DELAVSKA POLITIKA Uthaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo ta vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delayska zbornica — Celje, Delavska zbornica — 7rbovije, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom, — Rokopisi se ne vračajo. Nsfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva tei nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, z* inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 52 Soboia, 27« junija 1936 Leto XI Francija za kolektivno varnost ES BBS m mir Zunanja politika Francije. — Zaupnica vladi s 382 glasovi proti 192 Izjava francoske vlade o zunanji politiki je prav tako odločna, idealna kakor vsi prvi nastopi nove vlade. Dne 24. t. m. je prečital predsednik Blum izjavo o zunanji politiki v senatu, zunanji minister De lb os pa v poslanski zbornici. Z nastopom sedanje vlade, se nam, zdi, da se poraja nova doba v mednarodni politiki. Vliadna deklaracija poudarja tri glavne točke neomahljiva zvestoba do Društva narodov, kolektivna organizacija miru tsr postopno razorožitev pod javno kontrolo To so tri temeljne točke, iz katerih odseva iskrenost, odločnost in inicijaiivnost, ki je pogrešamo v Franciji po smrti Barthouja popolnoma. Šele sedanja vlada je prinesla novo življenje v politiko. Vladna izjava ne zagovarja več sankcij, ker bi kvečjemu povečale zmedo, odločno pa zagovarja definitivno ureditev mednarodnih odnosa-jev v pravcu kolektivne vnrnosti in tudi potrebnih sankcij proti kršilcem mednarodnega miru. Zunanjepolitična deklaracija je našla prijeten odmev, razen v fašističnih deželah, v vsej francoski in mednarodni javnosti. V izjiavi poudarja minister, da bo zunanja politika vlade vsekakor širokogrudna in bi kršila zaupanje, ki ga je dobila, če ne bi se odločno zavzela za mir, ki je v duhu vsega francoskega naroda. Država razpolaga v svojo obrambo kakor še nikdar. Vlada bo tudi socialno uredila razmere ter s tem utrdila moralno silo naroda. Mi ne maramo miru, ki bi bil odvisen od pogodb in od političnih nasprotnikov. Želimo si miru med vsemi narodi, miru z vsemi narodi in zato odklanjamo vsakršno novo križarsko vojno, razen tiste, ki bo delala za pomiritev med narodi brez izjeme. Naklonjeni smo Društvu narodov in ga hočemo podpirati, da bo moglo v bodoče postati najmočnejša organizacija kolektivne varnosti, in sicer pod pogojem, da se spoštujejo zakoni in mednarodne pogodbe ter da se vzpostavi zaupanje, ki so ga omajali razni porazi, razočaranja in bojazen. Izjava vlade opisuje potem dogodke od 16. marca 1935 do nemškega mirovnega načrta z dne 16. marca 1936 ter omenja, da so drža-ve lokarnske pogodbe pooblastile Anglijo, naj razčisti točke nemškega predloga. To so tista vprašanja, ki jih je angleška vlada stavila v Berlinu, na katera pa nemška vlada še ni odgovorila. (Nekatere vesti vedo, da Nemčija sploh ne odgovori. Op. ur.) Francija ima iskreno željo, da prouči nemške predloge ter najde v njih osnovo za sporazum. Toda ta sporazum je mogoč samo tedaj, če bo v skladu z načelom nedeljivosti miru in če ne bo nikogar ogražal. Francosko - nemško zbližanje je v tesni zvezi z razorožitvenim vprašanjem, ki je ob sporazumu tudi rešljivo, lahko postane podlaga za kolektivno. varnost. Vlada smatra za svojo dolžnost, da pozove narode k omejitvi oborožitve, ne da bi ogrožala svojo lastno državo. Vlada bo predlagala poseben odbor v Ženevi za študij, dalje bo predlagala drugo čitanje aprila meseca 1935 sprejetega razorožitvenega načrta, ki ga odobrava večina; držav, Vlada se bo priključila vsakemu i ukrepu, ki gre zia tem ciljem, za ciljem sporazuma in miru. Francija se tudi še vedno ogreva za evropsko unijo, ki jo je že predlagal Aristid Briand. Čuvali se pa bomo tudi obenem, da nas nobena nevarnost ne preseneti, dokler ta važna vprašanja niso rešena. Debata o vladni izjavi je trajala poželo v noč, v kateri je padala ostra kritika proti prejšnjim režimom, končno pa je bila sprejeta zaupnica vladi s 382 glasovi proti 192 med viharnim odobravanjem. * Senat je na seji v torek sprejel zakon o reformi francoske banke z veliko večino. Debato o vladni izjavi je pričel šele v četrtek. Italijanski kredit za propagando v inozemstvu Po italijanskem proračunu za zunanje ministrstvo žrtvuje Italija ogromne zneske za propagando v inozemstvu. Tako: za intelektualno aktivnost (za manifestacije) 270.000 lir; za poučne in religiozne misije na Levantu 1,000.000 lir; v obrambo italijanstva v inozemstvu 6,315.000 lir; za izredne izdatke v inozemstvu 1,450.000 lir; za šole in telesno vzgojo v inozemstvu 27,500.000 lir; za subvencije šolam v inozemstvu 8,500.000 lir; za italijanske kulturne zavode v inozemstvu 850.000 lir; za splošne stroške italijanskih šol v inozemstvu 1,800.000 lir ter za najem zgradb za šole in stroške za materijal in knjige po 675.977 in 3 milijone 500.000 lir; za podpore dijakom, ki pridejo študirat v Italijo 531.000 lir; za stroške zaupne službe v zvezi z mednarodnimi dogodki po 5 milijonov 400.000 lir; za posebni zaupni fond ministra v znesku 1,080.000 lir. Posebne propagandne manjše zneske ima še notranje in kolonialno ministrstvo. Propagandni krediti zunanjega ministrstva znašajo torej okroglo 59 milijonov lir ali okoli 170 milijonov dinarjev. To so samo propagandni krediti brez rednih izdatkov Konferenca o utrditvi Dardanel Revizija lavzanske pogodbe. V Montreuxu so se sešli zastopniki držav, ki so 1923 podpisale lav-zansko pogodbo, po kateri je bila Turčiji prepovedana zapora morskih ožin (Bospor) in Marmarskega morja. — Pogodba je revidirala mnogo prejšnjih pogodb, ki so po adriano-pelskem miru v minulem stoletju uravnavale vprašanje morske ožine pred Carigradom, ki veže Črno, Mar-marsko in Sredozemsko morje, oziroma Egejsko. Sedaj zahteva Turčija, ki jo podpirajo tudi Zedinjene države ameriške, da se ji dovoli fakultativno zaporo ožine, to je utrditev. Rusija, Balkanska zveza, to je Jugoslavija, Grčija in Rumunija tudi ne nasprotujejo turški zahtevi. Nasprotni sta le Bolgarija in Italija. Italija je že prijavila protest, kar pa ji prav nič ne pristoja, ker je sa- Francoska vSada proti verilnikom Ob splošnem vznemirjenju ob veliki stavki v Franciji so hoteli špekulanti izrabiti priliko ter zvišali cene blagu. Notranji minister je odredil preiskavo v trgovinah. Komisija jo samo v Parizu prijavila 3126 takih verižnikov. ki se bodo morali zagovarjati zaradisvoje nepoštenosti. zunanjega ministrstva za konzulate in mednarodno sodelovanje. Podobno sliko nudijo proračuni vseh držav. Zato ni čudno, če nastajajo vedno nove spletke in nesporazumi ter ne more priti do pomir-jenja. ma kršila mednarodne pogodbe. Zato je verjetno, da se ta protest ne bo vpošteval. Kakor poročajo, je konferenca dosegla načelni sporazum ter preide te dni v podrobno razpravo. Turčiji se dovoli zapora, pobirati sme razne takse za vršenje sanitetske kakor tudi varnostne službe v dardanelskili ožinah. V svrlio izdelave pogodbe je bila izvoljena tehnična komisija, ki bo pri sestavi pogodbe vpoštevala razne predloge interesiranih držav. Nekaj napetosti je med Anglijo in Rusijo. Rusija želi odprto pot skozi ožino, Anglija pa zahteva to tudi zase ali pa še za vojne ladje. Verjetno je, da se države zedinijo na utrditev ter dovolijo prehod vojnih ladij do 14.000 ton teže. Iziava belgijske vlade Predsednik vlade Van Zeeland je dne 25. t. m. prečital v zbornici vladno izjavo. Vlada hoče takoj določiti najnižje mezde, dati skleniti plačan dopust delavcev, zvišanje rodbinskih podpor, skrajšanje delovnega časa v industriji na 40 ur tedensko, podaljšati šolsko obveznost do 16. leta ter znižati starostno mejo za vpokojitev ter prepoved zaposlitve vpokojencev. Ukrep španske vlade. Na Španskem je v rudarstvu velika nezaposlenost. Vlada je sklenila, da vpokoji vse rudarje, ki so stari nad 53 let, da s tem napravi prostor mlajšim. Gospodarstvo in sodalna politika v sveiu Iz govora s. B, Krekiča na seji mednarodnega urada dela v Ženevi, Vsakoletno poročilo direktorja je pokazalo socialni in gospodarski položaj, objavilo sklepe, ki so zaslužili posebno pažnjo ter objavilo dnevni red konference. Mislim, da je to bilo potrebno, da snov, ki je na dnevnem redu, ni podobna odsevu meseca v vodi, marveč trdno in logično povezana z vsakdanjim življenjem. Mednarodna organizacija dela si ne izmišlja problemov, niti oni poljubno ne prihajajo na dnevni red konferenc. Sami od sebe nastanejo in ona jih iz cele vrste izbira važnejše pred varnejšimi. Vprašanja, ki so prav posebno važna, je poročilo direktorja vedno priporočalo in mislim, da bi moralo tako delati tudi dalje, pa če se tudi ponavljajo tehtni argumenti, dotlej, dokler se zadovoljivo rešijo. Problemi zaposlitve. Prejšnja direktorjeva! poročila so imela vsakokrat odrejeno poanto. Od nastopa množinske nezaposlenosti, pa problem zaposlitve ne zgine več z dnevnega reda. V treh smerah naj se vrši borba proti njej: prvič s skrajšanjem delovnega čaisa do 40 ur tedensko ob ohranitvi življenjskega standarda, drugič s opravljanjem javnih del v deželnih in mednarodnih obočjih, z dvojnim namenom, da se zaposli delavstvo in vpliva moralno na poživljenje gospodarskega življenja; tretjič z ustanovitvijo mednarodne posredovalnice dela, da se po-razdele razpoložljive delovne sile po državah in kontinentih. Več let se na teh konferencah razpravlja o vprašanju zaposlitve milijonov nezaposlenih mož in žena. Nihče ne more ugovarjati, če pravim, da se z uspehi do