ju-ventina doma izgubila z Vermeglianom Botta, De (v 22. min. p.p. Prada) Calo, Orto, Tosetto. STRELCI: v 20. min. p.p. Botta, v , 6, min. d.p. Mauro Kralj H., v 41. • Gn^Mil^ocb min. d.p. Francini. Proti vodeči Sovrani bi si Treben-ci tokrat res zaslužili remi. Bili so vseskozi enakovreden tekmec, vendar so si gostje le štiri minute pred koncem s posrečenim golom zagotovili obe točki. V prvem polčasu je Sovrana prešla v vodstvo z lepim strelom Botte, nato pa je zadrževala Primorca na sredini igrišča in nadzoroval igro. Mladost — Azzurra 2:0 (1:0) MLADOST: A. Gergolet, L. Ger-golet, Pahor, Candusso, Uljan, Šuligoj, K. Ferfolja, L. Frandolič, G. Ferfolja, E. Gergolet (Lavrenčič), D. Frandolič. STRELCA: G. Ferfolja v 2. min.; D. Frandolič^v ^63. min. V drugem Solu povratnega dela prvenstva je doberdobska Mladost na lastnem igrišču premagala svojega neposrednega nasprotnika za napredovanje, goriško Azzurro. Domačini so prišli v vodstvo že v začetku srečanja, ko je Gabrijel Ferfolja dobro zaključil podajo Karla Fer-folje. Kraševci so tudi po zadetku igrali napadalno, čeprav jih je precej oviralo izredno b.atno igrišče. V drugem delu srečanja so gostje odločneje zaigrali er zagospodarili na sredini igrišča, od koder so večkrat začeli akcije, ki so se zaključile v doberdebskem kazenskem prostoru. Ko so gostje izvajali največji pritisk ha Gergoletova vrata, je Darij Frandolič podvojil, potem ko je z g’avo izkoristil predložek kapetana Ferfolje. Po tej zmagi so Dcberdobci na prvem mestu lestvice in so torej povratni del prvenstva pričeli pod najboljšo zvezdo. D. Gergolet Piedlmonte — Sovodnje 2:2 (0:1) SOVODNJE: Uršič, Petejan, De-vetfk, Tomažič, Bagon, Ferfolja, Frandolič, Florenin, Kodrič, Vižin- PIEDIMONTE: Bordin, Terpin, Klavčič, Stambul, Pecorari, Coder-maz, Vitale, Tesolin, Deiuri, Tomiz- za, Sossel. Sovodnje so v nedeljo gostovale v Podgori. Nobena izmed ekip ni na dobrem položaju na lestvici in prav zato je srečanje predstavljalo za oba nasprotnika lepo priložnost, da izboljša svoj položaj. Sovodenjci so v nedeljski tekmi pokazali, da se spremenil. Med drugim bi lahko še omenili, da so domačini igrali zelo grobo in da se je med igro poškodoval Bregov igralec Dazzara, Dobil je močan udarec v glavo in ga je moral zamenjati Colja. SMI F ndra — Zarja 1:0 (0:0) ROSANDRA: Dapas, Gulich, Hlača, Somma, Codarin, Pasiaco, Tieri, Chirchmaier, Colavecchia, Cosatelli, Tommasi (d.p. Picchiari)., ZARJA: Bois, Žagar, Grgič, Franco, Križmančič, Macor, Ražem (d.p. Canciani), Samese, Lupidi, Dana in Mikuš. SODNIK: Rosetta iz Gorice STRELEC: v 25. min. d.p. Tommasi Po vrsti pozitivnih nastopov je bazoviška Zarja tokrat doživela poraz. Nasprotnik, ki se kot Bazovci nahaja na spodnjem delu lestvice, je moral v nedeljo zmagati, saj bi le na ta način dohitel Zarjo, ki pa je prišla v Dolino s trdnim namenom, da ne izgubi, zato je ubrala obrambno taktiko. Že v prvem polčasu so imeli rahlo premoč, vendar so se Bazovci z lahkoto branili in tudi večkrat skušali presenetiti Rosandro s hitrimi protinapadi, ki so bili vedno zelo nevarni. V drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila in je kazalo da bo Zarja dosegla to. kar si je predpostavila. Vendar pa je v edini nevarni akciji v drugem polčasu Rosandra prišla v vodstvo. Po napaki Grgiča je Chirchmaier