28
Mnogovrstne  novice.
*    Toplih zim kakor je letošnja, pomni se le malo. Iz starodavnih zapisnikov pozvedeio se je sledeče: Leta 1289. ni bilo celo nobene zime. Leta 1421. so črešnje dozorele malega travna (aprila), grozdje pa je zrelo bilo že maja meseca. Leta 1538. bila je zima tako topla, da so meseca prosenca na vrtih in travnikih cvetele cvetlice kakor spomladi. Tudi tako tople bile so zime leta 1607., 1609., 1613. in 1617. Leta 1659. in 1662. niso nič drv potrebovali za kurjavo. V novejših časih so tople zime bile leta 1781., 18u7. in 1822. Tudi zima od 1833. na 1834. leto je bila zelo podobna letošnji, in vendar je 1831. leto bilo eno najrodovitnejših sedanjega stoletja. Vino je ono leto bilo izvrstno, tudi rži in pšenice se je pridelalo obilo. Sena je zarad suše bilo res malo, pa to tem bolje. Tudi takrat so se bali slabe letine, a vendar je bila dobra, samo da je bila za mesec dni zgodnejša.
*   Za zaspance. V Ameriki je neki mehanikar iz-najdel posteljo s tako žimnico (modrocera), ki se na-vije kakor ura in človeka takrat, kedar hoče ponoči vstati, rahlo s postelje vrže, potem pa se spet sama skupaj zvije, da človek, če bi še rad spal, ne more več spati.
* Kdor hoče o veliki noči potovati v Jeruzalem, temu se ponuja prilika za 400 gold. v srebru tje in nazaj, če se za to do 20. svečana oglasi pri general-komisarijatu na Danaji (mesto, Frančiškanski trg štev. 4) in zadnji čas do 2. sušca od raj ta popotnino. Odpeljejo se iz Dunaja popotniki v Trst 14. sušca, 15. sušca podajo se na ladijo, ki jih po morji pelje čez Karf, Siro, Smirno, Rodus, Cipro v Jafo; potem se potuje po suhem v Jeruzalem. 17. aprila se vrnejo popotniki iz Jeruzalema skozi Samarijo v Nazaret itd. 4. dne maja pridejo spet v Trst nazaj. Z gori omenjenimi 440 gold. srebra so plačani vsi stroški potovanja: vožnja, živež in stanovanje. Le možki se morejo udeležiti tega potovanja.
*   Kupčija z ledom je nenavadna prikazen letošnje zime. Srečne dežele, ki imajo ledii obilo na prodaj. Po treh železnicah (Rudolfovi, južni^in Franc Jožefovi) dovaževajo led iz gornjih krajev Stajarskega, Koroškega, Kranjskega in Češkega na Dunaj; tudi v Trst ga gre veliko, pa tudi pivarni Kozlerjevi v Ljubljano ga vozijo iz Gorenskega (Rateč), kjer so gospodje Kozlerji ondašnje jezero v zakup vzeli. Weisenfeiserji ia Radečani si menda niso mislili, da jim letošnjo zimo morebiti kakih 8 do 10.000 gold. po vodi priplava — t podobi ledii.