sedaj ne moremo pobahati. Po pogramu svojem, ki mu je dolžnost že od tedaj, ko je nastal, mora mednarodni urad dela, četudi uradna ustanova — otrok Društva narodov služiti interesom delavcev. In mi v direktorjevem poročilu opravičeno zahtevamo podporo v vseh onih vprašanjih, zlasti najobčutnejem vprašanju za delavce ter da se to nahaja na dnevnem redu konference. Namesto tega je pa poročilo polno pesimizma in nesoglasja s prejšnjimi poročili. Pomen javnih del Da navedem nekaj primerov: V enem prejšnjih poročil je bilo jako poudarjano vprašanje javnih del, kot nesporno sredstvo za pobijanje nezaposlenosti in za poživljenje gospodarstva sploh. V letošnjem poročilu pa se navaja, da so ponekod javna dela svojim ciljem, katerim so bila namenjena, utegnila več škodovati kakor koristiti! Vsekakor je treba stvar raziskati, kako se je vršila in jo utemeljiti. Toda tako stališče v poročilu se nam vendar ne zdi utemeljeno, ker ne more namreč ovreči našega mnenja, da so javna dela koristna za pobijanje nezaposlenosti in splošno poživljanje gospodarstva. Stabilnost valut Is to tak o ne moremo umeti tezo, da mora slediti devalvaciji denarja devalvacija v drugih državah. Zakaj devalvacija, ki hoče ohraniti na domačem trgu nedotaknjene takratne oene, p® hoče le izvleči čim več koristi za trgovinsko in plačilno bilanco na račun inozemstva —je spekulativen ukrep, ki ga parirajo interesenti z druge strani, Tako ostane končno devalvacija brez uspeha. Mnogo važnejša je stabilizacija ob iz-ogibu vsakršnih valutnih spekulacij. Tudi ta se v poročilu podcenjuje in navajajo izkušnje v celi vrsti držav. Toda zakaj to misel navajati s priporočilom devalvacije tam, kjer je še ni bilo? Tembolj, ker se tam, kjer še ni bila izvedena, ni izvedla niti pozneje. Če kdo nekaj stori iz potrebe, treba se pobrigati, da to tudi razume. Ni pa potrebno koga prepričati, da je v potrebi, če tega sam, ne čuti, in še manj mu je priporočati ukrepe, ki jih sam predlagalec ne smatra za idealne! Nemčija in Italija Ni dvoma, da je tu poročilo opravičeno pesimistično, kar opažamo v vsaki vrstici, kar je izraz razmer, ki niso prav nič idealne. K odsotnosti Nemčiji na konferenci lani se je pridružila sedaj še odsotnost Italije. Ob odsotnosti važnih industrijskih dežel postaja delo te organizacije, ki je že itak težko, še težje. Socialna politika je ozko povezana z gospodarstvom. Umazana konkurenca med gospodarstvi glavnih industrijskih dežel onemogoča napredne socialne reforme tudi tam, kjer je najboljša volja zanje, če jih pobija socialni dumpimg iz socialnih dežel. Socialni dumping (to je, nižje plače itd.) je dejansko najhujši v deželah, ki se abstinirajo od dela v tej organizaciji. Izhod iz začaranega kroga je v ponovnem včlanjenju teh upornikov v krogu tega dela, v skupnih mednarodnih socialnih obvezah; ali pa v gospodarskem bojkotu teh abstinentov. Psihoza vojne in nje posledice Poročilo opravičeno poudarja težko vojno psihozo, ki preveva narode, rine v ozadje vso socialno politiko, požira ogromne vsote, ponekod več kot polovico državnih proračunov. Socialne zahteve niso ostale samo nerešene, marveč so se v nekaj minulih letih celo dajatve zmanjšale. Zmanjšanje števila nezaposlenih, ki so dobili začasno zaposlitev v vojni industriji, ne pomeni zmanjšanje števila nezaposlenih, ker je ostalo na isti strahotni višini, kakor je bilo ob času, ko je nastala splošna vznemirjenost in zahtevala rešitev tega problema. Pod vtiskom vojne psihoze se vse dežele gospodarsko omejujejo bolj in bolj vsaka nase; vsaka v svojo lastno škodo; industrijske dežele se napenjajo v pravcu reorganizacije, in agrarne reforme v pravcu industri-jaiizacije. Vsaka od njih tone pod bremenom nenormalnih cen in neekonomičnih proizvajalnih cen. Mednarodni promet z blagom je padel do neznatnosti. V deželi ovira promet blaga nesorazmerje v cenah med ag-Varnimi in industrijskimi produkti. To povečava zastoj proizvodnje, nezaposlenost, poslabšava prehrano in zdravstveno stanje širokih množic naroda. Kapital v velikih množinah stoji ob strani — dočim je v dobi mednarodnega zaupanja ustvarjal čuda v inicijativnosti. Zanimiva je pa istina, da se je tisti bojazljivi kapital zaletel k — vojni industriji, bodisi potom državnih investicij zbranih potom davkov, bodisi potom svobodne inicijative. To dejstvo nas sili, da postavimo vprašanje: ali pametna državna politika ne bi mogla najti načina, da ga zaposli tudi v koristnih javnih delih, če ga more zaposlovati v škodljivi vojni industriji. Rusija in Amerika Poleg črnih strani, ki prevevajo poročilo direktorja, bi lahko omenjalo tudi svetle strani, to je vstop Rusije in Amerike v to organizacijo. Zakaj ne navaja nastopanja amerikan-ske delegacije v vseh vprašanjih, ki se tu obravnavajo? In da ta izraža v diskuziji željo, da se vrne delavstvu svobodo strokovne koalicije. To vprašanje je ogromnega pomena za delavce mnogih dežel, zlasti pa za delavce v Nemčiji in Italiji — ki sta se odstranili iz te organizacije. Z največjim interesom pričakujemo, da o tem vprašanju čujemo tudi mišljenje ruske delegacije. Potrebni optimizem Končno, neglede na vse črne momente, ki se pletejo okoli nas, pričakujemo od direktorjevega poročila, da v toliko odkriteje in izraziteje zagovarja pravilno rešitev stavljenih problemov, kolikor je celokupna mednarodna situacija mednarodnega urada dela težja. Urad mora biti kot svetilnik okoli katerega se zbirajo prijatelji te ustanove ter da se izogiblje pesimizma ob katerem omahujejo posamezniki in ustanova. Ta ustanova mora živeti, da preživi zlo — zaradi svojega velikega cilja, ki ga ima. Brez potrebne energije, na kakršno smo vajeni, in praktičnega zmi-sla za reševanje tekočih problemov, pa ne pričakujemo »rešitev« iz socialne bede. Mednarodna demokracija in francoska vlada Načelo levičarske francoske vlade je v zunanji politiki mednarodni sporazum in mednarodna sodelovanje. Zato tudi pravi predsednik vlade Blum, da hoče vlada sodelovati z vsemi državami prisrčno, čeprav is-kreneje z državami z demokratičnimi režimi. To je logično, ker Blum ne more zavračati nobene države, če hoče pospeševati demokracijo mednarodnega življenja, niti ne prevzemati odgovornosti za napake prejšnjih vlad, ki so gojile šovinistično nasprot-stvo med raznimi državami. »Slovenec« z dne 23. t. m, se je »duhovito« obregnil ob Bluma, češ, da hoče biti vodja demokratske fronte. »Slovencu« ni za »Ognjene križe« in druge bolj ali manj fašistične francoske organizacije. Blum je te organizacije razpustil, komunistične pa ne, čeprav odobrava iste metode kakor fašizem, ker tvori z njo enotno fronto. Fašisti in komunisti priznavajo, da so proti demokraciji, le socialisti trdijo, da so pristaši demokracije. Socialisti niso demokratični, če razpuščajo fašistične organizacije, takrat, ko so na oblasti. Sedaj se pa vprašajmo, kaj je demokracija? Na to vprašanje »Slovenec« ne odgovarja, ker noče povedati resnice, ampak samo izigrati načelo demokracije proti socialistom, zgolj v interesu svojih nedemokratičnih načel. Demokracija je življenje, v katerem se sporazumeva človeštvo za socialno in politično enakost. Demokracija ima torej namen sporazumno odpraviti vse krivice, ki se gode posameznim članom človeške družbe. Vsi vplivi in vse sile, ki se tem interesom upirajo so krivični. Vsi fašizmi, pa bodi vatikanski ali prostozidarski pa imajo namen podpirati diktaturo kapitala, absoluti- zem. torej ne demokracijo, ampak nadvlado kapitalističnega razreda, ki je že po svoji naravi krivičen. »Slovenec« naj torej ne očita socialistom nedemokratičnosti, ko sam ščiti in zagovarja najrazličnejše sisteme diktatur. Komunisti so sicer nasprotniki demokracije, vendar pa zahteva njih diktatura odpravo razredov, to je, enakost ljudi. Tudi tu je velika razlika med klerofašističnimi nazori in nazori komunistov. Menimo, da je sedaj jasno, da streme vse fašistične in klerikalne tvorbe v javnem življenju po nadvladi kapitalističnega razreda, to je, zagovarjajo krivični socialni družabni red, ter so zaradi tega največja ovira izvajanju demokracije in hočejo preprečiti pravico s silo, z nasilstvom v prid gorenjim desettisočem, v katerih senci potem vedre. Pravični del človeštva delavstvo (socialisti) stori samo pošteno delo, če požaga take stebre krivičnega družabnega reda. Razumete? Slovenski delavci v Franciji pozdravljajo Blumove reforme Marlebaoh, 20. junija 1936. Dradi uredniki ■Nas slovenske delavce v Franciji je močno dirnilo zabavljanje ljubljanskega »Slovenca« čez novo francosko vlado s socialisti na čelu in še prav .posebno tista njegova zaskrbljenost: »Kdo bo plačal Blutmove reforme?