Humana, sobota tO« Cena cent 7* CJpravniatvo: LJubljana, Puccinljara ulica 5 — Telefon 6L 81-22. 81-28, 31-24 Inseratnl oddelek: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 81-25, 81-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42 Računi pri poflt. ček. zavodu: LJubljana 5t 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kr. Italije ln inozemstva ima Unione Pnbblicitš Italiana S. A*, Milano izhaja vsak dan razen ponedeljka n inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica »ter. 6, telefon 81-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera: Unione Pnbblicitš Italiana S. A, Milano Nuovo vittorie degli aerosiluranti Tre incrodatori nemici colpiti nelle acque della Cirenaica, un quarto nei pressi di Malta, un quinto colpito e incen-diato da aerosiluranti tedeschi II Quartlere Generale delle Forze Armate comunica in data 19 dicembre 1941/XX. il seguente bollettino di guerra n. 565: As pri combattimenti sono in corso uel-ia regione orientale del Gebel Cirenaico attorno a Derna ove 1'avversario con i'ap-pog-gio di nuove uniti eorazzate affluite dall'Egitto, aecenta la sua pressione con-Ijo |e truppe deil'Asse ehe lottano con esemplare tenacia. Sul fronte di Bardla e Sollum, tiri di nrtiglierie. Un attacco di autcblinde b stato respinto. Azloni di bombardamento e a volo ra-(len te su eolonne ln marcia sono state et-ifettuate, con ottimi risultati, da formasdo-iti aeree italiane e tedesche. II nemico ha perduto 13 apparecchi: ipidttro abbattuti dalla nostra caccia, set- te da quella germanica, due dalPartigiierla contraerea; mancano tre nostri aeroplani. Nel pomeriggio del 17 squadriglie di aerosiluranti hanno attaccato ad ondate si.c-cessive, nelle acque della Cirenaica, importanti forze navali inglesi colpendo tre »o-c.rociatori. Altro incrociatore č stato ieri raggiuntc dai siluri dei nostri aerei wei pressi di Malta. Velivoli siluranti tede^hi hanno a loro volta colpito e incendiato an grosso incrociatore nemico. Due nostri aerosiluranti non sono rientrati alle basi. «1-tri sono tornati con morti e feriti a bor-do. Gli apparecchi abbattuti durante 1'ulti-ma incursione su Taranto, sono per am-missione del nemico 6 e non tre come fu annunciato dal nostro boUettino n. 562. Nove zmage torpednih letal Tri sovražne križarke zadete v cirenajških vodah, četrta pri Malti, peto pa so zadela in zažgala nemška torpedna letala Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sii je objavil dne 19. decembra naslednje vojno poročilo št. 563: V vzhodnem predelu elrenaiškega Džebe-]a so v teku ostre borbe okrog Derne, kjer povečuje sovražnik s podporo novih oklopnih edinic, ki so prispele iz Egipta, svoj pritisk proti četam osi, ki se bore z zgledno vztrajnostjo. Na bojišču pri Bardljl ln Solumu boji topništva. Napad oklopnih avtomobilov sovražnika je bil zavrnjen. Italijanski in nemški letalski oddelki so t odličnim uspehom v nizkem poletu bombardirali in obstreljevali premikajoče se kolone. Sovražnik je izgubil 13 letal; naši lovci so jih sestrelili štiri, nemški lovci pa se- dem, a dve protiletalsko topništvo. Pogrešamo tri lastna letala. Popoldne 17. t. m. so eskadre torpednih letal napadle v sledečih si valovih v cire-naiških vodah pomembne angleške pomorske sile, in zadele tri križarke. Četrto križarko so včeraj zadela torpeda naših letal v bližini Malte, nemška torpedna letala pa so zadela in zažgala veliko sovražno križarko. Dve naši torpedni letali es nista vrnili na oporišče. Druga so se vrnila z mrtvimi in ranjenimi člani posadke. Kakor priznava sovražnik, je bilo pri zadnjem letalskem napadu na Tarant sestreljenih 6 sovražnih letal in ne samo 3, k* kor je bilo sporočeno v našem vojnem poročilu št. 562. Ba Nemško vojno poročilo Hude sovjetske izgube na vzhodni fronti - Letalski napadi na zbirališča sovjetskih čet — Potopitev angleške križarke pred Aleksandri j o Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Pri odbijanju sovražnih napadov je prišlo na več krajih vzhodne fronte do srditih bojev. Sovražnik je utrpel hude izgube. Letala i«) napadala kljub slabemu vremenu zbirališča čet, topniške postojanke, oklopna vozila in oskrbovalne zveze nasprotnika. V zalivn Kola je bila z bombo močno poškodovana trgovska ladja srednje velikosti. Na Sredozemskem morja je potopila nemška podmornica pred Aleksandrijo angleško križarko tipa Leander. Poskus močnega oddelka angleških bombnikov ln lovcev, da bi napadli neko pristanišče na zasedenem zapadnem ozemlju, se je ponesrečil s hudimi izgubami sovražnika, Nemški lovci in protiletalski topovi so sestrelil. 12 angleških letal, med njimi 5 štirimotor-inih bombnikov. Pogrešamo eno lastno letalo. Boji ob Svun Berlin, 19. dec. d. Kakor se je zvedelo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so sovjetske čete v torek večkrat skušale prekoračiti reko Svir v severnem odseku vzhodnega bojišča, vendar pa so vse te poskuse finski oddelki uspešno zavrnili in so imele sovjetske čete velike izgube. Na neki točki je bataljon sovjetskih vojakov Prehod v pozicijsko vojno na vzhodu Izjave zastopnika nemške vojske o bojnih operacijah pozimi Curih, 19. dec. u. Ze nekaj dni odpira sovražna propaganda vse ventile in na ves glas objavlja v svet velike ruske zmage, splošen umik nemške vojske, na tisoče mrtvih, ponovno zasedbo sto in sto krajev itd. Agencija Reuter je pred nekaj dnevi celo trdila, da sovjetsko letalstvo že popolnoma obvladuje zračni prostor nad vsem ogromnim bojiščem. Spričo tolikšnih fantazij nasprotne propagande je zastopnik nemških vojaških krogov v nekaj svojih izjavah, ki jih je dal včeraj zastopnikom inozemskega tiska, postavil zopet resnico na pravo mesto in orisal dejanski položaj na vzhodnem bojišču. Spričo tolikšnih laži, izjavljajo v Berlinu, je nujno potrebno prikazati resnični položaj na vzhodu. Pojasnila zastopnika nemških vojaških^ krogov je mogoče strniti v naslednje točke; 1. Kakor je bilo že uradno sporočeno, se nemško vrhovno poveljništvo trenutno omejuje na to, da nadaljuje na vzhodnem bojišču samo tako zvano pozicijsko vojno. 2. Tako zvani veliki sovjetski uspehi odgovarjajo v bistvu samo prostovoljnemu umiku nemških čet, ki se po načrtu približujejo novim postojankam, v katerih je bilo vse že v naprej pripravljeno za pre-zimovanje. 3. Pozicijska vojna zahteva seveda P°~ vsem drugačno taktiko kakor premikalna. Zato prepušča nemško vrhovno poveljništvo sovražniku nekatere posebno izpostavljene postojanke, ne da bi zaradi tega ta načrtni umik nemških oboroženih sil JAPONSKE ČETE VDRLE V HONGKONG Izkrcale so se na več točkah hongkonškega otoka ter zasedle važne strateške točke, s katerih obvladujejo že polovico angleške kolonije Tokio, 19. dec. s. Japonski glavni stan objavlja, da so se japonske edinice izkrcale v Hongkongu kljub siloviti sovražni obrambi. Vrhovni japonski poveljnik je postavil prej poslednjo ponudbo za predajo, ki pa jo je guverner Hongkonga odbil. Tokio, 19. dec. (Domei.) Japonske čete so se snoči izkrcale na treh točkah britanske kolonije Hongkong ter so imele do 11. dopoldne pod svojo kontrolo že polovice otoka Hongkonga. Japonske čete so zasedle tudi že grič JardinehiU (470 m), ki nudi izvrsten pregled preko vsega otoka. Britanske čete se na nekaterih točkah sicer še upirajo, vendar pa odpor počasi pojema Japonski težki topovi in letala obsipajo neprestano r bombami in granatami najtežjega kalibra ta poslednja gnezda britanskega odpora. Merile: J l&oVm skušal preiti zamrznjeni Svir, vendar pa so Finci ta načrt še pravočasno opazili in sovražnika s silovitim ognjem zavrnili. Dasi so se sovražnikovi oddelki že pomikali po ledu preko reke, jih je siloviti ogenj finske pehote in topništva prisilil k naglemu povratku. Utrpeli so velike izgube. Zapadno od naselja Lodenoje polje je sovjetski stotniji uspelo prekoračiti reko ter se utrditi v gosti šumi na nasprotnem bregu. V gozdu pa so tudi ta sovjetski oddelek ustavile finske čete in je bila po krvavih borbah in v katerih so cesto nastopali mož proti možu, ta sovjetska stotnija končno docela uničena. Samo v tem odseku je obležalo na bojišču 750 mrtvih bolj-ševikov. Albanski prostovoljci na vzhodnem bojišču Tirana, 19. dec. s. Vojne, ki jo vodijo sile osi proti anglosaškim plutokracijam, se udeležuje tudi Albanija z mnogimi Albanci, bivajočim v Rumuni j i, ki so se prigla-slii v vojaško službo v tej državi. Mladeniči albanske kolonije v Bukarešti in v drugih mestih Rumuni je so oblekli romunsko uniformo in odpotovali na vzhodno bojišče, kjer doprinašajo svoj delež hrabrosti in krvi za skupno zmago zaveznikov. sovjetski vojski dal kakršno koli prednost v tem ali onem odseku bojišča. 4. Zimske postojanke, ki so si jih izbrali Nemci, so bile izbrane tako, da ne nudijo le možnosti za uspešno obrambo, temveč tud druge pomembne koristi za kasnejše nadaljevanje operacij. Ta »zimska bojna črta« bo nemškim četam dovolila odmor, v katerem se bodo lahko pripravile za nove ofenzive, ki jih bodo Nemci podvzeli, čim se bodo vremenske okoliščine spremenile. 5. Čeprav gredo nemške kopne sile v prezimovališča, pa bo moglo nemško letalstvo še nadalje normalno razvijati vso svojo veliko aktivnost navzlic ruski zimi. Zaradi zelo nizkih temperatur so izvršili na nemških letalih vse potrebne kemične izpopolnitve, ki jim bodo dovoljevale polete v vsakem vremenu. Rusi, ki razpolagajo s slabšo opremo in z letali, ki so v tehničnem pogledu mnogo slabša kakor nemška, bodo svojo letalsko podrejenost nasproti Nemcem vedno bolj občutili navzlic nedvomno večji izkušenosti sovjetskih pilotov v zimskih letalskih borbah in čeprav so se na vzhodnem bojšču pojavila v zadnjem času najmodernejša sovražna letala. Nemški poslanik pri španskem zunanjem ministru Madrid, 19. dec. s. Zunanji minster Ser-rano Sunner je sprejel nemškega veleposlanika Storhorja in ga zadržal v dolgem in prisrčnem razgovoru. Kav Lun, 19. dec. (Domei). O izkrcanju japonskih čet v britanski kronski koloniji Hongkongu so doslej znane naslednje podrobnosti: Po silovitem bombardiranju in obstreljevanju japonskih topniških baterij s Kav Luna so se japonske kopne in mornariške čete 18. decembra ob 22. kljub močnemu il sovražnikovemu ognju izkrcale na treh točkah severovzhodne obale otoka Hongkong, hkrati pa tudi v nekem zapadnem odseku te britanske kronske kolonije. Danes ob zori so na zasedenih točkah že za-plapolale japonske zastave. čim so se japonske čete izkrcale, so z vso naglico pričele razširjati svoje operacije v vse smeri otoka. Med drugim so takoj prešle v napad na grič Jardine-hill, kl je skoraj sredi otoka Hongkonga in predstavlja z višino 470 m izvrstno strateško točko, s katere je mogoče obvladati vso okolico. Grič Jardine-hill je bil zaseden ob 3. zjutraj. Do 7.30 so močni oddelki japonskih kopnih in mornariških čet v veliki meri zatrli še ves preostali napor britanskih čet ter zasedli mnogo nadaljnjih strateško važnih točk Do 11. dopoldne je bilo po zadnjih vesteh praktično že polovico Hongkonga v japonski posesti Japonski oddelki so z naglimi napadi prisilili k molku sovražnikove topniške baterije ter zasedli mnogoštevilne britanske obrambne postojanke, tako da je polovica otoka Hongkonga docela pod japonsko kontrolo. Po doslej zbranih podatkih so Japonci ujeli 1420 britanskih vojakov. Na nekaterih točkah je odpor britanskih čet še vedno občuten, toda ta loka-lizirana obrambna gnezda so neprestan r pod strahovitim ognjem japonskega topništva in letalstva. šanghaj, 19. dec. d. Britanska informacijska služba je šele danes priznala, da so se japonske čete izkrcale na otoku Hongkongu. V pooblaščenih britanskih krogih v Singapuru izjavljajo, »da je položaj v Hongkongu skrajno resen ter da so v teku silovite borbe«. Guverner Hongkonga pobegnil Amoy, 19. dec. (Domei) Zvedelo se je, da je guverner britanske kronske kolonije Hongkong sir Mark Young pobegnili v neznano smer. Njegov beg je vsekakor v zvezi s popolno zasedbo Hongkonga, ki jo je treba pričakovati vsak trenutek. Po dospelih informacijah je beg britanskega guvernerja zbudil veliko ogorčenje posebno med kitajskim prebivalstvom te britanske kronske kolonije. Domačini mu očitajo dezerterstvo takoj po prvih odločilnih udarcih japonskega orožja na obrambo Hongkonga. Potopljena švedska ladja Stockohlm, 19. dec. s. Prispela je vest, da je bila v luki Hongkonga uničena švedska motorna ladja »Nigpo«, ki je izpodrivala 10.000 ton. Ladja je zadela ob plavajočo mino. Poslednje angleško oporišče na Kitajskem Tokio, 19. dec. d. V krogih vojaških strokovnjakov sodijo, da pomenijo izkrcanje japonskih čet na otoku Hongkongu ter nagli uspehi, ki so jih tamkaj izvojevale japonske čete, definitivno likvidacijo oosled-njega britanskega oporišča na kitajskih tleh. Vojaški strokovnjaki v Tokiju pri tej priliki pceebno opozarjajo na dejstvo, cLa je bila trdnjava Hongkong zgrajena prav za prav za obrambo pred napadi z morske strani. Zato britanske topniške baterije, ki so postavljene po gričevju okrog Hongkonga, ne morejo posredovati v nobeni borbi, ki se razvname v njihovi bližini. Prav zaradi tega hongkonško topništvo tudi ni moglo uspešno preprečiti japonskih operacij, ki so se pričele z bližnjega polotoka Kov Luna. Zasedba griča JardinehiU, ki se dviga skoraj v središču Hongkonga, pomeni, da so Japonci praktično že prebili ves obrambni sistem britanske kronske kolonije, ker Ja- ponci z Jardine-hilla praktično obvladajo ves otok. Glasilo nankinške vlade o vlogi Hongkonga Nanking, 19. dec. s. List »Central Ohina Daily News«, ki je glasilo nankinške vlade in izhaja v angleškem jeziku, piše o važnosti Hongkonga ter pripominja, da je bilo to mesto dolgo stoletje prizorišče angleških in ameriških intrig ter izvor vseh državljanskih borb na Kitajskem. Vselej, kadar so morali Angleži pristati na kake koncesije, so silo zamenjali s propagando ter skušali raznaroditi Kitajce, ki so jih hoteli prežeti s spoštovanjem do vsega, kar je bilo angleškega ali ameriškega izvora. Od izbruha japonsko-kitajske vojne dalje je bil Hongkong zaščitno mesto za vse neodgovorne komunistične hujskače in špekulante, ki so vse svoje delo usmerjali v to, da bi se Kitajska in Japonska nikdar ne sporazumeli. Sedaj je končno prišla ura obračuna in po celem stoletju zatiranja bo tudi Hongkong lahko povzlignil svojo besedo. Angleške izmišljotine o japonski zasedbi Makaa Lizbona. 