poslal žogo do Tommasi ja, ki jo je preusmeril v mrežo. Po golu je Zarja silovito reagirala in spravila domačine v kazenski prostor. Nekajkrat so si Bazovci ustvarili izredne priložnosti, vendar brez večjega uspeha. Branilec Hlača je celo z roko na sami gol črti odbil Lupidijev strel z glavo. Sodnik pa se je tudi ob tej priložnosti slabo izkazal in je očitno enajstmetrovko spregledal. Najboljša v vrstah Zarje sta bila tokrat Mikuš in Franco. BIG je ekipa v zadnjem času precej popravila; igra namreč ni več prepuščena golemu naključju, temveč točnim in prej pripravljenim shemam. Sovodenjci so šli v Podgoro z na-menom, da bodo zaigrali obrambno in skušali s Kitrfhu protinapadi priti do gola. Tekma se je res odvijala m n«<&},; ki.«). Si .ga .želeli: povedli so v 30’ p.p. z golom Kodriča m še povedali prednost na 2:0 v 17’ d.p. z zadetkom Miliocha, ki je premagal nasprotnikovega vratarja prostim strelom izven kazenskega prostora. Domačini so nato najprej zmanjšali rezultat na 2:1, v zadnji minuti pa dosegli še izenačenje. P. M. Juventina — Vermegliano 0:2 (0:0) JUVENTINA: Businelli, Tavčar, Lorenzon, Adragna, Miklus, Devetak, Russo, Radikon, Lepore, Klanjšček, Gomiscek. V nedeljo je Juventina doživela drugi zaporedni poraz na domačem igrišču, in sicer proti m'adi ekipi iz Vermegliana. Nedvomno je bil poraz nepričakovan, e upoštevamo dejansko moč obeh ekip. Teda s prikazano igro so si gostje res zaslužili obe točki. Pri domačih igralcih, zlasti ključnih, ja smo opazili, da jih je veliko izven običajne forme. Poleg tega niso Spessotovi varovanci pokazali niti borbenosti niti prepričanja v lastne moči. Prvi polčas je minil brez večjih pretresljajev. Gostje so se večinoma branili in redkokdaj prekoračili črto dvajsetih metrov. Takoj ob začetku drugega polčasa pa so dvakrat povedli. Zaman do domačini, s številnimi a obenem zmedenimi akcijami, pritiskali nasprotnika na njegovo polovico igrišča, saj se rezultat do konca tekme ni več spremenil. D. K. V NEDELJO V NABREŽINI Občni zbor PD I. Gruden in ŠD Sokol V nedeljo je bil v Nabrežini občni zbor PD Igo Gruden in ŠD Sokol, katerega so se udeležili številni člani in gostje in na katerem so ugotovili, da je bila pretekla sezona, tako na kulturnem kot na športnem področju, bogata in uspešna. Zanimiva in živahna razprava pa je pqka-zala, kaj: je treba storiti tudi \ pri-hodniC^da se bo delovanje društva še bolj okrepilo: Z občnega zbora so predsedniku Titu poslali brzojavko z voščili za njegovo čimprejšnje okrevanje. O občnem zboru bomo podrobneje poročali v eni naših prihodnjih številk. Sinoči v Gregorčičevi dvorani Občni zbor SPDT Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani 26. redni občni zbo. SPDT, katerega se je udeležilo zelo, veliko število planincev. Po predsedniškem, tajniškem in blagajniškm poročilu so najprej spregovorili načelniki raznih odsekov, nato pa se je ob prisotnosti številnih gostov iz zamejstva in iz Trsta razvila diskusija. Novi odbor je nato .ned drugim tudi poslal želje predsedniku Titu za čimprejšnje okrevanje. Daljše poročilo o sinočnjem Občnem zboru bomo objavili v eni prk hodnjih številk. OBVESTILO ŠD JADRAN organizira avtobusni izlet v Spilimbergo na košarkarsko tekmo z istoimenskim klubom, ki bo v soboto, 2. februarja, z odhodom ob 17.15 iz Trsta, ob 17.30 