« Gospodje okoli »Slovenca« bi radi razvoj dogodkov v Franciji prikazali .drugače, kot je v resnici. In kaj je resnica? Po: mojem mnenju in mnenju nas slovenskih delavcev v moji neposredni okolici je Blumo-va vlada prva vlada v zgodovini, ki vlada res v korist ljudstva, ki je priskrbela delavcu povišek zaslužka za 11 frankov dnevno. Delavec z mezdo 30 frankov 80 centimov bo prejemal od slej naprej 41 frankov 80 centimov. Nič hudega, ako se sedaj podraži mesa za 1 frank pri kilogramu in kruh. Od tega bosta imela koristi kmet in obrtnik. Nikjer pa ni zapisano, da se bodo radi tega morali podražiti industrijski proizvodi. Radi iboljega razumevanja hočem navesti primer iz naše domovine, iz Jugoslavije, da bodo tudi naši delavci tamkaj razumeli, zakaj izboljšanje delavskih mezd ni treba da ima za posledico podražitev tovarniških izdelkov. Vzemimo iborski rudnik (o katerem je časopisje v Jugoslaviji že precej pisalo). Rudnik je lanska leto izkazal 87 milijonov čistega dobička. Delavci pri tem rudniku so plačani beraško. Ali ne bi bilo dovolj, ako bi od tega dobička rudniku ostalo 30 milijonov, ostalo bi pa dobili delavci v obliki povišanja plač? Kdo pravi, da bi se radi tega morala podražiti ruda tega rudnika za 20 odstotkov? Ako ibi se postopalo po tem receptu, bi v Jugoslaviji zasijalo lepše sonce. S cest bi izginili brezposelni, ki jih časopisi taka radi zmerjajo kot delomrž-neže. Ako bi delo pošteno redilo človeka, ne bi nihče hotel pohajkovati in stradati. Večkrat sem bral, da bi Jugoslavija prehranjevala lahko še enkrat toliko ljudi. Kako neki ibi se potem ljudem godilo, ako še ti, kar jih je sedaj, nimajo dela in jela. »Slovenec« naj si rajši ne beli glave, kako in kaj o Blumovimi reformami. .Mi slovenski delavci v Franciji smo že spoznali, kdo je zatiralec delavcev, Konstatirati moramo, da »Slovenec« podpira in tolmači tisto reakcionarno politiko, ki je tudi nas slovenske delavce v Franviji hudo tepla. Gospodje, pišite resnico in brigajte se za to, da bo tudi Jugoslavija deležna socialnih reform, kot se sedaj uvajajo v Franciji, da ne bo več neprestanega in nepotrebnega romanja številnih deputacij v Beograd, V'*' «« i f- *•-*'* l * - Doslej sem bil naročnik »Slovenca«, odslej pa ne dam zanj niti centime več. Sem ga do dobra spoznal in le obžalujem, da sem zato potreboval toliko let. Pozdravlja Vas P. K. Ali si že poravnal naročnino? Ako če ne, izpolni svojo dolžnosti Delavska stranka proti angleški vladi radi ukinitve sankcij. Delavska stranka je vložila nezaupnico vladi v spodnji zbornici. Na razpravo je prišla ta nezaupnica dne 23. t. m. Predsednik kluba delavskih poslancev Attlee je otvoril debato ter rekel, da Eden ni dovolj opravičil zunanje politike vlade. Baldvvinova vlada je Društvo narodov, ki bi moralo biti zaščita svetovnega miru, zrušila. Vlada se je branila, sprejeti mirovni sistem in je s tem povečala vojno nevarnost. Attlee predlaga tole nezaupnico: »Ob pomanjkanju odločnosti in pomanjkanju ravne poti v zunanji po- litiki je britska vlada oškodovala ugled naše dežele, oslabila Društvo narodov, spravila mir v nevarnost in po vsem tem izgubila zaupanje zbornice.« Govoril je še sir Arhibald Sinclair, ki je vladi ostro očital, ker je uspešen napad proti mednarodnim obvezam še nagradila. Polemika je bila ostra. Razumljivo pa je, da je konservativna večina glasovala za vlado. Za vlado je glasovalo 384 poslancev, za resolucijo delavske stranke pa 170. Delavska stranka je izdala oklic proti vladi, ki nosi nadpis: Izdajstvo! B. Traven, Bombaž II. Knjiga Prevaja Talpa 91 Toda biki so bili na oni strani in so rjoveli, krav pa, ki so ostale še na tej strani, ni kar nič veselilo, da bi živele odslej brez bikov. In ker so bile vajene bikom zmeraj in povsod slediti, so jim sledile še sedaj in voda je bila kmalu polna hropeče in sopeče živine, ki je hotela na drugo stran. Bila je pravcata divja zmešnjava rogov. Marsikatero govedo se je obrnilo nazaj, ko se mu je zazdelo nevarno. In to je bil trenutek, ko smo morali mi poseči vmes. Nobeni živali nismo smeli dovoliti, da bi se vrnila, sicer bi imeli kmalu polovico črede zopet na tej strani. Kričali smo, bičali in jih podili s konji zmeraj iznova na drugo stran. Nekatere živali so zašle v curek, ki jih je začel odnašati s sabo. Te smo morali zajeti in jih nagnati proti bregu. Tri smo izgubili, ker jih je curek odnesel in jih nismo mogli več zajeti. To je bila vsa izguba, ki sem jo pri prehodu preko reke utrpel. Izguba je bila malenkostna in često je tak prehod mnogo dražji. Izgubljene živali že same po sebi niso bile mnogo vredne. Že na transportu so nam povzročale težave. Redno so zaostajale za glavno čredo. Čim manj je takih živali, tem bolje je. Na drugem bregu sem odredil počitek in takoj smo si napravili tudi taborišče za noč. Isto noč mi je jaguar raztrgal lepo dveletno kravo. Zgodilo pa se je to tako hitro in neslišno, da ni nihče slišal. Naslednje jutro smo šele opazili, kaj se je ponoči zgodilo. Prehod preke reke je bil torej zelo poceni. Če bi prevažali živali z brodom, bi trajalo tako prevažanje po mojem računu teden dni. Tudi pri njem bi izgubil gotovo nekaj glav; nekaj bi jih gotovo poskakalo z broda v vodo, nekaj pa bi jih radi bivanja ob reki raztrgali jaguarji ali krokodili. Človek mora misliti na tisoč raznih malenkosti in okoliščin. Razen tega bi moral plačati še brodnino. In kar sem si pri brodninah, mostninah, cestninah in pri pristojbinah za pašo in vodo prihranil, je ostalo v mojem žepu in se je štelo k mojemu zaslužku. Za vse, kar sem si prihranil pri prehodu preko reke, setn se moral zahvaliti nikomur drugemu kakor svojim majhnim teličkom. Ljubezen, ki smo jo izkazali njim in njihovim materam, so nam bogato poplačali. 21 Naš transport bi ne bil nikak pravi transport, če bi ne imeli na njem opravka tudi z banditi. Pričakuješ jih zmeraj in sc čudiš, da je zopet minil dan, ne da bi se v večji ali manjši gruči prikazali. Tak živalski transport ne ostane neopažen. Vidijo ga Indijanci in kmalu se raznese vest po vsej daljni okolici. In nikoli ne veš, kdo je njihov ogleduh. Večina banditskih tolp je preostanek revolucijskih armad, ki so se borile zoper delavske armade. To so tiste tolpe, ki so jih najeli pristaši diktature, veleposestniki, razne klike ameriških kapitalistov; ko je revolucija minula, so začeli ropati, ker so se navadili vagabundiranja. Neko jutro so prišli. Natančneje povedano, neko jutro smo jih srečali. Prijezdili so prav nedolžno. Prav lahko bi bili peoni, ki jezdijo nekam na trg ali pa iščejo delo. Prišli so od strani. Šli smo po široki poti skozi grmičevje in nenadoma so se pojavili ob poti, kjer se je cepila vstran ozka steza. »Halo!« je zaklical njihov voditelj. »Imate kaj tepuile?« »Ne,« sem rekel. »Je nimamo. Pač pa imamo s sabo tobak. Sto gramov ga vam lahko odstopimo.« »Dobro. Ga vzamemo. Ali imate koruzne liste?« »Dva ducata vam jih lahko odstopimo.« (Dalje prihodnjič.) SARGOV KALODONT uporablja redno ohranili lepe ZOBNEMU Madžarski socialisti obsojajo fašizem V proračunski razpravi v Budimpešti je pojasnil v parlamentu social-nodemokratično stališče o zunanji politiki s. Emanuel Buchinger, ki je med drugim rekel: Če misli poročevalec, da je bil korak Italije »na poti naravnega razvoja«, mislimo pa mi, da bi na to trditev moral odgovarjati italijanski narod, ki je svoboden. Sicer bo pa sodila o tem zgodovina. Mi vemo, da ni »naravno«, če članica Društva narodov podjarmljuje drugo članico. Če poročevalec želi srečo Italiji, želimo mi, da ta italijanski korak ne izzove nevairnih posledic. In če poročevalec »razume« nemško politiko', se je mi ne veselimo, ker mislimo na Madžarsko. Zunanji (politični (pojložaj je poslabšan, napetost med Nemčijo in Francijo je povečala napetost v vsej Evropi. Z ozirom na nemško politiko lahko trdimo, da je francosko-ruska zveza stokrat potrebna. Poročevalec očividno smatra trianonsko pogodbo kot krivično. Socialisti priznavamo, da je pogodba jako krivična, toda naša vlada bi morala vedeti, da če bi te ne bilo, bi se mogla nahajati Madžarska še v slabšem položaju. V Franciji je nastal velik politični preobrat. Toda vemo pa, da so se Leon Blum in njegovi sodri'gi vedno zavzemali za sporazum med narodi in za to, da se premaganim narodom olajša položaj. V vsakem primeru bo sedanja madžarska politika samo poslabšala položaj dežele. Tudi odnošaji med Anglijo in Italijo, kakor tudi drugi pojavi, kažejo, da je evropski mir v nevarnosti. Mi socialisti bi 'grešili, če bi debate ne izkoristili ter ne povedali inozemstvu, da madžarski delavski razred želi mir in da se bori zanj, V našem interesu je, da se tudi v sedanjih prilikah ohrani mir. Politika miru majhnega naroda je prva. To sporočamo vsem, ki so dobre volje, to pa tudi sporočamo francoskim sodrugpm, in večini, ki jo smatramo kot igarancijo miru in pravičnosti. To je naše sporočilo angleški delavski stranki in vsem deželam, kjer obstojajo socialistične vlade ali kjer socialisti sodelu- jejo v vladnih koalicijah. To je tudi naše sporočilo bratski stranki v Belgiji- Vidimo, kako in kje naraščajo nove politične sile, ki bodo dovolj močne, da zavro politiko onih, ki vedno ogrožajo mir in stalno tirajo svet v vrtinec novih vojnih nevarnosti. Mir potrebuje primerno organizacijo. Današnje Društvo narodov ni sposobno, da varuje mir; mora se preobraziti v demokratično ustanovo. Ne verujemo sicer, da bi bile evropske države v stanu; rešiti ta problem, vendar je pa naša najsve-tejša dolžnost, da podpiramo javno mnenje, ki je za Društvo narodov. Tudi v tem pogledu je madžarska zunanja politika napačna. Največji interes malih držav je, da se napravi neki mednarodni red ter da se odpravi »pravica pesti«. Tudi naša država se more naslanjati le na moralno silo. Govori se tukaj o nevarnosti, ki prete Madžarski zaradi francosko-iuske zveze in čehoslovaške republike, Nesporno pa je, da je ta pogodba sad zunanje politike neke tretje države. Posledica je hitlerijanske demonstrativne politike, ki jo poročevalec poveličuje, dasi stalno ogroža mir. Proti tem zavojevalnim tendencam se moremo boriti samo z miroljubno politiko. In na eni drugi točki naših mej, na avstrijski meji, že vidimo nasprotujoče si težnje. Tam pa tudi vidimo, da se je delavstvo toliko opomoglo, da