19. dec. s. Portugalski listi zelo ostro zavračajo in obsojajo stališče angleške propagande, ki jc ponovno skušala s svojimi lažmi motiti notranji mir na Portugalskem. Neki angleški list je namreč objavil vest o zasedbi otoka Makao po Japoncih ter je celo objavil podrobnosti o tej zasedbi. Po informacijah tega angleškega lista je guverner portugalskega otoka skušal doseči po morju Hongkong. toda japonske čete so ga zajele. Te informacije je takoj raz širila znana angleška agencija »Exchange Telegraph«, ki je takoj poskrbela za njenih cbjavo po vsem svetu. Portugalski listi objavljajo kategorični demanti tc vesti ter pripominjajo. da je portugalska vlada v stalnem brzojavnem stiku z otokom Makao, kjer se ni pripetilo doslej nič nenormalnega. Angleške čete na portugalskem otoku Timorju Lizbona, 19. dec. (Domei) lz Londona poročajo, da je bil včeraj v informacijskem uradu Nizozemske Vzhodne Indije, ki ima svoj sedež v Londonu, izdan službeni komunike, v katerem je rečeno, »da so zavezniške čete pristale na portugalskem otoku Timorju navzlic nasprotovanju lokalnih portugalskih oblasti«. Kot povod okupacije se v komunikeju navaja »potreba po zaščiti glede na japonsko ogrožanje«. EJ Lizbona, 19. dec. d Portugalski listi do snoči niso objavili še nobenih komentarjev o agresivnem dejanju britanskih in nizozemskih čet proti portugalski koloniji Ti-mor. Bržkone se pričakuje odločitev portugalske vlade kakor je bilo tudi že najavljeno v posebnem komunikeju, izdanem po izredni seji vlade v četrtek zjutraj. Značilno je, da v tem komunikeju napadalec ni bil z imenom naveden, dasi so listi že prej objavili japonski službeni demanti glede vesti o ja-pohski zasedbi portugalske kolonije Makao, v katerem je bilo 'zrecno naglašeno, ga obstojajo med Portugalsko in Japonsko najboljši odnočaji. Do snoči britanski listi tudi niso objavili službenega londonskega komunikeja, v katerem London priznava, da so napad na Timor izvršile avstralske in nizo-zemske-indijske čete. Boji na Mala ji šanghaj, 19. dec. d. Po vesteh, ki so semkaj dospele preko Singapura, so se morale britanske čete na severovzhodnem delu Ma-laje ponovno umakniti japonskemu pritisku ter si sedaj prizadevajo organizirati novo obrambno črte, na kateri naj bi zadržale japonsko ofenzivo, katere cilj je britansko pomorsko oporišče Penang. Med umikanjem na novo obrambno črto se bi- je jo ogorčene borbe po riževih poljih v severovzhodnem delu Malaje. Nova britanska obrambna črte se organizira vzdolž črte Juala-Krai. Šanghaj, 19. dec. d. Poročila o vojaškem položaju v Malaji in Birmi, ki prihajajo preko Singapura. potrjujejo vedno večje uspehe japonskih čet. V četrtek ponoči v Singapuru objavljeno britansko službeno poročilo priznava nove važne japonske uspeh? v severnih malajskih dis trik tih Kedah in Kelantan. V tem poročilu je nadalje rečeno, da je bilo v četrtek japonsko letalstvo v večji meri aktivno nad 1 pobom v distriktu Perak. w * r» u C f rot-vo C H / NA HONGKOttG (U }0 /VrV " Britanski poverjenik KicLd v sultanatu Se langor, ki leži južno od Peraka, je včeraj izdal proglas, v katerem zavrača vesti, da je nameravana skorajšnja evakuacija žensk in otrok iz Selangorja. Guverner Birme Sin' Reginald Norman Smirth je imel včeraj v Rangunu govor, v katorem je izjavil, »da mora biti prebivalstvo pripravljeno za dolgo in ogorčeno borbo«. Pri tej priliki je britanski guverner tudi napovedal, da se na področju vse rangunske pokrajine do nadaljnjega ne bodo praznovali ncsfoeni prazniki. Odpade tudi praznovanje letošnjega Božiča in Novega leta, ki bo&ta navadna delovna dneva. Vsi dopusti za praznike so bili ukinjeni. Preko Singapura prihajajoča poročila javljajo, da Angleži naglo pošiljajo v Ranguon indijske rezervne čete, ki jih pobirajo z vso naglico po vseh posadkah v indiji. Saigon, 19. dec. s. Po poročilih iz New Delhija je general Wavell, vrhovni poveljnik britanskih sil v Indiji, včeraj objavil, da so bile angleške čete prisiljene zapustiti Penang. Stockholm, 19. dec. s. Iz Londona s* doznava, da se britanske sile na Ma,a;-rkem polotoku umikajo preko reke Munda. Anglija in Siam Lizbona, 19. dec. s. Državni podtajnik v angleškem zunanjem ministrstvu Law je v spodnji zbornici izjavil, da v Londonu še nimajo podrobnosti o dogovoru, sklenjenem med Japonsko in Ta jem, ki dovoljuje prehod japonskih čet skozi državo. Ce določa ta dogovor, je pripomnil Law, kakršno koli sodelovanje oboroženih sil Japonske in Taja, bo britanska vlada smatrala ta jsko vlado za sovražno vlado. Angleška vlada je v tem pogledu že začela razgovore z drugimi vladami in bo med tem smatrala tajsko vlado za sovražno vlado v gospodarskih vprašanjih. Zastopnik japonske mornarice o polcžaju Šanghaj, 19. dec. s. Zastopnik japonske mornarice je v svojih pojasnilih k najnovejšemu razvoju voine proti Angliji in Ze-diinjenim državami izjavil med drugim: V inozemstvu še vedno ne znajo upoštevati dejstva, da potrebujejo pomorske sile za svoje operacije primerna oporišča. Po japonskih uspehih proti sovražnim oporiščem sii sedaj Angleži in Američami sami ne morejo več utvarjati, da bi mogli preboleli zadane jim udarce samo spričo velikega števila svojih pomorskih edinic. Sam Churchill, ki je biil nekoč tudi mornariški minister, je moral priznati, da sili izguba oklcpnic Anglijo, da popolnoma spremeni svoje načrte glede na borbe v Aziji Japonska mornarica, je pripomnil navedeni zastopnik, bi bila zelo zadovoljna, če bi videla, da se angle.Nke in ameriške ladje bližajo japonskim oporiščem. Glede možnosti sovražnih letalskih napadov na Japonsko je pripomnil, da so japonska letalla s svojimi takojšnjimi r.apadi izločila iz borbe vsa glavna izhodišča sovražnih letal. Letala pa, ki bi jih Angleži in Američani pripeljali v bližino japonskega otočja na matičnih ladjah, bi bila v vsakem pogledu podrejena letalom, ki bi jih mogla Japonska vreči v borbo. Zato ne čuti japonski narod nobene prave nevarnosti letalskih napadov. Mornariški minister v avdienci pri mikaiu Tokio, 19. dec. (Domei) Davi ob 9.20 je mikado sprejel v avdienci japonskega mornariškega ministra Sim.ado. Avdienca ja trajala skoraj do 10. Kakor pripominjajo na pristojnem mestu, je mornariški minister poročal cesarju o tekočih zadevah svojega ministrstva. Vojna na Pacifiku Zgrešen! ameriški in angleški načrti Berlin, 19. dec. s. »Borsenzeitung« objavlja nekaj ugotovitev tokijskih vojaških krogov. Po njihovem mnenju je borba na Havajskem otočju praktično uničila vse strateške načrte, ki sta jih angleško in ameriško poveljništvo izdelali za pacif.ško področje, saj so sedaj angleške edinice popolnoma osamljene na južnem Pacifiku in nimajo nobene možnosti, da bi se združile z edinicami ameriškega vojnega brodovja. Posledice hudih udarcev, ki so jih Japonci prizadeli Angležem in Američanom, pa so še večje, ako se upošteva dejstvo, da je po samih londonskih informacijah mogel japonski konvoj, ki je prevažal čete za izkrcanje, odpotovati iz Sajgona, prepluti razdaljo 1100 km in izkrcati japonske čete na Borneu. Ta japonski uspeh lahko štejemo med največje japonske uspehe. Stockholm, 19. dec. s. V svojem komentarju dogodkov na Pacifiku piše londonski list »Manchester Guardian«, da so Japonci pravi mojstri v operacijah izkrca-vanja. Do L 1934., ko so prvič izkrcali v komaj 10 dneh nič manj kot 75.000 mož v Šanghaju, vojaški strokovnjaki sploh niso smatrali takšne podvige za mogoče. Sedaj pa so Japonci izkoristili vso svojo zvitost in izkušenost pri napadih na angleške in ameriške posadke na Malezijskem področju. Oni sedaj izkrcujejo svoje čete na najbolj različnih točkah ter drobe s tem sovražno obrambo, ki izgublja orientacijo in ki ne more v naprej dognati, na kateri strani je večja nevarnost. Tako za Američane ni lahka naloga braniti Filipine spričo ovir, na katere naletu je jo pri pošiljanju svojih rezerv in oskrbe. 2e dayno pred izbruhom vojne so strokovnjaki računali, da bi bilo za oskrbo Filipinov potrebno brodovje najmanj 3 milijonov ton, takšno brodovje pa že samo po sehi predstavlja četrtino celokupnega ameriškega trgovskega brodovja. Zahvala japonskega mornariškega ministra Toldo, 19. dec. (Domei). Japonski mornariški minister admiral šigetaro Simada ter načelnik mornariškega generalnega štaba Ohami Nagano objavljata v današnjih japonskih listih skupno zahvalo japonskemu prebivalstvu za mnogoštevilna vzpod- budna pisma, ki naravnost dežujejo v japonsko mornariško ministrstvo, odkar je v vzhodni Aziji izbruhnila vojna. V zahvali pravita mornariški minister in načelnik mornariškega štaba, da je samo od 12. decembra dalje prišlo v ministrstvo nad 4000 pisem, pisanih tako od Japoncev, Kakor tudi od Kitajcev, v katerih izražajo pisei svoje priznanje za dosežene uspehe ter dajejo pobudo za bodočnost. Konferenca japonskih finančnikov Tokio, 19. dec. (Domei). Za popoldne je min. predsednik Tojo sklical konferenco 28 predstavnikov japonskih finančnih krogov, med njimi tudi guvernerja Japonske banke Tojotaro Jukija. Namen konference bo ustvariti tesnejše zveze med japonsko vlado in japonskimi finančnimi krogi. Švedsko zastopstvo japonskih interesov Stockholm, 19. dec. s. švedska je sprejela japonsko ponudbo, da bo zastopala japonske interese v Južnoafriški uniji, na Havajskem otočju, v Birmi in na Cejlonu kakor bo zastopala tudi interese Rumunije in Madžarske v Zedinjenih državah, Mehike v Italiji, Nemčije in Japonske pa v Mehiki. Nevtralnost Brazilije Rio de Janeiro, 19. dec. (Domei). Kakor je bilo že kratko javljeno, je predsednik Brazilije, Getulio Vargas, včeraj izjavil, d8 bo Brazilija ohranila strogo nevtralnost v vojni med Japonsko in Veliko Britanijo Novo Zelandijo, Avstralijo, Južno Afrike in Nizozemsko Vzhodno Indijo. Pri tem je zelo značilno, da Getulio Vargas ni omenil Zedinjenih držav. Sovjetske čete ob mandžurski meji Berlin, 19. dec. d. Iz Hsinkinga doznava nemški poročevalski urad v zvezi z vestmi o kretanju sovjetskih čet ob mandžurski meji, da v pristojnih mandžurskih krogih tem premikom sovjetskih čet ne pripisujejo nobenega posebnega pomena ter izjavljajo, da gre zgolj za vsakoletne sovjetske zimske manevre. Dr. Gobbels o vojni na Pacifiku Borba za osnovne dobrine človeštva Berlin, 19. dec. s. Znani narodno-socia-listični tednik »Das Reich« bo objavil v tem tednu zanimiv članek nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa, ki predstavlja pregled poslednjih svetovnih dogodkov po japonski napovedi vojne Zedinjenim državam n Veliki Britaniji. Dr. Gobbels poudarja v svojem članku, da so se Američani zmotili, ko so hoteli potrpežljivost Japonske nasproti vsem izzivanjem tolmačti kot japonsko slabost. Japonski napad, nadaljuje dr. Gobbels, je tako močno presenetil Zedinjene države, da se od presenečenja še niso povsem opomogle, nasprotno pa v Berlinu ni bil nihče presenečen, kajti tam so vedno pravilno vrednotili sposobnosti in možnosti japonskih oboroženih sil, za katerimi je že dolga in odlična tradicija. Na anglosaški strani, kjer je bilo toliko vojnega hujskaštva, so vedno podcenjevali vojaško moč Japonske. Sedaj morajo Angleži in Američani drago plačati svojo utvaro in prevzeti nase vse posledice, ki Izvirajo iz napačnega ocenje- vanja. Ostre kritike, ki se navzlic strogi cenzuri diktatorja v Beli hiši odkrito dvigajo proti lahkomiselnosti Rooseveltove politike, ki je pognala državo v zelo nevarno pustolovščino, dokazujejo, da ameriška javnost ne soglaša z idejami washing-tonske vlade. Primer Japonske, nadaljuje dr. Gobbels, kaže ogromno silo, ki lahko zraste iz narodnega dinamizma. Japonska ve, kakor vesta Italija in Nemčija, da se bori za svojo bodočnost in za svoje življenje. Sedanja vojna, ki jo ti narodi vodijo v polni zavesti, ni samo borba za njihovo čast in nacionalni prestiž, temveč tudi borba za vse najbolj osnovne dobrine, za njihov življenjski prostor in trud, skratka za človeka vreden obstoj, za prenehanje večnih kriz ter za rešitev cele vrste vprašanj, ki bi drugače ne mogla biti nikdar rešena. Sile osi, zaključuje dr. Gobbels, so danes prisiljene braniti svoje živ-vljenje in one bodo to storile na način, ki ne bo poznal nobene čustvenosti, saj gre za boj na življenje in smrt. Po sestanku groSa Ciana s Poglavmkom Zagrebški listi o tesnem sodelovanju neodvisne Hrvatske z Italijo Zagreb, 19. dec. s. Poglavnik se je včeraj vrnil iz Italije v Zagreb. Njegovo bivanje v Italiji je še nadalje v središču vse pozornost hrvatskih listov. Poročila v njegovi avdienci pri Spoletskem vojvodi, ki je določen za hrvatskega kralja, objavljajo listi z velikim poudarkom in s slikami Spoletskega vojvode in vojvodinje ter Poglavnika na prvih straneh. »Hrvatski Narod« objavlja ob tej priliki uvodnik, v katerem poudarja med drugim, da je v vrsti velikih mednarodnih dogodkov, pri katerih je udeležena tudi neodvisna hrvatska država kot članica nove evropske skupnosti, zbudil beneški sestanek Poglavnika z grofom Cianom največje zanimanje. O razgovorih ni bilo objavljeno nobeno uradno obvestilo, ve pa se, da je šlo za temeljito izmenjavo misli med predstavnikoma obeh držav, ki sta združeni v novem zgodovinskem obdobju, ki mora zagotoviti narodu Apeninskega polotoka vse pravice, ki mu pritičejo, hrvatski državi pa njen obstoj in blaginjo. Zaradi tega se mimo stalnih diplomatskih stikov od časa do časa pojavlja tudi potreba neposrednih stikov glede na vsa vprašanja, katerih rešitev mora imeti za posledico boljšo bodočnost Tudi revija »Gospodarstvo« piše v daljšem članku o kulturnih političnih in gospodarskih stikih med Italijo in Hrvatsko. Pri tem opozarja, da segajo ti stiki zelo daleč nazaj, ter pripominja, da so bili Italijani na najbolj različnih področjih učitelji Hrvatov in da so bili trgovski stiki med obema narodoma, združenima na Jadranu, vedno koristni za oba naroda. Fašistična Italija pod Ducejevim in Hrvatska pod Poglavnikovim vodstvom sta svoji gospodarski politiki postavili na načelo napredka in blaginje množic. Da bi dosegli ta svoj cilj, sodelujeta obe državi tudi pri ustvarjanju novega, evropskega reda. Letalski boji na zapadu Berlin, 19 dec. d. V četrtek o prvih popoldanskih urah britanski bombniki pod zaščito močnih skupin lovskih 'etal stkušali napasti luke v zasedenih zapadnih pokrajinah. V obrambo so se takoj dvignila nemška lovska letaila, ki so po dosedanjih poročilih sestrelila 8 britanskih letal. Dva izmed sestreljenih britanskih bombnikov sta bila orjaška šitirimotorna aparata, dva sita bila dvomotorna, ostala letala pa so bila lovska. V teh borbah je nemško letalstvo izgubilo samo eno 'etalo. Kakor javljajo s pristojnega vojaškega mesta v Berlinu, je britansko letastvo v svojih poizkusnih napadih ob Rokavskem prelivu v zadnjih 24 urah izgubilo 20 letal. Ameriški sporazum z guvernerjem Martiniqua Stockholm, 19. dec. d. Kakor javljajo iz Washingtona, je bil tamkaj objavljen službeni komunike, v katerem je rečeno, da ao se končala pogajan*a med ameriškim admiralom Holroom in francoskim visokim komisarjem na otoku Martinique, admiralom Georgeom Robertom, ter da je bil podpisan nekak sporazum. Doslej ni bilo mogoče zvedeti nikakih podrobnosti o vsebini tega sporazuma. Vichy, 19. dec. d. V pooblaščenih krogih v Vlchyju demantirajo vesti, po katerih naj bi bil nedavno sklenjen mornariški dogovor med Zedinjenimi državami ter francoskim visokim komisarijatom na (toku Martinique. V pooblaščenih francoskih krogih pripominjajo, da francoska vlada ni zvedela za nikakršna pogajanja ali sporazum omenjenega značaja, niti ne direktno iz Martiniquea niti ne indirektno s posredovanjem ameriškega diplomatskega predstavništva v Franciji odnosno francosKepa poslaništva v Washingtonu. Po sklenitvi premirja so se v odnošajih med MartiiJ-quom in Zedinjenimi državami pojavili razni problemi, zlasti glede na to, da je na Martiniquu francoska letalska mati Sna ladja »Bearn«. Ti problemi so bili urejeni tedaj sporazumno med francoskim admiralom Robertom ter ameriškimi oblastmi. Sklenjeni sporazum je še vedno v veljavi. Žrtve potresa na Formozi Tokio, 19. dec. s. Minister za kolonije je objavil, da je bilo ob potresu na Formozi ubitih 319 ljudi, a hudo ranjenih pa 174 oseb. Uničenih je bilo 168 hiš. Minister je izjavil, da so bile prekinjene zveze zopet obnovljene in da se vrača normalno življenje v kraje, ki so bili najhuje prizadeti. Eksplozija v tvornici umetnega ognja Bern, 19. dec. d. V neki tovarni za izdelovanje eksplozivnih snovi in umetnega ognja v Oberriedu je nastala snoči v eni izmed tovarniških zgradb velika eksplozija. Doslej so našteli sedem, mrtvili. Strašno dejanje Ljubljana. 19. decembra Obveščeni smo, da sta se dne 16. decembra zvečer na Verdu pri Vrhniki v hiši Pau-la Veharja pojavila dva neznanca ter kratko malo s štirimi streli v ptičo treh otrok ustrelila mater. Nato sta stopila v kuhinjo »n tudi očeta ubila s štirimi streli. Otroci so vso noč prebili z mrličema in ju skušali priklicati k življenju. To je kratek in strašen dejanski stan. Ako iščemo razlogov za ta poboj zakonske dvojice Veharjevih, ne moremo odknti drugega, kakor, da je to način, ki ga ^liko\'ci zlohotno imenujejo »pravično plačilo ovaduhom in konfidentom italijanske poFcije«. Vsako nasilje in razbojstvo, zlasti kruto in samovoljno obračunavanje, se upira in žali pravni čut našega ljudstva, ki ve, da prelita kri kriči po novi krvi. Vsak trezno misleč in pošten človek spozna\'a usodno in strašno logiko tega izreka. Kdor v slepi strasti preliva kri nedolžnih, in to na tako krvoločen način, nakopava sramoto vsemu svojemu narodu in za njegov postopek, nai se pojasnjuje s še tako vešče izumetniče nimi opravičbami, ni odpuščanja. Naj vedo to oni, ki si laste pravico odločati nad življenjem in smrtjo naših ljudi, naj vedo to oni samozvanci, ki «7 Is ste pravico sodbe in nečloveške izvršitve zakotnih obsodb. Naš narod po svoji pri rod i z gnusom odklanja umore nedolžnih žrtev in je pojmovanje našega človeka v tem pogledu jasno za črtano. Ko izrekamo to nujno in nedvoumno sva rilo, ki smo ga v našem listu že nekolikokrat poudarili z vso resnobo. imamo v mislih ne samo uvodoma omenjeni grozotni primer, marveč mnoge zločine te vrste, ki nas zadevajo kakor po nekem premišljenem redu ter nam povzročajo poleg velike nesreče tudi neznosno žalost in sramoto. Nesreča se preboli, žalost se nteši, sramota pa skozi vekove visi na poštenem imenu. Tega ne smemo dopustiti. Nagrada za dvojčka Iz Ducejevega sklada je Visoki komisar podelil zakoncema Šive Mihaelu in Frančiški iz Iške vasi 38. nagrado v znesku 600 lir o priliki rojstva dvojčkov. Gostilne na božični dan Po pooblastilu Eks. Visokega Komisarja javljamo: Na božični dan (25. t. m.) smejo restavracije, gostilne, krčme ln drugi podobn. gostinski obrati, javne kuhinje in slično. postreči z jedili, pripravljenimi s katero koli vrsto mesa. Preharnjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino. Podaljšanje reka za zamenjavo kovancev po 5 lir Finančno ministrstvo je podaljšalo rok za zamenjavo srebrnih kovancev po 5 lir, ki prenehajo biti plačilno sredstvo dne 28. februarja 1942-XX. Državni blagajni je dovoljeno izročiti odsekom kraljevih pokrajinskih zakladov do 9. marca 1942-XX. vse omenjene kovance, ki so bili pobrani do 28. februarja. Po odredbi istega ministrstva je bila Italijanska banka pooblaščena, sprejemati v vrednosti čiste kovine srebrne kovance, ki niso več v prometu po 10 i a 20 lir in plačati izročilcem za prve po 5.25 lir, za druge pa 7.55 lir. Širjenje komunistične propagande v Angliji Rim, 19. dec. a Po informacijah iz Londona se posledice angleško-ruskega zavezništva vedno bolj občutijo v Angliji, kjer oblasti iz političnih razlogov ne morejo več preprečevati komunističnh manifestacij, ki se v vedno večiem številu ponavljajo v vseh glavnih angleških mestih. Odbor komunistične stranke v Londonu je n. pr. za 28. december napovedal nič manj kot 10 velikih komunističnih zborovanj, ki tvorijo del velikega propagandnega programa komunistične stranke za 1. 