Leto 3. — St. 21 Ljubljana, januar 1960 IV 78965 KOLEKTIVA RAZMIŠLJANJA O AKORDIRANJU, NAGRAJEVANJU v izpopolnjevanju nagrajevanja po učinku V skladu s splošno akcijo, naj bi povsod n a graje vail i po učinku, smo dali letos tudi v našem podjetju znatno večji poudarek delu na akord ali po normi. V ta namen je delavski svet storil več ukrepov, ki naj bi tako delo vzpodbu jali. Predvsem so postavke za izračun akordnih cen za 5 % večje od režijskih tarifnih postavk in tako delavec, ki dela v akordu, že samo zaradi tega za 5 % več zasluži. Razen tega smo pri ocenjevanju edinic in tehničnega kadra določili precejšnje zahteve glede dela v akordu. S tem so bili s tir v bo vodje in delovodje učinkovito spodbujeni, da po svojih možnostih — in te niso majhne — vplivajo na to, da bo čim več del oddanih in nagrajevanih po učinku. S temi in še drugimi ukrepi smo dosegli, da se je letos v primerjaivi z lanskim letom odstotek del v akordu povečal za okrog 2,5-krat. To je vsekakor lep napredek in kaže' da je bilo vloženega mnogo truda. Manj moremo biti zadovoljni z načinom, kako dela v akord oddajajo in kako dela v akordu organizirajo. Tudi akordni obračuni so pogosto napačni. To potrjujejo dokaj pogoste pritožbe delavcev. Daši je teh pritožb — in to večidel opravičenih — sorazmerno veliko, ven-dau še ne pridejo na dan vse storjene napake, saj se oškodovanec dostikrat ne pritoži, skoraj gotovo pa se ne pritoži, če je oškodovano podjetje. Naš bližnji cilj je kompleksni akord Ko smo v začetku leta začeli kampanjo za akord Iran j e, smo govorili predvsem o kompleksnem akordu. Pod tem razumemo, da določena skupina delavcev prevzame določeno delo v akoTd po obsegu, hkrati pa se tudi obveže, da ga bo opravila v določenem roku. To pomeni, da se ne akordira tako, da se plača n. pr. zidarjem od m3 zidu, ampak da se s pomočjo akordnega cenika izračuna n. pr. za zidanje zidu ene etaže potrebno število delovnih ur skupno s transportom, pripravo malte itd. in določi denarni znesek za to delo. Tako postane akord bolj jasen in razumljiv, člani delovne skupine pa naj bi med seboj delo bolje organizirali ter tudi z boljšo organizacijo izboljšali učinek in zaslužek. Delovne skupine naj bi se sčasoma ustalile in spe^ cializirale. Iz delovnih skupin naj bi nastale brigade z najboljšim delavcem kot brigadirjem na čelu. Teh brigad potem nikdar ne hi smeli razbijati. Delo bi organizirali tako. da bi brigada ostala vedno skupaj. Tudi če je za krajši čas potrebno izvršiti neko delo. ki ne »odi ravno v stroko brigade, je bolje, da ga opravi kot celota, kot pa da se brigada razbije. Stavbovodja in delovodja na stavbišču morata za posamezne brigade delo planirati za nekaj dni vnaprej in pri lem za vsa- ko delo določiti ustrezne ure in dinarje. Oti vsega toga smo letos kaj malo dosegli. Povečali! smo odstotek deli v akordu, to je res. Vendar je ta akord ostal kakovostno na isti ravni kot smo ga imeli že pred leti. Le maloštevilni stav bo vodje so to delo organizirali tako, kot bi želeli. Prav ti primeri pa potrjujejo, da smo na pravi poti in da je treba tako delati povsod. O tem smo razpravljali tudi na novembrski partijski koinfereuci v Ljubljani in sprejeli določene skle-pe. Ena najvažnejših nalog na naših deloviščih v prihodnjem letu je torej organizacijsko izboljšati delo po učinku. Prebod na talko organizacijo ni tako enostaven kot se zdi. Vse preveč je v delavcih in tehničnem kadru zakoreninjena praksa s predvojnih gradbišč. In vendar so bili takrat pogoji bistveno drugačni. Pred vojno je bilo delavcev vseh kvalifikacij na pretek. Ce kdo ni hotel delati, ga je podjetnik pač odpustil. Mehanizacije, razen kakega dvigala in mešalca, praktično ni bilo. In danes? V socializmu bo delavcev vedno primanjkovalo. Strah pred brezposelnostjo ni in ne more biti več tista sila, ki bi priganjala človeka k delu. Ta strah mora zamenjati zavest, da je delati treba in pa kontrola sodelavcev, ki pač ne morejo dopuščati, da bi kdo na njihov račun lenaril. Ali more delovodja s šestimi ali več delavcev, ki delajo na najrazličnejših koncih stavbe, imeti pregled čez vsakega? Pa tudi, če ga vidi, da lenari, kaj potem? Saj je praksa priganjanja že davno opuščena. Ne! Podobno kot v vojski, so tudi na stavbišču potrebne manjše, stalne edinice — brigade —, ki delajo in so nagrajevane za vsa dela izključno po učinku. Pri nas razmeroma dobro napredujejo dela do tretje faze, ko je objekt pod streho. Za silo gredo nato še pregradni zidovi in ometi. To So tudi dela, kjer danes delamo v akordu. Nato se pa vsa organizacija neha. In potem se začne sprehajanje po stavbi iz prostora v prostor. Eden podira tisto, kar je drugi naredil. Prav tako je popolnoma neorganizirana večina obrtniškega dela. Mi pa gledamo in se prepričujemo, da tega ni mogoče akordi rati. Kot že prej rečeno, je treba uvajati delo v skupinskem akordu s kompleksnimi normami, določenimi na podlagi akordnega cenika. Tam pa in za tista dela, za katera niso določene akordne cene, je potrebno akorde komisijsko določiti. Na vsa- Pretekli mesec si je predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije tovariš Boris Kraigher s spremstvom ogledal naš obrat gradbenih polizdelkov ter montažno gradnjo v šiški v Ljubljani. Srečno in uspehov polno novo /e/o 1960 Delavski svet in upravni odbor podietja ter uredništvo Gradisovega vestnika kem stavbišču je treba organizirati komisije za dela v akordu, ki jih sestavljajo stavbovodja, delovodja i;u delavec, ki ga določi delavski svet edimice za tisto stavbišče. Nagrajevanje po ocenitvah že kaže pozitiven vpliv na rast proizvodnosti Naš letošnji tarifni pravilnik vsebuje tudi poseben pravilnik o nagrajevanju na podlagi periodičnega ocenjevanja vseh tistih delavcev, ki po značaju svojega delovnega mesta ne morejo delati in biti nagrajevani po učinku. Tarifni pravilnik je glede tega povsem jatseu. Odvisno je le od nas, ki določamo, kdaj se lahko in česa ni moč oddati na akord. Dosedanja praksa dela ocenjevalnih komisij potrjuje visoko stimulativnost tega nagrajevanja na podlagi ocenjevanja za vse tiste kadre, ki delajo na takih delovnih mestih, kjer je polog količine opravljenega dela bistveno ali celo prvenstveno važna kvaliteta ali kakšna druga vrlina dela. Vzemimo u. pr. sta v bovod jo ali delovodjo. Pri njihovem delu je važna predvsem orgainizacija dela na gradbišču ne glede na to, koliko osebnega truda vlagata v to. Ali vzemimo delavca v remontni delavnici. Ali ni bolje, da dobro popravi en motor, kot pa da v istem času popravi dva motorja, ki ju že po enem mesecu zopet vrnejo v delavnico. Na vseh takih delovnih mestih se je nagrajevanje na podlagi ocenjevanja pokazalo kot nenadomestljivo. In še več! Nagrajevan je na podlagi ocenjevanja se je pokazalo kot tako elastično,' da stimuliramo tisto področje dejavnosti, ki ga hočemo. Na primer: higiensko-teli nična zaščita zašeipa. Komisija določi kriterij: skrb za HTZ dobi več točk in ocene tečejo po tem kriteriju. Ne glede na vsa različna gledanja mora vodilni kader na Stavbišču in v podjetju dejansko največ prispevati k produktivnosti m fi- nančnemu . us.peiiu podjetja. Ta kader pa ni bil takrat, ko takega ocenjevanja in nagrajevanja še ni bilo, z ničemer spodbujen k boljšemu delu. Prav ti ljudje v našem pod jej tu so bili najslabše plačani v vsej Sloveniji. Številni so zapustili naše podjetje, pritoka skoraj ni bilo. Seda j se je položa j" spremenil. Dobiti 18 točk pri periodičnem ocenjevanju pomeni za tri mesece povečati svojo plačo za ca. 40 %. Res so komisije dosedaj dajale po (6 točk le redkim, vendar to nikakor ni nekaj, česar vsak ne bi mogel doseči. Če bi bil pri nas ves tehnični kader tak, da bi zaslužil 18 točk, bi naše podjetje želo take uspehe In toliko odskočilo n ,K> p,h, kr se nanašajo na dela vsko sa- 0)Val zadinjega dne J ............ samoupravljanju. _ Dne 2. decembri se je vračal iz Stanovanjska sirska je se ved- politične šole, ki jo je obiskoval no pereče vprašanje našega kolek- trikrat tedensko. Kot' član Zveze tiva zato smatra sindikalni odbor za komunistov si je namreč želel pri-nujno, da se v podjetju čimprej doibiti širše politično znanje. Nesre-ustanovi odbor za zadružno grad- ča se je zgodila, ko je prižel že do njo, ki bi seveda deloval v okviru svojega stanovanja, tez pot je bila podjetja. napeta električna žica, ki je ni opa- . Tajnik Republiškega odbora tov. zil. ganizacj, predvsem pa o strokovno- Capuder je razpravljal o nagraje- Pokojni je bil polk vali ficiran be-politiicni izobrazb, mlajših elanov vanju p^ učinku, ozir. o ekonom- toner in je delal pri Kometu, kolektiva. škili enotah. Od nagrajevanja po Na zadnji poti so ga spremili čla- _ Mnogo je bilo govora o organ,za- a(kordnih skupinah je treba čim- ni kolektiva v njegovem rojstnem e,ji obratne ambulante m preveu- prej preiti na nagrajevanje po eko- kraju. Zvestega tovariša bomo ohra-trvne službe celotnega podjetja. llom,skji, edinicah, kjer bi bili de- nili v častnem spominu. Zdravje je eden izmed osnovnih pogojev, zato naj nam ne bo Zal M. P. V ZASLUŽEN POKOJ IZ VELENJA Delovna mladina lavci stimulirani tudi za varčeva nje z materialom.. Tako bi se zaslužki delavcev v gradbeništvu približali zaslužkom v industriji. Sploh pa bi bilo potrebno, da se gradbe-T,/«™™ ništvo v naslednjih letih postavi v , ‘ prioritetni položaj tako kot km e- Velenjski mladinci smo imeli pif zaduien” .. . počastitev dneva republike rec koj tov. Ivan L e-b a n, visokokvalificiran zidar, roj. 2. VI. 1902 v Sv, v redno Sindikalni odbor je v nadaljnji letno mladinsko konferenco. Ude-razpravi govoril o Pravilniku o de- ležild ®o se je poleg mladincev še lovnih razmerjih. Ker je osnutku sekretar osnovne organizacije Pravilnika spremenjenih skoraj 70 Zveze komunistov Milan Omladič, fj.,'lv,ujf ,v p"'’ odstotkov členov prejšnjega pravili- član občinskega komiteja LM Stau-rici ^>ri " r-ika, je sindikalni odbor predlagali ko Horvat im drugi. d- tiu delavskemu svetu, da Pravilnika o Po izčrpnem poročilu srn-ip delovmih razmerjih še ne potrdi, . pravljali o dosedanjem delu kjer je bil zaposlen vse do upokojitve. Pri gradnji Titovih za vik!o v Litostroj je delal od pričetka pa vse do konca gradnje. Pozneje ga kot vodilnega zidarja najdemo na vseh večjih objektih, ki jih je gradil Gradis v Ljubljani. Vseskozi je bil aktiven član sin-dilkata.i Vključil se je v delo organov delavskega upravljanja in je smo raz- »Gradis: se ie za- ucl'u'viimai iu:z.Im.-I jIu se ue puiaui; pravijam o uoisenaujem uelu ter O ooslillT VI 1945 temveč naj se ga da predhodno zn o- bodočih načrtih mladinske orgaui- - ’ va v razpravo celotnemu kolektivu, zacije. Sklenili smo, da bomo napo- Tov. Mandeljc je predlagal, da bi vedali tekmovanje drugim orgaui- bilo k Pravilniku treba priložiti zacijam po številu prirejenih pre- tudi tolmačenje delovnih mest, do- davanj in v odstotku udeležbe.. ločili pa naj bi se tudi posebni kri- Ustanovili bomo strokovni in materiji za aktiviste NOB. iematični krožek, si ogledlali grad- Sindikalni odbor je razpravljal tudi o ostalih problemih podjetja, bil večkrat član delavskega sveta družilic. mnogo pa je bilo govora o pripra- p\jf vah na občne zbore sindikalnih po- in predsednik delavskega sveta gradbenega vodstva Ljubljana v letu 1958—1959. Želimo, da bi zasluženi pokoj zdrav in zadovoljen užival še mnogo let. K® Po razpravi, ki je trajala do 17. ure, so si predsedniki podružnic , ogledali počitniški dom na Pohorja kjer jim je sindikalna podružnica Gradis Maribor priredila prijeten ) družabni večer. L. C. čestitka Absolventa delovodske šole iz Ljubljane Zorec in Veit želiva celotnemu kolektivu »Gradis« gradbenega vodstva Maribor uspehov polno leto 1960! Nadaljevanje s 1. strani na stavbišču, pri transport u in pri izsekavanju reg, pri pospravljanja itd. V našem podjetju oskrbujemo nad 3000 ljudi s hrano in stanovanjem. Naša komunala sama zase bi torej bila že močna enota s številnimi delavci in uslužbenci in bi kot taka spadala med največja gostinska podjetja pri nas. Ali ne bi kazalo teh ljudi nagrajevati tako kot v gostinstvu, n. pr. po prometu? Prav isto velja za transport ali za skladiščno službo. Tudi tu bomo morali poiskati neka merila učinka kot ga imajo podjetja takih osnovnih dejavnosti. To je torej naša osnovna naloga v bližnjih zimskih mesecih. O tem bodo morali razpravljati naši delavski sveti, partijske in sindikalne organizacije, s tem se bo moral intenzivno baviti ves vodilni kader našega podietja. To naj bo drugi korak v nošeni sistemu nagrajevanja po učinku. Končni cilj: ekonomske enote Y bližnji bodočnosti zremo tudi že tretji korak v razvoju naše politike nagra je vani ja. Pretekli mesec je zasedal v Beo-guadiu razširjeni plenum sindikata gradbenih delavcev. Na tem zasedanju so bili vsi prisotni mnenja, da je treba preiti na sistem nagrajevanja po ekonomskih enotah. O tem je naš delavski svet razpravljal že spomladi. To je sistem, po katerem dobe delavci na nekem stavbišču — za eno ograjo — ne samo ves znesek osebnih dohodkov, k, je bil določen za tisto gradnjo, nego gre tudi prihranek na materialu in režiji po odbitku prispevka za sklade i„ družbenih prispevkov v njihov žep. Na takih ekonomskih enotah bi sc oblikovali tudi organi delavskega upravljam ja. ki bi s tem dobili pravo gmotno osnovo gospodarjenja. Posebna komisija v cen- trali pripravlja osnutek pravilnika za poslovanje prvih takih enot, ki bi jih spomladi organizirali. V teh enotah bi pridobili potrebne izkušnje za posplošenje takega sistema v vsem podjetju. Ce pa to uresničimo, bo nujno treba korenito reorganizirati naše podjetje. Toda o tem bomo govorili v eni naslednjih številk. Tov. Vukmanovič je ua zasedanj,, v Beogradu rekel, da bo pr, tem sistemu treba rešiti dvoje problemov. Prvi problem so odnosi proizvajalcev v okviru ekonomske enote. konkretno problem delitve zaslužka. drug problem je problem odnosov med ekonomskimi edinica-,„i znotraj podjetja in upravo podjetja. Mi mislimo da bodo v okviru ekonomske enote še vedno potrebne norme m akordi, nad katerimi bodo potem z večjim interesom bdele delavske uprave teh enot. Glede odnosov med edini ca mi in upravo podjetij pa imamo konkretno v našem podjetju že nekaj izkušenj in prav te kažejo, da mora- Poslavljamo se od starega leta 1959., ki je tako pomembno ne le za naš kolektiv, ampak za ves socialistični razvoj d naši domovini. Lansko leto smo zaključili s tako presenetljivimi uspehi, da so začudili ves svet. Delavci vsega sveta se skupaj z nami vesele velikanskih uspehov jugoslovanskih delavcev. Po hitrosti industrijskega razvoja smo se povzpeli ha prvo mesto na svetu in potolkli ose dosedanje svetovne rekorde, čeprav to leto nismo toliko investirali v nove industrijske naprave kot druga leta. To pomeni, da se že kažejo sadovi trdih naporov kapitalne izgradnje. Hkrati pa smo dosegli to leto neprecenljiv uspeh tudi v kmetijstvu kljub temu, da vreme ni bilo tako ugodno. Pridelali smo toliko, da nam ne bo treba več uvažali, s čimer smo sprostili veliko deviznih dinarjev za nakup surovin za našo industrijo, reprodukcijskega materiala in za nakup predmetov široke potrošnje. To pa tudi pomeni, da so povsem upravičena naša pričakovanja, da naša država kmalu ne bo več dolžnik m da bomo izravnali našo zunanjolrgovin-sko bilanco. Vse to nas obenem# pospešenim demokratičnim razvojem pri nas in z naglo preobrazbo odnosov navdaja z velikim ponosom, da smo državljani socialistične Jugoslavije, ki si je pridobila v svetu toliko prijateljev iti občudovalcev. To pa nalaga nam še nove naloge, da vsak na svojem delovnem mestu, kot član te velike socialistične skupnosti, prispeva k nadaljnji rasti in prospeh.ii naše domovine. V našem podjetju nas čakajo o letu 1960 še velike naloge. Predvsem bomo morali še nadalje razvijati nagrajevanje po učinku, saj je to temeljni pogoj za nenehno rast delovne storilnosti in za nadaljnjo rast življenjske ravni slehernega člana našega velikega kolektiva. Z nagrajevanjem po učinku hočemo doseči, da bo sleherni član kolektiva gmotno spodbujen ne le za večje fizične napore, ampak zlasti za smotrno organizacijo dela, za varčevanje in gospodarjenje na svojem delovnem mestu in v vsem podjetju. Nagrajevanje po učinku pa ni stvar, s katero naj se ukvarja le osrednja tarifna komisija ali upravno vodstvo podjetja, ampak prav tako oseh sindikalnih odbornikov in vseh nas, da bomo po svojih močeh prispevali k rešitvi tega tako pomembnega vprašanja. V imenu sindikalnega odbora podjetja se ob tej priložnosti zahvalim vsem za prizadevnost iti požrtvovalnost v tem letu in želim, da bi se tudi o prihodnjem tako trudili za napredek in nadaljnji pr ocvrt našega podjetja. Prav posebej pa se. zahvaljujem za pomoč in sodelovanje vsem sindikalnim odbornikom, vsem, ki so z nami sodelovali, nas razumeli in podprli o naših prizadevanjih. 