z Opčin in 17.45 s Proseka. Vpisovanja na sedežu ZSŠDI, na Opčinah v trgovin' čevljev Malalan in na Pi useku v gostilni Dolenc. Cena izleta je 6.000 Ur. Vpisovanje «e zaključi v četrtek, 31. februarja. L nmmv PADEC Bob Woodward Carl Bernstein 89. Prev ud ul Dušan Dolinar mtmmm»m* je znal Kissingerja obzirno braniti, hkrati pa je 1 Pokazal, da je najbolj zvest predsedniku. Jssingerju nazadnje ni več dalo miru ugibanje, kaj Haig in Nixon pripovedujeta, kadar sta sama. Kis-je imel v zunanjepolitičnih zadevah za konser-Ca. Haig pa je bil po njegovem pravi desničar. Kis-ria je skrbelo, da si utegne Haig zgraditi osebno er)e s predsednikom, ki bi pri Nixonu zmanjšalo lv lastni zunanjepolitični vpliv. Postopno je Kissin-3r>hajal do sklepa, da je Haigu izročil preveč moči ^asti. Zda) je včasih govoril, da je Haig nepošten, 'skl. Kissingerja je skrbelo, da Haig nemara vohuni I’1*1 in poroča Pentagonu ali pa, kar bi bilo še huje, Stoiku. Jssinger je postal končno tako negotov glede name-da je nekoč poklical k. sebi eno svojih tajnic, Julie Pineau, in jo vprašal, katera osebnost med tistimi, ki jih je spoznala v službi, zbuja pri njej najgloblji vtis. Kdo je po njenem najboljši, najsposobnejši med ljudmi pri nacionalnem svetu za varnost? Kar vidno mu je odleglo, ko je imenovala Kissingerjevega ljubljenca Win-stona Lorda. Haig je vpričo Kissingerja skrbno pazil, da ni poudarjal svojega razmerja z Nixonom. Trdno je bil odločen, da bo uspel pri obeh. Kissingetju in njegovim sodelavcem je včasih omenjal predsednika kot notranje šibkega človeka, ki mu manjka poguma. Zbijal je šale, češ da sta Nixon in Bebe Rebozo homoseksualca, in oponašal predsednikovo, kakor je govoril, .mlahavo vedenje«. Pri ljudeh iz Pentagona in Bele hiše, s katerimi je vzdrževal stike, pa je namigoval, da je vse prepogosto Kissinger tisti, ki preprečuje dokončno vojaško akcijo. Tožil je o nepreračunljivih Kissingerjevih izbruhih o njegovi nepoštenosti in neurejenosti, o tem, kako se boji razžaliti mehkužne razumniške butice, s katerimi se je prej družil v univezitetnih krogih. Ti ljudje so mislili, da jim Haig zaupa, ko jim je voljan zaupati toliko ostrih sodb. Kakor so napredovala pogajanja o prekinitvi vojne v Vietnamu, tako so se razkrajali odnosi med Kissingerjem in Haigom. Nixon je poslal Haiga v jugovzhodno Azijo, kjer naj bi neodvisno od drugih ocenil vojaški položaj. Haig je postal predsednikova zveza z bojiščem. Po vrnitvi je Haig uspešno dokazoval, da je treba ameriške čete umikati počasneje, kot priporoča Kissinger. Kissinger je začutil, da ima pod nogami mino Nixon je poslal Haiga v Fariz opazovat, kako se Kissinger pogaja s severnimi Vietnamci, in Haig je sve- toval predsedniku, naj ubere tršo pot od tiste, ki jo ubira Kissinger za pogajalno mizo. Kissinger se je na to odzval ves vznemirjen in razkačen. Zatrdil je, da ne utemeljujejo Haigovega stališča niti vojaške niti diplomatske okoliščine. Njuno navzkrižje je postalo vroče in osebno. Kissinger je bil trdno prepričan, da Haigovo vpletanje otežuje sporazum, zlasti še sporazum, kakršnega si želi sam predsednik — takšnega namreč, ki bi ga mogoče objaviti pred volilnim dnevom v letu 1972. 