1942. Komunisti, ki v največji meri izkoriščajo politični položaj, nastal zaradi angleško-ruskega pakta, bodo to svojo propagando prav gotovo razvijali v največjem obsegu. Ureditev prodaje in potrošnje mesa Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo z dne 6 junija št. 41 (o omejitvi porabe telečjega, govejega in svinjskega mesa) izdal naredbo o ureditvi prodaje in potrošnje mesa. Ta naredba, ki je objavljena v »Službenem listu« 17. decembra in je s tem dnem stopila v veljavo, določa naslednje: Kdaj se sme prodajati meso Meso se sme prodajati ob spodaj navedenih dnevih: ob sobotah nedeljah in ponedeljkih: goveje meso (vštevši telečje), ob torkih, sredah in četrtkih: gnjati, pre-kozje meso, ob *orkih, sredah in četrtkih: gnati, pre-kajeno svinjsko meso, tlačenke in klobase vobče, konjsko meso in perutnina, ob vseh dnevih v tednu drobovje, meso kuncev ter dlakasto in pernato divjačino Porazdeljevanje mesa uredi in raciomra Prevod. Mesarji in prodajalci mesa na drobno morajo sproti voditi sprejemno in oddajno knjigo o mesu in mesnih izdelkih, ki jo poprej vidira Prevod. Restavracije, gostilne in krčme in rtragi gostinski obrati smejo oddajati jedila, pripravi" ena z mesom, samo ob dneh. ko je dovoljena prodaja dotične vrste mesa. Mesni obrok brez kosti ne sme biti '.e/ji od 100 gr, s kostmi pa najtežji do 150 gr, (teža se nanaša na zgotovljeno jed). Kazen zadene prodajalca in kupca Kršitve določb te naredbe in kršitve na-redb, ki jih v izvrševanju podeljene pooblastitve izda Prevod, se kaznujejo z zaplembo blaga in z začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice, poleg tega pa prodajalec kakor tudi kupec ali potro5nik v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Vse dosedanje določbe, ki nasprotujejo tej naredbi, se razveljavijo. Prepoved dostavljanja živil na dom Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je istočasno izdal naredbo o prepovedi dosta/ljanja živil na dom, Ki je prav cako objavljena v »Službenem listu« 17. decembra in je ta dan stopila v veljavo. Prepovedano je dostavljati na dom i-sa racionirans živila, kakor tudi sveže meso ali tlačenke in klobase vobče ali prekaje-no, odnosno kakorkoli predelano meso. Kršitelji določb te naredbe, tako prodajalci kakor kupci, se kaznujejo v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom dc 6 mesecev. Vselej pa se blago zapleni in se prodajalcu začasno ali dokončno odvzame obrtna pravica. Cena koruzi pri oddaji Prevodu Glede na svojo naredbo o cenah žitu z dne 20. septembra 1941. št. 108, in na svojo naredbo o ureditvi porabe in prodaje žitnega pridelka z dne 12. avgusta 1941 štev. 83. je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o ceni koruze letošnjega pridelka pri oddaji Prevodu. 2e z naredbo z dne 12. avgusta 1941, štev. 83, o ureditvi porabe in prodaje žitnega pridelka je določeno, koliko smejo pridelovalci žita uporabiti za prehranjevalne potrebe, koliko za krmljenje prašičev in koliko za seme (pridelovalci smejo obdržati za prehrano največ 2 stota pšenice za osebo, v px>polno ali delno nadomestitev pšenice pa smejo obdržati rži v razmerju 1.3 stota za vsak stot pšenice, ječmena v razmerju 1.5 stota za vsak stot pšenice, koruze pa v razmerju 1.75 stota za vsak stot pšenice; poleg tega smejo obdržati za prehrano prašičev 3 stote koruze za vsakega vzrejenega in za spitanje določenega prašiča po stanju na dan 13. avgusta t. L in za seme največ 2 stota pšenice na hektar, ki naj se obdela, rži in ječmena 1.8 stota, koruze pa 0.6 stota za vsak hektar žitne površine in 1.2 stota za vsak hektar za krmo). Po navedeni naredbi morajo pridelovalci ves presežek oddati Prevodu po pogojih, ki jih določi Prevod. Bilanca Mestne hranilnice ljubljanske V »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« objavlja Mestna hranilnica ljubljanska svojo bilanco za preteklo leto z računom izgube in dobička. 6b koncu leta 1940 so znašale pri tem zavodu hranilne vloge na knjižice 328.3 milijona din (prejšnje leto 353.2), vloge na tekoči račun pa 1.0 milijona din (20.4). Rezervni skladi so izkazani v višini 14.1 milijona din, poleg tega pa je posebej izkazan pokojninski sklad v višini 9.5 milijona din. Na strani pasiv je omeniti še reeskont menic v višini 1.65 milijona din. Znatno likvidnost zavoda kaže med akti-vami postavka »blagajna« z zneskom 5?.7 milijona din (prejšnje leto 71.1). Poleg tega je imela hranilnica pri denarnih zavodih 9.6 mili'ona razpoložljive gotovine (8 91. Postavka vrednostnih papirjev je izkazana v višini 51.6 milijona din (48.2), občinska posojila pa so znašala 75.4 milijona din (83.7). Postavka posojil v tekočem računu znaša 27.7 milijona din, posojila zavarovana z vknjižbo pa so izkazana z 113 4 milijona din. Končno je omeniti še nepremičnine s knjižno vrednostjo lo.O milijona din (13.2). Čisti dobiček za leto 1940 jc znašal 8.3 milijona din (prejšnje leto 1.2). Znatno povečanje čistega dobička je pripisati Hongkong in Macao Kakor poročamo na drugem mestu so se japonske čete izkrcale na hongkonškem otoku in ogrožajo glavno mesto Viktorijo. Kronska kolonija Hongkong spada po svoji površini sicer med najmanjša kolonialna posestva Velike Britanije, po svoji gospodarski in strateški važnosti pa zavzema za britsko Malajo s Singapurom najvažnejše mesto. Področje Hongkonga obsega komaj nekaj nad 1000 kv. km z nekaj nad milijon prebivalcev. Hongkong leži na južnem delu Kitajske ob vhodu v Kan tonski zaliv in je od velikega kitajskega mesta Kantona oddaljen le okrog 150 km. Kolonija obsega poleg otoka Hongkonga z glavnim mestom Viktorijo (400.000 prebivalcev) še polotok Kaulun z mestom Kaulunom (330.000 prebivalcev) in okoliško otočje z največjim otokom Lantau. Hongkong pomeni v kitajščini »dolina dišečih vod«, vendar je otok razmeroma pust in neploden ter obstoja po večini iz granita in bazalta. Pred angleško zasedbo se je redko naseljeno prebivalstvo bavilo izključno z ribolovom. Po pogodbi s kitajsko je Hongkong leta 1842 zasedla Velika Britanija, ki je glede na prikladen položaj otoka v kratkem času ustanovila na tem mestu svoje najvažnejše trgovinsko oporišče na Daljnem vzhodu. Na nekdaj pustem otoku stoji danes velemesto Viktorija s sedežem guvernerja, s poveljstvom angleške mornarice in s poveljstvom vojske ter številnimi trgovinskimi in industrijskimi podjetji. Mesto ima vseučilišče, 5 srednjih šol za Kitajce in 1 srednjo šolo za Indijce. Močno je razvita ladjedelniška industrija z vsemi napravami za popravilo največjih ladij, zastopane pa so tudi industrija stekla, sladkorja, vžigalic in industrija za predelavo tkanin. Predvsem pa je Hongkong središče angleške trgovine s Kitajsko. Preko Hongkonga je šlo najveC izvoznih proizvodov južne Kitajske in znaten del kitajskega uvoza. Najživahnejša je bila trgovina z bombažem, rižem, sladkor- Z novo naredbo se sedaj cena koruzi letošnjega pridelka, ki se mora oddati Prevodu, določa z zneskom 120 lir za stot, in sicer za ruženo blago v zrnju, postavljeno v razsutem stanju na zbirališča, ki jih določi Prevod. Ta cena se razume za zdravo, pravšno tržno blago, posušeno z vlago 16%. Ce je vsebina vlage manjša ali večja, se računajo pribitki odnosni odbitki, in sicer se pribije na 100 kg teže, če ima blago 12% vlage 4.1 kg, če ima biago 13% vlage 3.1 kg, če ima blago 14% vlage 2.15 kg in če ima 15% vlage 1.15 kg; če pa ima blago večji odstotek vlage, tedaj se odbijejo od 100 kg naslednji odbitki: pri vlagi 17% 1.15 kg, pri vlagi 18% 2.15 kg, pri vlagi 19% 3.2 kg, pri vlagi 20% 4.25 kg, pri vlagi 21% 5.25 kg, pri vlagi 22% 6.3 kg, pri vlagi 23% 7.3 kg, pri vlagi 24% 8.3 kg, pri vlagi 25% 9.35 kg, pr- vlagi 26% 10.25 kg, pri vlagi 27% 11.37 kg, pri vlagi 28% 12.39 kg, pri vlagi 29% 13.41 kg in pri vlagi 30% 14.43 kg. Za priznano semensko koruzo se plačuje dodatek 30% k osnovni ceni 120 lir za stot. Kršitelji določb te naredbe 9e kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. Naredba je objavljena v »Službenem listu« 17. decembra in je na ta dan stopila v veljavo. okolnosti, da je bilo treba v lanskem letu po končani sanaciji izločiti od kosmatega dobička le 0.5 milijona din nasproti 4.6 milijona din v prejšnjem letu. Celotni obrestni dohodek je dosegel 23.5 milijona din (prejšnje leto 25.2), dobiček pri vrednostnih papirjih pa je izkazan z zneskom 2.3 milijona din (1.4). Ostale postavke dobička (provizije povrnjeni upravni stroški, nepremičnine) pa znašajo 1.3 milijona din. Za obresti hranilnih vlog in za ostale obresti je hranilnica plačala 13.8 milijona din (19.3), upravni stroški so znašali 3.7 mili ona din (4.1), davki pa 0.8 milijona din (0.5). jem, čajem, konopljo, oljem, soljo, svilo in premogom. Do leta 1924 je bil Hongkong po svojem prometu najvažnejša luka na Daljnem vzhodu. Od leta 1925 pa je promet pod vplivom državljanske vojne na Kitajskem popustil, občutno pa je nazadoval zadnja leta zaradi japonsko-kitajske vojne. Macao, Monte Carlo Daljnega vzhoda Kot neznaten ostanek nekdanjega velikega kolonialnega področja Portugalske v Aziji sameva daleč od materinske dežele ob vhodu v Kantonskj zaliv mesto Macao. Zadnje Case ni vei tako os3"1610- kajti živahno vojno vrvenje je zajelo vse njegovo zaledje, pred kratkim pa so tudi njegova pomorska pota padla v vojno področje. Portugalci so vzeli to mesto v najem že L 1557. in se v kasnejših stoletjih tako močno zasidrali, da je kraj postal njihova kolonija. Do 1. 1873. je bilo mesto središče trgovine s človeškim blagom. Tu so se kupovali in prodajali na debelo kitajski težaki — kuliji — ki so jih lastniki plantaž razvažali po vsem Daljnem vzhodu. Po odpravi te sramotne trgovine pa je Macao postal važna izvozna luka, saj leži ob ustju reke Kanton in ima kot gospodarsko zaledje velik del južnega Kitaja. Portugalska posest sestoji iz majhnega polotoka in dveh otočičev. Mesto ima kakih 90.000 prebivalcev, med temi okoli 3000 belih Portugalcev. Macao pomeni v Kitajščini »Luka boga Ama« in se je prvotno imenovalo Amacao. Kljub božjemu imenu pa je kraj že iz časov trgovine s človeškim blagom na slabem glasu. Znan Je zlasti zaradi svojih kockarskih in opijskih brlogov. Kitajci so strastni kockarji in mestno načelstvo izrablja to njihovo strast. Znana je posebno hazardna igra »macao«, pri kateri je že marsikateri Kitajec zapravil vse svoje imetje in zaigral svojo svobodo. Igralnice in opij so monopol maka j ske gubemije, ki krije vse svoje potrebe iz dohodkov obeh nelepih virov. Gospodarske vesti = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Montres Clarte H. Suttner, Henri Maire imetnik, v Ljubljani, je vpisana sprememba besedila firme v: H. Suttner, Kenri Maire lastnik, javna trgovska družba v Ljubljani; obratni predmet je odslej ekspertna trgovina z urami, zlatnino in sre-brnino, trgovina z galanterijskim blagom. — Pri tvrdki Alojz Pausohin, trgovini s steklom in podobami v Ljubljani, je izbrisan dosedanji lastnik firme Adolf Knebl, vpisan pa novi lastnik Bruno Parma, trgovec v Ljubljani. = Likvidacijski občni zbor Merkantilne banke v Kočevju. V posvetovalnici Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani. bo 30. t m ob 11. likvidacijski občni zbor Merkantilne banke d. d. v Kočevju v likvidaciji, in sicer z naslednjim dnevnim redom: predložitev likvidacijske bilance, poročila likvidatorjev in nadzorstvenega sveta o sklepu likvidacije, odobritev lilcvi-dacijske bilance in računa izgube in dobička z dne 31. decembra 1940, sklepanje o razrešnici likvidatorjem in članom nadzorstvenega sveta, odobritev odpisa propadle delniške glavnice in predloga za izbris firme v trgovinskem registru. Delničarji. ki se žele udeležiti občnega zbora, morajo vsaj 6 dni pred zborovanjem položiti najmanj 10 delnic pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. = Kolodvorska restavracija na postaj! Ljubljana. Direkcija železnic v Ljubljani odda s 1. februarjem 1942 po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kol. restavracijo in stanovanjske prostore na postaji Ljubljana. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 91.200 lir, če reflek-tant nima nobenega inventarja in opreme; v nasprotnem primeru pa 27.360 lir, mora pa predložiti dokaz o posesti inventarja in opreme. Letna zakupnina za obratne prostore znaša 9120 lir, a letna najemnina za stanovanjske prostore znaša 3.853.20 are. Prošnje se vlagajo na naslov direkcije železnic v Ljubljani do vključno 10. januarja 1942. Do istega dne ob 11. uri se mora položiti pri depozitni blagaini direkcije v Ljubljani predpisana varščina v znesku 2268 lir v gotovini. Natančnejša pojasnila glede pogojev se dobe pri direkciji železnic v Ljubljani soba št. 60 in pri šefu postaje = Združitev v francoskih avtomobilski industriji. Iz Pariza poročajo, da je pod vodstvom francoske avtomobilske tvorni-ce Hotchkiss & Cie. prišlo do združitve 7 avtomobilskih tvornic, ki izdelujejo predvsem tovorne avtomobile in luksuzne osebne avtomobile. To so poleg imenovane tvrdke še tvornice Saurer, Latin, Uric, Delahaye, Laffly in La Llcorne. Vse te tvrdke so ustanovile družbo Soc. Gčnčrale Francaise de Construction Automobile ki bo vrhovna družba za vse omenjene tvornice. Izvajanje javnih del v Ljubljanski, Reški, Zadrski, Splitski In Kotorski pokrajini VIKTOR EMANUEL m., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abesinije Na podstavi člena 7. zakona z dne 4. septembia 1941-XIX št i 034 o odobritvi izdatkov 500.000.000 lir za izredna javna dela v Ljubljanski, Reški, Zadrski, Splitski in Kotorski pokrajini, po zaslišanju ministrskega sveta, na predlog Duceja fašizma, predsednika vlade in ministra za notranje posle, sporazumno z ministri za finance, za javna in za kmetijstvo ter gozdove, Smo sklenili in odločamo: Člen 1. Za izvajanje javnih del na ozemlju Zadrske, Splitske in Kotorske pokrajine se ustanavljajo inšpektorat za javna dela v Dalmaciji in poleg civilnega tehničnega urada v Zadru tudi civilna tehnična urada v Splitu in v Kotoru. Člen 2. Guverner za Dalmacijo določi sporazumno z ministroma za javna dela in za kmetijstvo ter gozdove po njiju pristojnosti programe in nujnostni razpored del, upoštevaje pri tem tudi potrebo, da se dopolnijo že pod bivšo jugoslovansko vlado začeta dela. Vendar je guverner upravičen odrediti v okviru odobrenih izdatkov morebitne opustitve ali spremembe programov. Navedeni inšpektorat poskrbi skladno s temi programi za izvedbo in tehnično in administrativno upravljanje zgoraj omenjenih del in je zanje odgovoren. Isti inšpektorat ima, vedno v mejah odobrenih izdatkov, na skrbi tudi izvedbo javnih del iz pristojnosti krajevnih ustanov ali del javnega interesa, ki bi se prevzela na račun države po določbah člena 3. zakona z dne 4. septembra 1941-XIX št 1034. V ničemer se ne spreminja veljajoča zakonodaja o ljudskih stanovanjih in tudi ne v pristojnosti samostalne državne cestne uprave, kolikor gre za ureditev in zboljšanje državnih cest v imenovanih pokrajinah, kakor ostane ministrstvu za javna dela dodeljena izvedba del v zvezi z elementarnimi nezgodami in vojnimi operacijami. Glede drugih zadev se izdajo posebne določbe, če in kolikor bodo potrebne. Člen 3. Načelnik inšpektorata za javna dela se imenuje s