'Želim, da bi naše delo tudi v bodoče obrodilo bogate sadove za srečo in napredek vsega kolektiva, za osebno srečo in zadovoljstvo vsakega posameznega člana našega podjetja. Jože Lorenčič, predsednik sindikalnega odbora podjetja bišča celjskega gradbenega vodstva ter napovedali tekmovanje v šahu, streljanju in namiznem tenisu mladincem podjetja »INGRAD«, Velenje. Zadnji sklep letne konference smo že uresničili. Naši mladinci so zmagali v vseh disciplinah: v šahu s 5:3, v namiznem tenisu s 3:2, v streljanju pa za 17 krogov. Prvi uspehi so doseženi, trudili pa se bomo, da jih bomo dosegli še na drugih področjih, zlast: v idejno političnem in kulturno prosvetnem delu. Franc Zupančič , mo stvar dobro preudariti, preden se lotimo takega sistema. Vendar je nedvomno, da bi tak sistem — pravilno siproveden in nadzorovan — sprostil nesli,tne rezerve storilnosti dela in produktivnosti delovnih kolektivov. S tem pa bi se seveda zelo povečali prejemki delavcev in njih življenjski standard. To pa bi zopet postavilo gradbeništvo kot gospodarsko panogo na višjo raven in bi bil pritok kadrov in njihov obstanek v gradbeništvu zagotovljen. Ce pa stvar ne bi bila pravilno postavljena, če bi pravila ne bila dovolj premišljena in izdelana, bi verjetno prišo do tega da bi uprave ekonomskih edini e usmerjale svoje organizacijske -posebnosti v pridobivam je trgovskih in spe-kulamtskih dobičkov v odnosih med ediirrieami, upravo podjetja i„ investitorjem. ne pa v Dovečevanje zaslužkov z boljšo organizacijo dela. Ce bi se to zgodilo, bi se sistem sam kmalu diskreditiral, kar pa bi bila velika moralna in gospodarska škoda. lug. J. U. Novoletna zdravljica so imeli uslužbenci takole jedilnico? V Mariboru že preurejajo. lin -»'lai jo GRAD moštveni republiški prvak Že dalj časa' nismo ničesar slišali o kegljačih Gradisa. Maja se je prekinila kegljaška sezona za povprečne kegljače, medtem ko so se Vrhunski pripravljali v raznih Predtekmovanjih za svetovno prvenstvo v Bautznu. No, Gradi sovcev med temi kandidati ni bilo pri moških, pač pa se je Francka Erjavčeva . potegovala za to čast. Saj so bili prav kegljači iz Šoštanja pobudniki '-kegljaškega športa, v Gradisu. , . Fa se spomnimo še naših keglja-oic! Ce pomislimo, da, so bije. nekdaj dražvne prvakinje in da so nekaj let ogrožale to mesto, in da smo imeli tudi svetovno prva kuno da so bile druge posameznice na vidnejših mestih rangliste najboljših. Skozi neba sivino nam je sonce la dan vodeno hladno prisodilo. Za mizo zbranim nam točaj nataka: spet se je staro leto obrnilo. Spet je iztekel pač po dnevih — kapljah o posodo večnosti, o temo spomina. A skoz oblake, o snopu sončne luči na zemljo se nam nasmehlja jasnina. Jasnina, bratje! V zadnji uri leta ji mar lahko pogledamo v oči? Je naše delo res bilo dejanje, dejanje, ki rodove preživi? Spet se je staro leto obrnilo in nam molče dejalo: Cas beži. Ko trkamo na zdravje in za srečo, se sonce skozi kupice iskri. Slovesno je. Saj čutimo, vemo, to uro bratje, nam je razodeto: Le z delom ki življenje plemeniti, stopimo družno o srečno novo leto! 1} M., Gradisovec i Hi H === Ig ■ == H ■ == i ■ gg ■ m V zadnjih mesecih spomladanske potem s sedanjo kvaliteto in pri-' sezone je bilo opaziti, da med pravljenostjo ne moremo biti zado-kegljači Gradisa nekaj »škriplje«, voljni. I udi pri njih je deloma Volja do kegljanja je ponehavala iskati vzrok v slabem kegljišču do- Misiim. da je prav, da pri našem podjetju sistematične je go juno šport. Za to »o predvsem odgovorne podružnice, ki naj bodo pobudnice sistema lične iše organizacije posamoz- zaradi slabih rezultatov. In kje je nia. Toda tudi na drugih kegljiščih nih športnih panog. Ni prav. da or- bil vzrok? Ker tudi gostujoča moštva na našem kegljišču niso dosegla običajnih rezultatov fna dve sto lučajev vsaj 800), saj so bili rezultati slabši na tem kegljišču tudi od 10 —n %, smo ugotovili, da je vzrok J' slabih stezah oziroma deskah položnicah. Posledica tega je bila, da se je moštvo Gradisa v okrajnem prvenstvu v borbenih partijah znašlo ha ?■ mestu. Za republiško prvenstvo Sc je plasiralo 8 moštev. Torej smo ujeli možnost 'za sodelovanje na republiškem prvenstvu komaj za rep. Okrajno' prvenstvo je bilo na našem kegljišču v Ljubljani, republiško pa v Celju na kegljišču Ingrada Ko smo odhajali v Celje, smo sklenili, da moramč popraviti naš renome in da se bomo kljub slabi pripravljenosti bocili za najboljša mesta. lakoj v začetku nam iti teklo najbolje, toda ko smo prehajali s steze na stezo, so se rezultati znatno izboljšali. Končali smo z rezultatom IhtM) podrtih kegljev, oziroma s povprečjem 424 na vsaki ste-zi. Lega rezultata ni doseglo nobeno moštvo, pa čeprav se je prvenstva udeležilo 24 moštev iz Slovenije. Moštvo Gradisa je postalo repu-oliški moštveni prvak v borbenih Partijah za leto 1959. Pa uspeh nam je dal novega poguma in pričeli smo z intenzivnejšim treningom. Toda doma ni šlo in ni šlo. Deske položnice so se nam tako rekoč udirale pod nogami. Sklenili smo. da deske dvignemo in Ugotovimo, zakaj se udirajo. Ugotovili smo, da so vse deske preperele in da je posamezne deščice vezal samo še linolej na zgornji strani Tudu nestrokovnjakom je bilo jasno, da je na kegljišču prava, lesna goba. Ing. Prezelj, ki je strokovnjak za rastlinske bolezni, nam je dal podrobna navodila za razkuženje vseh kletnih prostorov., saj je bilo možno, da se lesna goba »kot kuga« razleze, in napada ves les v d p ra vnem poslopju centrale Gradisa; . . 1 - . Tako snib morali zamenjati vse deske položnice in drugi’les.ter smo preprečili šc večjo škodo, ki je grozila. No; in ko smo prvo nedeljo po tej rekonstrukciji • ponovno igrali, smo dosegli normalne rezultate, takšne, na katere smo bili vajeni ob Uaši najboljši pripravi. Upamo, da Kodo G rodi sovci — ljubljanski kegljači zasedli tudi v tekmovanju 8X200 ponovno; tiisto mesto, ki so ga imeli v »najboljših časih«. t Kaj pa drugi kegljači Gradisa? Jeseničani tekmujejo v okrajnem prvenstvu Kranja in kot smo videli, jim tudi ni šlo najbolje ter so izpadli za republiško ligo v prihodnji sezoni. Upamo, da se bodo že prihodnjo sezono bolje pripravili. • ; I udi v Mariboru so sestavili kegljaško moštvo iz kolektiva Centralnih obratov in gradbenega vodstva. C>b dobri pripravi in vestnem treningu bi to moštvo prav lahko vidno predstavljalo naš kolekti v v mariborskem baizenu. Želimo jim, da l>i v resnici to tudi dosegli. Ka j je s kegl jači Šoštornja? O n jih ne vemo nič dobrega niti slabega. Prav bi bilo. da bi ponovno zbrali dobre kegljače in pričeli tekinovati. v. v. •> O! . jim ne padajo krogle tako kot v preteklih letih, saj so predvsem na tujih kegljiščih pobrale najboljše lovorike. Pravijo, da se bodo popravile in prinesle Gradisu nazaj renome v kegljanju tudi pri ženskah. ganiziramo športne dneve samo kampanjsko Sedaj, ko imamo zgrajen na Pohorju lep dom oddiha, zakaj ne-l)i n. pr. organizirali smučarske tekme v zimskem času. Treba je samo oobude in tekmovanje bo steklo. Ne zahtevajmo od članov našega kolektiva samo boljšo storilnost, večjo disciplino, boljšo organizacijo na določenem mestu itd., nudimo jim tudi Razvedrilo. To razvedrilo pa naj bi bilo predvsem v športnem udejstvovanju raznih panog. Z organizacijo športnih tekmovanj ne bomo koristili samo našemu delavcu, ampak tudi celotnemu podjetju, ker dober športnik je lahko tudi dober in «<’.'»»