sme staviti avstrijski vladi svoje zahteve. S stališča miru pozdravljamo te nove sile; zadovoljni in srečni smo, da se javljajo ravno v Avstriji. Tudi s stališča Madžarske in miru smatramo, da te demokratične sile v Avstriji bolj jamčijo dobre sosedne odnošaje, kakor neki fantastični načrti, ki se v zadnjem času pojavljajo v zvezi z avstrijskim vprašanjem. Zahlt vamo od madžarske vlade, da v svoji zunanji politiki spoštuje goto va m čela in naziranja. ki smo jih navedli. Smatramo, da so cilji vlade in njene stranke škodljivi. Zato ne zaupamo sedanji vladni zunanji politiki in odločno odklanjamo proračun. V mednarodnem vrtincu Reforma Društva narodov — diktatura velesil. Angleška vlada je za ukinitev sankcij, če Društvo narodov to želi. Tudi francoska vlada prepušča to vprašanje Društvu narodov, ker ne more izzivati nasprotnikov v kritičnem položaju, niti ne prevzeti odgovornosti za Lavalovo politiko, ki je Društvo narodov tako silno oškodovala. V Italiji so sklep angleške vlade pozdravili. Nikakor pa se ne strinja s sklepom vlade javnost in zlasti ne delavska stranka, ki je vložila interpelacijo, v kateri dolži vlad" izdajstva nad Abesinijo in Društvom narodov. Angleški zunanji minister Eden je pristaš sankcij in Društva narodov. Nasprotno sta pa Neville Chamberlain in Hoare odločna nasprotnika, ki želita, da Anglija ni vezana na Društvo narodov ter ne poganja v tesnejšo zvezo italijanski in nemški fašizem. Eden je šel še dalje: Zahteval je poostritev sankcij, zaporo sueškega prekopa. Toda Baldvvin, predsednik vlade, je izjavil., da Anglija ni dovolj oborožena, da bi si sedaj nakopavala vojno na glavo. Na vse to je Eden izjavil, da od sankcij ne pričakuje uspeha, čeprav je še 20. aprila zahteval v Ženevi poostritev sankcij. V zadevi italijanskega napada na Abesinijo imamo vrsto polovičarskih in neodločnih ukrepov, ki jih je za- Sredozemskem morju, kjer ima sama svoje interese. Vsi ugovori, da je Društvo narodov odreklo zaradi površnosti velesil in njih neodločnosti, ne zaležejo. Klica po okrepitvi Društva narodov noče nihče slišati in bo velika sreča, če ostane po imenu, ki pa dobi le »moralne« naloge, katerih 1 • imperializem ne priznava. Definitivnih sklepov najbrže na bodočem zasedanju tudi ne bo, kar le pospešuje preperelost mednarodne ustanove, da ne bo preveč ovirala kapitalističnega imperializma velesil. Govore o direktoriju velesil. V ta direktorij naj bi šle Anglija, Nemčija, Francija, Poljska in Rusija. To bi bila sila, ki naj bi vodila Evropo namesto Društva narodov. Velesile si mislijo, kaj nas bodo komandirale pritlikave države. Na drugi strani pa tak direktorij tudi ni lahka stvar. Kdo bo stopil v zvezo z Rusijo? Kako naj si razdele vpliv? Kdo bo sodnik med njimi? Zdi se nam, da je vsa ta kampanja komedija za javnost, da pa bodo iz tega nastale razne vojne zveze, ki si bodo morda razdelile začasno interesne sfere v glavnem in se potemi pripravljale v svojem imperialističnem duhu na vojno ali vojne, kakor se bo to zdelo potrebno kapitalističnemu imperializmu. Nahajamo se torej pred strašno negotovostjo. Propaganda miru in propaganda kolektivne varnosti, ki jo naglašajo socialisti vsega sveta, je edino in bistveno orožje, ki naj prepreči grozo. Kapitalizem ne pozna človeštva, ne pozna morale, boji se le pesti velike sile miru in varnosti. Zato ruši vse, demokracijo, duha pravičnosti in moralo. Pospeševanje stavbstva na Češko- Državnikom in delavstvu v pouk krivila angleška vlada, ki se je ozirala na načrt o delitvi Abesinijo, ki sta ga sklenila Laval in Hoare preko kompetence Društva narodov. Edenova nada, da nova francoska vlada, ki je levičarska, ne bo imela simpatij do Italije, je postala brez pomena, ker je tudi sovjetska Rusija za ukinitev sankcij z ozirom na nemško ogrožanje evropskega miru. Eden je ostal sicer še v angleški vladi, da ne dobi v njej premoči Chamberlainova skupina in ker Bakhvin Edemi zaupa, da najde v Ženevi primeren kompromisni izhod. Chamberlainova skupina že ogroža sedanjo vlado. »Reforma Društva narodov« bo koi.ipromis, ki pomeni dejansko razpust Društva narodov in uvedbo regionalnih zveznih skupin. To pomeni povratek h koalicijski politiki in opustitev sistema kolektivne varnosti. Ta izprememba v mednarodni politiki pomeni, da ni več ideje o nedeljenem! miru kakor tudi ne o splošni razorožitvi. Ti lepi mednarodni problemi so pokopani vsaj za daljšo dobo. Angleška vlada hoče omogočiti ogroženim državam, da si zagotove pomoč Italije, če ji zaupajo. Toda angleška vlada sama (kakor pravi »Ti-mesovc članek v duhu Baldvvina), ni pripravljena, da bi prevzela druga jamstva, kakor v zahodni Evropi in slovaškem Če nič ne znamo, se vsaj nekaj učimo. Ta misel mi je šinila v možgane, ko sem čital zakon o pospeševanju stavbstva in malih stanovanj na Čehoslovaškem, ki ga je izdelal minister za socialno skrb sodrug inž. .1. Nečas ter parlament sprejel. Zakon ima namen obenem pospeševati zaposlitev delavcev, ker je ob stavbni aktivnosti zaposlenih cela vrsta obrtov. Glavna prednost zakona je v tem, da daje za stavbe država delni prispevek ter prevzema jamstvo. Nadalje je podaljšan rok oprostitve prenosne takse od treh na pet let in pri stavbnih zadrugah na deset let. Stavbe, ki bodo dograjene v letih 1937 in 1938, pa bodo proste hišno-najemninskega davka 15 let, ali pa celo 25 let, če gre za hiše z majhnimi stanovanji in delavnicami. Hiše, ki so oproščene hišnonajemninskega davka in doklad, ne plačujejo tudi občini teh davkov vsaj deset, oziroma 15 let. Državno jamstvo se dovoljuje v občinah, kjer primanjkuje stanovanj, in sicer za hiše z majhnimi stanovanji in delavnicami Kolikor gre za najemniške hiše, se dovoljuje državno jamstvo samo tam, kjer obsežnost enega stanovanja ne preseza 40 mr. Isto velja tudi za hiše,' ki jih je zadela elementarna katastrofa, in za gradbo zdravilišč in sanatorijev, pri čemer pa določa zakon, da morajo te zavode graditi občine ali občekorist-ne zadruge. Za po elementarnih nezgodah poškodovane hiše daje država jamstvo le osebam, ki so brez sredstev. Mali kmeti dobe državne podpore za zgraditev gospodarskih poslopij in končno se dovoljuje državno jamstvo tudi malim obrtnikom 2a postavitev delavnic. Državna garancija je v tem, da minstrstvo socialne politike v imenu države jamči izposojevalcu za posolilo, in sicer za obrestovanje posojila, amortizacijo in postranske pristojbine ter se obveže tudi, da plača manjkajoči znesek kakor tudi zamudne obresti, če bi jih dolžnik ne mogel plačati. Jamčeno posojilo sme, če gre za stanovanjske hiše, prenočišča in zdravilišča, največ 50 odst., in z doplačilom posojila v zmislu prve določbe največ 90 odst. stavbnih stroškov znašati. Če pa gre za zidavo stanovanjske hiše drugih oseb, ali rodbinske hiše sploh, ali postavitev elementarno poškodovane hiše, znaša državno jamstvo največ 40 odst. ali s prejšnjim posojilom največ 75 odst. stavbenih stroškov. Državno jamstvo na posojila sme znašati v celoti Kč 300,000.000, to je okoli 3.6 milijarde dinarjev. Znesek je ogromna podpora stavbstvu, ker so sredstva, ki jih dolžniki sukcesiv-no vračajo, vedno na razpolago in ima država morda le kakih 25 do 30 odst. rizika. O prošnjah sklepa ministrstvo za socialno skrb sporazumno z ministrstvoma za javna dela in finance. Garancija po tem zakonu se bo dovoljevala za stavbe, ki se prič-no graditi do 31. decembra 1937. Državni prispevek z državnim jamstvom se dovoljuje za stanovanjske hiše, ki so namenjene siromašnim ljudem. Državni prispevek se daje torej le občinami, ki se obvežejo, da bodo v svrho znižanja najemnine vsako leto vsaj 1 odst. prispevale k jamčenemu in nejamčenemu posojilu. Državni prispevek ima namen, da se država, ki jo zastopa ministrstvo za socialno skrb, obveže, da za čas, dokler niso amortizirane hipoteke, prispeva k obrestovaniu tega posojila vsaj tak znesek, da izdatki za anuitete in postranske prispevke ne znašajo več kakor 3 odst. prvotnega zneska. Državnega prispevka ni mogoče zarubiti ter se obenem z državnim jamstvom dovoljuje na rodbinske hiše s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, ki so namenjene nezaposlenim ali delno zaposlenim' osebam in za katere se preskrbi zemlja za obdelovanje, ki jim vsaj deloma omogoča preživljanje. S temi ukrepi se zmanjša tudi nujna potreba podpiranja nezaposlenih vsaj deloma. Stavka v livarni Eylert na Muti Ko je firma Greinitz v železarni na Mu-'ti likvidirala, je prevzel železarno ig. inž. Breme, livarno pa g. inž. Eylert ml. Takoj se je videlo', da bodo zavladale druge razmere v teh dveh tovarnah in to razmere, ki jih je ipotrelbno opisati. G. inž. Breme je tvajivečji nasprotnik delavske koalicije, ipo njegovem delavec ne 'bi sim el biti organiziram, pač pa fci moral delati za Din 1.50 dta Din 2.50 na uro ter biti pokoren. Delavstvo ima kolektivno pogodbo, katero inž. Breme vedno 'krši. Plače so se brez odpovedi kolektivne pogodbe znižale in se določila pogodbe kršijo. Podjetje izplačuje delavstvo namestil v denarju, en ‘dlel v bonih, ki jih vmovčuje za živila nek trgovec na Muti. To je protizakonito. Ta protizakonitost zadene tudi podružnico Komsumnega diruštva za Mežiško dolino1, v kateri je poslovodja, 'ki g. imiž. Brerncu ni všeč. V livarni, katere lastnik je g. Eylert, je ipa moda, da ig. Eylert, kadar mu ni kaj všeč, skliče enostavno zlboirovanje '.vsega delavstva in na tem zborovanju delavce vzame v šolo. Delavstvo je že pired 6 meseci stavilo predlog za sklenitev kolektivne pogodbe. Štiri razprave bi se že morale vršiti, ali ig. inž. Eylerta ni bilo nikoli na razpravo. Taiko ije kr. banska upirava skklicala novo raziprarvo dne 22. junija v Delavsiki zdbnici v Mariboru. Na to razpravo ni prišel g. Eylert, pa tudi ne zastoip-nik inšpekcije dela. G. Eylert je iposlal zastopniku insipekcije dela v Delavsko zlboa--nicu pismo in basta. Dielavci so 22. zvečer zborovali in zaslišali referat zastopnikov organizacije, piotem pa soglasno sklenili, da se delo ulstavi. Sedanje mezde iza livarje znašajo Din 2.50 do Din 5______, za ipomožme delavce Din 2.