kraljevim odlokom po poprejšnjem sklepu ministrskega sveta izmed uradnikov civilne tehnične službe in se mu podeli za čas njegove službe 4. stopnja z ustreznimi prejemki. Uradnik, kateremu se dodeli omenjena naloga, se ob prvi uporabi te uredbe vodi v staležu razvrščenih uradnikov z jamstvi iz kr. uredbe z dne 30. decembra 1923-11, št. 2958 in nekvarno določbi člena 17. kr. ukaza z dne 10. januarja 1926-IV št 46. Načelnik inšpektorata je podrejen guverner i u. čigar navodila izvršuje skladno s prvim odstavkom člena 2. in kateremu je odgovoren v svojem uradnem svojstvu. Inšpektorat za javna dela v Dalmaciji je za pravde pred sodišči aktivno in pasivno legitimiran. Člen 4. Pri damatinskem guberniju se ustanavlja tehnično-upravni odbor, v katerem so: guverner, kot predsednik, glavni tajnik gubernija, načelnik inšpektorata za javna dela, en šef-inženir civilne tehnične službe z nadzorstveno funkcijo, trije inžen;rii-šefi civilno-tehničnih uradov za Zadrsko, Splitsko in Kotorsko pokra lin o. šef računovodstva pri inšpektoratu za javna dela. en uradnik ministrstva za notranje posle. ne pod 6. stopnjo, en uradnik ministrstva za kmetijstvo in gozdove, ne pod 6. stopnjo, en državni vice-pravobranilec ali en namestnik državnega pravobranilca, pokrajinski zdravnik iz Zadra, en arhitekt, tudi izmed svobodnih poklicev, ki ga imenuje guverner. Odboru se smejo v posameznih primerih prideliti predstavnik vojaških oblastev za obravnavanje poslov, ki *e tičejo državne obrambe. Ce je guverner odsoten ali zadržan, predseduje odboru glavni tajnik. Člen 5. Tehnično-upravni odbor opravlja na ozemlju D-Hmatinskega gubernija službo in posle stvarno pristojnih odsekov ■višiega sveta za javna dela. Mnenja tega odbora nadomestujejo vsako drugo mnenje posvetovalnega zbora ali sveta. V nuinih primerih in za pretres oro-iektov. ki ne presegajo zneska 1.000.000 lir. sme odbor sklenati ob n-* večnosti samo tistih članov, ki bivajo v Zadru. Guverner sme. ko gre za nosebna vprašanja, povprašati za svet tudi strokovnjake m znanstvenike izven uprave. Gen 6. Guverner iznoskne lahko mne-nie višiega sveta za javna dela na splošni sen. kad^r ere za to. da se določiio na-gpina vodila za rešitev velikih tehničnih zadev ali če ere za to. da se preskusijo nroiekti za iziemno obsežna dela in na v voh primerih, ko smatra to za potrebno. Ne da bi se elede načelnika inšpektorata za iavna dela spreminiala določba i? člena 7. št 5 zakona z dne 1. junija 1931-IX št. 678. se udeležuie glavn? tainik eu-bernija tistih sej višiega sveta za lavna de'a. v katerih se obravnavajo posli, ki zadevajo vse tri dalmatinske pokraiine Gen 7. Ko je guverner po r>o+rebi zaslišal tehmčno-m-iravni odbor. špf-inzemr-ia civilno-tehnične službe z nadzorstveno funkcijo in inženiria vodio kraievno pri-s+nine civi1no-tehn*?ne slii?*"1 odredi izvršitev del in angažma kreditov za zadevne izdatke. Spise, nanašajoče se na take angažmaie in na dejanske izdatke, mora vidirati šef računovodstva pri inšpektoratu za javna dela. Ce se vizum odkloni, a guverner misli, da se mora angažma ali izdatek izvršiti, izda pismeni nalog šefu računovodstva, ki mu mora ustreči, razen če ni kredita ali če je postavka za izdatek nenravilno označena, hkrati pa poslati Vrhovnemu računskemu dvoru dobljeni nalog z izdano odredbo vred. Guverner lahko sklene ln odobri po zaslišanju tehnično-upravnega odbora iz člena 4. poravnave, vštevši odpustitev dogovornih kazni. Gen 8. Inšpektorat za javna dela ima tehnični urad, upravni urad in računo-vodrtveni urad. Starešina upravnega urada opravlja posle podnačelnika inšpektorata. Inšpektoratu so podrejeni uradi civilne tehnične službe za dalmatinske pokrajine. Člen 9. Inšpektorat za javna dela ima tehnično - upravno in računovodstveno osebje iz staleža razvrščenih uradnikov državne uprave, ki se odreja po členu 8. kr. uredbe z dne 7. junija 1941-XIX št. 453 po številu in stopnji iz priložene or-ganične razpredelnice, ki jo je vidiral po Naši odredbi Duce fašizma, predsednik vlade. Mimo tega sme inšpektorat neposredno najemati namesto osebja iz staleža razvrščenih uradnikov iz omenjene organične razpredelnice pomožno osebje po predpisih in pogojih iz kr. uredbe z dne 4. februarja 1937-XV št. 100 in prav tako za izredne potrebe, vendar pa samo za polovico skupnih mest, določenih v organič-ni razpredelnici, pomožno osebje kategorij II.. III. in IV. omeniene uredbe št 100. Člen 10. Pri inšpektoratu za javna dela v Dalmaciji se ustanavlja urad za pogodbe. Posle uradnika, ki listine sestavlja, dodeli enemu al: več uradnikom z odlokom guverner skladno z določbami o splošnem državnem računovodstvu. Gen 11. Načelnik inšpektorata za javna dela je član upravnega sveta za ose-bie razviščenih upravnih uradnikov in zva-ničnikov ministrstva za javna dela in član upravnega sveta za osebje civilno-tehnič-ne službe in se udeležuje z glasovalno pravico sej, pri katerih je treba zaradi napredovanja ali drugače. pretresti polo-žai nameščencev inšpektorata. Člen 12. Za dela v upravi inšpektorata se določijo v proračunu ministrstva za javna dela in po pristojnosti v proračunu ministrstva za kmetijstvo in gozdove ločene postavke za ustrezne letne proračunske izdatke. Na zahtevo guvernerja za Dalmacijo se nakazuieio načelniku inšpektorata potrebni zneski za iznlačila angažiranih in likvidiranih stroškov. Načelnik inšpektorata odreja sam zaloge starešinam uradov tehnično-civilne službe v Zadru, Splitu in Kotoru, ki mo-raio polagati vsake tri mesece račun. Načelnik inšpektorata predloži konec vsakega poletja ministrstvu, ki je odredilo nakazila, obračun o vsotah, izdanih neposredno in po starešinah v prednjem odstavku navedenih uradov. Načelnik inšpektorata predloži poleg tega na koncu računskega leta guvernerju poročilo o izplačilu njemu nakazanih zneskov. Člen 13. Za nagrade pomožnemu osebju, za izplačilo komisijskih in potnih stroškov in za opravo vseh drugih izdatkov za vzdrževanje in najem prostorov, za motorna vozila in za nemoteni razvoj vse tehnične, administrativne in računovod-stvene službe vobče pri inšpektoratu za javna dela se Dostavi vsako leto poseben znesek v proračun izdatkov ministrstva za finance (podnaslov: Dalmatinski gubernij). Člen 14. S členom 1. zakona z dne 4. septembra 1941-XIX št. 1034 odobreni izdatek 325.000.000 lir se porazdeli med uprave, katerim gre vodstvo del. takole: osrednja uprava za javna dela za dela, ki naj se izvedejo v Ljubljanski in Reški pokrajini .......lir 135.000.000 Dalmatinski gubernij za dela, ki naj se izvedejo v Zadrski, Splitski in Kotorski pokrajini ......... 190.000.000 Skupaj lir 325.000.000 Minister za javna dela nakaže z odredbami podrejenim uradom vsote, potrebne za izvajanje del v režiji osrednje uprave, v navedenem skupnem znesku lir 135 milijonov. Za ta dela angažirani izdatki obremenjajo posebno postavko, ki se osnuje v proračunu ministrstva za javna dela Gen 15. Dela. ki naj se opravijo po tej uredbi v Ljubljanski. Reški. Zadrski. SdIU-ski in Kotorski pokrajini, se izrekajo za občekoristna in nujna ter nendložHiva v smislu čl. 71. in si. zakona i dne 25 junija 1865 št. 2359 in poznejših njegovih sprememb. Za ta dela velja odobritev izvršnega projekta, ki mora ustrezati pogoiem iz člena 16. pozvanega zakona z dne 25 junija 1865 št. 2359. kot odobritev detajliranega načrta z vsem pravnim učinkom po tem zakonu. Tehnična civilna služba določi po predhodni obvestitvi Interesentov za posestva, katerih lastniki niso sprejeli ponudene odškodnine ali niso sklenili z razlastiteljem mirnega sporazuma, znesek, ki naj se iz naslova odškodnine za razlastitev položi, nakar postopa prefekt po čl. 48. in si. zakona t dne 25. junija l«fiS St 2359 pri čemer ostane nedotaknjena pristojnost sodišča no zakonu z dne 3 aprila 1926-TV št. 686. Gen 16. Odobritve načrtov in pogodb glede iavnih del. ki jih ie izdal guverner v razdobju med 7 juniiem 1941-XIX in dnevcm. ko stopi ta uredba v veljavo, se potriuiejo kot veljavne z vsem zakonitim uč;nkom. Gen 17 Ta uredba stopi v veljavo z dnem svoje obiave v uradnem listu »Gaz-zet+a UffiHale del Regno«. Poleg tega se obiavi v dalmatinskem službenem listu »Giornale Ufficiale del Governatorato della Dalmazia« in v Službenem listu za LiubliapRko cokraiino ter se nah'ie na uradne de^e občvrpm pečatom umreti v TTra^no zbirko zakonov in uredb i-falievine Ttaliie in ukazujemo vsakomur do ce no njej ravna jn cVrb' za nieno izvrševan i e. Dano v San Rossore dne 7. novembra 1941-XX. ViMor Emanuel MnMAlini - FV - - Tassinari Videl, varuh nečata: Grandl. Vnisano pri Vrhovnem r-^tnskem dvoru dne 5 decembra 1941-XX. Vladne naredbe.. reg. 440. list 16. — Mancfni. Ta kr. tire^a ie b'1^ <-«v>ii»v1'ier"> v uradnem listu »Oozzetta TTff:ria1® del Peeno dTtalia« št 288 z dne 6.decembra 1941-XX Prireditev Dopolavora za vojaštvo Posrečeni pestri spored |e prenašal tudi radio Ljubljana, 19. decembra Dopolavoro za Ljubljansko pokrajino, odsek za Oborožene sile, je priredil * četrtek popoldne v sedežu organizacije na Taboru vokalno instrumentalni koncert >a vojake ljubljanske posadke. Koncert so izvajali zbor obmejne straže 11. armadnoga zbora pod vodstvom poročnika Giovannija Usellinija in podporočnika Fioreta Baret-te, štirje harmonikarji, violinist in Se nekateri. Nastop je prenašal rimski in ljubljanski radio. Koncertu je prisostvovalo nad 1000 vojakov ljubljanske posadke n mnogo aiu-gih od organizacije povabljenih gostov. Prireditev je otvoril podporočnik Barritta, ki je pred mikrofonom med drugim djjal: »Obmejni stražarji imajo čast in naiogo stopiti pred vas. Tisti stražarji ki so pred meseci stražili še julijsko mejo in tisti stražarji, ki zdaj stražijo razširjene meje .. .« Potem je častnik pozval vse prisotne vojake, naj bodo ovacije nastopajočim tovarišem kratke Ln naj ne zahtevajo ponovitve posameznih točk, da se ne bodo nastopajoči preveč utrudili. Koncert je otvoril zbor, ki je zapel himno obmejnih stražarjev. Sledila je pesem »La Montanarai. Potem je vojak Stanghellini stopil pred mikrofon in zaj el legendo »Neznanega junaka« ob spremljavi tovarišev. Navdušenje prisotnih je -a-slo od točke do točke. Sledila je pesem XXXIX« seznam XXXIX. seznam kočevskih optantov obsega naslednjih 366 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj): OBČINA STARI LOG Stari log: Perz Franc (51, Tmovec), Pavla roj. Samide (50), Marija (19). Ervin (18). Štefanija (10), stanujoča v Nemčiji. Leopoldina (11); Kikel Jožef (43). Jožefina roj. Eppich (37), Jožef (11), Jožef (33); Schmidt Nlka (21); Konig Alojzij (42). Marija roj. Kikel (39). Erik (4). Edel traud (2); Herbe Bogomir (26. Mczelj); Hoge por. Krische Elizabeta (74, Kot); Hogler Jožef (41); Petsche Jožefa (72. Konca vas); Petsche Oto (37), Pavla roj. Flfold (32). Prida (12). Jožef (4). Rihard (33); Haberle Erna (28). Robert (2), Gir-tav (22); Haberle Jožef (73, Slovenska vas). Rozalija roj. Samide (69); Kikel por. Hutter Marija (56, Kleč), Albina (20). Helena (18). Janez (15) Alojzij (22); Schneider Franc (40), Frida (27), Leni (23). Franc (63). Marija roj. Perz (60), Anton (20), Jožef (68); Persche Alojzij (41), Helena (C0), Doroteja (34); LocUer Ema (55), Alojzij (30) Frida roj. Haberle (29), Erika (3); Persche Jurij (38). Helena (4), Melanlja (10 mes.) Alojzija roj. Hofferle (32); Samide Jožefina (66. Koblarji); Skufza Janez (34. Smuka>. Pavla roj. Samide (28); Struna Jožef (61. Do Kulturni pregled Govdcarjevi »RokovnjačF V četrtek zvečer so se »Rokovnjflči«, n3j- , popularnejša kjra starejšega slovenskega re ; pertoarja, po skoraj tridesetletnem presledku, spet pojavili na odru našega reprezentativnega gledališča. Predstava izv?n abonmaja je bila posvečena »cdemdesetlct-nici zaslužnega pionirja slovenske gledali- j ske kulture, pisatelja Frana Govekarja. Stotine njegovih znancev in drugega gledališkega občinstva, ki j-e tesno napolnilo ves avditorij, svečana raz položen ost, avtorjeva diskretna prisotnost — po dolgem času je bil spet na premieri samo gost — vse to je pričevalo o slavnostni predstavi. in kakor pristoja sedanjim časom' ni bilo n« vencev ne slavnostnih besed, ne ganjenosti in ne ovacij: govorilo je samo delo in z njiim združeni spomini na nekdanjo vlogo »Rokovnjačev«, na leta, ko je silovensiko gledališče s skromnimi sredstvi in z močnim navdušenjem svojih venrkov pripravljajo da poznejšemu proč v it u in današnji več ko zadovoljivi višini, ln v gledališču so bili mnogi, ki so nekoč sami nastopali v tej najbolj priljubljeni domači igri naših diletant-skih odrov, pa so sedaj z avtorjem vred obujali spomine na mladost, na čase, ko je Blaž Mozol veselo robantil po odrni. Občinstvo je kar pozaoilo na slavljenca »n jubilant se je nemara veselil prihodnje premiere, ko bo »pet sedel v parterju kot kritik m brez ozira na vse letnice nadaljeval delo, ki ima pri njem skoraj poletoletno preteklost. »Rckovnjači« pa so bili sprejeti s simpatijami in vzlic vsej sprememb, okusa z zanimanjem za njihovo romantično vsebino in igralske možnosti. Zares v tej uprizoritvi »Rokovnjačev« je bilo nekoliko kulturne pikanterije: sedemdesetletnico pisatelja, ki so ga nekač toli-kaj napadali zaradi njegovega »naturalizma«, slavimo z njegovo otipljivo rounntič-no igro! Ali je še treba poudarjati, da je zasnova »Rokovnjačev« ki so jo do gledališke oblike razpletali trije slovenski realistično usmerjeni pisatelji: Jurčič, Kersnik in Govekar, vprav šolski primer romantike po okusu avtorja »Hernanija«? Ni samo romantično sccialno okolje te igre: Napo leonova doba, doba »velike avanture« z vojnami in nemiri, s premikanjem meja, s spreminjanjem usode narodov. Romantičnemu duhu ustreza tudi naš domači pojav rokov-njaštva, združbe tolovajev, upornikov in ou-sto'ovcev. Romantična je usoda Ferdinanda pl. Basaja, ki postane rokovn;aški poglavar in maščuje hudobijo Marmontovega tajnika Vernezza-Vernjača, tega tipičnega koristo-lovca vsakega prehodnega časa, ki se za denar in čast vsakomur vdinja. Romantično pojmovana je Nandetova ljubezen s Polo-nico. Se Blaž Mozol, ki se zdi korenito slovenski tip veseljaškega kmeta, je izdelan po priljubljenem kmečkem vzorcu romantične šole, saj je bil Jurčič učenec Wailter-;a Scotta in Scott je imel rad take kmečke ljudi, originale, ki »e zde daljni sorodniki in kmečke variante Shaipeareovih renesančnih tipov. Tako je torej v zornih letih naSe Moderne, v dramatizaciji avtorja noturallasitičnega romana »V krvi«, ld ga je napadala ve« idealistična srenja, zaživela odrsko življenje narodna igra izrazito romantičnega kova, s petjem in glasbo, z vsemi rekviziti ljudske igre po starem dunajskem okusoi. Igra s tistim dvomljivim narodnim in ljudskim duhom, ki ga jc tedanje občinstvo rajši priznavalo za svojega, kakor pa imprcsVmifrtič-no poezijo' Groharjevih in Jakopičevih barv, Zupančičevih pcs>mi :n Cankarjeve proze. Ce sprejemamo danes s stvarnejšimi pogledi tg dramatizirane podobe pozne in skozi ves realizem neugnano pronicajoče slovenske romantike, jc vzrok v 'cm, da nismo več tako navdušeni oboževalci Ibsc-nove psihološke drame, kakor jc bil Cankarjev krog. ki je v imenu novega, rahlejšega in v problematiko človeške duše usmerjenega dramatskega stila napadel take poiave romantičnega folklora, kakor ao bili »Rokovnjači«. In z druge rirani **emo z nyh d rama ti za ter jem vred, kako se je razvil okus naše gledališke publika in da že samo število predstav Shakespearovih iger, posebej še »Hamleta«, izpričuje spremembo okusa in kulturne stopnje v narodu. ki mu je bilo treba nekoč iger, kakor so »Rokovnjači«, da se je napolnila prazna blagajna zapostavljenega, trudoma živečega gledališča. Zategadelj srečanje mlajšega rodu z »Rokovnjači«, ki te in podobnih Govekarjevih narodnih iger ni poznal drugače kot iz Cankarjevih ostrih in cčitno osebnih reakcij, nima več osti in ne značaja kakršnegakoli vznemirjenja. Zdi se nam, da imamo pred seboj kaj tako starinskega in v svojem bistvu očetovsko dobrodušnega, kakor so, postavimo, NesKa-roline«, kjer se je spet postavil solist Stanghellini, za zaključek pa je zbor še enkrat zapel himno »Obmejnih stražarjev«, nakar je bila prireditev v splošno zadovoljstvo končana. Prav gotovo so bili z njo zadovoljni tudi poslušalci ob aparatih. optantov lenjt Križ). Helena roj. Sever (60); Epp:cb por. Schmidt Ana (33), Marija (13). Jcžef (7). Roza (6); Schneider Franc (43). Helena roj. Kosel (38). Ana (18). Franc (11). V&lburga (»): Schneider Anten (40). Magdalena roj. Hogler (34). Valter (5). Robert (1), Jožef (87); Hdfler Ela (28); Fifold Franc (38), Antonija roj. Dulzer (34), Bogomir (5); Konig Franc (43), Marija roj. Wi-derwohl (35). Marija (18). Jožefa (13). Pavla (7), Adolf (1); Eppich Anton (43). Jožefina roj. Gliebe (38), Jožef (10), Marija (10). Edlt (8), Ela (7), Edel traud (3). Alojzija (48). Marija roj. Konig (87); Eppich Franc (60), Marija roj. Kraker (50). Avgust (22); Eppich por. Prscha Ema (27); Petruna por Honigmann Pavla (54). Gustav (18), Ervin (33). Valter (27); Widmer Franc (48), Elizabeta roj. Konig (38). Franc (20), Janez (14). Helena (12). Erik (10). Helmut (2); Mische Franc (55). Anton (18). stanujoč v ftalki vasi, Janez (2'). Jožef (16). stanujoč v Oneku: Mische Janez (47). Julija roj. Kastelic (33); Kosel Andrej (85. Polom); Krische Karel (38), Rudolfina roj. Honlgmann (25), Eda (2). Viktor (34), Franc (32); Eppich Jožefina (66); Persche Magdalena (78); HSgler Franc (33); K6nig Jožef (83. Vleofca gora), Margareta roj. Ovčič (74); Konig Franc (51). Jožefina roj. Znidaršlč (43). Zofija (21). Rihard (18). Anton (15). Alojzij (13), Jožef (11), ■naris O (1): Krose por. M*™* rila (ST, KllnJa »a«): THoenzopf por. MnS («». 