«'.>»«n član našega kolektiva. A. .Viariučck Občinski ljudski odbor v Celju nam je poslal ob dograditvi tega mostu pismo naslednje vsebine: »Ob dograditvi novega mostu čez Savinjo v Mestni park, Vani izrekamo priznanje ter se Vam zahvaljujemo za trud in napore, ki jih je vložil Vaš kolektiv v to delo.« — Zahvala, ki so od naših investitorjev sicer tako redke! Hvažečna SKCa Glede na to, ker z našega gradbišča niste prejeli še nobenega članka, bi želela še pred novim letom rešiti čast našega gradbišča in napisati nekaj vrstic o naših vajencih. Naše gradbišče ima zaposlenih Ib vajencev in to žal samo enega tesarskega in 15 zidarskih vajencev, s katerimi sta imela šef gradbišča in referent za kadre 25. XI. sestanek. Ker je bilo pred kratkim sprejetih v uk nekaj novih vajencev, smo smatrali za potrebno seznaniti jih z njihovimi pravicami m dolžnostmi. Na sestanku je šef opozoril najbolj nediscipliniranega pohvalil pa najboljšega. Posebna pohvala gre zidarskemu vajencu II. letnika, ki je sedaj eden najbolj d isci pl im ranih. čeprav je bil v 1. letu eden na jbolj nediscipliniranih. To je Ivan Cvi ja. Na koncu sestanka je šef povedal, da je DS gradbišča sklenil, kupiti še pred 29. novembrom pb tarifnem pravilniku pripadajoča oblačila in obutev. Za nakup tega 'e DS gradbišča določil predsednika DS Jožeta Brešana in referenta za kadre gradbišča. Ko smo se_ naslednjega dne zbrali, smo skupno z vajenci odšli v manu-fakturno trgovino in v trgovino z obutvijo in izbrali najprimernejše. Iz trgovine so se vajenci veselih obrazov in s paketom n-"! mkn vračali eh i domov, drugi 'pa v delav- sko naselje s pripombo: »Za praznik •republike pa gremo, že v novih oblekah domov.« Bili so na splošno vsi zadovoljni. Posebno zahvalo pa smo prejeli od staršev Andreja Ogrisa, zidarskega vajenca II. letnika, ki se glasi takole: »Spoštovani! Podpisana roditelja Andreja^s Ogrisa, čutiva dolžnost, da se zahva-ggs liva vodstvu podjetja, ki je zglednim poslovanjem in ražume-§=| vanjem dobrih odnosov do vaion-g= cev podelilo oblačila in obutev ter^š s tem razbremenilo roditelje, jHn§§js odvzelo skrb za precejšen izdatek,§§§1 katerega marsikdo ne zmore v (<>-== liki meri naenkrat kot jim je nu-=n§ dilo podjetje. ....... Torej še enkrat lepa hvala! = Želiva podjetju čimvečjih uspe-šgg hov, pri katerih na j ' bi s6idelovu!=|g tudi najin sin s hvaležnostjo ter^S poslušnostjo, kolikor bo v' njegovi§||| moči. =5 Marija Ih Viktor Ogris Oglašamo se iz delovodske šole Naj se oh novem letu oglasimo še mi, ki obiskujemo delovodsko šolo Na ] pre | nekaj podatkov: to šolo obiskuje 15 Gradi sovce v: Razoore-jeni smo v naslednjih letnikih: v tretjem 8. v drugem 3. v prvem jia 4. Iz Ljubljane so 3. iz Maribora 2. z Jesenic 3, iz Zaloga 2 ter po eden iz Šoštanja, Raven, Kopra in betonarne. Šola niso ime »Gradbena srednja šola« in je edina v Sloveniji. V a je j je letos 704 obiskovalcev od tega je 5I'0 tehnikov in 194 delovodij. Teža j ima šola prece j. Predvsem so prostori premajhni tako. da je pouk delno tudi popo! In e. Zelo primanjkuje učnih moči. ki p reda- pestro. Učna snov je obširna in do-= kaj težka. Obzorje našega novegagj poklica se nam iz dneva v dan ve-pg ča. zato pa moramo žrtvovati ves| prosti čas za učenje in sestavi jan je| nalog. Seznanjamo se tudi z najno-l vejšimi gradbenimi materiali in no-= vimi postopki pr: gradnjah. Glede stanovanj je za nas dobroš preskrbljeno, saj stanujemo v n a-pij šib samskih domovih. Tare pa nas||I še nekaj težav. Tako traja na pri-gj§| mer oouk nekatere dni v tednu dog=j osmih zvečer ko v naši menzi ne=X-S dobimo več večerje in moramo brezsp nje spal. Končno smo tudi to ob ru-f z um e vanju našega direktorja m ec ze u redi 1 i. 1,h nadomeščajo honorarni preoa- Iskreno se veselimo vsake nov vatel,.. M ec tem, je tud, eden iz -tevilkp »Gradisovega vestnika«, k: našega Kolektiva - upravnik to- ■ rav e(Jina vez med nami! varne gradbenih poizdelkov tovariš ^ ko|f.ktjvn.m. t(.r ?a preberemo L oovec prve do zadnje vrste. Življenje je za nas. ki se pn-nrnv Ijamo na novi poklic, na šoli zelo Vinko Veit Na Jesenicah so svečano proslavili Dan republike. Polog kratkega programa so priredili tudi svečano večerjo. Na proslavo so povabili tudi člane kolektiva iz Bohinja, Lesc, Javornika in Gonj pri Bledu ■ Centrala Ljubljana — Na zadnji seji sindikalne podružnice centrale podjetja so razpravljali o avto-moto krožku in drugi športni dejavnosti; Avto-moto krožek dobro dela in tečajniki pridno v.. d:i j o s praktičnimi vožnjami. Za odgovornega referenta za fiz-kulturo so izvolil Mitja Smoleta. Razpravljali so tudi o či-tanju knjig. Podružnica Ima namreč' več kot preko 850 knjig, katere pa člani vse premalo berejo. Za dopisnika v Gradisov vestnik so izvolili Nika Višnerja. ■ Škofja Loka. — Dan pred dnevom republike se je ves kolektiv našega lesnega obrata v Škofji Loki zbral v novih prostorih, ki so bili praznično pripravljeni za proslavo. Vse navzoče je jioždi.-avil' fajriik sindikalne fjodružiiice.. Po pozdravnem nagovorit je zelo obširno m razumljivo podal svoj ; dobro pripravljeni referat o pomenu tega našega velikega praznika upravnik Ignac Šuštaršič. Delavski svet obrata |>a je podelil nagrade 15 članov obrata, med katerimi sta le tlva uslužbenca. Razdeljeno je bilo skupaj 97 tisoč dinarjev. Naj večja nagrada je znašala 8000 dinarjev najmanjša pa 4000. iz česar je razvidno, da je delavski svet obrata, res zelo realno razdelil dodeljeno kvoto. Na proslavo smo povabili tudi delavce iz ljubljanskega gradbenega vodstva, ki završu jejo dela pri rekonstrukciji našega obrata. Proslavo so zaključili s skromno zakusko, k| jo je pripravila sindikalna podružnica. Skromna. toda svečana proslava je verjetno vsem ostala v globokem spominu. ■ Maribor — Čeprav bo občni zbor sindikalne podružnice šele 11. februarja, se Mariborčani že danes pripravljajo lian j. Razpravljali so že o poročilih ter naročili posameznim članom, naj urede sestanke |>i> vseh deloviščih. Sindikalna podružnica je sklenila, da bo tudi otroke na-šiih članov kolektiva v Mari-bor u obiskal Dedek Mraz. Dedek Mraz bo s posebnim avtomobilom obiskal poleg Maribora še delovišče v Kidričevem in Rušah. Izvršni odbor sindikalne podružnice je sklenil, da se bo v bodoče članarina pobirala po mezdni listi. Uredil: bodo tudi plačevanje članarine i»o določeni lestvici. Na pobudo sindikalne podružnice so se pred kratkim vršili sprejemni izpiti za delavce. ki žele obiskovati tečaj ža: polkvalificiraine zidarje in tesarje. Za 'tečaj sc je prijavilo 85 kandidatov, od katerih jih je bilo k izpitu prepuščenih 45. Sprejemnega izpita ni napravilo 10 članov. Reden tečaj pa se bo pričel okrog 15. januarja. Komisija za strokovno izobraževanje .delavcev v Mariboru je ugotovila, da je povprečno z nuji j e zaposlenih delavcev sorazmerno nizko, ter tako nastaja nujna j>olre- Sklenili so, da bodo potem, ba po izvenšolski izobrazbi, ko bo končan samski dom, priredili tečaj za izvenšplsko izobrazbo. Predavanja bodo trajala 2 meseca po 4—6 ur tedensko. ■ Ljubljana — Sindikalna podružnica gradbenega vodstva Ljubljana menze »Iliri: čast 219. no'- obširnim domače nasto' člar Novoletna zdravljica Kje so imeli uslužbenci takole jedilnico? V Mariboru — u« jo že preurejajo. m GRAD moštveni republiški prvak Že dalj časa' nismo, ničesar slišali Saj so bili prav kegljači iz_ Šoštanja o kegljačih Gradisa, Maja se je prekinila kegljaška sezona za povprečne kegljače, medtem ko so se vrhunski pripravljali v raznih Predtekmovanjih za svetovno prvenstvo v Bautznu. No, Gradi&ov-cev med temi kandidati ni bilo pri moških, pač pa se je Francka Erjavčeva potegovala za to Čast. pobudniki kegl jaškega športa, v Gradisu. , > Pa se sipcHtunimo še naših- keglja-eic! Cc pomislimo, da, so bije nekdaj dražvne prvaikinje in da so nekaj let ogrožale to mesto, in da smo imeli tudi svetovno prvaktnio da so bile druge posameznice na vidnejših mestih rangliste najboljših. A Skozi neba sioino nam je sonce ta dan vodeno hladno prisodilo. Za mizo zbranim nam točaj nataka: spet se je staro leto obrnilo. Spet je iztekel pač po dnevih — kapljah v posodo večnosti, o temo spomina. A skoz oblake, o snopu sončne luči na zemljo se nam nasmehlja jasnina. Jasnina, bratje! V zadnji uri leta ji mar lahko pogledamo v oči? Je naše delo res bilo dejanje, dejanje, ki rodove preživi? Spet se je staro leto obrnilo in nam molče dejalo: Cas beži. Ko trkamo na zdravje in za srečo, se sonce skozi kupice iskri. Slovesno je. Saj čutimo, vemo, lo uro bratje, nam je razodeto: Le z delom ki življenje plemeniti, stopimo družno o srečno novo leto! B. M., Gradisoocc = H H === == ___-.