26. oktobra, manj kot dva tedna pred volitvami, je mogel Kissinger sporočiti, da je «mir v dosegu roke» in da so se dogovorili o pogojih sporazuma. Ko se je obet o sporazumu po volitvah sesul, je Kissinger zvrnil krivdo na Haiga. Kissinger je bil malo manj kot trdno prepričan, da je Haig med svojimi potovanji v jugovzhodno Azijo pregovoril vietnamskega predsednika Thieuja, naj vztraja pri boljših pogojih sporazuma in zavrne tiste, ki jih je na pogajanjih izposloval Kissinger. Decembra 1972, ko se je Kissinger pogajal v Parizu, je Nixon v Beli hiši za zaprtimi vrati sestankoval s Haigom in Charlesom Colsonom. Mirovna pogajanja so obtičala na mrtvi točki. Haig in Colson sta predsedniku dopovedala, da je Kissingerjevega pogajalska pozicija vnovič premehka. Predlogi za možne ukrepe, ki jih je Kissinger brzojavno poslal v Washington, so obsegali tudi obnovo bombardiranja v Severnem Vietnamu. Haig je moledoval pri predsedniku, naj ravna odločno in dokončno spravi severne Vietnamce na kolena. Nixon je tehtal možnosti in naposled ukrepal. Johna Scalija je Haig obvestil o predsednikovem sklepu takole. «Ta človek se ne bo dal, obnovil bo bombardiranje, poslal bo tja tiste mamice B-52 in jim pokazal, da mislimo resno.« Januarja 1973 je Haig postat namestnik generalnega štaba kopenske vojske. Imenoval ga je Nixon in pri tem preskočil 240 častnikov, ki so bili višji od Haiga. Dal mu je četrto generalsko zvezdo. Štiri mesece po tem je Hal-demanov in Ehrlichmanov odhod iz Bele hiše očitno pokazal, da se v Nixonovi državni upravi razmere spreminjajo — za Nixona, za Kissingerja, za Haiga. Kolikor bolj so predsednikova priljubljenost, oblast in nadzorstvo nad predsedniško funkcijo zamirale, toliko bolj se je vse to krepilo pri Kissingerju. Zdaj ni več on tisti, ki potrebuje Nixona, je Kissinger govoril sodelavcem; zdaj Nixon potrebuje njega. Kissinger je želel postati zunanji minister, državni sekretar. Nixon mu je obljubil, da ga bo imenoval na ta položaj. . Kissinger je razložil svojim pomočnikom, zakaj bi rad to mesto. Ce bi priključil svojemu vplivnemu območju še State Department, bi uveljavil popolno nadzorstvo-nad vso zunanjepolitično birokracijo Če bo državni sekretar in hkrati še predsednikov svetovalec za naciona'no, varnost, bo diplomacijo lahko obvaroval pred razjedajo-, čim vplivom VVatergatea. Kissingerju je bilo jasno, da bi Nixon v obrambi svojega političnega življenja utegnil uničiti ameriško zunanjo politiko. Nemara bo prav na Kissingerja padla dolžnost, da zavaruje to politiko pred predsednikom, ki postaja vse bolj nerazsoden in nepredvidljiv. Uredništvo, uprava oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65.00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 29. januarja 1980 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADITi • DZS • 61000 Ljubllona Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozaiio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Juljisu« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dere' v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG OB 70-LETNICI ROJSTVA E KARDELJA Posvetovanje o teoretičnem raziskovanju samoupravljanja Na gospodarskem razstavišču razstava o življenju in delu velikega revolucionarja Rimske bolnišnice so prenatrpane LJUBLJANA — V okviru obele-žitev 70-letnice rojstva revolucionarja, marksističnega teoretika in državnika Edvarda Kardelja se je v Ljubljani začelo dvodnevno