5» O«: Boge Jofef (33, Bell k*m«i>. mdk roj. Mausser (28). Krik (2). Marija <31 ; Stran* Jo&et (36. Prapoč). Albina roj. »^g (29). Ernest (7). Janez (6), Franc (4), Ja?** 10 mes.); K6*el Jakob (78). Rudolf (40). An«W 34) Jožefina (28); Fink Ro« (27); Schnei** Jožef (46). Amalija roj. HMferle (34) FranC (13) Ema (12). Ana (4); Kinkopf Alojzij (87. Novi potok). Viljem (21); Eppich Janea (36). Berta roj. Fink (38). Frida (U). Marija (9), Janez (7); Schusrhmelj AiojzU (40). Ana roj. Kren (37). Ana (15), Rudolf (13). Olga (11), Alojzij (9); Persche Helena (46). Marija (40). Doroteja (1); Eppich Jurij (78. Vrbovec), Marija roj. Groes (77), Jožef (46); Mansser Vid (32 Komolce). Helena roj. Mausser (26). Valter (4); Samide Andrej (73). Berta (28). Rozalija (30). Jožef (25); Konig Franc (35). Štefanija roj. Kčnig (36). Erna (4); Konig Anton (77. Kun«e). Neža roj. Hoge (77); Pibernik Vincenc (45. Kočevje). Amalija roj. Konig (47). Janez (17). Margareta (9); Kosel Jožef (43), Roza. roj. Wit-treich <43). Hilda (19). Marija (17). Ana (6); Morscher Jera (68). Anton (52). Ana roj. Krische (43) Melanlja (19). Rajnhold (13); H6t/er!e Rudolf' (39. Terschersalla). Florljana roj. Schemitech (32) Oto (9), Rudolf (5); Schmidt Jožef (46). Marija roj. Rus (46). Greta (20). Zofija (18*. Erna (15); Eppich Franc (43), Kanja raj. Schmidt (41). Leopold (20), stanpjoč v Nerr>člJI. Jožef (15), Marija (12). Franc (81, Erika (4); Hogler Rudolf (3-5). Zofija roj. Krische (33): Hofferle Janez (42). Marija roj Eppich (351, Herbert (9), Jožef (5) Elfrlda (1): Eppich Magdalena (61): Struna Janez (34. Dvor), Roza roj. Hofferle (33). Janez (8). Valter (5). Friderik (2); K8nig Alolzil (25), Marija (71). OBČINA CRMOSNJICE Resa: Stritzel Janez (72). Jožefina roj. Scho-ber (61). Albin (8); Kump Janez (38). Ida roj. Kump (40). Marija (13); Staizer por. Kump Apo-lonlja (77, Podstenlca); Stritzel Izidor (32). Andrej (26) Ribnik: Schmuck por. Verderber Ida (33), Robert (3); Schmuck Henrik (27). Zofija roj. Frltzel (20). Mat:ja (78). Albert (22); Schmuck Ferdinand (25). Angela roj. Troje (22): Rothel Kristina (30). Ferdinand (34). Franc (28); Rothel Franc (72 črni potok). Veronika roj. Maichin (60). Marija (18), Janez (16); Maichin Jožef (30) Hilda roj. Staudacher (30). Avgust (22); Maichin Janez (61). Marija roj. Hiris (57). Henrik (18); Schmuck Janez (60), Marija roj. Scho-ber (43). Marija (20). Roza (18). Ana (14). Enh (12). Štefanija (10). Adolf (4); Schober Janez (18 Verdun); Brinskelle Franc (59. Kot) Elizabeta roj. Poreber (49), Janez (12). Zofija (11), Franc (9): Stritzel Janez (34. Resa). Marija roj. Meditz (30) Herbert (9). Janez (6). Rihard (2); Rothel Ferdinand (40), Olga roj. Zabkar (85). Zofija (16). Irma (1): Rothel Janez (65). Jožafa roj. Konig (52), Janez (20), Franc (21); Schmuck Veronika (35). Janez (14). štale: Schmuck Emerih (26), Ernest (53). M ari'a roj. Wuchte (45). Brlita (15); Luscher Janez (23), Andret (64). Marija roj. Rom (55); Luscher Franc (41). Albina roj. Wuchte (35). Alberta (13) Marta (12). Ferdinand (9). Ana Marija (7), Hi'da (4). Erna (2); Luscher Marlia. (46). Franc (17). Marija (12). Ervin (21); Hutter Janez (49. Kočevje). Cecilija roj. Petschauer (44) Elfrida (20). Hilda (13). Roland (3); Mat-zelle Franc (36, Slaba pori ca). Marija roj. Sterbenz (31). Hilda (D- Stonitsch Štefanija (37). Rihard (14); Stonitsch Matija (69). Jožefa roj. Schmuck (67); Kump Andrej (36). 0'ga roj. Luscher (19), Rozalija (18); Petschauer Elizabeta (32) Leopold (11). Ervin (6 mes.). Mariia roj. Matielle (74); Stonitsch Andrei (46). Terezija roj. Schauer (41). Albin (16). Adolf (12). Alfred (8). Teodora (7). julij (5). Travnik: Konig Anton (45. runCe). Pavla roj. Konig (39), Valter (8), Herbef'; (6). OBČINA KOČEVJE OKOLICA l i vol d: Erker Franc (21); Wolf Jožef (41), Ivana roi. Glad (33) Jožef (15). Marta (5). Dola vas : Zabukotvetz Andrej (73, Nova vas), Marija roj. Jakopin (73). LJUBLJANA TovarniSka ulica: Giaser Ignacij (42, Oplotnlca), Ana roj. Schober (39). Ignacij (16), Bazilija (15). Ludsnila (13). Stanislava (7). Stanislav (6). Ob vojaškem vežbaliscu: Turk Franc (40. Polica), Dragotina roj. Malj (38). OBČINA DOBRUNJE Zavoglje: Porenta Anton (59). Helena (19); Keber por. Porenta Marija (34. Podmolnik). Marija (ID. Anton (8). Podmolnik: Keber Jožef (37). Ana roj. Porenta (33), Jožefina (8). OBČINA DEVICA MARIJA V POLJU Der, Marija v Polju: Agnitsch Franc (51, Srednja vas), Helena roj. Bleschln (55), Gustav (16). „.„1-,r. Upniki navedenih oseb morajo do 27. decembra prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, LJubljana, Rimski trg. Radio Llubliana SOBOTA, 20. DECEMBRA 1941-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Melodije in romance — v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Kmečka godba. 12.40: Pestra glasba. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih sil v slovenščina. 13.17 Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Marina. 14.45: Poročilo v italijanščini. 17.15: Nove gramofonske plošče Cetra. 18: Albin Nerima: Kemija v gospodarstvu, gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba: 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Stare in nove pesmi — dva orkestra pod vodstvom mojstra Angelinia in Petralia. 21.40: Koncert violinčelista Cende šedlbauerja, pri klavirju Marijan Lipovšek. 22.20: Koncert so-pranistke Valerije Heybaiove, pri klavirju Marijan Lipovšek. 22.45: ženi s štiridesetletnim razvojem slovenske igralske umetnosti. Zato je obnovitev »Rokovnjačev« ne glede na jubilejni datum Frana Govekarja vsaj take- upravičena, kakor poizkusi s »Tekmo«, s »Cigani« in pod. Ne pomirljivo nasprotje, ki so ga skušali izkonstruirati z dramatstkim svetom Cankarja in Etbi-na Kristana kot slovenskih zastopnikov evropske rcalistično-psiholo."ke drame, nas danes več nc gane. In »Rckovnjači« gredo n«i-mo nas kakor stare Ipavčeve popevke aii kakor Parmove opere, in pred njimi se spoštljivo odkrivamo malce staromodnim, dramatiki nezadostnim, toda pc&tenim pojavom iz razvojne preteklosti slovenske kulture. Predstavo »Rokovnjačev« jc režisersko izdelal prof O. Šest. Igra jc zaposlila z nekaterimi izjemami vse osebje naše Drame. Potreben je bil majhen orkester, ki pa v vseh pevskih točkah ni prav vzorno izpolnil svoje naloge. Zdravico v prvem dejanju je zapel krasno, kakor v počastitev njene s'avne tradicije, ravnatelj Julij Betetto, Noninc pejjm pa Polajnarje-va, ki je takisto užgala s svojim glasom in temperamentnim prednafenjem. V ostalem bi lahko bilo v prvem dejanju na odru še več oseb in tudi nastopu »mladih vojakov« bi mogla večja uvežbar.nst pripomoči do že tradicionalnega učinka Parmove ognjevi.e koračnice. InscenacijsJco je kazal oder poleg posaleznih intenerov prikupno sliko Kamnika iz L 1810 (ns 1910, kakor je tiskarski škrat ponagajal na gledališkem letaku) in slovenskega planinskega sveta, ki je tako tesno zraščen z našo ljudsko dušo in iz katerega diha vse topla domačnost našega izrazito hribovskega ljudstva, ki je v njem že zamrla prvotna psi ha vzhodne ravni. Če izvzamemo nekoliko nedlo skupinsko režijo prvega dejanja in okornost zaki lisnega Peruna ob nevihti v začetku o^me slike, je kazal režiserski in scenograf-ski delež spretno 'n izkušeno roko. Igralsko je igra skrbno naštudirama in na tisti ansambelski višrni, ki ustreza današnjemu značaju slovenske Drame. Za Borštnikom, o čigar Blažu Mozdu smo slišali pripovedovati mlajši, ki ga nismo nikdar videli, je prevzel po tridesetih letih to najizrazitejšo in igralsko najhvalež-nejšo vlogo Cesar. Cesarju se prilega vloga kmečkega veseljaka, pijanca, burkeža m sobičneža, ki zaradi derarja izda rokovnja-če. že zaradi igralčeve postave. Pa tudi za-rrdi glasu in tiste široke linije, V odlikuje vse njegove odrske kreacije, in ne v zadnji meri z bog posebne izkušenosti, ki jo ima Cesar z vlogami slovenskih kmetov in izrazitega čuta za komiko, s katerim je obdarjen. Zato se je ta kmečki Falstaff v Cesarjevi stvaritvi živo in prepričevalno raz-mahcval po odru. in čeprav ni mogoča primerjava z Verovškom in B^^rštnikom. smemo vendar zapisati, da je Blaž Mozol leta 1941 dostojen tovariš Blažu Mozolu iz Jeta 1899 ali 1913. Gregorinov Nande ali Grega, siin plemiške rodbine, ki je zaradi hudobije svojega tovariša Vernezza izpre-vrže v poglavarja rokovnjaške tolpe, zdi najboljši v prizoru z bratom, ko izpoveduje brez tiste, nekoliko afektirane kričavo^ti, kakor jo kaže v šesti sliki, tragedijo svojega zlomljenega življenja. Nadaljnje posebno izrazite vloge so ustvarili: Vladimir Skrbinšek kot meSetar Tonček Oblo-ški. Kralj kot čevljar in rokovnjač Boječ, Jan kot oskrbnik Poljak, Marija Vera kot gospa Poljakova, M. Danilova v vlogi Pdonice in Starčeva v epizodni, vendar pa s polnim umevanjem odigram vlogi krčlarice J ere. Cela vrsta igralcev nastopi v kmečkih in rokovnjaških vlogah, drugi v epizodndh gosposkih vlogah; v zvo- Izvori japonske bojevitosti V »Volkischer Beobachter« je oblavil general Okamoto, japonski vojni ataše v Berlinu, članek, v katerem govori o »Duhu japonskih oboroženih sil«. »Sedanja japonska bojevitost«, pravi članek med drugim, »je neposredna posie-dica samurajskega duha. Razred samuia-jev (japonskih vitezov), ki je bil od 13. stoletia dalje vodilni razred japonsKega ljudstva, je štel ob svojem razpustu leta 1868. tri milijone rodbin Temeljna načela njegovega bušida «zakonika o kultu prednikov in kultu časti) so bila avtoriteta, popolna pokorščina do smrti in špartanska vojaška vzgoja. Veii-ko rodbino samurajev, ki je imela sedem-do osemstoletno vojaško tradicijo, je teno (cesar) Meidži, ustanovitelj moderne Japonske, 1. 1872. razširil z uvedbo splošne vojaške obveznosti. Leta 1882. je cesar Meidži določil vsem japonskim oborože ilm silam temeljne točke vojaške etike: državljansko zvestobo, spodobno vedenje, hrabrost, čut za dolžnost, preprostost in cut za čast. To so bile iste vrline, ki so jih stoletja čuvali samuraji. Reorganizacija japonske vojske kot posledica državne reforme 1. 1868. se je navezala navzlic uvedbi evropske vojaške tehnike na tradicionalno japonsko vojaško organizacijo. Vse japonske oborožene sile so neposredno podrejene tenu. člen 11. japonske ustave določa: »Vojska in vojna mornarica so pod poveljstvom tena.« člen 12. pa v?ii: »Organizacijo vojske in vojne mornarice določa v mirnem času teno.« Na ti dve določbi se opira japonski vojaški zakon. Teno pa ni osebnost, ki bi se sama določala za poglavarja dežele in oboroženih sil, temneč je predstavnik vladajoče japonske rodbine, ki je po niponskem prepričanju mitološkega izvora. Teno predstavlja japonskemu ljudstvu učlovečeno božanstvo v vrsti potomcev sončnega boga. Teno predstavlja ljudstvu po svojem izvoru poosebljenost treh vrlin: hrabrosti, čistosti srca in usmiljenja- To pomeni za vsakega Japonca, da mora po tenovem vzgledu z radostjo žrtvovati ne samo svojegja življenja, temveč tudi življenja svojih najbližjih, kadar bi to zahtevala potreba. Telo in duša morata trpeti, če je njiju žrtev celokupnosti v korist. To etično umevanje dolžnosti in požrtvovalnosti za blagor skupnosti je na Japonskem tradicionalno in predstavlja do naših dni bistveni del v značaju japonskega ljudstva. Bojevitost in ljubezen do kulture si na videz oporekata. Gotovo je, da obe ti zahtevi, vojaška in civilna, ne moreta ostajati istočasno in trajno na isti višini, vendar pa se dopolnjujeta in druga ne more obstojati brez druge, če hočemo razumeti zgodovino nekega ljudstva v njeni celot- nosti. Bistvo japonske vzgoje v 2000 letih je ostalo isto: enovitost prestola, ljudstva in dežele. Odtod tisti duh, kl je v dobi samurajev dosegel svoj najvišji razvoj ji ki deluje neokrnjeno v oboroženih silah, duh, da je treba z vedrostjo izpolnjevati žrtve. Japonske oborožene sile so se v vseh sporih od 1. 1872. dalje obnašale najsljaj-neje in vsakokrat so zmagale. S tem so znatno pripomogle, da je postala Japonska ena največjih velesil na svetu.« Plin iz borovcev Danski primanjkuje bencina in to je Halo njenim strokovnjakom povod za obsežne raziskave, ki naj bi odkrile primerne nadomestke. Kakor sporoča kodanjski inženir Paul Bergsoe, mu je po dolgih poskusih uspelo pridobivati lesni plin iz borovcev. Ugotovil je, da daje les teh dreves l osti več plina nego navadni les Pridelava tega plina na veliko iz borovih gozdov, s katerimi razpolaga Danska, bi lahko krila potrebo njenih motornih vozil po tem kurivu Trave Na zemlji je dosti več nego 4000 vrst trav, a šele v pozni zemeljski dobi, v terciarni, so se te rastline izobličile. Prav težko si ie predstavljati, da je bila zemlja sto in sto milijonov let brez trav. če si predstavljamo naše reke in potoke brez zelenih lok. nižine brez travnikov, planine brez trat. obrežne sipine brez vsake olike, panonsko nižino. Južno Rusijo in Afriko brez travnih step. Severno Ameriko brez prerij, Južno Ameriko brez savan, kulturni svet brez valujočih žitnih polj in tropske vasi brez bambusovih gozdov, če si vse to lahko predstavljamo, smo si ustvarili majhno sliko o tem, kaj trave za svet prav za prav pomenijo. *Brez trav bi ne bilo živine, bi ne bilo mesa. mleka in masla, bi ne bilo kruha že v naših deželah. V tropskih krajih pa so trave za človeka nemara še važnejše. Riž, sladkorni trst, prcso in druge trave pridelujejo v vročih pasovih najmanj v istem obsegu kakor pri nas pšenico, rž in koruzo. Iz bambusovega cveta se razvijajo semena, tako zvani bambusov riž, ki je indi-'sko ljudsko živilo. Jedo ga kakor pravi riž in pečejo iz njega kruh, v tistih preobljudenih krajih je to seme že pogosto obvarovalo prebivalstvo gladu. Kakor druge trave se ponaša tudi bambus z mnogimi vrstami, nekatere so majhne, visoke komaj po en meter in debele kakor cevka gosjega peresa, druge imajo do 30 cm debeline in se dvigajo v višino do 40 m. Kakor se v našem pasu lahko ob še ne raziskanem sodelovanju talnih in podnebnih razmer dogodi, da zrase žitno steblo v enem dnevu za 10 cm, tako se visoki bam- busi lahko v 30 do 40 dneh dvignejo, do s' o-je polne višine, pri čemer zrasejo vsak dan približno za 1 m. Se ob koncu prejšnjega stoletja so poročali iz Kitajske, da so tam odpravili strašen način usmrtitve: zločinca so postavili nad mlado, šiljasto bambusovo steblo tako, da mu je v teku dneva zraslo skozi telo! Ljudje se čudimo, če beremo poročil«« o rasti tropskih rastlin, toda strokovnjaki vedo, da obstoje tudi pri naših žitnih vrstah razen čudežne tehnične zgradbe stebel pravi brzlnski rekordi Vsakemu priia-telju narave bi priporočali, da bi se ustavil v !eoem. rosnem jutru ob kakšnem cvetočem žitnem polju in si natančneje oglcl dal ječmenov ali rženi klas. Kakor narašča sončna toplota, tako se odpirajo mali krovni lističi, ki se v nočni vlagi tesno zapirajo, in če se oborožimo z nekaj potrpljenja, lahke opazujemo s prostim očesom, kako se stebelca prašnikov daljšajo od minute do minute, dokler ne postanejo do ge, tenke nitke. Tako zrase stebelce prašnika pri rženem cvetu v eni minuti skoraj za 2 mm. če bi raslo enakomerno v tem tempu, bi v 24 urah doseglo dolžino preko dveh metrov. To bi ne imelo za rženi cvet se- e-da nobenega pomena, a baš zato je ta po naravi v nekoliko minutah dokončana tast tem bolj čudežna. Tisti, o katerih pravimo, da »slišijo travo rasti«, imajo do neke mere torej vendarle prav. Slišati tega sicer ne morejo kar tako (z mikrofonom in ojačevalcem bi se dalo to vendarle doseči), lahko pa rast s svojimi očmi opazujejo. 