—Z EFrri m §1 mi tH g H m = bil vzrok? Ker tudi gostujoča moštva na našem kegljišču niso dose-Sla običajnih rezultatov fna dve sto lučajev vsaj 800), saj so bili rezultati slabši na tem kegljišču tudi od 10—15 %, smo ugotovili, da je vzrok v slabih stezah oziroma deskah položnicah. Posledica tega je bila, da se je moštvo Gradisa v okrajnem prvenstvu v borbenih partijah znašlo na ?■ mestu. Za republiško prvenstvo se je plasiralo 8 moštev. Torej smo ujeli možnost za sodelovanje na republiškem prvenstvu komaj za rep. Okrajno prvenstvo je bilo na našem kegljišču v Ljubljani, republiško pa, v Celju na kegljišču Ingrada Ko smo odhajali v Celje, smo sklenili, da moramč popraviti naš renome in da se bomo kljub slabi pripravljenosti borili za najboljša mesta. Takoj v začetku nam ni teklo najbolje, toda ko smo prehajali s steze na stezo, so se rezultati znatno izboljšali. Končali smo z rezultatom ltr% podrtih kegljev, oziro-1,1 a s povprečjem 424 na vsaki stezi. Tega rezultata ni doseglo nobeno moštvo, pa čeprav se je prven-®tva udeležilo 24 moštev iz Slovenije. Moštvo Gradisa je postalo republiški moštveni prvak v borbenih Partijah za leto l<>59. La uspeh nam je dal novega po-§ruma in pričeli smo z intenzivnejšim treningom. Toda doma ni šlo in ni šlo. Deske položnice so se nam tako rekoč udirale pod nogami. Sklenili smo. da deske dvignemo in ugotovimo.' zakaj se udirajo. Ugotovili smo,, da Sto vse deske preperele in i v resnici to tudi dosegli. Kaj je s kegl jači Šošton ja? O njih ne vemo nič dobrega niti slabega. Prav bi bilo. da bi ponovno zbrali dobre kegljače in pričali tekmovati. Mislim, da je prav, da pri našem podjetju sistematične je go jimo šport. Za to so predvsem odgovorne podružnice. ki naj bodo pobudnice si-stematičneiše organizacije posamez- kje je nia. Toda tudi na drugih kegljiščih nih športnih panog. Ni prav. da jim ne padajo krogle tako kot v ---- * preteklih letih, saj'so predvsem na tujih kegljiščih pobrale najboljše lovorike. Pravijo, da se bodo popravile in prinesle Gradisu naza j renome v kegljanju tudi pri ženskah. V zadnjih mesecih spomladanske potem s sedanjo' kvaliteto m pn-sezpne je bilo opaziti, da med pravljenostjo ne moremo biti zado-kegljači Gradisa nekaj »škriplje«, vpljni. I udi prt njih je deloma Volja do kegljanja je ponehavala iskatr vzrok v slabem kegljišču do-, zaradi slabih rezultatov, bil ganiztramo športne dneve samo kampanjsko Sedaj, ko imamo zgrajen na Pohorju lep dom oddiha, zakaj ne-bi n. pr. organizirali smučarske tekme v zimskem času. Treba je samo oobude in tekmovanje bo steklo. Ne zahtevajmo od članov našega kolektiva samo boljšo storilnost, večjo disciplino, boljšo organizacijo na določenem mestu itd,, nudimo jim tudi Vaz ved rilo. To razvedrilo pa naj bi bilo predvsem v športnem udejstvovanju raznih panog. Z organizacijo športnih tekmovanj ne bomo koristili samo našemu delavcu, ampak tudi celotnemu podjetju, ker dober športnik je lahko tudi dober in -t..,-'1 Alan našega kolektiva. A. .V..ii'inček Občinski ljudski odbor v Celju nam je poslal ob dograditvi tega mostu pismo naslednje vsebine: »Ob dograditvi novega mostu čez Savinjo v Mestni park, Vam izrekamo priznanje ter se Vam zahvaljujemo za trud iu napore, ki jili je vložil Vaš kolektiv v to delo.« — Zahvala, ki so od naših investitorjev sicer tako redke! iHvadežna SKca Glede na to, ker z našega gradbišča-. niste prejeli , še nobenega članka, bi želela še preti novim letom rešiti čast našega gradbišča in napisati nekaj vrstic o naših vajenem.' . - . »ko naselje s. pr upam bo: »/.a praznik republike j>a gremo, že v novih oblekah domov.« Bili so na splošno vsi zadovoljni. Posebno zahvalo pa smo prejeli od staršev Andreja Ogrisa, zidar- Naše gradbišče ima zaposlenih Ib skega vajenca II. letnika, ki se glasi vajencev in to žal samo enega tesarskega in 15 zidarskih vajencev, s katerimi sta iimela šef gradbišča in referent za kadre ?‘>. XI. sestanek. Ker je bilo pred kratkim sprejetih v uk nekaj novih vajencev, smo smatrali za potrebno seznaniti jih z njihovimi pravicami in dolžnostmi. Na sestanku je šef opozoril najbolj nediscipliniranega pohvalil pa najboljšega. Posebna pohvala gre zidarskemu vajencu 11. letnika, ki je sedaj eden najbolj discipliniranih. čeprav je bil v 1. letu eden najbolj nediscipliniranih. To je Ivan Cvija. Na koncu sestanka je šef povedal. da je DS gradbišča sklenil, kupiti še pred 29. novembrom po tarifnem pravilniku pripadajoča oblačila in obutev. Za nakup tega 'e DS gradbišča določil predsednika DS Jožeta Brešana in referenta za kadre gradbišča. Ko smo se. nasledn jega dne zbrali, smo skupno.z vajenci odšli v manu-fakturno trgovino in v trgovino z obutvijo in izbrali najprimernejše. Iz trgovine so se vajenci veselih obrazov in s paketom, pod roko vračali eni domov, drugi pa v deluv- takole: »Spoštovani! Podpisana roditelja AndirejafUg Ogrisa, čutiva dolžnost, da se zaliva-liva vodstvu podjetja, ki je z=|| zglednim poslovanjem in ražume-=== vanjem dobrih odnosov do viaien-gUj cev podelilo oblačila in obutev ter|||| s tem razbremenilo roditelje, jiim||gj odvzelo skrb za precejšen izdatek,=1= katerega marsiikdo ne zmore v to-== liki meri naenkrat kot jim je nu-=g|j dilo podjetje. ...... Torej še enkrat lepa hvala! g= Želiva podjetju eimvečjih usipe-=|| hov, pri katerih naj : hi sodeloval^s tudi najin sin s hvaležnostjo tor2|g poslušnostjo, kolikor bo v; njegovimi moči. == Marija ih Viiktdg Ogris«š=g Oglašamo se iz delo vedske šole Naj se ob novem letu oglasimo še mi, ki obiskujemo delovodsko šolo Najy>re| nekaj podatkov: to šolo obiskuje 15 Gradisovcev: Razporejeni smo v naslednjih letnikih: v tretjem 8. v drugem 3. v prvem pa 4. Iz Ljubljane so 3. iz Maribora 2. z Jesenic 3, iz Zaloga 2 ter po eden iz Šoštanja, Raven, Kopra in betonarne. Sola niso ime »Gradbena srednja šola« in je edina v Sloveniji. V njej je letos 704 obiskovalcev od tega je 510 tehnikov in 194 delovodij. Teža j ima šola prece j. Predvsem »o prostori premajhni tako. da je pouk delno tudi popu! bi e. Zelo primanjkuje učnih moči jih nadomeščajo honorarni vatelji. Med temi je tudi našega kolektiva — up' varne gradltenih poizdr T./novec Življenje je za' nas. k Ijamo na novi pokih pestro. Učna snov je obširna in do-= kaj težka. Obzorje našega novogags poklica se nam iz dneva v dan ve-! ča. zato pa moramo žrtvovati vesi prosti čas za učenje in sestavi jan je[ nalog. Seznanjamo se tudi z najrio-| veišimi gradbenimi materiali in no-f vimi postopki pr: gradnjah. Glede stanovanj je z.a nas dobro; preskrbljeno, saj stanujemo v na-gjg šib samskih domovih. Tare pa ua.sgg še nekaj težav. Tako traja na pri-gl mer tvouk nekatere dni v tednu dolls osmih zvečer ko v naši menzi noj dobimo več večerje in moramo brezi nje spat. Končno smo tudi to ob ru-i zumevanju našega direktorja men-____ Na Jesenicah so svečano proslavili Dan republike. Poleg kratkega programa so priredili tudi svečano večerjo. Na proslavo so povabili tudi člane kolektiva iz Bohinja, Lesc, Javornika in Gonj pri Bledu ■ Centrala Ljubljana —■ Na zadnji seji sindikalne podružnice centrale podjetja so ra/.,-pravljali o a v to-moto krožku in drugi športmi dejavnosti. Avto-moto krožek dobro dela in tečajniki pridno vadijo s praktičnimi vožnjami. Za odgovornega referenta za fiz-kulturo so izvolil Mitja Smoletu. Razpravljali so tudii o či-tunju knjig. Podružnica