List 27.
doktorja sv. pisma itd. o nastopa prestola škofije ljubljanske
1. julija 1860.
Dans lice se žari, oko veseli. Kdo li mi zavida preserčno veselje? Serce mi in duša na kviško kipi Iz pers se izlivajo žive mi želje. V obličju stojiš mi, novi Pastir! Pozdravljen mi bodi, bodi Ti mir!
Zajemal marljivo si vir učenost, Ki tat ne ukrade in molj je ne zgrudi; Vodila v žhljenju je Tebe modrost, Ki seji posvetna nečimernost studi; Nabral si zakladov krasnih duha, Zapiral jih zvesto v hrambo serca.
Pred nami bos nosil bandero miru, Preganjal z modrostjo oblake zmotnjave, Tvoj meč bojeval se bo v slavo Bogu, Drobil bo verige in spone rujave, Ki žulijo serce, dušo teže, Poštenje, resnico, vero more.
Na serce pritiskal boš ljube ovčice. In kazal jim stezo v presveto nebo, Ljubezni in vere in upanja klice Zalival, Vladika! z marljivo roko: Zaupno se narod na Te ozira, Iz oka veselja solzo otira.
Vem, bodeš tud z milim očesom pogledal JVa travnik, kjer nežno  nam slovstvo cvete, Da bolje in bolje se vsak bo zavedal. Da blagor in slavo moj narod dospe. Za Koga. vladarja, za dom si unet, Bog živi Te, živi še mnogo nam let!
svetlem knezu in škofu
gospodo gospodu
JERNEJU VIDMARJU
KRAJNA