1120 potnikov namesto 28 Mnogo ljudi se v današnji Evropi ne pc-čuti dobro in tvegajo ^se mogoče neudob-nosti, samo da bi dospele na drugi breg oceana. Možnosti za prevoz so danes skrajno omejene, ladje, ki vozijo med Lizbono in New Yorkom so že za mesece naprej II Duce annuncia — Duce proglaša dal balcone di Palazzo Venezia lo stato di guerra con gli Stati Uniti. Al suo fianco gli ambasciatori di Germania e dei Giappone — z balkona Beneške palače v Rimu vojno z Zedinjenimi državami. Ob njegovi strani nemški in japonski veleposlanik zasedene do zadnjega prostorčka. Od kar je nastala vojna z Ameriko, pa je seveda še slabše. Cene za prevoz so se dvignile do neverjetnih višin, a potniki se morajo sprijazniti z najbolj neverjetnim načinom potovanja, če so imeli sploh srečo, da so si zagotovili prostor na ladji. V tem področju je španski tovorni parnik »Navemar« presegel nedvomno vse dosedanje rekorde. Pred kratkim je priplul v New York po sedmih tednih vožnje in je imel na krovu nič manj neko 1120 potid-kov, med tem ko bi v normalnih prilikah imel prostora komaj za 28 ljudi. Nekateri izmed potnikov so plačali do 1750 dolarjev, samo da so dobili kakršen koli kotiček v medkrovju. »Spalnice« so improvizirali s surovo skupaj zbitimi deskami, toda mro-gi potniki so si, rajši nego da bi spali v skupnih prostorih, uredili svoj prostor, kakor so vedeli in mogli, v rešilnih čolnih in so bili predani tako vsem vetrovom ter mrazu. Med potovanjem je umrlo šest potnikov, zelo veliko število drugih pa je obolelo. Na zadnje so oboleli skoraj vsi zaradi zastrupitve s pokvarjenim mesom. Zdravniki so izjavili, da je samo čudež obvaroval ljudi epidemije, ki bi imela katastrofalne posledice. Namesto »Navemar« so potniki parnik imenovali na zadnje »Never-more«, kar pomeni v angleščini »Nikoli več!« ZA SMEH IN KRATEK t AS »Nu, nu, zaikaj sn si dal na plešo naslikati pajka?« »Veš, od tistega časa me ne žgečka no bena muha več tam zgoraj!« * »Mamica, učiteljica ;e rekla danes: Lepota e^gine. A« je to res?« »Seveda, ljubica moja!« »Mamica, zakaj pa ne izgine potem Mi-cifca? Očka j>i pravi vendar stalno, da je lepota!« »Tako? Nu, videla boš: že jutri bo iz- S P O B T Nov klub snujejo V jugozapadnem delu mesta ustanavljajo nove športno društvo — SK Zabjak* Pripravljalni odbor nekega novega športnega kluba, ki si je nadel ime SK Zabjak, nam je poslal v objavo dopis naslednjt vsebine: »Po mnogih neuspelih poskusih je okraju Sv. Jakoba vendar uspelo, da je prišel do svojega nogometnega kluba. Na pobudo požrtvovalnih športnih delavcev v tem okraju so mladi ljudje ustanovili svoj klub, ki si je nadel ime SK Zabjak. Njihov trud je bil poplačan sedaj prvič z odobritvijo klubovih pravil. Klub. ki si je iz svojr ob "ebi umevno. Tako so torej »Rokovnjači« po sikoraj 30-letnem presledku, v razgibani in romantični dobi, ki tolikaj kontrastira z idiličnim malomeščanskim zadovoljstvom časa, v katerem je igra nastala, zaživeli novo odrsko življenje in počastili veliki življenjski datum svojega dramalizatOTja. Premiera »Prodane neveste44 Med mnogimi komičnimi operami svetovne literature je Smetanova »Prodana nevesta« prav gotovo redko umetniško delo, ki vseskozi vzbuja pristen občutek narodovega življenja, njegovih navad in običajev v tako popolnem smislu. Kajti iz »Prodane neveste« poje neprestana, neusahljiva pesem veselja, radosti, razposajenosti in nepokvarjenega humorja. Prelestni zvoki se mešajo v pestro zveneče akorde, gibčne melodije hitijo druga za drugo, vedno drugačne in vedno privlačne. Preproste so vse te melodije in harmonije, preprosti so vsi značilni češki ritmi; in vendar razodevajo v Smetanovi umetniško visoko dojeti zamisli globoko resnico, globine čustvovanja in miselnosti naroda med šumavo in Krkonoši ter na prostrani Moravi s toliko silo, da pričarajo vso vernost navidez enoličnega, pa vendar tako razgibanega dnevnega življenja. Dostikrat smo že slišali »Prodano nevesto« bodisi doma, bodisi v praškem Narodnem divadlu; pa je vendar vedno enako osvežujoča in sveža, tudi v sedanjih časih neizmerno radostna in svetla. Ne da bi se dotikal že tolikokrat razvitih analiz, naj ugotovim le, da je visok spev ljubezni, pravice in čistosti, globok odsev narolove duše; to pa že samo na sebi docela označuje vrednost »Prodane neveste«, ki jo je. v neštetih izvedbah po svetu dokazala vedno in povsod. Režijski je »Prodano nevesto« v letošnji uprizoritvi oblikoval Ciril Debevec s finim, ostrim čutom za izklesanje vseh premnogih duševnih značilnosti in podrobnosti, ki so vernosti podajanja neobhodno potrebne. Po njegovi zamisli se na odru vse neprestano in smiselno giblje v tistem prešernem veselju, kakršnega si je zamislil tudi skladatelj in kakršno je resnično v življenjskem pretakanju nekoč vedrega na-rola. Tako je dal režiser poteku dogajanja organski si sledečo, vzročno utemeljeno dinamiko, ki nikjer ne zastane in je vedno, tudi v solistični obliki, enako tekoča. Izvedel jo je vzporedno z glasbo in vsebino in je s tem ustvaril stilno povsem odgovarjajoči prikaz neposredne doživljajoče Smetanove opere, če temu še priključim slikovito scenarijo V. Skružnega, ki kaže temeljito poznavanje nacionalnega stila, moram reči, da je bil oder po obliki in vsebini podoba resnično se razvijajočega življenja, življenja, v katerem se vse smeje, vre iz polne krvi in je prečiščeno do poslednjih tkiv večno se pregibajočega bivanja. Vlogo Marinke je pela tokrat H e y b a- 1 o v a s polnim, svežim glasom, ki je dihal tisto toplino, s katero more objeti Marinka vso svojo mlado ljubezen. Prav tako je igralski Heybalova izoblikovala močan, verno doživljajoč lik, ki je našel s pevskim popolnega ravnovesja in je tako v celoti predstavljal nad vse učinkovito podobo, ki je nemara ena najboljš h pevkinih kreacij. Tudi F r a n c 1 o v Janko je bil pevski in igralski izvrstno oblikovan ter je izkazoval velik pevčev smisel za takšne vloge; prav enako kot Ero je tudi njegov Janko ena najbolj posrečenih, najbolj poglobljenih in najbolj pristno doživetih vlog. Mojstrsko stvaritev je iz Kecala oblikoval B e t e 11 o, glasovno svež in po doživljajski globini tako močan, da pač nikdo menda še pomislil ni, da ne gleda Kecala iz pravega življenja. Prepričan sem, da bi bilo težko najti kjer koli oblikovalca Kecala, ki bi to vlogo znal zajeti in izkristalizirati z večjo glasovno ter igralsko poglobitvijo, sprošče- nostjo in ljubeznijo kot Betetto. Pevski in igralski so svoje manjše vloge prav lepo izvedli tudi vsi ostali solisti: Banovec, ki je zlasti igralski izdelal Vaška zelo dobro, Kogejeva kot Ljudmila, Golobova kot Ha-ta, Polajnarjeva kot Esmeralda, Janko v vlogi Krušane, Pugelj kot Miha in končno še Jelnikar ter Marenk. Tudi plesne točke, ki jih je koreografiral Golovm, so bile stilno odgovarjajoče ter so jih izvedli člani baleta, kolikor jih je še ostalo, prav lepo. Zbor, ki ga je naštudiral Simoniti, je bil izvrstno pripravljen in je svoje vloge izvedel tehnično pravilno in vsebinski« z izrazitim zanimanjem ter vživetjem; v delo se mu je, da sodeluje ne le iz dolžnosti, marveč iz veselja, kar je vrednost njegovega izvajanja močno dvignilo in mu dalo poleta, kakršnega doživimo pri zboru le v redkih delih. Razumlj vo je, da je s tem postal njegov delež pri ustvarjanju zaključene enotnosti izvajane reprodukcije toliko pomembnejši. Tehnično odlično pripravljenemu orkestru je dirigiral Demetrij Zebri, ki je tuli interpretacijski zajel smisel Smetanove glasbe, tako da je iz nje z orkestrom izoblikoval vso ljubkost, nežnost, veselost in gibljivost muzikalne »Prodane neveste«. Na poeddnih mestih je bil orkester nasproti solistom nekoliko premočan, v celoti pa v najugodnejšem odnosu s pevskimi sodelavci. Tudi dirigentu, kakor vsemu orkestru, vsem solistom, zboru in baletu, skratka vsem izvajajočim je bilo izrazito vidno, s kolikim veseljem in ljubeznijo so se oprijeli svojega dela v pripravi in izvedbi. Zavoljo tega je »Prodana nevesta«, češka narodna opera, umetnina enega največjih čeških glasbenih ustvar-jevalcev, dosegla zelo lepo izvajalno višino in se je uvrstila v vrsto letos najboljše Izvedenih opernih tvorb. ed.— ZAPISKI SLIKAR B. JAKAC O SEBI V dneh, ko razstavlja v Jakopičevem paviljonu naš priznani slikar Božidar Ja- kac skupaj s tovarišema Debenjakom in Miheličem, je priobčil najnovejši zvezek * Našega roda« mladini namenjeni sestavek Kristine Bienkove »Na obisku pri Božidarju Jakcu«. Članek vsebuje zanimive življenjepisne podatke o enem najboljših slovenskih slikarjev razdobja po prvi svetovni vojni. Iz njega posnemamo nekatere podrobnosti. Jakac pripoveduje o svoji mladosti v Novem mestu, kjer je imel že v ljudski šoli vse knjige porisane, zato pa je dobil v prvi gimnaziji iz risanja »komaj zadosti«. Ze v tretji šoli se je odločil, da se bo posvetil slikarstvu. Ko so se njegovi starši preselili iz Novega mesta v Črnomelj, so nastala zanj najlepša leta; zdaj je iahko svobodno slikal v sončni Beli Krajini in sanjal o svoji bodoči poti do slikarja. Po preselitvi staršev v Romunijo se je šolal na realki v Idriji, kjer je stanoval pri vpokojenem rudarju in si je napravil v kleti prvi atelje, ki sta ga grela dva reiena pujska. — V mestu pa smo imeli pri tovarišu visoko v podstrešni izbi nedeljsko slikarsko šolo, kjer smo prebirali razprave o umetnosti, ki smo jih seveda kaj malo razumeli. Najraje sem pa prebiral življenjepise ume+nikov. Moie šolske knjige in atlanti so bili vsi poslikani in v razredu sem veljal za šolskega ilustratorja. Izbruhnila je vojna. Zveze s starši v Rumuniji niso bile mogoče; sicer pa si je že od četrte realke sam služil kruh. — Najprej sem se zastonj potegoval za službo v rudniški pisarni ali v rudniku. Potem sem pa pomagal kopati strelske jarke okrog Idrije. S krampom in motiko sem delal v lepem in grdem vremenu, na delavnik ln praznik. Pletli smo žične ovire, da sem bil ves krvav, popraskan in strgan. Tisto leto smo bili večkrat lačni in kruha nismo več poznali. Delal sem tudi čez počitnice in si toliko prislužil z večernimi instrukcijami, da sem za silo lahko nadaljeval študije in šel na počitnice k teti Tam sem pasel krave in še vedno nadaljeval s slikanjem in modeliranjem. Tako življenje bodočega slovenskega umetnika je trajalo samo do marca leta 1917., ko je bil moral iz šole k vojakom. Potem se je začela pot mnogih, na kateri je po več letih srečal svojega očeta vojaka. Ko je vojna minila, se je mogel vrniti na Dolenjsko. — Skoraj dve leti sem ostal doma na Dolenjskem, ves zasanjan v ta novi, lepi svetli svet, m delal V nemajhno pobudo mi je bilo dejstvo, da sta bili na petnajsti razstavi v Jakopičevem paviljonu razstavljeni dve moji risbi In celo kritika je omenila te moje prvence, da sem se počutil ves blažen. To leto je bilo odločilno za vse moje poznejše delo. Živel sem med dolenjskimi polji in gozdovi, jih užival v jutranji megli, ko je prodiralo prvo sonce na rosno zemljo, pa do prelestnih večerov. Kamor sem pogledal, vse je bilo ena sama neskončna pesem. V jeseni L 1919. je Jakac odrinil v Prago na Umetnostno akademijo. Po končanih študijah je dobil v Ljubljani prvo namestitev pri »Jutru« (čemu je avtorica interviewa zamolčala ime lista?), potlej je odšel s štipendijo v Pariz in odtam prvič obiskal Afriko. Nekaj let je bil profesor na gimnaziji v Ljubljani, nato ga je spet zavabila Afrika, o kateri pripoveduje razne zanimivosti, na pr. kako je slikal v haremu tuniškega imenitnika. Zatem je preživel dve leti v Ameriki in potlej obiskal še evropski sever, o katerem je pred letom predaval v Ljubljani. Avtorica »Obiska pri Božidarju Jakcu« po vsej pravici poudarja delavnost in zvestobo samemu sebi kot vodilni lastnosti tega nadarjenega umetnika, ki je prepotoval mnogo sveta in naslikal obilo tuiih lepot da bi tem bolj vzljubil lepoto domače zemlje. O Dostojevskem je pravkar izšla v Na-poBju študija Franca de Joanne: »Dosto-jevskij« (104 str.) A * General de Carolis je padel. Kakor poročajo uradno iz Berlina, je padel na čelu svoje divizije na vzhodni fronti italijanski general de Carolis. Poročilo prav:, da je bila divizija na svojem odseku izpostavljena silovitim boljševiškim napadom. Obrambo je vodil general de Carolis, ne meneč se za nevarnost, šel je daleč v ospredje, da bi sam pregledal pokrajino, in da bi do podrobnosti določil smer napada. Okrog njega so žvižgale krogle in so eksplodirale granate boljševiškega topništva. General de Carolis pa je nemoteno poveljeval dalje. Naenkrat ga je zadela sovražna krogla in general de Carolis je takoj nato umrl junaške smrti. Nemški poveljn-k, generalni polkovnik Kleist, je poslal vrhovnemu poveljniku italijanskega ekspeiicij-skega zbora, generalu Messeju, sožalno brzojavko. — Nemški listi obenem poročajo, da je palel na vzhodni fronti general-lajtenant Emest Bernecker, poveljnik topništva v nekem armijskem zboru. S svojim oklopnim vozom je zadel na mino, ki ga je raznesla. * Albanija ob strani Osi. Uradni list kraljevine Albanije je te dni objavil, da je Albanija od 11. decembra 1941 v vojnem stanju z Zedinjenimi državami Severne Amerike. * Diploma. Z Beograjske univerze so nam sporočili, da je bil dne 10. t. m. tam diplomiran za ing. com. vede na visoki komercialni šoli naš prijatelj in znani špor-taš g. Franc Palme iz Ljubljane. Iskrene čestitamo! * Smrt Llsztove vnukinje. V Firenci je umrla ga. Blandine von Buhlovv, soproga grofa Gradine di Ramacca. Pokojnica. ki je bila rojena v Berlinu leta 1865., je bila vnukinja skladatelja Franca Liszta ln Wagnerjeva pastorka. Njena mati je nila Cosima Lisztova in je imela v prvem zakonu Hansa von Biihiovva za moža, po njegovi smrti pa se je poročila z Wagneriem. * Poziv Nemcem, ki so se prijavili za izselitev. Včerajšnji »Slovenski narod« je objavil poziv v italijanskem in nemškem jeziku, naslovljen na pripadnike nemške narodne skupnosti in na nemške državljane iz Ljubljanske pokrajine, ki so se bili prijavili za izselitev. Poziv navaja, da se mora izseljevanje po nemško-italijanski pogodbi zaključiti 20. januarja 1942. Po tem se morajo ravnati zlasti prizadeti Nemci iz Ljubljane in okolice, da se bo njih odvoz lahko izvršil od 2. do 18. januarja 1942 Da se izognejo vsem n ep ri likam, se izseljenci pozivajo že zdaj, naj svoje premične imetje o pravem času spravijo v omote da bodo lahko odpotovali na dan, ki ga bc nemški opolnomočenec za preselitev v odrejenem roku določil. Podrobna pojasnila daje transportni oddelek, ki posluje v prostorih nemškega skupinskega vodstva. — Nekaj pripadnikov nemške narodnosti, pravi dalje objava, ki so oddali svoje izjave c izselitvi pri pristojnih poslovalnicah, pa se doslej kljub pozivu še niso prijavili zastrar pregleda in popisa v posebnem vlaku centrale za izselitev. Ti optanti se tokrat zadnjič pozivajo, naj se pri poslovalnicah nemškega pooblaščenca za preselitev v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27, In v Kočevju hotel »Pri soncu«, prijavijo pismeno al. osebno. Pri tem morajo navesti tudi razloge, zakaj se pozivu k pregledu in popisu niso odzvali. Optantje, ki tudi temu pozivu za prijavo ne bodo ustregli, morajo računati s tem, da njihove opcijske izjave ne bodo sprejete. Prav tako se opozarjajo, da bodo morali nositi sami posledice, ki bode nastale zaradi nedovoljnega pokoravanja predpisom nemško-italijanskega sporazuma. * Nesreča v mlinu. Na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice so pripeljali 45 letnega Jožeta Zupančiča, posestnika iz Kar-lovca. V mlinu je pomagal mlinarju, pa mu je levica zašla med kolesje, da mu jo je zmečkalo. — V bolnišnico so morali pripeljati tudi 58 letnega Antona Rebolja, posestnika iz št. Jurija pri Grosupljem. V domači hiši je tako nerodno stopil čez prag, da je padel in si zlomil levico. Dveletni sinček posestnika France Kržan iz Mirne pa je doma padel s klopi in si zlomil desnico. * Gospodinjski koledar za leto 1942 ie izšel. Cena Lit 20. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. (—) * Odposlanstvo bolgarske mladine v lu-riinu. Odposlanstvo bolgarske mladine, ki pod vodstvom glavnega poveljnika »Branika« Štefana Klecjova potuje po Italiji, je te dni prispela v Turin, kjer je mimo drugih ustanov obiskala tudi Liktorskl dom. Nato so gostje v grobnici padlih položili lovorov venec. V teku svojega bivanje v Turinu so si ogledali še delovanie raznih fašističnih organizacij, med drugim tudi Dopolavoro v tvornici Fiat. Obnovite naročnino! IZ LJUBLJANE u— Nov i grobovi. Včeraj popoldne je nastopil na Žalah poslednjo pot g. Marko Dernovšek, po domače splošno znan kot »Štamfar«. Bi>l je ugleden posestnik, gostilničar in lesni trgovec iz Save pri Litiji. Prijaznega gospodarja je poznal pač vsakdo. kdor se je kdaj potrudili na Sveto Goro. Še zlasti pa so gostoljubnega gostilničarja cenili Litijčani in ■ »količki gospodarji. Začasni počitek je naše« pri Sv. Križu. — Iz kapelice s>v. Nikolaja na Žalah bo danes ob 16 poroma I k Sv. Križu Domicljev Petrček z Rakeka. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskrene sožalje! VESELI TEATER Sobsta 26, XII. ob IS.30 Premiera božičnega programa u— Božični. sejem. Tudi letos, čeprav bolj pozno in v znatno manjšem obsegu, je Kongresni trg ozelenel. Vzdolž Zvezde od tramvajske proge do k:na Matice stojijo smrekova drevesca ali pa so nagrmadena na kupe. Kupčija okrog smrekovega gozdiča cvete obsegu letošnjega sejma primerno. Tudi letos zaslužijo nekateri, posebno revni otroci, po nekaj lir s tem, da premožnejšim kupcem nesejo božično drevesce na dom. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko je smrekov gozdiček na Kongresnem trgu zrasel kar čez noč, so letos na-vozili drevesca postopno. Letos bomo vsekakor prištedili mnogo mlalih smrek, ki smo jih druga leta posekali in tako naredili škodo po domačih gozdovih. u— Namesto vodstva po razstavi trojice Debenjak-Mihelič-Jakac je bilo v četrtek popoldne v Jakopičevem paviljonu kratko predavanje o razvoju slovenske grafike. Predaval je g. Jože Gregorič in njegov nastop je privabil lepo število ljubiteljev lepe umetnosti. Grafika je važna panoga likovne tvornosti in zavzema v umetnosti kulturnih narodov odlično mesto, saj so številni mojstri svetovnega slovesa dosegli v nji velike uspehe. Razsežno zbirko grafičnih del razstavljajo tudi vsi trije raz-stavljalci, da dobi gledalec nazoren vpogled v naše snovanje na tem, doslej premalo uvaževanem področju. Razstava je odprta samo še nekaj dni, zato ne odlašajte z obiskom! u— Prva javna produkcija Glasbene akademije bo v ponedeljek 22. decembra ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo slušatelji GA in gojenci SGŠ: Jurij Gregorc, Sveto Marolt, Ada Burgerje-va, Jelka Staničeva, Anka Mlakarjeva, IVrjana Grobmingova, Franja Senegačni-kova, Štefka Kruljčeva in Aleksander Boštjančič iz šol rektorja Trosta, ravn. Betetta in profesorjev Trostove, Ant. Ravnika, Wistinghausnove, šlaisa ter Dariana. Vstopnina proti spore lom, ki so v predpro-daji v Matični knjigarni. Na prireditev opozarjamo. u— Veseli teater ima danes, v soboto 20. t .m. ob 18.30 premiero božičnega sporeda. V nedeljo bodo tri predstave: ob 14.30, 16.30 in 18.30. Preskrbite si pravočasno vstopnice že v predprodaji. Blagajna posluje v soboto od 10. do pol 13. in od 16. dalje, v nedeljo od 10. dopoldne neprekinjeno do večera. Bogat spored: akrobatika, petje, skeči, božična prigoda itd. Sodeluje Adamič jazz. u— Devetnajsta letna skupščina Nabavlja! ne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine bo 28. decembra (nedelja) ob 9., v prostorih specerijske prodajalne v ljubljanski poslovalnici. Skupščino sestavljajo delegati, ki so bili izvoljeni 24. avgusta 1938. Dnevni red objavlja »Zadrugar« v svoji decembrski številki, ki je pravkar izšla in prinaša še konec razprave o hambur-ški zadružni šoli ter različne običajne rubrike s poučnim gradivom ter nekaj razvedrila. številki je priključen koledar za leto 1942., dobrodošel vsaki gospodinji. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta 62 telefon 27-29. u— Zahvala. Vsem, ki so pospremili na zadnji poti našega blagega pokojnika g. Ivana Kudrca, izrekamo iskreno zahvalo. Prav tako prisrčna hvala za vse tolaži.lne in sočutne besede, ki srno jih bili ob prebridki izgubi tako potrebni. Žalujoči ostali. — Maša za poikojnim g. Ivanom Kudrco se bo darovala v soboto ob 8. uri v cerkvi sv. Petra. o— Darovi Rdečemu križu. FiJateHstični klub pri Sestici je darovali Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, 210 lir kot pod poro. — Ga, Vida Vončina iz Ljubljane js darovala v počastitev spomina blage gospe Jere Kadumčeve Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. 50 lir. — Plemenitim darovalcem iskrena hvala. u— Nezgoda na cesti. Na kirurški odle-lek splošne bolnišnice so pripeljali 47 letno Darjo Beguševo, uradnikovo ženo iz Ljubljane. Na cesti je padla ln si zlomila levo roko. u— V počastitev spomina blagopokojne mame darujeta Ljudmila in Milena Erjavčevi za mestne uboge 250 L in za Rdeči križ, socialni oddelek 250 L. — Iskrena hvala! u— Beli zamorček, nova mladinska knjiga (spisala in slikala Konči Ahačič), bc zabaval in zaposlil vaše male vso dobo počitnic. Knjigo naročite v Mladinski založbi. Stari trg 30. (—) u— Starokatoliška služba božja bo v nedeljo 21 decembra ob pol 9. uri. 2upn. upravitelj dr. Povše Martin bo držal govor: »V pričakovanju Kristusa Odrešenika« (—) u— Kino Moste V soboto 20 t. m. priredi pestri teater večer humorja »Za vsakogar nekaj«. Na sporedu so lepe operne arije, narodne pesmi, humoristične pr.po-vedke, komični prizori s pet em in zabav.ia igrica »žalujoči potnik«. Sodeluje o: pa-pa Danilo kot konferencier ln postres^ek št. 1 iz stare Ljubljane, naš priznani komik Josip Povfce in sopranistka gdč. M.PJ-da. Pri klavirju ga Našetova. Zn^tek točno ob 18 Konec ob 20 Vstopnina Lit 7. 6, 5, 3 in 2. Predprodaja vstopnic v kinu Moste. Iz Tržaške pokrajine Umrli so v Trstu 58.etni Lju^omlr Čopič, 49!etna Ana Rautonič, rojena Cet.n 631etna Uršala Onusič, poročena Spazzal 381etnn A'b'na Ibič in 38'etna OfeMa vur lan, vdova Cechet. — Na oklicih pa s j P^r posestnik Gu^irino Savič in šivilja Marija Perhavec ter avtomehanik Evgen Kobout in zasebnica Ersili,a Fed«l Iz Goriške pokrajine Vivianijeva gledališka družina na gostovanju v Gorici. V četrtek zvečer ie v Verdijevem gledališču v Gorici nastopna znana gledališka družina Raffaela Vlvia-nija z odlično Vivianijevo komedijo »Vsi smo bratje«. Uprizoritev, kateri je vic^a skupine obenem kreiral eno glavnih vlog je bila deležna velikega zanimanja in .e segla močan uspeh. Iz Novega mesta n— Odjuga je nastopila. V noči od torka na sredo je pričel pihati topel jugo-vzhodnik in je nastopila po vsem Dolenjskem odjuga. V sredo zjutraj je bila najnižja temperatura 2.2», tekom dneva pa se je dvignila celo preko 7°, kar je za Dolenjsko v tem času izreden primer. Zaradi močne odjuge je pričel sneg naglo kopneti, istočasno pa je tudi pričel upadati barometer. že v torek zvečer je rahlo rosilo, v sredo dopoldne je pričelo močneje deževati in je nato deževalo skoraj ves dan. brez presledka. V teku noči se je s prestan kom toplega jugovzhodnika tudi ozračje nekoliko ohladilo in zjutraj je padlo žive srebro spet pod ničlo, po vsem Dolenjskem pa je ležala tenka plast mokrega, južnega snega. Tudi v četrtek je droben južni sneg vztrajno naletaval in šele proti poldnevu je prenehalo snežiti. Zaradi močne odjuge so Krka, Temenica, Težka voda in ostali dolenjski potoki občutno narasli, vendar do tega časa še ne grozi nevarnost kakih večjih povodnji. Pač pa je težak južni sneg povzročil v mestu nekoliko škode na električnih in telefonskih napeljavah. n— Oproščen. Pred sodnikom poedincem novomeškega okrožnega sodišča s. o. s. Re-zeljem se je moral zagovarjati po znanem paragrafu 7. trgovec Andrej Cetinski i7 Novih Laz pri Kočevju. Obtožnica mu je očitala' da je prodal neki stranki sladkor ln riž ramesto po takratni maksimirani ceni 7,70, oz. 3.70 L kg, po 7.90 L oz. po 3.90 L kg. Obtoženec se je zagovarjal, da tedaj še ni imel v rokah novega maksimalnega cenika in da je stranki pri navedbi cene izrecno zatrdil, da ji bo vrnil eventualne razliko v ceni, če bi bila Ista v maksimalnem ceniku nižja. Te navedbe trgovca je tudi stranka, ld je bila zaslišana kot priča, v celoti potrdila, vendar je zahteval državni tožilec da se stranka zapriseže. Po zaprisegi je bil Cetinski oproščen. n— Prijavite spremembe stanovanja. Ob spremembi stanovanja naznanite takoj svoj novi naslov tudi mestnemu preskrbovalne-mu uradu zaradi pravočasne dostavitve živilskih nakaznic. Odslej dostavlja mestni preskrbovalni urad sam vsem strankam živilske nakaznice na dom, zato pa mora vedeti tudi za vse spremembe naslovov, da ljudje o pravem času dobe svoje živilske nakaznice. Z Gorenjskega Gorenjsko v radiu. Dunajsik radie je v četrtek ob 10.40 do i 1 20 prenašal reportažo z geslom: »Be-oda, pesem in ples na južnem Koroškem.« Tako -e namreč zda,' uradno imenuje gorenjska deželica. Poročevalec je bil po'n hvale o krajah m ljudeh pod Karavankami. Popra\'ila na orjaški smučarski skakalnici v Planici 90 bila včeraj zaključena z U-kofom. ki se ga je udeležil tudi novi koroški gauleiter dr. Runer. Skakalnica je bila nekoliko povečana, ztek je podaljšan. Dopustniki imajo piednosi tudi v avtobusih. Na zlato nedeljo ter na božični dan in na Štefanovo obratujejo v Nemčiji avtobusi kakor ob delavnikih. Ljudstvu pa se priporoča, na* čim manj potuje, ker je treba prevažati mnogo pošte, pisemske in paketne. Predvsem pa je treba dati prednost voj«kr.m, k> pridejo na dopust, in onim, ki poleg vojakov uživajo prednost po nedavnih določbah. Na Pre\-aljah so brambovci priredili bo-žičnico Zvrstili so se razni govorniki, za portrežbo pa so skrbele žensek. včlanjene v Koroški ljudski zvezi Posamezniki so do-oili darila. Nastopila sta orkester na lok in pevski zbor brambovcev Zabredel je in zmtznil. Lesni delavec Leopold Tripold iz šmarješke r&čine pri Vol-šperku je nedavno na povra-tku domov za šel s poti. zabredel ;e v sneg, padt'1 v bre»-dno in zmrznil. Na>li so ga šele čez nekai dni. Spomina pesnika Ernesta Golla. Mariborska mladina, včlanjena v Hematbundu, je priredila v torek zvečer spominsko počastitev pokojnega pesnika E.nesta Goila, ki je bil doma iz Slovenjega Gradca. O pesnikovi nesrečni usodi je govoril ravnatelj deželne knjižnice dr. Julij S:hutz. Posa-mezn.ki so recitirali Gollove izbrane pesmi, vmes pa so bile koncertne točke. Civilno so se poročili: Franc Toš in Jožefa Gavesova v Vitomarcih, Franc Goste-čen in Štefka Levarjeva ter Ludvik Remic in Marija Krapuškova v Gornjem gradu, nadalje Alojz škorjanec iz Krčevine pri Mariboru in Marija Polakova iz Zabovcev, v Marenbergu pa Janez Repatec in Štefanija Kosova ter Anton Holcman ia Marija červova. Rojstvo in smrt. V prvi polovici decembra se je v Laškem rodilo 21 otrok, umrlo pa je 19 prebivalcev. Poroka je bila sklenjena samo ena. Dva dečka sta prišla na svet kot peta v družini. Martinek Kranjc pa se je rodil kot deseti brat. Na Zgornji Polskavi je umrl gostilničar in posestnik Franc Rečnik. V kinematografih je prepovedano kaditi. Dasi je to samo po sebi umevno, je morala biti pravkar objavljena nova naredba, s katero se zabranjuje kajenje v kinematografih. Za prekrške so določene stroge kazni. Za z:nsko pomoč bodo četrtič zbirali to soboto in neleljo. Zbirke po cestah opravijo člani Hitlerjeve mladine in Zveze nemških deklet V posameznih krajih še nadalje prirejajo večerne prireditve za zimsko pomoč. Tako je bil 14. t. m. prvi koncert v Rogaški Slatini. K večji previdnosti v hlevu vzpolbuja tragikomični dogodek, o katerem poročajo štajerski listi. Neki mlekar je obesil svoj suknjič v hlevu. V njem je imel listnico z 90 markami in oblačilno nakaznico. Ko je pastir gnal krave napajat, je najbolj požrešna izmed njih hlastnila po suknjiču in ga v prav kratkem času požrla. Rešili so samo 20 mark. Vrsta nesreč. Na Tezmem je prišel 30-letni premikač s Ponikve med odbijače dveh vagonov. Dobil je hude poškodbe po spodnjem životu. V mar?borsik bolnišnici mu upajo rešiti življenje. Tjakaj so pripeljala še vrato drugih ponesrečencev. Na mariborskem glavnem kolodvoru je pade! 29 letni železničar Robert Pače.1 v tomi in se pobi' na glavi do nezavesti. Tudi dve drugi osebi sta padli na glavnem kolodvoru, vendar sta ližje poškodovani. Na Muti je 21 letni zidarski delavec Mihael Klemen izgubil ravnotežje na zidarskem odru in je padel 10 metrov globoko. Zlasti hudo si je poekeval noge. V Studencih pa je padel Friderik Kranjc na cesti in sj zlomil nogo. ostrene ukrepe proti tatovom koles, ki nastopajo v mestu zmerom bolj drzno in zmerom v večjem številu. Hkratu pa je policija nastopila tudi proti tistim lahkomiselnim kolesarjem, ki puščajo svoja vozila nezaklenjena ob cestah. Vsako nezaklenjeno kolo, ki ga stražniki najdejo na prostem, se takoj zapleni. Novo pristanišče na Braču. Poveljstvo hrvatske mornarice Je ustanovilo luško postajo v Bolu na otoku Braču, ki bo opravljala vse prometne posle, ugotovljene s posebnim pravilnikom. Postaja je začela oa-lovati v ponedeliek 15. t m. Nov kruh v Zagrebu. V ponedeljek se je na zagrebškem trgu pojavil novi kruh, kakršen je bil odrejen s oosebno navedbo ministrstva za obrt. trgovino ln Industrijo. V moki, ki je predpisana peko, 1e 50 odstotkov pšenične in 50 odstotkov koruzne. Kakor piše'o listi, je kruh Zvilo tečen Preskrba Zagreba t drvmi. Do nedavna se je v Zagrebu čutilo znatno pomanjkanje kuriva, ki so ga bile krive špekulacije trgovcev in dobaviteljev, pa tudi konzumen-tov samih, ki so se zala^a'1 bolj, kakor te bilo treba. Do neke mere pa je zakrilo poman1kan-"e drv tu^M prepo^psno razkladanje na kolodvoru. Ravnateljstvo državnih f^leznir dostavi na z^prrebškl kolodvor do 700 do 900 vagonov drv na ''un, razr.o-vorHo pa jih dnevno parno ^o 400 Pojn«t(> neztro^e zaradi prenatroanostl tram-a'~k>h voz Zadnii čas se v Zagrebu množe veči-e in manlSe nezirode v tramvajskem prometu, ki iih zakr'vMa čezmerna prenatmano^t voz. TTprava elpklrične Železnice je Izdala svoj:m us'užbeno*m okrožnico v kateri ilm naroča, da morajo preprečiti prenatmavan^e **oz in ^a v nobenem primeru ne s^e4o dopustiti vo$ni<* na stopnicah ali celo obešanje na zadnji odViMai. 0i Ml^ail-^viča v Slov^n^ki ul'M v Zacrr^b'! Vnelo s® ^ seno, ki j® b!lo naloženo r,Md hWom. Gasttcl. ki so bil' ta-nor'r«<'ni na po^oč po Imfli vso po* d<^a. zf) omejili požar, škoda znaSa nVro<» nnn Vun. Vrn-*<"i