ima namreč' več kot preko 850 knjig, katere pa člani vse premalo berejo, Zu dopisnika v Gradisov vestnik so izvolili Nika Višnerja. ■ Škofja Loka. — Dan pred dnevom republike se je ves kolektiv našega lesnega obrata v Škofji Loki zbral v novih prostorih, ki so bili nraznično pripravljeni za proslavo. Vse navzoče je po j:. Irti čil' tajnik sindikalne tjodružnice.. Po jio,-zdravnem nagovoru je zelo obširno in razumljivo podal svoj ' dobro prijiravl jeni referat o pomenu tega našega velikega praznika upravnik Ignac Šuštaršič. Delavski svet obrata pa je jaodelil nagrade 15 članov obrata. med katerimi sta le dva uslužbenca. Razdeljeno je bilo skti|)aj 97 tisoč dinarjev. Največja nagrada je znašala 8000 dinarjev najmanjša pa 4000. iz česar je razvidno, da je delavski svet obrata res zelo realno razdelil dodeljeno kvoto. Na proslavo smo .povabili tudi delavce i/. ljubljanskega gradbenega vodstva, ki završnjejo dela Jari rekonstrukciji našega obrata. P rosi a vo so zaključili s skromno zakusko, ki jo je pripravila sindikalna podružnica. Skromna, toda svečana proslava je verjetno vsem ostala v globokem sjjo-minu. ■ Maribor — Čeprav bo občni zbor sindikalne podružnice šele 11. februarja, se Mariborčani že danes pripravljajo nanj. Razpravljali so že o poročilih ter naročili posameznim članom, naj urede sestanke po vseh deloviščih. Sindikalna podružnica je sklenila, da bo tudi otroke naših članov kolektiva v Mariboru obiskal Dedek Mraz. Dedek Mraz bo s posebnim avtomobilom obiskal poleg Maribora še delovišče v Kidričevem in Rušah. Izvršni odbor sindikalne podružnice je sklenil, da se bo v bodoče članarina pobirala po mezdni listi. Uredil; bodo tudi plačevanje članarine po določeni lestvici. Na pobudo sindikalne podružnice so se ]>red kratkim vršili sprejemni izpiti za delavce. ki žele obiskovati tečaj za polkvalificiraine zidarje in tesarje. Za tečaj še je prijavilo 85 kandidatov, od katerih jih je bilo k izpitu pripu-ščenih 45, Sprejemnega izpita ni napravilo 10 članov. Reden tečaj j>a se bo pričel okrog t5. januarja. Komisija za strokovno izobraževanje .delavcev v Mariboru je ugotovila, da je povprečno znanje zaposlen iji delavcev sorazmerno nizko, ter tako nastaja nujna pptrp-Sklenili so, da bodo potem, ba po izvenšolski izobrazbi, ko bo končan samski dom, priredili tečaj za izvenšplsko izobrazbo. Predavanja bodo trajala 2 meseca po 4—6 ur tedensko. ■ Ljubljana — Sindikalna podružnica gradbenega vodstva Ljubljana je v prostorih menze »Ilirija« priredila v čast 29. novembra proslavo z obširnim programom. Poleg domačega pevskega zbora so nastopili tudi recitatorji in člani prosvetnega društva »Poštar« iz Ljubljane. Na zadnji seji sindikalne podružnice so sklenili, da bodo po vseh naseljih in domovih zopet organizirali rdeče kotičke ter poskrbel za boljše razvedrilo članov kolektiva. Popisali bodo tudi ves inventar in ga po potrebi razdelili po vseh naseljih. Sindikalna podružnica je odobrila enkratno jkhiioč v višini 10.000 din Mgriji Humar in ».000 Mariji Hižman. C J t •- 1. Konferenca ZK »Gradisa« 'naj bo uvod v nadaljnje politično delo Zveze komunistov in sindikalnih organizacij. 2. Partijskega organa, ki naj bi povezoval posamezne osnovne organizacije ZK v podjetju ni mogoče organizirati, ker bi lahko nastal dvotirni sistem vodenja osnovnih organizacij in ker to ni v skladu s Statutom ZKJ. Konferenca ugotavlja koristnost in neobhodno potrebo, da se take konference sklicuje tudi v bodoče. 3. Vodstva edinic in prav tako tudi vodstvo podjetja so dolžni, da čim tesneje sodelujejo z ljudskimi odbori in z družbenimi organizacijami na terenu. To sodelovanje naj ne bo samo občasno in enostransko, nego nuj bi bila iniciativa na obeh straneh v primerih, ko se pojavijo problemi v podjetju ter v komuni, oz. njenih političnih organizacijah. 4. Vodilni oz. odgovorni uslužbenci v podjetju naj ne smatrajo svojega strokovnega dela ločeno od politično-družbenih problemov bodisi v podjetju ali izven njega. 5. Potrebno je še tesnejše sodelovanje vodstva podjetja oz. edinic z organi delavskega samoupravljanja, odbori sindikalnih podružnic in osnovnimi organizacijami Zveze komunistov. 4. Da bi bili elani delavskih svetov podrobneje povezani s problemi, da bi imeli možnost predi.sk utirali posamezne predloge in probleme v edinicah, naj bi člani delavskega sveta prejeli gradivo za zasedanje vsaj 5 dni pred zasedanjem. 5. Glede na pomanjkljivosti organov samoupravljanja in na slabo povezavo med obratnimi delavskimi sveti, centralnim delavskim svetom in upravo podjetja, konferenca priporoča, naj bi centralni delavski svet o tem razpravljal na posebnem zasedanju in našel primerno rešitev. 6. Upravni odbor podjetja se naj v bodoče pogosteje sestaja, da bi bil na tekočem z reševanjem zadev, ki sodijo v njegovo pristojnost ter da bo pravočasno reševal naloge, ki mu jih postavlja delavski svet podjetja. Večkrat bi moral na seje povabiti tudi posamezne referente strokovnega kolegija ali načelnike posameznih oddelkov, ki bi upravni odbor seznanjali s finančnim stanjem podjetja, kakor tudi o tehnič-no-organizacijskem napredku v ped-jetju. III. V sindikalnem delu se je pozitivno pokazala vloga sindikalnega odbora podjetja, ki mu je uspelo povezati delo sindikalnih podružnic. Vendar pa so bile pri tem še neka- komplekse z dolgoročno perspektivo, kjer je nujno uvesti polmon-tažne sisteme, katerih elemente bi podjetje izdelovalo v svojih obratih ter iskalo zanje tudi nove materiale. Pri tem naj analizira materialno bazo posameznih bazenov in prilagodi svoja napredna stremljenja možnostim v teh bazenih. Podjetje naj se še naprej zanima za vse vrste industrijskih in inženirskih gradenj. Z ozirom na težko mehanizacijo za zemeljska dela, je del kapacitet usmeriti na te gradnje. Del kapacitet naj se predvidi tudi za dela izven republike, ob možnostih ugodne nabave nove mehanizacije pa tudi preko meja federacije. 3. Izbor del: Pri konkretni izbiri del je stremeti za tem, da se prevzemajo zlasti tista dela, ki potrebujejo malo delavcev, in take objekte, pri katerih se lahko dela z nižjo kvalifikacijsko strukturo, da je možno uporabiti hitre metode priučen ja, s čemer težimo k industrijskemu načinu dela. 4. Organizacija obratov: Kovinski obrati naj bodo prvenstveno pomožni obrati za remont naših gradbenih strojev. Od novih strojev naj bi delali predvsem prototipe in tiste specialne stroje, katerih industrija zaradi premajhnega števila ne bo osvojila v svojem programu. Pogled v dvorano med zborovanjem komunistov našega podjetja. 6. Osnovne organizacije Zveze komunistov naj bodo v naših edinicah iniciatorke in gonilna sila pri reševanju gospodarskih in političnih nalog. Sekretariati osnovnih organizacij naj sprejemajo takšne dnevne rede, da bodo postopoma zajemali problematiko same osnovne organizacije edinice, podjetja ter družbeno politične probleme, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju. Posebno skrb naj organizacije posvete politično-ideološki vzgoji posameznih članov Zveze komunistov in skrbe za pravilno izbiro študijskega gradiva. ?. Osnovna organizacija mora biti še bolj kot doslej pobudnik konkretnih akcij za uveljavljanje socialističnih odnosov v podjetju, proti samovolji posameznikov, dušenju kritike in drugim negativnim pojavom. 8. Potrebno je od časa do časa kritično oceniti delo članov osnovnih organizacij, zlasti novim članom nalagati konkretne naloge, poskrbeti, da bodo drugi tovariši obremenjeni praviino s političnim delom v podjetju in izven njega. 9. Konferenca ugotavlja, da je odstotek organiziranih članov kolektiva izpod republiškega povprečja in zato nalaga osnovnim organizacijam naj bolj poskrbe za sprejemanje novih članov iz vrst najboljših delavcev. Zlasti je potrebno vključevati mladino, žene, hkrati pa je pregledati tudi vodilni kader, ki je s svojim dosedanjim delom dokazal svojo predanost naši d-už-beni ureditvi. II. 1. Konferenca je po izčrpni analizi dosedanjega dela organov delavskega upravljanja ugotovila, da se je delavsko upravljanje v našem podjetju zelo razvilo, da so zlasti zasedanja centralnega delavskega sveta na visoki ravni in izpričujejo visoko zavest njegovih članov. Hkrati pa je ugotovila tudi nekatere pomanjkljivosti, ki še zavirajo delavsko upravljanje pri nas. 2. Predvsem je delavsko upravljanje čimbolj približati neposrednim proizvajalcem in jih tako zainteresirati za tesnejše sodelovanje v upravljanju ob istočasnem upoštevanju enotnosti kolektiva. 