— do Diin 3.—. V tovarni ije uveden F'r>" ganijaški sistem, delavstvo skoraj da ne ču-je lepe besede. Delavstvo v obeh tovarnah prosi oblast, da zadevo preišče i» naipravi tem metodam konec. Livarji >pa bodo stavkali kot disciplinirani delavci, dokler ne !>o ugodeno njihovim zahtevam, v zavesti, da je pravica na njihovi strani. Zenica — Jesenice Jesenice, o kresu 1936. Ponovno smo na teni mestu že razpravljali o vprašanju razširitve železarne v Zenici in s tem v neposredni zvezi o položaju obratov KID na Jesenicah in tu zaposlenega delavstva. Podčrtali smo tako z gospodarskega, kot z delavskega stališča, da se ne branimo razširitve železarn v Zenici iz kakšnih posebnih ambicij ali kakor je bilo na demonstrativnem shodu v Zenici proti Jesenicam rečeno, da si domišlju-jemo, da imamo monopol na težko železno industrijo, pač pa smo vedno naglašali, da naj se železarna v Zenici razširi in naj producira predmete, katere uvažamo še vedno za težke milijone iz inozemstva. Opozarjali smo na veliko nevarnost, ki bi nujno sledila nepravilni rešitvi tega vprašanja, tako za jeseniško delavstvo kot celotni gorenjski kot. Zlasti tudi, ker bi utegnil nastati močan pretresljaj v finančni politiki pokojninske blagajne bratovske skladnice v Sloveniji. Zagotavljalo se nam je, da Zenica nikdar ne bo konkurirala Jesenicam merodajni faktorji so to svečano izjavljali zastopnikom tiska, delegacijam in na javnih zborih. Vendar vesti, ki so zadnje dni prišle na Jesenice, so naravnost porazne. Nova uredba o centralnem' fondu za sanacijo bratovskih skladnic, ki naj bi popravila prvo od 5. maja 1. 1., je slabejša od prvotne. V času, ko čitamo v dnevnem časopisju, da je ministrstvo železnic naročilo v inozemstvu za 400 milijonov dinarjev železniškega materijala, čitamo v istem časopisju, da so trije ministri prisostvovali svečanostim v zidave vogelnega kamna za zgraditev valjarn za paličasto železo in žico. 1 e-daj ne za železni materijal, ki ga uvažamo iz inozemstva, pač P a za iste predmete, ki jih izdelujemo na Jesenicah. KID ima v načrtih in že gradi par objektov za izpopolnitev obrata. Stavbinski delavci so kopali temelje za novo stanovanjsko uradniško hišo, obljubljena so bila tudi popravila delavskih stanovanj, kakor tudi zidanje novih. Vest, da je Zenica ponovno odvzela letno 460 vagonov žičnikov, da gradijo zgoraj omenjene valjarne, je ustavila vse delo. V delu je samo zidana škarpa ob tovarni in njej nasproti hiša za samsko stanovanje. Stavbna družba, ki naj bi izvršila načrte KIH, je odpovedala na 14 dni 300 delavcev. Udarca, ki je s tem zadel stavbinsko delavstvo, v času, ko se pri nas itak zelo malo gradi, s tem zaenkrat še ne moremo oceniti v vsej svoji težini. Šušlja se celo, da bodo tudi v tovarni sami v treh obratih redukcije. Četudi bi bil to samo politični ali podjetniški manever, res je to, da bo posledice občutilo delavstvo iti je naša dolžnost, da ponovno opozarjamo merodajne faktorje, da se zeni-ško in s tem v zvezi jeseniško vprašanje tako ne rešuje. Zavedamo se, da se novi objekti v Zenici šele gradijo, morda šele čez eno leto ali dve bo Zenica v polnem razmahu, ali baš sedaj je treba o tem voditi računa in prikrojiti obrate tako, da sc bo v njih valjalo druge predmete, kot jih pa producirajo Jesenice in da se uresničijo besede * l’ da Zenica ne bo nikdar konkurirala Jesenicam. To bi bila res zdrava gospodarska politika in državljani bi razumeli, da se želi skrbeti za vse enako in da se ne vodi proti enemu delu mačehovska politika. Pričakujemo pa, da bodo jeseniški kovinarji tudi v tem trdem vprašanju storili svojo dolžnost ' skupno z rudarji, ki se že več let borijo v sličnem pravcu, w , » itd Dovna Ut si/eiu V St i • r t t r ; Sanacija bratovskih skladnic Nova naredba V uradnem listu je izšla novela k naredbi o ustanovitvi centralnega sklada za sanacijo glavne bratovske skladnice. V sklad prispevajo bratovske skladnice 10 odstotkov od plačanih prispevkov za penzijski sklad. Dalje se stekajo v tem skladu prejemki davka na premogovne doklade, od tone 2, Din, zr.aša 25.— do 40.— Din. Te doklade so oproščene plinarne in državne prometne ustanove. Ni še gotovo, v koliko bodo s temi pdspevki sanirane bratovske skladnice. Rudarska organizacija je že večkrat poudarjala, da se z obdavčenjem premogovnih konzumentov bratovske skladnice ne bodo mogle sanirati, marveč šele tedaj, če se zadostno pritegne produkcijo, to je podjetja. Rudniki so svoja podjetja valorizirali po p-et- do desetkrat z ogromnimi zneski, da so »popravili ta-kozvano vojno škodo.« Bratovske skladnice spadajo v isti gospodarski kompleks, ki jih je istotako vojna in valutna špekulacija oropala zdrave gotovine, kakor rudarsko industrijo. Zato bi morala tudi bratovske skladnice sanirati produkcija. Če bi bila produkcija od-topila bratovskim skladnicam v dobi samo dobre konjunkture le deset odstotkov svojih ogromnih dobioko, bi bile bratovske skladnice danes popolnoma sanirane. Tudi drugod sanirajo socialne zavode in bratovske skladnice. Na Ce-hoslovaškem so na primer obremenili podjetja, manj konzumente in delavce, poleg tega pa prispeva še država milijonske zneske vsako leto, dokler bodo bratovske skladnice popolnoma sanirane. Na krizi bratovskih skladnic niso delavci nič krivi, zato bi morali poskrbeti za njih sanacijo tudi oni, ki so sokrivi ali pa imajo moralno dolžnost. Obrtniki proti minimalnim mezdam. V Novem Sadu so imeli obrtniki konferenco, na kateri so se izrekli proti minimalnim mezdam, dokler se rešijo druga za obrt življenjsko važna vprašanja. Tudi delavci so proti načrtu zakona o minimalnih plačah, toda iz drugih razlogov kakor obrtniki. Obrtniki zahtevajo ne-omejevano izkoriščanje delovne sile, delavci pa svobodno koalicijsko pravo in tudi svobodo stavke, če je potrebna. Tristo škofov in kardinalov je zborovalo v Rimu v četrtek. Imeli so tajna posvetovanja. v * set > • «. n 11 i ^niki predložili upravnemu odboru s prošnjo, da bi čimpreje sklical pogajanja. Želimo, da bi cestni železničarji s svojimi zahtevami Uspeli ter -dosegli kolektivno pogodbo, ki naj definitivno uredi medsebojno razmerje, da ne Ibo vedno grozila možnost novih redukcij. Uprava je na podlagi stavljenih predlogov odredila pogajanja, ki so se vršila v četrtek in pri katerih je prišlo v večini točk do sporazuma ter bo nova pragmatika stopila v veljavo s 1. julijem t. 1. Maribor Klic železnilarjev-delavcev Tudi' mi (železničarji prenašamo siilno-pezo takozvane krize. Že od leta 1929. trpimo na stalnih redukcijah naših plač, premij in dlrugih ugodnosti. Ne prejemamo več redno režijskega premoga, po delavnicah ne moremo več kupiti starih 'drv, ne dolbimo več mila itd. Prizadeti smo najbolj delavci ipo kurilnicah, sekcijah ter delavnicah in nena-stavljeno osobje. In vendar vkljub temu, da smo tako težko prizadleti, prenašamo vse Tvrdka Ing. Rudolf Kiffmann izziva ponovno svoje delavstvo. 2e zadnjič smo poročali, kako je prišlo do triurne stavke pri omenjeni tvrdki. Izigravanje s strani podjetja se nadaljuje. Okrog 40 stavbinskiin delavcem je v torek odpovedalo službo, istočasno pa sprejelo v delo druge. To je ponovni dokaz, da podjetnik ne želi miru in harmoničnega sodelovanja s svojim organiziranim delavstvom. Kadar bo pa delavstvo zopet seglo po samoobrambi, takrat pa se bo zopet kdo našel, ki bo rekel: delavci so teroristi. Veliko zborovanje brivskih in lasničar-skih pomočnikov(ic) se je vršilo dne 18. junija 1936 v Delavski zbornici. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano in razpoloženje zlasti za kolektivno pogodbo odlično. Zahteve pomočnikov(ic) za mezde v kolektivni pogodbi so sledeče: Pomočniki: do 2 let prakse 700 Din, v okolici 600 Din; od 2 do 5 let prakse 900 Din, v okolici 800 Din; od 5 let prakse naprej 1200 Din, v okolici 1000 Din. — Pomočnice: do 2 let prakse 800 Din, v okolici 700 Din; od 2 do 5 let prakse 1000 Din, v okolici 900 Din; od 5 let prakse naprej 1400 Din, v okolici 1200 Din. Na zborovanju sa razpravljali tudi o vprašanju stroge kontrole odpiranja in zapiranja obratov itd. Po obširni debati je predsednik pozval vse brivske pomočnike in pomočnice, da se oklenejo svoje organizacije in nato zaključil lepo uspelo zborovanje. Izlet v Hrastnik. V nedeljo, dne 5. julija t. 1. se bo vršila v Hrastniku proslava 30 letnice obstoja tamošnje podružnice Spl. delavske strokovne zveze Jugoslavije. Odbor mariborske podružnice SDSZJ poživlja tem potom vse člane, da se te proslave v čim večjem številu udeleže. Prijave in informacije se dobijo v podružnični pisarni, Sodna ulica 9-11. — Odbor. Strela je udarila dne 25. junija proti večeru v dimnik na hiši (policijskega (pristava g. Lipovža v Delavski ulici, od tod je preskočila na električno napeljavo im se je po žlebu izgubila v zemljo. En del strele je zadel neko ženo na sosednjem 'dvorišču, ki je stala s sekiro v roki. Menda tretji del te strele pa je razmetal opeko na neki sosednji hiši. Mesarji se pritožujejo, .da se jih olb raznih prilikah (ki so vedno češče) odriva z Glavnega tnga na slkriti Vojašniki trg, 'kjer jih malokdo najde in iimajo radi tega občutno škodo. Fak o-le mi je tožil mesar: »Da smo se morali umakniti na Telovo, bi še nekako 'Pretrpeli, ker je to že (prešlo nekako v navado, da pa smo se morali u-makniti tudi v nedeljo, dne 21. t. m, #. ti i i- .