posvetovanje o teoretičnih in metodoloških vidikih raziskovanja razvoja socialistične samoupravne družbe. Zbrali so se najuglednejši znanstveni delavci iz vse Jugoslavije ter najvišji družbeni in politični delavci Slovenije. Predsednik zvezne konference SZDL Tcdo Kurtovič, ki je odprl posvetovanje, je poudaril, kako potrebna je bila ustanovitev raziskovalnega centra za teorijo in prakso samoupravljanja, ki je bil poimenovan po Edvardu Kardelju, spričo bogatih izkušenj vsakdanje prakse In potrebe po teoretičnem raziskovanju samoupravljanja. V uvodnem referatu je član predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc naglasil potrebo po pravilnem vrednotenju znanosti, vendar znanosti, ki služi družbi. Pri tem je soomnil na Kardeljeve besede, da mora tudi znanost iskati prakso in ne samo praksa znanost. Za nadaljnji razvoi samoupravne in socialistične družbe je nuino sistematično in funkcionalno sodelovanje znanosti in samoupravne družbene nrakse. Predvsem je važno je dejal Dolanc, da se znanost loti živlienja, prakse, da bi sedanie soreminiala v boljše. Skratka, marksistična znanost o socialistični samoupravni družbi mora izhajati iz osnovnega interesa — iz interesov delovnega človeka, njegovega dela in samoupravljanja. Zatem so na posvetovanju s svojimi prisnevki sodelovali znani jugoslovanski znanstveni delavci. To je Drvo posvetovanje v jugoslovanskem centru za teorijo in prakso samoupravljanja renzi (57) 5.000, Emilija Antonič (57) 2.000, Stanko Gruden (57) 2.000, Marjo Cemjava (57 ) 3.000, družina Fur-lan-širca (55) 10.000, družina Kralj (10) 6.000, Egidij Castellani (4) 5.000, Marjan Trobec , (19) 4.000, Berto Blažina (43) 5.000, Alojz Sedmak (1) 5.000, Aldo , Samar (56) 5.000, Stanko Kralj (99) 10.000 Josip Kralj (36) 2.000, Ivanka Kralj (39) 1.000, Doljak (33) 2.000, Mirko Antoni (31) 15.000, Pepi Furlan (27) 5.000, Franc Cemjava (60) 5.000, Karla Husu (23) 2.000, Josip Bla žina (45) 4.000, Anton Furlan (53) 10.000, Martin Košuta (33/A) 2.000, Anton Ščuka (29) 2.000. ZGONIK (dragi del): Stanko Mi lič (34) 10.000, Frsnčko Milič (31) 2.000, Vojko Simoneta (28/A) 10.000, Pepi Simoneta (28/A) 10.000, Gabrijel Doljak (18) 5 000, Marjo Fur lan (16) 10.000. Adolf Furlan (16) 5.000, Marija Guštin (3) 5.000, Marjo Cosma (24 ) 5.000, Janko Guštin (3) 12.000, Slavica Bizjak (39/B) 1.000, Milan Milič (12) 12 000, Slavko Škrlj (15/A) 3.000, Vojko Makuc (23) 5.000, Janko Milič (27) 4.000, Ludvik Gruden (53) 1.000, Milka Šavron (60) 1.000, Loize Škrlj (52) 2.000, Alfonz Milič (1) 5.000. Drago JVlilič (51/A) 10.000, Giovanni Lauzana (51) 3.000, Anica Nanut (44) 3.000, Doro Ds)l’Anno (44) 10 000, Aldo Živic (2) 5.000, Darka Rinimo (8) 10.000. ŠK Kras se zahvaljuje vsem da rovalcem in če koga nismo obiska li, naj se le-ti zglasijo pri naših 6d bolnikih. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Kinoteka - Zgodovina 13.00 Dan za dnem 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 3. 2, 1 __Stik 17.30 Mazinga «Z» Vmes «Poskusi!» - Športne vesti in detektivka 18.00 Šolska vzgoja: Napadalnost 18.30 Kulturne aktualnosti 19.05 Programi pristopanja 19.20 Happy days «Ospedale per cani di lusso* serijski film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Trije delavci: Odklanjanje dela po romanu Carla Ber-narija - prvo nadaljevanje 21.45 Programi pristopanja 22.00 Zgodovina italijanske kinematografske komedije «La malavita* - zadnje nadalj. Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Objektiv Jug 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja Tuji jeziki v osnovni šoli 17.00 Program za mladino «Simpatiche canaglie* 18.00 Šolska vzgoja Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - Športne vesti 18.50 Dober večer s ... Franco Rame Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 Dnevnik 2 - Galerija 21.30 «Morilec pride vedno ob desetih*. Film, ki ga je režiral Lasle Benedeck Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanat 18.30 šolska vzgoja: Prehrana in zdravje 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNE1R4IK 3 - Dežele Kultura, predstave, dogodki 20.00 Gledališče 20.05 Javnost in upravljanje šole 20.45 Heroin 21.30 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 in 12.35 TV v šoli: Kocka, Bcj za obstanek, čričkov album, Zgodbe iz narave 17.15 POROČILA 17.20 Jakec in čarobna lučka 17.35 Pustolovščina 18.05 Glasbena oddaja 18.35 OBZORNIK 18.45 «Obramba in samozaščita* TRSTA 7.00, 8.C0, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz arhiva; 9.45 Glasba v razvedrilo; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Radijski koncert; 11.30 Vam še ugajajo?; 12.00 Kulturno pismo; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.C0 Rezervirano za...; 15.30 RADIO TRST A DANES, TOREK, OB 18.00 DRAMSKI SPORED V osrednjem tedenskem progra mu, namenjenem dramatiki, je danes na vrsti »Aleksander praznih rok*, ki spada med najbolj uspela gledališka dela Vitomila Zupana. Radijsko priredbo je pri-cravil Mirko Mahnič. V izvedbi ansambla Radijskega odra je delo režiral ugleden gost iz Ljubljane Mirč Kragel. Doba kantavtorjev; 16.00 Kulturna rubrika slovenskih časopisov v Italiji; 16.20 Veliki izvajalci lahke glasbe: 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenska dramatika po letu 1945; 18.40 V ritmu svvinga. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro z glasbo: 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Pianist Roger Williams; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.40 Mozaik - glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih:. 11.32 Glasba; 12.00 Na prvi strani' i2.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 M'adi pred mikrofonom; 15.45 Pesmi, pasmi; 13.10 Glasbeni odmor; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Glasbena fantazija; 17 32 Ansambel Renč Nin-forge; 17.45 Radijski zastor; 18.15 Poje skupina More; 18.32 Na o-dru - Vaclav Talich; 19.00 Glasba. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13 30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; Z 29. januarjem začenjamo na naših malih zaslonih s ciklom novih mesečnih oddaj. Njih delovni naslov j« «Obramba in samozaščita*, vsebinski okvir pa je P0-dročje splošnega ljudskega odpora in družbene sam«-zaščite. Rdeča nit vsake oddaje bo podružbljanje tovrstne dejavnosti, glavni vse' binski poudarek prvi oddaji bo dala javna razprava o novem zakonu o ljudski o-brambi in družbeni samozaščiti. Kako v praksi uresničujemo zapisana pravila bo do poskušali odgovoriti P*i; spevki, ki smo jih posneli v različnih sredinah. 