5. Za boljše poslovanje delavskih svetov naj se izdela poslovnik o delavskem samoupravljanju. tere pomanjkljivosti. Zn izboljšanje sindikalnega dela je potrebno: t. Vključiti v novoizvoljene izvršne odbore čimveč mladih in razgledanih delavcev. 2. Za novoizvoljene člane izvršnih odborov in za poverjenike je treba prirediti seminarje. 3. Seje izvršnih odborov naj bodo pogosteje. Nujno je potrebno kontrolirati izvrševanje sprejetih sklepov. Na sejah naj se razpravlja konkretno o določenih problemih. 4. Ustanoviti je stalne komisije za kulturno-prosvetno delo, politič-no-ideološko delo, telesno vzgojo, mladinsko udejstvovanje, skrb za delovnega človeka in druge, da se poživi sindikalna dejavnost. Povečati je sodelovanje članov v Gradisovem vestniku. 5. Sindikalne podružnice naj skrbe za vzgojo članov organov delavskega upravljanja. Izvršni odbori podružnic naj spremljajo delo delavskih svetov in upravnih odborov in so odgovorni za pravilno in redno izvrševanje sklepov. 6. Razpisati je občasne ankete, da bi neposredneje ugotovili mnenje članov kolektiva o določenih problemih. ?. Sindikalne podružnice naj v sodelovanju z O. O. ZK predlagajo čimveč članov v razne tečaje in seminarje ter partijske šole. 8. Premeščanje sindikalnih funkcionarjev, to je predvsem predsednikov, tajnikov in blagajnikov naj se vrši samo v predhodnem posvelo-vanju z izvršnim odborom prizadete sindikalne podružnice. 9. Z ustanovitvijo novega gradbišč a ali edinice naj se istočasno organizirajo tudi politične organizacije. 10. Sindikalni odbor naj bolj skrbi za šibkejše podružnice in jim nudi potrebno pomoč. IV. 1. Organizacija edinic podjetja: Naše edinice morajo biti mobil- nejše ter morajo v perspektivi pičili v manjše in številnejše ekonomske enote z večjo zainteresiranostjo na uspehu in boljšo stimulacijo za ta uspeli, ue da bi pri tem zapostavil* uspeh celote. Za dosego tega programa je pričeti tudi z modernizacijo in mehanizacijo administrativnega in finančnega poslovanja. 2. Usmeritev podjetja: Pri gradnji stanovanj naj podict-je prvenstveno prevzame večje Organizirati je ločeno od kovinskega obrata tiste obrtne delavnice, ki so ozko povezane z montažno gradnjo in ki jih zlasti primanjkuje. Stremeli je, da se lesni obrati v Škofji Loki usmerijo predvsem v tesarstvo, mizarstvo pa le za tiste izdelke, ki jih industrija ne izdeluje serijsko. Obrat gradbenih polizdelkov naj v perspektivi dela prvenstveno za potrebe podjetja skladno s perspektivnim planom. Potrebno je obrat nadalje razvijati in ustanavljati 5. Projektivni biro: Biro mora biti ozko povezan s potrebami podjetja. Razvijati mora projekte z najmodernejšimi metodami ’ gradnje, ki jih bo osvojila naša operativa. Pri projektiranju montažnih in polmontažnih stanovanjskih hiš mora preiti na projektiranje na zalogo projektov, ki bodo potem investitorjem na razpolago. Opustiti je tendenco, da bi bil biro dobavitelj vseh projektov nekemu določenemu investitorju. Biro mora biti v večji meri izvrševalec nalog. Skrbeti mora za tehnično in ekonomsko najboljše rešitve. Politiko prevzemanja naročil pa naj vodi podjetje ter tako vskla-ja naše potrebe in možnosti. Biro mora tudi spopolniti svoi tehnični kader. 6. Materiali: Urediti je skladiščne prostore za nekatere deficitne materiale (zlasti cement), da se preprečijo zastoji pri delu, zaradi pomanjkanja takih materialov. Zlasti gradbena dela organizirati tako, da bo proizvodnja enakomerno porazdeljena čez vse leto. Proučiti je kvaliteto naših sedanjih gramoznic po vseh bazenih, urediti po potrebi grauuliranje in pranje ter analizirati za izdelavo betonskih elementov. Proučiti je možnost za ureditev centralnih maltam. Dvigniti je skladiščno službo na primerno višino ter spopolniti in poenotiti poslovanje skladiščnikov. V povezavi z Zavodom za raziskavo materiala je študirati najprimernejši lahki agregat, za katerega bi pripravili proizvodnjo. 7. Nagrajevanje po učinku: Povečati je odstotek del, ki se izvršujejo po normi in v akordu. Normirati in akordirati je vsa tista fizična in druga dela, kjer je pri določeni standardni kvaliteti važna predvsem količina opravljenega dela. Kjer ni izkustvenih norm, naj se preide na komisijske normative. Prav tako je uvesti normative in nagrajevanje po učinku tudi v komunalni službi. Nagrajevanje na podlagi periodičnega ocenjevanja je pokazalo svoje pozitivno in visoko stimulativno dejstvo. Zato ga je razvijati naprej zlasti za tehnične in ostale kadre na tistih delovnih mestih, kjer je važna predvsem kvaliteta dela v raznih oblikah in ki vplivajo na splošen uspeh podjetja. Nadalje je razvijati še druge oblike nagrajevanja po učinku ter pripraviti vse in preiti na nagrajevanje po ekonomskih enotah. 8. Fondi podjetja: Pri prevzemanju del je voditi realno politiko. Sodelovati pri vseh akcijah za povečanje naših fondov in koristiti posojila, kadar so na razpolago. Z ozirom na zastarelost in pomanjkanje mehanizacije ter izredno kritično stanje stanovanjskega fonda, je voditi tako politiko, da se čimveč razpoložljivih sredstev 1. Organizirati in izpolniti sploš- i oddelek, predvsem pa ustanoviti notno kadrovsko — socialno služ- K>, ki naj se odvija po' od delavskega sveta določeni politiki. 2. S pravilno tarifno politiko in dobrimi medsebojnimi odnosi je doseči povečanje števila tehničnega kot ostalega kadra, ustaliti delovno silo in s tem dvigniti produktivnost dela. 3. Pristojnim organom je predlagati, naj bi bil strokovni izpit po gotovem stažu zadosten za samostojno izvajanje gradbenih del ali projektiranje brez posebnih pooblastil. 4. Referenti, ki se hnvijo s kadrovsko službo, se morajo brezpogojno do podrobnosti seznaniti z vsemi pravnimi predpisi s področja delavnega prava, socialnega zavarovanja in organizacije podjetja. 5. Sprejem delavcev naj bo drugačen kot doslej. Organizira naj se kratek tečaj za novo sprejete delavce, v katerem naj se seznanijo z organizacijo podjetja in njegovimi nalogami, dolžnostmi in pravicami, big. tehn. predpisi, političnimi organizacijami itd. 6. Potom izvoljenih komisij za sprejem in odpust delavcev je treba izboljšati in analizirati kadrovska vprašanja, poživiti delo teh komisij, predvsem pa analizirati vzroke odhodov delavcev in uslužbencev iz podjetja. 7. Organizirati v podjetju center za izobraževanje. 8. Povsod, kjer imamo vajence, postaviti vzgojitelja, ki bo skrbel za strokovno izobrazbo v šoli in za njihovo življenje izven nje. 9. Izboljšati delo disciplinskih komisij ter se izogibati vseh nezakonito izdanih odločb, protizakonitega prestavljanja delavcev, šikaniranje itd. 10. Podjetje naj poveča stanovanjsko izgradnjo tudi preko zadružnih akcij (predvsem akcij v podjetju). V ta namen naj se organizirajo pri vseh delavskih svetih gradbišč in gradbenih vodstev stanovanjske komisije, ki bodo skrbele za organizacijo in vodenje stanovanjskih zadrug. Te komisije naj obenem skrbijo za vzdrževanje stanovanj, s katerimi razpolaga podjetje. IX. Še nadalje je skrbeti za gradnjo samskih domov. Barake naj služijo za nastavitev delavcev le na začasnih gradbiščih. Družinam, ki še sedaj stanujejo v barakah, je treba čimprej preskrbeti dostojna stanovanja, istočasno pa preprečiti naseljevali ja novih družin v bara-ke. t2. V bodoče bo treba več discipline glede pravilnega planiranja nabave, predvsem pa vzdrževanja in razdelitve sredstev HTZ. Še bolj pa kot doslej se je treba ravnati in delati po pravilniku HTZ in posvetiti več pozornosti vzgoji na tem področju. 13. Vsaj v Ljubljani ustanoviti lastno obratno ambulanto. 