-j.’ t < tudi 28. im 29. t. m. 'r > •« j^ ,..»1,8 j,e pa vendarle malo preveč zahtevano. Mesarji plačujemo stojni-no za Glavni trg, ne za Vojašniški trg, kjer ničesar ne iztržimo, * *<* *> m t« li - ' «,fk u — Obiskovalec tnga. Študijska knjižnica. Od 1. julija do 8. septemdra bo čitalnica zaprta. Knjige se bodo v tem času izposojale vsako sredo in soboto od 8. do 12.30. ure. Morebitne želje gledie uporabe knjižnice v znanstvene namene naj se javijo ravnateljstvu. to mirno in potrpežljivo. Trpimo. Zakaj? Ker smo neenotni, nesložni. I l • tt ,i.k. ...v- ,. .Zato pa železničarji na plan, v boj za našo pravo svobodno železničarsko strokovno organizacijo! t. »c f»s Zv U »)| «.• it : Železničarji, zavedajte se, če bomo organizirani skupno vsi kot eden, v pravi svobodni strokovni organizaciji, si (bomo pripravili boljšo bodočnost! — Železničar. Prometna nesreča. Minulo sredo so se na Kralja Petra trgu splašili konji mestnega pogrebnega zavoda. Kočija, v kateri se je nahajal mestni fizik dr. Wankmiiller in ko-čijaž Franc Novak se je prevrnila, pri čemur sta oba zadobila lažje telesne poškodbe. Za predsednika novega upravnega odbora Tujsko-prometne zveze je bil izvoljen g. ing. Šlajmer. Park-koncert. Danes v petek, dne 26. t. m. bo igrala godba »Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev« pod vodstvom g. Schonherrja. Celje Po dolgi in mučni bolezni je umrla s. Justina Škorjanc. Pokojna je bila vzorna sodružica del. kult. društev, posebno se je udejstvovala pri pevskem in dramatičnem odseku. Dobri ženi, skrbni materi in nepozabni sodružici večni mir in pokoj, preostalim pa naše iskreno sožalje. K večnemu počitku smo jo spremili v petek, dne 26. t. mi na mestno pokopališče. Škofja vas Strašna vremenska nezgoda. Dne 20. junija t. 1. de razsajala huda nevihta z groizna točo in silnim viharjem, ki je v vaseh Vojnik, okolica Lešje, Arclni, Preborje, Run-tole, Lehovna, Škofjavas, Šmarjeta, Trnovlje, Zadobrova, del Sv. Tomaža uničila vse poljske sadeže: koruzo, fižol, oves, žito, vinograde in hmeljnike itd. Ker je izdatna pomoč nujno potrebna, se obrača prebivalstvo s prošnjo do g. Ibana, kakor tudi do ministra za socialno politiko in narodno zdravje za nujno pomoč v denarju in živilih. Poleg druigih je osobito težko prizadet okoli 80 let stari Lokovšek Anton, vrtnar v Šmarjeti, kateremu je .silna itoča uničila vrt, tako da v strahu s črnim' obupom v srcu gleda v bodočnost, ne vedoč, kako bo preživel svojo družino. Kličemo vsem merodajnim (krogom kakor brodolomci ob potopu parnika: »Pomagajte, pomagajte, pomagajte!« Lešnik. LaSko Častna izjava. Podpisani Pavlinič Alojz, knjigovodja tovarne »Lava« v Laškem, izjavljam, da ne morem ustanoviteljem in članom delavske strokovne organizacije v tekstilni tovarni »Lava« v Laškem, kot organizaciji sami, kot tudi celoti ničesar nezakonitega ali nečastnega očitati. Ako so se morda kake moje tozadevne izjave napačno razumele, iste s tem preklicujem ih obžalujem kot neresnične. Laško, dne 20. junija 1936. Pavlinič Alojzij. Senovo pri Rajhenburgu Občinske volitve. Pri nas na Senovem se bodo vršile v pondeljek, dne 29. junija občinske volitve. Za volitve je veliko zanimanje že radi tega, ker nasprotniki streljajo z vsemi razpoložljivimi kanoni na bivšo upravo in odbor, predvsem oni, ki so tudi sedaj v upravi in odboru. Vzrok 'je baje sedemmilijonski dolg, katerega noče plačati sedanji župan, iki ni imel (po mnenju JRZ) ipoštenih ljudi v upravi. Dolg je (naredil bivši šolski odbjor 'Pod 'vodstvom g. Škoberneta, takratnega župana in poslanca SLS. Za sedanje volitve so povabili tudi g. Vebleta, 'poslanca JRZ kluiba za brežiški srez, da jim tpomaga potegniti piolitični voz iz blata, v katerem je obtičal leta 1933 v Dolškem (po slovnici JRZ na Senovem). Voz se ustavi spred občino na Senovem, kjer bodo razložili vse akte, o koruzi, obljubljenih 15.000 Din za sanacijo šole in 20.000 Din za nadaljevanje dela na novi banovinski cesti Senovo—Velkikaimen, ako bo zmagala lista JRZ. V nasprotnem slučaju ipa iga potegnejo do g. Augusta F., čevljarja, V ta nam se je vrši tudi shod JRZ v nedeljo, dine 21. it. m, t • • • !• n , v - h nasproti šole na Senovem', Shoda se je udeležilo okrog 80 ljudi z ženami' in otroci (po mnenju »Slovenčevega« dopisnika najbrže 800), pa še od teh je (bilo štiri petine pristašev »Združene delavsko-kmečke zveze«, katere nosilec je dr. Benedičič Franc, zdravnik Bratovske skladnice na Senovem. Za besedo je prosil tudi naš kandidat, ki je pa ni dobil, češ: »Vi boste pa jutri govorili.« Shod je trajal tričetrt ure in je končal s klicanjem': »živijo Delav-sko-kmečka lista!« Prijavljeni volilni sestanek te liste ob 4. uri popoldne je bil prepovedan iz razlogov javnega reda in miru. Delavci! V pondeljek, dne 29. vsi na volišče že ob 8. uri zjutraj. Zbirališče pri Delavskem domu. Vsi rudarji glasujemo za dr. Benedičiča in s tem za naše najboljše sodruge na listi. Volilni odbor naše liste bo imel informaciski lokal v gostilni Senica, Dolsko štev. 1. Tam dobijo informacijo vsi naši volilci od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Vsak naj se prepriča pod, katero številko je v imeniku. Rajhenburg Nestrpno so pričakovali nedelje, 14. junija pri nas v Rajhenburgu gg. od JRZ. Saj bi moral biti po mnenju (gornjih gospodov to zgovodittski dan. Tako so (pripovedovali razni agitatorji, ko so vabili ljudi na velik zbor JRZ. Napovedani so bili najvišji gospodje kot govorniki. Ker sem bil zelo radoveden, kaj se bo povedalo, sem šel tudi jaz na shod. Prostor pri Slomškovem domu je bil v mlajih. Pri vbodu isto-tako: dva mlaja, pa brez običajnega napisa. Napis: »Častilcu resnice, branilcu pravice, izkreni pozdrav!« je bil prislonjen - - • k • Ufi, o,, , Slišali smo vse mogoče reči, posebno pa se je povdarjalo, kaj je JRZ že vse dobrega naredila v enem letu, odkar je na vladi pa če nič drugega, vsaj režim smo vrgli, je rekel 'eden izmed (govornikov, Bočim se je drugi gospod zelo veselil, da niso nasprotniki zmožni sestaviti liste za volitve v občinsko upravo, katere se bodo vršile 29. junija. (Med tem časom pa je Združena delavsko-kmečka lista z nosilcem Voučakom Francem že potrjena in bomo za njo tudi vsi rudarji in ostali delavci. — Poslušalcev na shodu je bilo okrod 300 z nasprotniki vred, dočim piše »Slovenec« od 16. t. m., da jih je bilo nad 2000, kar ,pa ni res! Trbovlja Strokovni shod. Velik strokovni shod se bo vršil v četrtek, dne 2. junija t. 1. v Delavskem domu v Trbovljah ob 4. uri popoldne, na katerem se bo poročalo o najaktualnejših delavskih problemih, nalogah in potrebah. Na shod so vabljeni vsi resni delavci, ki sta jim skupnost boja in pošteno delo za delavske pravice ipri srcu. Ali se bo iz investicij zidalo tudi delavska stanovanja? V gornjem delu takozvane Žabje vasi je vedno večja nevarnost, da se hiše zrušijo na stanovalce. Na Dobrni so stanovanja na pol podrta, kjer razpenjajo stanovalci dežnike nad zibelkami in podstavljajo postelje, da speči ne pade iz nje, ker tla v sobi vise. Na zunanjem obratu se pa vrsti pritožba za (pritožbo, ki ipa se jih ne upošteva. Ali bodo investicije o katerih smo čitali v časopisih, deležne tudi na pol dograjene hiše na Tereziji, da se (bo odpravila vsaj deloma stanovanjska mize-riija ali ne, nam ni znano. Vsekakor bi pa bil skrajni čas, da se nudijo delavcem stanovanja, ki so sigurna in da (bo delavec brez bojazni pred pokajočim zidovjem zaspal. Stanovanja na Dobrni izglodajo v notranjosti, kakor da bi stale na valovih. Na krizo se pač TPD ne more izgovarjati, ker je z malim številom delavčev in kljub stalnemu praznovanju producirala toliko premoga, da je izplačala dividende in investirala težke milijone. Če bodo tudi novi bilijoni uporabljeni samo za modernizira-nie rudnika in tehnično izpopolnitev, bo to v škodo delavstva, ker ga potem čakajo še težji časi kot sedaj. Zagorje ob Savi Bližamo se zaključku šolskega leta, izdajajo se spričevala z oceno marljivosti. Pri tem igrajo vlogo tudi izostanki iod pouka, če niso v zvezi s (kakšno cerkveno ali kakšno drugo takšno prireditvijoi Šolskih praznikov je veliko število: katoliških in pravoslavnih. Imamo pa še en praznik v letu, ,ki pa -..-v-' v šolah ni priznan, kljub temu, da stoje te šole v industrijskem kraju, kjer ta dan vsi veliki obrati počivajo. ipa tudi trgovine in obrtniki ne delajo. Ljubitelji narave so ta dan priredili izlete v naravo. Stariši so vzeli tudi mladino v hribe. Rezultat tega izostanka šolskega dne na dan delavskega praznika 1. maja pa je zabeležen v spričevalu z »neopravičeno izostal«, kljub temu da so starši odsotnost otroka opravičili. To (beležimo z apelom na šolsko oblast, da naj o praznovanju 1. maja vsaj v industrijskih krajih vodi računa it> v..