«krrv ir Nemčilp. Te ^ni p« v 7f»"Vpm gtevilu vr°č»*o hrvatski iHet-niv \f. N"mč'Je 'n vse kn*«. da ho nre-l božičnimi Tiram!Vi vračanle zakkučono Voi r>ovatT t«1f>«no ronol^orvia •'d-^vi. Naileo?e se l^raž^o o razmerah v Nemili'. S brano ln stanovanjem so bili nonol^oma za-r»rav ta>o tu^l z vsem drugim. Hrvaška razstava v P"'f;nu. V pi"Trnrvi ;e por"tava narodnih no* fn roon'V> del v R~~'inu. Ribava bo obse-fvil* tm*We kmetih na^bm. no»e iz n>.r-ličn:h pdtrorn. nar-n^.n? rzdelke iti krnska glasbi-'*. N«mfllci r,ibi«VoW!ec se bo lahko seznanil tudi s hrvatsko narodno pesmijo. Iz Srfelje Iz Hrvatske Delovna obveznost v Srbiji. V torek 16. t. m. je bila v Srbiji uvedena obvezna delovna služba. Smisel uredbe je, da vsakega delazmožnega Srba v starosti od 17. do 45. leta, ne glede na njegov poklic, podredi delovni dolžnosti za narod in državo. Oskrba s petrolejem. Poslovalnica generalnega pooblaščenca za gospodarstvo ▼ Srbiji opozarja, da so s potekom novembra zapadli vsi novembrski odrezki nabavnic za svetilni petrolej. Zato jih ne smejo več sprejemati niti prodajalci na drobno niti upravitelji skladišč. V decembru se sme prodajati petrolej samo na odrezke za december. Iz Metlike Danes uprizori Narodno gledališče i* Ljubljane v »Teatro Puccini« ob 18!/4 prisrčno in zabavno komedijo z godbo in petjem »Pesem s ceste«. Režija: Peter Malec. Igrajo: Kraljeva, Starčeva, Košič, Košuta, Nakrst, Rasberger in Venišnik. Opozarjamo in priporočamo to gostovanje. Z Vrhnike v— Razglas županstva opozarja, da se morajo v primeru alarma vse luči pogasiti Pogasiti se morajo tudi zastrte luči, na katere posebno opozarjamo, da ne bo kazni županstvo dalje opozarja, da je prepovedano sekati ali prodajati mlade smrečice za božična drevesca. Županstvo tudi razglaša, da morajo vsi posestniki čim prej Novi proračun zagrebške mestne oblino j javiti, če imajo doma kaj starega železa bo prihodnji teden predložen mestnemu občinskemu svetu. Kakor pričakujejo, to proračun do konca prihodnjega tedra sprejet, nakar bo takoj predložen finančnemu ministrstvu v odobritev. Proračun obsega vsoto 240 milijonov kun, v kateri pa j dohodki in izdatki mestnih podjetij nišo všteti S proračuni podjetij se proračun-ka j vsota zviša na okrog pol milijarde kun. i Ostri ukrepi proti tatovom kolea. Za- j grebška policijska uprava je izdala ro- « Te prijave naj se oddajo na županstvu, kjer dobe vsi priglašenci nadaljnje direktive. — Istotako naj se na županstvo oddajo zapečateni posnemalniki za mleko. Po-snemalnike je treba dobro omiti, zbrisat, in osušiti. — Opozarjajo se vsi tržani in okoličani, da so uradne ure na občinskem uradu za vse stranke le dopoldne od 8. dc 12. ure. Zaradi prezaposlenosti uradništva na občini se pod nobenim pogojem ne morejo popoldne sprejemati stranke. R. Sabatini: 23 DOTA IN SRCE K o m a a »Izvržeki« je zarežal. »Izvržek, jaz? Pazite, kaj govorite, St. Auban, ali pa vam, na mojo dušo, pripravim mrtvaški prt namesto svatovske obleke.« »Izvržek,« je zlobno ponovil, »koliko vam plačuje fante za vaše usluge?« »Bogme, St. Auban, za te besede mi boste dali zadoščenje.« »Zadoščenje? Vam?« Odurno se je zasmejal. »Meša se vam. gospod. Kdaj je še kak St. Auban prekrižal meč s človekom vašega kova?« »Gospod markiz,« sem rekel posiljeno mirno, »v Choisyju ste iskali mojega prijateljstva z visoko donečimi besedami o načelih, ki vas silijo, da nasprotujete zakonski zvezi med gospodom Mancini-jem in Ivono de Canaples. Od tistih dob sem spoznal, da so vaši nagibi v resnici le osebnega značaja. zaradi česar vas imam za lažnivca.« »Gospod!« »Nisem še končal! Odbijate mi zadoščenje, češ da s človekom mojega kova ne morete prekrižati meča. Rad priznam, gospod: nisem svetnik. Toda vsi moji grehi ne morejo zatemniti mojega imena, imena moie rodtrne. ki je vredno vsaj toliko kakor ime St. Auban in je dalo" Franciji enega njenih konetablov. Vam, markiz, je sreča nekoliko bolj mila kakor meni; in res počenjate marsikaj, česar jaz nisem storil in česar ne bi storil nikoli. Tako na primer se branite prekrižati svoj meč z menoj, ki sem vojak in vajen meča, hkratu pa skušate izzvati na dvoboj golobradega dečka, ki se je komaj naučil sukati meč in ki vam. vsaj vedoma, nikoli ni storil krivice. Zdaj, markiz, me lahko imenujete razuzdanca, lopova, kockarja, pretepača, kar koli vam drago: sta pa dve še vse bolj zavrženi grdobiji, ki mi jih ne morete očitati in ki jih, kakor sem pravkar dokazal, lahko očitam jaz vam; to je: laž in strahopetstvo.« Te skeleče besede sem mu zabrusil prav v oči in ga hkratu dregnil v prsi, kakor bi mu jih hotel zabiti v srce. Razburjen je bil da nikoli tega in niegov spa-čeni obraz je bil kar strašen na pogled. »In zdaj, gospod,« sem dodal z rokami uprtimi v boke in se mu okrutno zasmejal v oči, »ali se hočete biti ali ne?« Trenutek ali kaj se je obotavljal in zazdelo se mi je, da sem stri njegov odpor. Nato pa je to-gotno odvrnil: »Ne, ker nočem osramotiti svojega meča.« S temi besedami se je zasukal na petah in mi obrnil hrbet. »Le pojdite, gospod,« sem kriknil po prvi osuplosti, »lep sloves bo hodil za vami. Po vsej Franciji vas razglasim za lažnivca in strahopetca.« Obstal je na pragu, se obrnil in mi še enkrat nogledal v oči. »Tepec!« je zarežal. »Saj ne boste utegnili raz- glašati moj sloves. Jutri ob tem času boste prijeti. Čez tri dni boste v Bastilji in tam ostanete, dokler se ne izpremenite v mrhovino.« »To so spet grožnje!« sem rekel in se zagro-hotal, da bi ga tako z zasmehom razkačil in zvedel še kaj več. »Grožnje, a ne prazne. Kardinal je že poučen o zvezi, ki ste jo sklenili z Mancinijem, in vaju misli ločiti. Neki častnik telesne straže je na poti v Blois. Ta mah mora biti v Meungu. Pri sebi ima zaporni nalog zoper vas in ukaz, naj vas preda guvernerju Bastilje. Kaj se bo potem zgodilo z vami, ne tfe nihče.« To rekši je z grdim izbruhom smeha stopil skozi vrata in jih zaloputnil za seboj. Njegove besede so me za hipec presunile. Hotel me je zadeti in to mu je bilo uspelo. Toda za kakšno ceno? Zaslepljen od togote, mi je bil tepec izdal, kar bi bil moral ljubosumno prikriti, kajti njegova grožnja je bila zame nujno svarilo. Uganil sem, da se moram neutegoma zateči k dejanju. Dvoje je bilo treba storiti: najprej ubiti St. Aubana, takoj za tem pa kakor koli uteči kardina-lovemu zapornemu povelju. Jel sem iskati načina, kako bi dosegel prvi namen. Oči so mi obstale na korobaču, ki je ležal na stolu v dosegu moje roke, in ob tem pogledu me je prešinila rešilna misel. Pograbil sem bič, planil iz sobe in jo ubral po stopnicah, preskakujoč jih kar po tri na en mah. Zdirjal sem po hodniku in skočil v skunno izbo. ki je bila prav tedaj polna ljuscT>scr>«cr>« Vajenci (-ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmemo v špecerijsko trgovino. Ilovar, Tyr-ševa 92. 20585-44 pomočnika Rokovnjači. V igri je pokazana usoda gla-1 sprejme takoj »Frank«, varja Nandeta in njegov konec. Delo spada glavm kolodvor. 20577-1 v vrsto romantičnih ljudskih iger. V deja- , , nje je vpleteno tudi petje in glasba,, ki jo Uradnico je komponiral Viktor Parma. Igro je zre- S^tje ^BSf žiral prof. šest. — Predstava bo v nede-1 Znanje_ italijanščine zažele-ljo 21. t. m. ob 17-30 izven abonmaja. OPERA Sobota. 20. dec.: ob 17.: Prodana nevesta Red B. Nedelja, 21. dec.: ob 15.: Netopir. Izven Zelo znižane cene. Ponedoljek, 22. dec.: zaprto. Ksenija Vitialova bo pela danes v soboto prvič v letošnji na novo zrežirani komični ooeri »Prodana nevesta«, v kateri je žela že v prejšnjih sezonah v partiji Marinke najlepše uspehe. Značilnost tega dela so živahni prekipevajoči ritmi, vedrost in sočnost glasbe. Letos dirigira to delo 2ebre Zrežiral ga je Ciril Debevec. Koreograf: ing. Golovin. Inscenacija: V. Skrušny. — Glavne partije bodo peli: Vldalijeva — Marinko. Franci — Janka, Betetto — Keeala Banovec — Vaška; Krušina — Janko, Katro — Golobova, Miho — Pugelj, Ljudmilo — Radev-Kogejeva. Esmeraldo — Po lainarjeva, ravnatelja — Jelnikar, Indijanca — Marek. Predstava bo za abonente reda B. Straussova opereta »Netopir« spada pc svoji glasbi tn libretu v vrsto tistih operet. ki so ohranile spričo muzlkalne vrednosti in odrsko učinkovitega libreta do danes na repertoarju. Zgodba o veseljačenju članov rodbine Eisenstein, je oblikovana z ljubeznivim humorjem tn neprisiljeno komi ko. s finim okusom in Segavostjo, ki ustvarjajo pri gledalcu najboljše razpoloženje. Obtek popoldanske operetne predstave priporočamo predvsem občinstvu lz okolice, ki ima po predstavi še ugodne zveze z vlaki. Veljajo zelo znižane cene. Najprimernejše božično darilo je »Gledališki koledarček«, kl je izšel pred kratkim v založbi >Naši obrazi«. To je najlepši priročnik za ljubitelje gledališča. Pestri članki naših gledaliških strokovnjakov ln mnogo zanimivosti dajejo knjižnici, M vsebuje 66 sik naših dramskih in opernih umetnikov. kulturni pomeša, Posebej opozarjam c na raznds lepih nagrad. Cena koledarčku je 12 lir. Beseda L —.60. taksa—.60, za dajanje naslova ali za Šifro t i.—. Rabljene steklenice od Jekocitrola, Efetusina in [ Tonovina, očiščene, kupujemo z zamaškom ali brez. »Čehostaklo«, Resljeva ce-I sta. 20532-7 Avto, moto beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 3.—. Zanimamo se za večje število dobro ohranjenih avtomobilov z gumami ali brez. Ponudbe poslati na: Amot, Ljubljana, Bežigrad 11. 20517-10 Nov »Pnch« 200 ccm in avtomobil DKW limuzino prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20513-10 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje oaslova tli za šifro L J.—. Kupujemo stare kolesne in avtomobilske zračnice. A. Goreč, poleg Nebotičnika. 20469-11 1 Sobe išče o ti li a Beseda L —M), taksa —M, at daianje našteva aH m fifro L 5.—. Prosim gospoda, ki mi je 17. t m. v elek-trotrgovini »Sved»« nasproti magistrata pomotoma zamenjal dežnik, da ga vrne v trgovini, kjer dobi »vojega. 2057<-21 Sobo opremljeno ali neopremlje-no za pisarno ilčemo v centra blizu kolodvora. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Lesno zastopstvo«. 20573-2}a j Sobo odda ] Beseda L —.60. taiua —.60. za dajanje naslov* ali za fifro L 5.—. | Dijaške sobe Z živili plača sobico dijak s 1. ali 19. januarjem. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Realka«. 20)10-22 Meblovano sobo s 5 od porabo kopalnice oddam dvema solidnima gospodičnama. Naslov v vseb poslov. Jutra. 20370-25 Sobo s kopalnico oddam čisti in pošteni gospe ali gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opremljena«. 20610-23 [Izgubljeno 1 Našla se je ura v Albanski nlici. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20580-28 Stroji Pisalni stroj rabljen, iščem. Prodam skoro novo obleko ta 14 do lgletnega fanta. Na-»lov v vseh poslov. Jutra. Obrt Odeje iz vate 10 puha, nove in stare, vam zalije. — Liub-liana. Marijin trg 2-II. 20291-30 Galoše sprejema v popravilo Vul-kani^acija Abulnar Franc, Tyrieva c. 36, dvorišče Jugoauto._ 20555-30 Sadje Še je čas, da si kupite jabolka za praznike. Ista vam nudimo v veliki izbiri po nizkih cenah. Lavrič in štrumbelj. Tyrševa 33. 20594-34 Vsemogočni je poklical k Sebi na Večno plačilo plemenito dušo natega dragega brata, svaka, strica, starega strica in prastrica, gospoda ing. Josipa žužeka Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 21. decembra 1941 ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v torek, dne 23. decembra 1941 ob %8. uri v cerkvi sv. Jakoba. LJUBLJANA, dne 19. decembra 1941. Žalujoči beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova tli za Iifro l 3.—v Jedilnico staronemški slog, posteljo žimnico, veliko stoječe ogledalo, prodam. Bleivei-sova l-II., levo. 20598-12 Moderno jedilnico in spalnico prodam na Trati 15, Ljubljana 7. 20607-12 ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili našo ljubo nepozabno mamo, gospo Kajzelj Jeleno roj. šercl na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 19. decembra 1941. KAJZELJEVI t Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Radio dober sprejemnik, na kratke in dolge valove kupim. [ Naslor v vseh poslov. Jutra. 20589-9 Kruta usoda nam je iztrgala našo ljubljeno soprogo ter zlato mamo. babico in taščo, gospo MicI šlegel soprogo železniškega višjega kontrolorja v pokoju in sina, brata, svaka in strica Ivota po kratkem trpljenju. Pogreb dragih bo v soboto, dne 20. decembra 1941 ob % 3. uri popoldne izpred cerkve v Dravljah na tamošnje pokopališče. Ljubljana, dne 18. decembra 1941. Žalujoči: PETER — soprog in oče PETKO, MARICA — otroka in brat ter sestra s sorodstvom Za vedno nas je zapustil nag zlati (Petercefc Iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah ga bomo spremili k Sv. Križu v soboto, dne 20. decembra 1941 ob 4. uri popoldne. Prosimo tihega sočutja. RAKEK-LJUBLJANA, dne 19. decembra 1941. Ing. Pavel in Jela Dotnicelj, Markec, Doraicljevi ln Fettichovi Jspešno oglaševanje le v »Jutra« VABILO m redno skisgšci&o ilpiko draštvo zadrage z omejenim jamstvom v Ljubljani, ki se bo vršila dne 30. decembra 1941. ob IS.30 uri v prostorih Akademskega kolegija (ravnateljeva pisarna) s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Otvoritev in konstituiranje sknpččine. 2. Poročlio: a) upravnega odbora; b) nadzornega odbora. 3. Vitanje revizijskega poročila ta spremnega dopisa revizijske zveze. 4. Predlogi ln pritožbe. 5. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o kritju poslovne zgube in podelitvi raz-rešnice članom upravnega in nadzornega odbora. 6. Volitev: a) 1 člana upravnega odbora in 1 namestnika; b) 1 člana nadzornega odbora in 1 namestnika. 7. Določitev vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti. 8. Slučajnosti. če bi skupščina ob napovedani uri ne bila sklepčna, se vrši čez pol ure druga, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. UPRAVNI ODBOR VABILO na redno sk&pščlno ' E NISO PODRAŽILE! D. R a v 1 j e n : ZGODBE BREZ GROZE Povesti. 128 strani, 13 X 19- Cena: broširano flr 5.—, ▼ platno vezano Br 8.—. j^tlsrske zadruge, zadruge z omejenim jamstvom v Ljubljani, ki se bo vršila v torek, dne 30. decembra 1941. ob 18. uri v prostorih zadruge (rav- nateljeva pisarna) s sledečim DNEVNIM REDOM: 1 Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Poročilo: a) upravnega odbora; b) nadzornega odbora. čitanje revizijskega poročila in spremnega dopisa revizijske zveze. Predlogi in pritožbe. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitvi razrešnice članom upravnega ln nadzornega odbora. 6. Volitev: a) 1 člana upravnega odbora in 1 namestnika; b) 1 člana nadzornega odbora in 1 namestnika. 7. Določitev vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti. 8. Slučajnosti. Če bi skupščina ©b napovedani uri ne bila sklepčna, se vrši čez pol ure druga, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. UPRAVNI ODBOR I Knjiga obsega petnajst krajših povesti in črtic pisatelja, ki Je pokazal že z daljšimi povesti, da ume spretno ln živahno zapletati ln razpletati pripovedno snov. Marsikaj Je Ravljen zajel iz življenja zagrebških slovenskih študentov, posebno rad pa se giblje na kmetih, kjer odkriva zanimive človeške tipe in mikavne zapleti j aje vsakdanjega življenja. Vsak člta-telj bo z užitkom prečital te pisane ln ^fm^mm^ mikavno prlpovedo-valne zgodbe. Klabund: PJOTR - RASPUTIN Roman carja — Roman demona Poslovenil B. RihterSič. 126 str. 18 X 19- Cena: broširano lir 5.—, v platno vezano lir 8.— Pisatelj Je v svojih dveh kratkih, v zgoščenem ln po svoje učinkovitem slogu spi-sanih romanih pose gelj v temne strani starejše ln novejše ruske zgodovine. Samo tako spretni pripovedovalec, kakor Je Klabund, Je mogel na nekaj čez 70 straneh orisati s plamenečimi podobami dobo carja Petra Velikega ln nje govo usodo, in ie na manj straneh skrivnostno, demonlčno osebnost Rasputlna. tega fanatičnega ln mističnega mužika na dvoru zadnjega ruskega carja. Nevsakdanje zanimivo čttvo! Alojz Gradnik: ZLATE LESTVE Pesmi. 112 strani, 13 X 18- Cena: v platno vezano Ur —, v polusnju lir 80.—, t usnjn lir 40.—. V tej knjigi so zbrane najnovejše poezije enega naj. pametnejših slovenskih pesnikov. Gradnikov* lirika Je pritekla lz čistega vrelca pesnikov« ljubezni do človeka ln do rodnih tai. lz njegovega dojemanja naravnih lepot in večnih skrivnosti življenja. Zbirka Je razdeljena v pet delov. Enega med njimi je že navdahnila nova vojna. V skupini pesmi »Blizu zemlje« opeva pesnik rodno Medano ln kraška brda. Zrela ln plemenita knjiga, h kateri se vrača čitatelj vedno mova. A. L1ž a n : SPOMINI IZ SIBIRIJE Dogodki slovenskega vojaka-ujetnika v svetovni vojni. 160 strani. 11 X 15. Cena: broširano Ur 5.— Iz Przemysla v srednjo Azijo Je vrgla slovenskega vojaka vojna usoda. Od tam Je pobegnil v Perzijo, živel nekaj časa na petrolejskih poljih ob Kasplškem morju, dospel v srednjo Rusijo in odtod v Astrahan, na to Pa v Sibirijo, kjer Je doživljal vihar ruske revolucije Preko Mongolije. Tibeta, Kitajske Indije preko Singapura ln Sangaja Je dospel spet v Vladlvoetok ln Je spoznal vso vzhodno in severno Sibirijo tja do Aljaske, dokler se ni vrnil po dolgi poti z Daljnega Vzhoda v domovino. S preprostimi besedami pripoveduje Llčan svoje doživljaje. Ta knjiga bo zanimala vsakega čl tatelja. zlasti še nekdanje vojne ujetnike. Bvdolf Kraaalt VEJICA SPANSKEGA BEZGA Novela. 296 str. 15 X Oena: ▼ platna i um..... Br Pisatelj romana »Študent Štefan« Je abral v lepo opremljeno knjigo svoje naJboUte novele. Nekatere med njimi, zlasti »AjbJo««, »Dekle la Tovarniške ulice« ln posebej še vojno povest »Matija Bule«, M lahko smatrali za majhne romane, v katerih Je Kreeal zgoščeno prikazal mučen vrtinec člcrveSklh usod. Kritika je Kre-salu priznala, da ima oster pogled v skrivnosti človeške duše. Njegova pripovedna proza Je namenjena tis Um, kl Jih zanimajo nevsakdanje usode, strte ln zbegane duše ln duševno ozadje močnih socialnih nasprotij. Marij« Majorjev«: RUDARSKA BALADA b fteflčtae prevedel Fr. Bradač. 11« Oena: broširano lir fi.—, r platno Ko Je ta povest H-Ste v izvirnem Jeziku, sta Jo občinstvo m kritika sprejela z nenavadnim zanimanjem kot eno najboljših čeških povesti iz delavskega življenja. Majerjeva Je odlična pisateljica ln Izredna poznavalka preprostih ljudi ln njihovih usod. V »Rudarski baladi« opisuje usodo čeških rudarjev, kl si morajo — prav kakor naši ljudje — v tujini ilužiti vsakdanji kruh in doživljajo tu svojo ljubezen, rodbinsko srečo ln nesrečo, ter mnogo bed« ln mnogo hrepenenja po do ^aJtea. ki bo čltateljft ogrela ln ga povzdignila k socialnim razgledom KNJIGE SE DOBE PRI UPRAVI „JUTRA", PUCCINIJEVA ULICA S TER V VSEH KNJIGARNAH Božični ln novoletni imajo pri upravi listov vsi oni naročniki »JUTRA«, »SLOVENSKEGA NARODA« in »DOMOVINE«, ld imajo naročnino porav-pOpUSl V VlSim 20% nano do konca tega leta. ^ Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren Oton Christof. — Vsi ▼ Ljubljani ^