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 20.00 Aktualna oddaja 20.45 H. Fallada: Človek hoče navzgor - nadaljevanka 21.55 Evropski operni pevci: Bri git Nilsson Brigit Nilsson je še danes — čeprav prepeva več kot 30 let — nepogrešljiva inter-pretinja Wagnerjevih, Straussovih in Puccinijevih junakinj. Prištevajo jo k največjim sopranistkam današnjih dni. V tej portret - oddaji jo bomo videli in slišal' v nekaterih njenih najboljših vlogah, kot so: Turan-dot, Lady Macbeth, Izolda in Briinhilda. Spoznavali P8 jo bomo tudi med snemanjem plošč in v privatnem življenju kot preprosto, simpatično sogovornico. Koper 19.15 Odprta meja 19.50 Stičišče 20.05 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Dve ali tri stvari, ki ji*1 vem o njej, film Režija: Jean Luc Godard Igrajo: Marina Vladi, Aruiy Duprex in Roger Montsoret- 22.15 Aktualna tema 22.45 Narodna glasba 23.15 Stičišče Zagreb 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladinska oddaja 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TV drama 21.15 Kultgma oddaja 22.00 TV DNEVNIK 22.15 Sarajevski glasbeni večeri ŠVICA 19.05 O smučanju 19.35 Svet, v katerem živimo 20.45 Colditz - serijski film 21.45 Tretja stran 13.40 Male skladbe velikih moj' strov; 14.00 Mladim poslušalcem: 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah: 16-®’ Iz zborovskega arhiva: 16.30 P1-1' morski dnevnik: 16.45 Zabavna glasba: 17.00 Sotočje. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15-00, 19.00, 21.00 Poročila: 7.30 Glasba za dobro jutro; 8.50 Glasben) utrinek; 9.00 Glasbeno • govorni program; 11.40 Glasbena srečanja z Ornello Vanoni; 12.03 »j in jaz; 14 03 Glasbeni program, 14.30 Zgodovina prevoznih sredstev; 15.03 Rally; 15.30 Glasben« popoldne; 17.00 Patchwork; 18«5 Programi pristopanja; 19.20 Glasbeni utrinek; 19.45 Tednik o m' mu, gledališču in glasbi: 2D-™ Program z Robertom Bellerjem, 21.03 Primerjave v klasični gl®5' bi; 22.30 Radijska priredba. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 16.30, 17-3°’ 19.30 Poročila; 6.00 Glasba *a vsakogar; 9.05 Radijska nadalj«! vanka; 9.32 Radio 2 3131; Stare in nove uspavanke; U-3' Tisoč popevk; 12.45 Alto gram. mento; '3.40 Filmska glasba; 15-°: Radio 2 3131; 16 37 Pop, rocK koncert; 17.55 Namišljena preisk* va: 18.33 Glasbene melodram«, 19.50 Glasba za vse okuse; 22.*^ Narodna glasba. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00- 11.00 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 P8 ročila; 6.50 Dobr jutro, otroci*' 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 b glasbo v dober dan; 8.30 Iz gl8?.’ benih šol; 9.05 Z radiom na po*J' 9.45 Turistični napotki za nas* goste iz tujine; 10.05 Rezervi)*88 za ...; 12.10 Danes smo izbrg*!' 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 P domače; 13.00 Danes do 13.00 - ** naših krajev; 13.30 Priporočaj0 vam . .14.05 V korak z ml8 dimi; 15.30 Zabavna glasba; 16-Jr Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.®’' 18.00 Razgledi po slovenski gl8®, beni literaturi; 18.30 V gosteh Pr; zborih jug. radijskih postaj; 1®“ Lahko noč, otroci!; 19.45 Min11*? z ansamblom Atija Sossa; 20,® Slovenska zemlja v pesmi in **, sedi: 20.30 Tipke in godala; 21-®’ Radijska igra; 21.55 Glasben8 medigra: 22.20 S Plesnim ork« strom RTV Ljubljana; 23.05 K rični utrinki; 23.10 S popevkam' po Jugoslaviji.