« »v > - - Javen shod krščanskih socialcev. Za v nedeljo, dne 21. t. m, so naši krščanski so-cialci sklicali javen rudarski shod. Še celo katoliški »Slovenec« je delal reklamo in je že vnaprej trobil, da bo divorana (majhna! Op. pis.) -do zadnjega (kotička polna. Mi bi se ob to zborovanje ne »podtikali, ker puščamo tudi krščanskim socialcem svobodo sklicevanja zborovanj. Posebno pa še iz razloga, ker so jim navzoči člani JRZ itak povedali, kar jim gre. Če se oiglašaimo, storimo to radi tega, da povemo tretjemu ne-napovedanemju govorniku, gospodu z »grička«, da se mu za računsko sposobnost drugih ni treba prav nič brigati in da se naj ne vmešava v stvari, ki jih ne razume. Zelo mu priporočamo, da se drži tega, kar mu je njegov lasten pristaš na tem shodu povedal, da spravljanje duš v nebesa spada v cerkev, ne pa na strokovno zborovanje rudarjev. Gospodu iz občine, ki se je tako zavzemal za stanovski dnužabni red, pa moramo tudi povedati, da je že eden ipred njim itako delal, ipa je sfroal, ker časi se spreminjajo in tudi zagorski občinski blagajniki niso večni. 'Pjdpisani preklicujem in obžalujem klevete, ki sem jih izrekel o Pintar Slavko-tu in Pintar Ferdinandu'. Izjavljam, da se navedena nista nikoli izrazila ob priliki občinskih volitev v Zagorju, da bosta, ako njih skupina zmaga, gospoda župnika na križ obesila. — Pirc Ivan, Selo, Zagorje ob Savi. Duplica pri Kamniku Dramsko predstavo priredi podružnica Zveze lesnih delavcev Jugoslavije dne 28. junija ob pol 4. uri popoldne na vrtu gostilne g. Janka Galjota na Duplici (v slučaju dežja dne 29. junija ob isti uri), in sicer socialno dramo v 5 dejaanjih od J. Moškriča Rdeče rože. Režija Stane Žbogar. Med igro in med odmori pojeta (delavsko pevsko društvo »Solidarnost« iz Kamnika in novo snujoče se delavsko pevsko društvo »Planinka« na Duplici. Po igri vrtna veselica s plesom in prosto zabavo. Kranj Vtisi s Trbovelj in z Mrzlice. Pri nedeljskem izletu »Prijatelja Prirode« je večina izletnikov prvikrat stopila v kotlino trboveljskih revirjev in na (bližnjo planinsko postojanko — Mrzlico. Zato smo bili tembolj presenečeni in vzhičeni nad lepim sprejemom s strani sodtugov v Trbovljah in na Mrzlici, nad vsestransko (naklonjenostjo, ki so nam jo izkazovali za (časa bivanja med njimi, saj so doprinesli celo materijalne žrtve. Mi, ki uživamo vso grenkobo življenja, smo se čutili nekako prerojene, polne upanja v našo duševno moč, in iz v srcu izraženo željo, da primemo intenzivnejše za delo in si tako čim-prej ustvarimo lepše življenje. Pokazali so nam lep vzgled za gojitev medsebojne družabnosti, pokazali lep vzgled proletarske zavesti in dolžnosti, pokazali tolikrat premalo med delavstvom upoštevano parolo: Svoji k svojim! Po njih vzgledu se bomo skušali ravnati! Dolžni smo izreči najiskrenejšo zahvalo za izkazano nam pozornost vsem, posebno pa še s. Majdiču, ki je dejansko duša tega pokreta. Na svidenje! Družnost! — »Prijatelj Prirode«. Na prireditev naših sodrugov v Duplici se odpeljemo delavski kolesarji to nedeljo ob 13. uri. Zbirališče pri Semenu. VAŽNO! Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo in prepričajte se! »TIVAR«, prodajalna Kranj. Jesenice Prireditve SK Kovinarja v nedeljo. V nedeljo, dne 28. t. m. priredi SK Kovinar na svojem prenovljenem igrišču nogometno tekmo s SK Amaterjem iz Trbovelj. Ta nogometni klub je pokazal v zadnjem času zelo različne uspehe in je zaradi tega nad vse zanimivo, kaj bo pokazal na Jesenicah, Iz tega razloga je pričakovati velikega obiska, kajti vsakogar bo zanimalo, kakšen bo ta zaenkrat povsem negotovi rezultat tekme, s klubom, ki ima že precej pestre zgodovine za seboj. Tekma se bo vršila ob pol 11. uri dop in ob vsakem vremenu. Veselica. Ob 6. uri zvečer bo v vseh prostorih Delavskega doma na Savi velika veslica SK Kovinarja. Vstopnina znaša Din 6.—. Sviral bo kovinarski jazz. Vse prijatelje naših športnikov vabimo. Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Stari in mladi kralj« z E. Jannigso-m v glavni vlogi. V pondeljek na praznik Sv. Petra in Pavla pa (predvaja ob 3. uri pop. in ob pol 9. uri zvečer velefilm »Carica vseh Rusov« z Marleno Die-trich v glavni vlogi. Dodatki običajni. — Sledi »Klic pragozda«. LeSe pri Prevaljah O rudarski stiski. Svet se suče in tudi pri nas se je drugače zasukalo, kot je bilo kdaj poprej. Svoj čas smo rudarji imeli prosto stanovanje pri Ilirski rudarski družbi, ko pa je prišla družba na boben, je do- in pri trgovcih nobenega kredita, ker podjetje tudi ne vnovči bonov, ki jih dolbe delavci za nabavo živil! V mesecu marcu je bilo izplačano delavcem na ta način, d!a se jim je odtegnila »šteta« po Din 59.— in več. Nadalje se je odtegnilo delavcem za karbid in orodje toliko, da je delavec ibil nazadnje še dolžan podjetju. Nastavljencem se je pa izplačala plača za mesec april in maj. Podjetje dolguje rudarskemu zavarovanju že okrog pol milijona dinarjev tudi delavskih prispevkov, tki jih podjetje odteguje delavcem od plače, ipa ne obračuna zavarovanju. Strašne so te metode pri tem rudniku v Sloveniji. Se ,pa še po-geršavajo, ker se nastavljenci sovražijo med seboj in to sovraštvo prenašajo na delavce. Skrajni čas je, da se tem podjetnikom na kakršenkoli način onemogoči to nezaslišano izrabljanje delavcev, onemogoči izrabljanje delavskega zavarovanja in onemogoči tudi demoraliziranje slovenskega rudarja, ki je navajen reda in discipline. Vse oblasti so dolžne, da posežejo vmes, sicer bo delavstvo prisiljeno uporabiti lastno obrambno sredstvo, Ptul Stavbinci v Ptuju zavidajo svoje tovariše v Mariboru radi doseženih uspehov. Tu pa je po starem, ker večina stavbincev spi in je le tako mogoče, da se pomožne delavce še vedno plačuje po Din 1.25 na uro. jih šikanira in še pri tem odteguje za usluž-benski davek. No, mogoče se bomo le zdramili? _ _ Delavec. Tvrdka Ljudevit Sonnenschein in sinovi je razširila svoj oblat poleg tilgiovine z mešanim blagom1 in deželnimi pridelki na drobno in debelo tudi na izvoz sad/ja. V smrt je hotel. Brezposelni J. N. si je v samomorilnem namenu prerezal žile na roki. Vzrok: nesoglasje v ljubezni in kot glavni razlog — brezposelnost. Pomoč je prišla pravočasno. Žrtev Drave. V soboto 20. t. m. je bil pogreb mestnega delavca Sinčaka, ki je že pred 10 dnevi iz neznanega vzroka zašel v Dravo in utonil. Preostalim naše sožalje! Moda, ki ne pride nikoli iz mode. Nič ni tako nestalno kot moda, vendar ena je vedno ista, katere se gospodinje drže že od praveka: hočejo imeti bleščeče belo perilo. Muke in trud pranja so bogato poplačani, če je perilo po pranju tudi zares bleščeče belo. Zato so gospodinje tudi tako' vesele, ker imajo Schichtovo terpentinovo milo. To čisto jedrnato milo odpravi brez truda in prizanesljivo tudi najirdovratnejše nesnago iz perila. Schichtovo terpentinovo milo pere bleščeče belo. VAR OBLEKE ZA DELO Kompletne obleke iz čvrstega gradla Din 75“ Amerikanske hlače iz čvrstega gradla Din 45'- Obleke za vsakega in vsako priliko TIVAR- OBLEKE bila vsaka hiša novega lastnika. Da se obranimo pred podražitvijo stanovanj, smo rudarji ustanovili zadrugo »Stan in dom«. Saj so lastniki (hiš začeli dražiti stanovanja, nekateri za več kot sto procentov, •brez ozira na to, ali je kdo kaj popravil ali ne in če je stanovanje vredno to vsoto ali ne. Največ nas je, ki še za hrano ne zaslužimo, kdor pa ni mogel plačati stanarine, so ga takoj postavili na cesto. Zadruga (na čelu J. Abšner in Bah Ivan je kupila hišo od g. Franca Lakiovšeka za 30.000 Din (imenovani jo ije pri- dražbi izlicitiral za 17.010 Din). Nakup (smo izvršili s pomočjo naših prijateljev in znancev Antona Topolovca in Jurija Hafnerja, Ulrika iz Trbun in Korena Pavla, načelnika pri Rudarski za-jednici. Najiskrenejge se zahvaljujemo ig. Urihu iz Trbun, ki nam je posodil 22.000 Din in s. Topolovcu, ki nam je stal cb strani v težkih razmerah. Pozabili ne (bomo tudi na g. Hafnerja iz Črneške gore, ki je bil vedbo naš dober svetovalec. Sedaj bomo zadru-garji plačali kot najemnino le tisto vsoto, ki jo zahteva amortizacija liše. Po izplačilu hiše postanejo vsi člani lastniki svojega stanovanja, bodo pa morali prispevati malenkost za popravila. Tako upamo prebroditi najhuijše čase da ne iboldo hišni lastniki metali družin na cesto, kakor se je pri nas na Prevaljah zadnje čase dogajalo. Muta Od 3 milijonov na 700.000 Din. Zadnjič smo poročali, da so vstopili v upravni svet delniške družbe Železarna Mjuta s sedč-žem v Mariboru novi uptiavni svetniki, med njimi poleg inž. Bremca, advokat in župan dr. Juvan, ravnatelj plinarne inž. Tomšič in lastnik livarne g. Eielert (Nemec, čeprav je g. inž. Breme povdarjal, da je sedaj tprišlo podjetje v slovenske narodne r.oke!). Sedaj pa objavlja »Službeni list« novo zanimivost tega podjetja: Za dne 30. junija t. 1. je sklican v pisarno notarja Šorlija izredni olbčni zbor delničarjev trvdke »Greinitz«, industrije železa d. (d., železarna Muta, na katerem se bo delniška glavnica znižala od 3,500.000 Din na golih 700.000 Din. Nadalje je na dnevnem redu sklepanje o znižanju članov upravnega sveta na 3 člane. Kaj pa to pomeni ? Studenci pri Mariboru Za obnovo političnega socialističnega gibanla. Pretekli pondeljek, dne 15. t. m. se je vršil v gostilni pri Špureju shod, na katerem so poročali ss. Petejan, dr. Reisman, Eržen in Brenčič. Prvi trije govorniki so obravnavali politični položaj in zahteve delovnega ljudstva, povdarjajoč potrebo čimprejšnje demokratizacije vsega javnega življenja. Kajti edino na ta način bo mogoče premagati sedanje zapletene notranje politične odnose v državi, delati za omiljenje krize in na odpravi korupcije, ki je pognala tako globoke korenine baš v času, ko je bila svoboda tiska, besede in organiziranja omejena in dostikrat celo onemogočena. Socialisti hočemo ustanoviti Socialistično zvezo delovnega ljudstva, ne odklanjamo pa sodelovanja pri demokratizaciji našega javnega življenja z nikomur, ki mu je demokracija resnično pri srcu. Socialisti smo za grupacijo demokratičnih sil na podlagi popolnoma točno označenih zahtev, zavedamo se pa, da postoje poleg splošnih demokratičnih zahtev, še razredni interesi, za katere se mora delovno ljudstvo boriti samo in jih skušati uresničiti brez in tudi proti volji meščanskih strank. V zvezi s tem je posebno važno vprašanje našega socialističnega tiska, ki tvori duševno vez med somišljeniki in je orožje ter kažipot obenem. Izvajanja govornikov so poslušalci pozdravili z živahnim odobravanjem. S. Brenčič je pa povedal nekatere najvažnejše zadeve iz občinske politike, povdarjajoč zlasti, da sta dve tretjini v občini zastopanih odbornikov ostali zvestih programu Zveze delovnega ljudstva, za katerega se je izrekla tako ogromna večina studenških volilcev. — Med zborovanjem so se priglašali novi naročniki za naš tisk. Zborovalci so tudi izrekli željo, da naj bi se slični shodi vršili še večkrat in to za razne predele našega naselja, da bo na ta način dana možnost čim širšim plastem delovnega ljudstva, da se upoznajo s stališčem socialistov v vseh važnih vprašanjih našega javnega življenja. Stanovsko Strahovito nesocialne razmere pri rudniku. O nesocialnih razmerah ipri rudniku se je že pisalo. Razmere, ki so ipa nastale sedaj, presegajo vse meje. »Vodje« rudnika prezirajo vse socialne zakone, vse oblastne odredbe in intervencije delavskih ustanov. Uvajajo se razni odtegljaji, ki nikakor niso upravičeni. Odteguje se takozvana »šteta«, s katero odtegujejo delavcu (prispevke za zavarovanje, ki bi 'jih moral po zakonu plačati delodajalec. Odteguje se delavcem za razsvetljavo v rudniku, ki jo mora delodajalec sam oskrbovati. Nadalje mora delavec sam (kupovati orodje, ki ga rabi pri delu v jami. A to še ni vse. Delavske plače so zaostale za mesec april in maj ter junij, tako da delavec nima sredstev za življenje Vsem cenj. udeležencem Slomškove proslave nudi pri nakupu 10°!o pop od 22. do 30. junija znana Eksp. hiša „LUNA", Maribor, sedaj samo na Glavnem trgu št.24, zraven tvrdke Singer. Tobaino delavstvo Delavstvo ljubljanske tobačne tovarne, kakor vse mionopolsko delavstvo živi v skoraj nevzdržnih razmerah, čeprav bi to ne bilo treba, >• i . i ....... j- » t t.tiJt* Res je monapolska uprava mnogo pripomogla delavstvu z regulacijo starostneiga zavarovanja — penzijo, vendar delavstvo še čaka na regulacijo plač, katera po trikratni redukciji in sedaj, ko mora plačevati še razmeroma zelo velike prispevke v penzijski fond, ne dosega več niti za življenje najpotrebnejšega minimuma. Tako danes kvalificirani delavec-profesijonist po večini ne zasluži niti 900 Din mesečno, dočim prejema ostalo delavstvo od 500 do 600 Din. V mesecu aprilu se je vršila v Beogradu anketa vsega monopolskega delavstva poid! vodstvom Ziveze monopolskega delavstva, v kateri je včlanjenih preko 32 podružnic s ca. 22.000 monopolskega delavstva. In ker ni na resolucijo in na željo delavstva, ki jih je izneslo (delavstvo na tej anketi vkljub temu, da je bilo večkrat od strani merodajnih faktorjev obljubljeno, še ničesar ukrenjeno, se je vršil na zahtevo delavstva in na sklep delavskih zaupnikov 18. t. m. skupni sestanek vseh treh delavskih organizacij, na keterein je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: 1. Delavstvo preko 35 let službene dobe v tobačni tovarni si usoja vprašati, zakaj je nastal zastoj v težko (pričakovanem penzioniranju po novem pravilniku o pen-ziijah, izdanem 1. aprila 1936., po katerem je bila obljubljena upokojitev od strani merodajnih faktorjev v treh etapah, poeenši s 1. majem 1936, ker je (delavstvo, že prekoračilo to 35-letno dobo, predvideno z novim pravilnikc-m o pemziji, nekateri celo 40-do 50- letno, dobo službovanja, želimo, 'da se to vprašanje čim preje, da ne rečemo takoj reši v prid' dielavstva. 2. Celokupno delavstvo zahteva dalje, da se § 26 pravilnika o delu vpošte-va in delavstvo daje letni plačani (dopust do katerega ima pravico, v letnem času, da si lahko pridobi svežih moči in navžije svežega zraka, potrebnega za zdravje, ne pa v zimi, ko mora prezebati v nezakurjenih stanovanjih, ker je preslabo plačano, da bi si moglo nabaviti potrebno kurivo. 3. Da se prizna, stalnemu delavstvu vsaj co petih letih avtomatična stalnost, ker je isto pravico imelo delavstvo že pod bivšo tobačno režijo po enem letu. 4. Delavstvo si usoja staviti zahtevo po takojšnjem izdamju pravilnika o iplačaih z vsemi pripombami, sklenjenimi in predloženi z ankete monopolskega delavstva v Beogradu dne 18. in 19. aprila 1936 ter dostavljenega po delegatih Delavske zbornice v Beogradu in Saveza raclnika-ca monopol-sikih preduzeča i tp. h. u Jugoslaviji LIpiravi monopolov v Jugoslaviji in to tem prej, ker so naše zahteve po minimalnem povišanju se prebuja ip-lač tako malenkostne, da jih nikakor ni mogoče primerjati z nerednostmi, katere so se izvršile na gotovih mestih v zadnjem času, (za katere smo izvedeli, zasleddjoč dnevna poročila časopisov. Resolucija se ima dostaviti; g. ministru financ, Upravi državnih 'monopolov, g. notranjemu ministru, g. ministru brez poirt-felja g. dr. Kreku, g. banu, ravnateljstvu tobačne tovarne v Ljubljani, Centralnemu tajništvu Delavskih zbornic in Upravnemu odboru Saveza rad.-ca rooncpolskih preduzeča i p. h. u Jugoslaviji. (Podčrtalo uredništvo, ker je slednji v nekem dnevnem časopisu izostal, dasi je bil v resoluciji točno označen.) Za zvezo delavcev-vk. monopolskih podjetij i p, p. v Juogoslaviji ss. čamernik Ivan, s. r. in Demšar Polde, s. r. Za zvezo združenih delavcev Jugoslavije: Hvale Maks, s. r. in Majce Ivana, s. r. Za Jugoslovansko strokovno zvezo Lombardo Peter, s. r. Živela poštena borba tobačnega delavstva za večji košček kruha! Molčali smo, dokler smo imogii, toda ako se nas napadih na tak način, kakor je to stocila »Delavska Pravica«, smo primorani odgovoriti tako, kakor to zahteva čast razredne organizacije Saveza Gradjevinar-■skih Radhika Jugoslavije, podružnica Ljubljani. Zlo treba v kali zatreti. V to svnho objavljamo vse one lažnjive informacije, ki jih je obelodanila »Delavska Pravica« z oči-vidnim namenom, da naši organizaciji škoduje, Ponavljamo: Danes 'objavljamo samo to, drugič pa bomo odgovorili na ono podtalno rovarjenje proti naši organizaciji, ki ga že de lij časa opažamo. Ugotavljamo to-le: V poročilu, ki ga je objavila »Delavska Pravica* z dtne 28. maja o mezdnih pogajanjih za stavbinsko delavstvo, se navaja, da je bila na teh pogajanjih zastopana Strokovna komisija Jugoslavije, Jugoslovanska strokovna zveza, Narodha strokovna zveza, samo Savez Gra-djevinarsikih Radnika Jugoslavije se ne o-menja, čeprav so se pogajanja vršila na zahtevo te organizacije in je bila na anketi zastopana s tremi iunkaijonarji podinužnice SGRJ v Ljubljani in petimi zaupniki organizacije. Zakaj se je ravno našo organizacijo nalašč izpustilo iz tega poročila, mislimo, da nam ni potreba še posebej razlagati. »Vi marksisti si lastite monopol nad stavbinskim delavstvom, predložili ste skrajno nepopolno kolektivno pogodbo in da Vam ni Jugoslovanska strokovna zveza priskočila v zadnjem trenutku na pomoč, bi s Uredniški kotiček Š. A., Francija. Knjigo »Služkinja Štefka« bo izdala letos Cankarjeva družba. Postanite član te koristne delavske književne družbe. Za 20.— Din boste prejeli »Služkinjo Štefko« in še tri lepe knjige. Cankarjeva družba bo izdala Setos v oktobru 4 knjige za članarino Din 20.—. Poverjeniki »Cankarjeve družbe«, nabirajte člane, da bodo knjige »Cankarjeve družbe« šle zopet v tisočih izvodih med delavstvo, da bomo svetu pokazali, da smo strnjeni: požrtvovalni, močni in zavedni. — Pridobivajte člane, če ne drugače, pa tako, da plačujejo vsako soboto ali na dan izplačila mezd po Din 2.50 aii Din 5.—, Članov »Cankarjeve družbe« naj bo tisoče in tisoče. Sklenimo in storimo tako! — C, D. svojo (Zgrešeno taktiko upropastili gibanje stavbinskega delavstva,« tako rezonira »Delavska Pravica« z dne 18. junija, 1936. Odgovarjamo: Ako (je bila naša ko- lektivna (pogodba nepopolna, zakaj niste dospodje okrog Jug. strok, izveze predložili boljše? -Mi (bi vas bili, gospodje, z veseljem podprli. Pravite, da si mi lastimo monopol nad stavibimskim delavstvom, da vas nismo vabili, da sodelujete. Pribijamo, da smo kot najmočnejša organizacija stavlbinskega dielavstva bili v stanu, da to borbo vodimo sami. Nismo pa nikoli odklanjali sodelovanja druge strokovne organizacije, niti je napadali, kakor vi to delate. Največja laž ipa je v poročilu nekega govornika JSZ na zborovanju stav-ibincev v Domžalah, ki je rekel, da je JSZ rešila akcijo stavbincev propada. Mi vas vprašamo, kje ste bili takrat za čase stavke, ko so lunkcijomarji naše organizacije doprinašali najtežje žrtve, bili na nogah noč in dan, samo da je stavtka potekla v redu in. disciplini? Kje ste bili takrat z vašo reševalno akcijo? Javnost rnaim je dala svoje priznanje, ne sam® delavska, temveč tudi meščanska. Vaše delavsko časopisje nas pa (blati, kar nikakor ni v interesu delavstva! Toliko za danes, drugič bomo obravnavali še nekatere druge stvari. Širite naš list! Strokovni pokret »Delavski Pravici« v odgovor! Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.