14. Skrbeli za dobre odnose med edinicami, predvsem glede medsebojne pomoči in razumevanje v cilju boljših uspehov v podjetju tako na gospodarskem kakor na politič- N&Sh&ta fte počiva Helena Žigon, uslužbenka centrale se je 28. 11. 1'959 peljala s kolesom v službo. Zavozila je v tramvajsko tračnico in padla. Pri padcu je dobila lažje telesne poškodbe. Ciril Trtnik, klepar, zaposlen v CO Ljubljana, je odvijal zamašek sodu, v katerem je bil karbolinej. Ko je zamašek odvil, mu je karbo-linej brazgnil v oči. Isto se je zgodilo strojniku Josipu Sndžaku. ko je pretakal karkolinej iz soda v sod. Če bi uporabljala zaščitna očala, bi se obvarovala nesreče. Andrej Coren, strojni ključavničar v CO Ljubljana, je vpenjal v stružnico večji kos (profil T(<6 mm), da bi ga stružil. Med vpenjanjem je z nogo pritisnil na ročico pogonskega stikala in stroj spravil v tek. Ker se je močno držal za ključ, s katerim je pritrjeval predmet, ga je glava s’ružnice potegnila za se- boj. Čeljusti glave so ga zgrabile za obleko i,n jo en del iztrgale, njega samega pa je vrglo čez s trn žilico. Do tega ne bi prišlo, če ne bi biilo pogonsko stikalo pok varjeno. Janez Bele, kovinostrugar v CO Ljubljana, je stružil jekleno zobato kolo. Ker pri delu ni imel zaščitnih očal, mu je vroč ostružek odletel v oko. Bolov a 1 je 3 tedne. Anton Kožnjak je v OGP zaposlen pri mešalcu betoma. Dne 18. 11. 1,9I59 je delal tudi popoldne, ko so imeli strelci v prostoru, nad katerim se meša beton, strelske vaje z zračno puško. Ko je Milorad Bosan-čič izpraznjeval puško, se mu je sprožila, zrnje pa je zadelo Kožnja-ka v kazalec leve roke in mu ga prebilo. To je že drugi primer nesreče z zračno puško v tem obratu. Na 56-stamovam jskem bloku II. v Velenju je v skladišču Antonu Ne- Nesreče po edinicah v novembru 1959 Grad. vod. Ljubljana . . Grad. vod. Celje .... Grad. vod. Maribor . . . Gradbišče Jesenice . . . Gradbišče Zalog . . Gradbišče Koper...........229 Gradbišče Ravne .... Gradbišče Podvelka . . Gradbišče Kranj .... CO Ljubljana............ CO Maribor.............. Obrat grad. polizdelkov . Lesni obrat Škofja Loka . Projektivni biro .... Centrala Število Nesreče pri delu Nesreče zapo- slenih smrtne težje lahke na poti Skupaj 826 — i 8 — 9 925 — — 18 2 20 1045 — i 8 2 11 339 — t 12 — 13 251 — — 2 — 2 229 — — 6 — 6 553 — — 5 — 5 248 — — 3 — 3 113 — — 2 2 325 — 4 — — 4 172 1 — 1 231 6 6 145 — — — — — 78 — — 1 1 5307 — 7 71 5 83 rerju padla lopata s stojala na glavo in mu poškodovala čelo. Dragoljub Vidojevič je na stanovanjskih blokih v Šoštanju stregel zidarjem. Ko je snemal polno vedro malte s kljuke dvigala, je strojnik, ne da bi mu kdo dal signal, vključil dvigalo. Vidojeviča. je zgrabilo za levo roko in mu jo poškodovalo. Alojz Zdravec, zidarski vajenec, zaposlen na sektorju Novi jašek — Šoštanj, se je naslonil na stranico tovornega avtomobila in dobil lažje poškodbe. Ivanu Slugi, delavcu na stavbišču hotel »Triglav« v Kopni je pri zlaganju opeke na oder padla opeka na glavo, ko se je sklonil, ter mu jo poškodovala. Če bi bila na odru predpisana 20 cm visoka ograja, se nesreča ne bi pripetila. Priučen tesar Ante Banovič je na betonski plošči na stavbišču v Gerbičevi ulici v Ljubljani žagal les. Med delom je stopil nazaj v nepokrito dimniško luknjo, padel in si poškodoval nogo. Milan Perkovič, miner na gradbišču Podvelka, je z vzvodom prožil kamenje, hoteč ga spraviti na rampo. Pri tem mu je vzvod spodletel in ga je skupno z njim vrglo ca. )0ni daleč na drugo kamenje. Dobil je lažje telesne poškodbe. Do nesreče verjetno ne bi prišlo, če bi pri tem delu uporabljal varnostni pas z navezo. Vinko Bogovič, transportni dela-več na gradbišču Jesenice, se je vzpel na kamion da bi se odpeljal na železniško postajo po cement. Prav takrat, ko je hotel sesti, je šofer speljal. Zgubil je ravnotežje in padel. Pri padcu si je poškodoval desno roko v rami in rebra. Jakob Vizjak, tesar, zaposlen na gradbišču jeseniee ie stal na gredi in zabijal sponko. Med delom mu je spodrsnilo in je padel v jarek. Brigade pod oblaki Glavna bitka je, ko to pišemo, že mimo. Devet brigad na hladilnem stolpu Šoštanjske termoelektrarne bo vsak čas pri vrhu, če njihov boj že ni ovenčan z zmago in vrh stolpa že ne krasi smrečica. razdaljo do lupine, da je dobil stolp pravo obliko. Pri vsej gradnji je bilo zaposlenih 148 ljudi. Stolp pa mora biti dograjen do junija. Znotraj stolpa morajo namreč zgraditi še pršišee iz 900 montažnih nosilcev in salonitnih plošč, po katerih se bo vroča voda razpršila in padala v -~ Šoštanj, 20. oktobra 1959 tretje po eno točko, bi se brigade »Ali je Žlendrova brigada prva, ^ frede oktobra razvrstile takole: stih curkih v bazen tel se ohlajala ali pa sploh ne dobi nagrade. Vse Filip Žlender 18 !6X prvi), ali nič! — Tak je Žlender, taka je Slavko Conkaš 16 (2X prvi, 3X njegova brigada.« Tako je tisti Jan drugi). pripovedoval sektorski vodja ing. • jC* ••Cr ^ Prvk 2X dru- Erjavec. Torej tekmujejo. Devet brigad gradi drugi hladilni stolp za šo-štanjsko termoelekrarno. Zmaga tista brigada, ki prva potegne vseh 12 jarmov kvišku. (Jarem je skupina štirih navpično vezanih opažev z odrom vred.) Prve tri brigade dobe nagrado. Brigadir zmagovite brigade dobi 600 dinarjev, kvalificirani tesarji po 500, poJkvalificirani po 4t>0 in nekvalificirani delavci v bri- Težav pa tudi pri tej gradnj: ni manjkalo. Največ jih je bilo pri izkopu temeljev, ker niso dobili bagra. Vsak izmed nas pa dobro ve, kaj se pravi delati v blatu. Nekaj Franc Karlovčec 3 (IX drugi, lX časa je tudi cementa primanjkova- tretji), Franc Škrabclj .3 (IX drugi, iX tretji), Jože Sekei.šek 3 (3X tretji). Stanko Kranjc 2 (2X tretji). Anton Demšar 1 (IX tretji). Brigada Nadža Madžara je prišla na stoljr kasneje Vse delo pa gre ob ugodnem vre- lo in so en dan stali, proti koncu jim ga hi manjkalo. Posebej Kaže omeniti še to, da ves čas graduie niso imeli nobene nezgode pri delu. ‘Vse gradbišče so oprennili z velikimi opozorilnimi tablami .... »seli nevarnih delovnih mestih. Kolektivu za velike uspehe, ki jih je dosegel, zares lahko čestitamo, jvosebej še za to, ker je to eno menu naglo od rok. Opaž dvigajo P - [, s_e| se ,za P’ KeF J? t0 en.° izmed naših najbolj urejenih gradbišč. Nikjer ne vidiš navlake, les je lepo zložen, vse je čisto, za kar posebej skrbi delovodja Oistršek. Glede tega je to gradbišče lahko za zglod vsem našim gradbiščem. Pri dviganju prvega jarma sodelujeta dve brigadi. Na tejle sliki je tudi Žlendrova brigada, na drugi pa Cigierjeva. ki tudi. dviga svoj prvi jarem opažev na drugem hladilnem stolpu šoštanjske termoelektrarne. Z OBISKA PO NAŠIH GRADBIŠČIH USPELA EKSKURZIJA gadi po 300 dinarjev. Člair briga de. ki si pribori drugo mesto, dobe (betonirajo samo ponoči), naslednji po sto dinarjev manj, tretja briga- dan postavljajo armaturo in čelrti dia pa dve sto din manj na moža dan se prične postopek znova. Kakci prva brigada. Tj je pravzaprav dar grade venec akord, ker drugih normativov ni- Hladilnik je visok 63.85 m naču-majo. nano od dna rezervoarja spodai ie Do 2i0. oktobra so devetkrat deliii šiirok 25 m. na najožjem mestu 17,5 nagrade Brigada Filipa Žlendra je m, na vrhu pa 18.80 metra. Pr; ijrud-bila šestkrat prva drugega ali tret- nji so uporabili sodobne metode in joga mesta si ni priborila. Žlender je stolp zgrajen v obliki lupine, deje delal že pri gradnja prvega hla- bele komaj kakih 15 cin. Ob no- dilnega stolpa in mu gre posel hitro tranjeni robu so zgra-un, ... .........r od rok. Sicer je bil tudi Karlovčec za dvigalo in za dostop na stolp na prvem hladilniku, pa mu le ne med gradnjo natanko sredi stolpa gre tako naglo. Če bi dala za prvo pa še drug oder, v katerem visi mesto 3 točke, za drugo dve in za svinčnica. Od nje so namreč merili Nič kaj prida obetajoč jesenski sobotni dan je bil. Kazalo je, da bo iz nizkih, sivih oblakov zdaj zdaj deževalo. Na dvorišču centrale podjetja v Ljubljani so brneli trije osebni avtomobili. Še zadnja navodila šefa gradbenega vodstva ing. Mesariča in odpeljali smo se. Namen potovanja — ekskurzija. Smer potovanja; gradbišče termoelektrarne v Šoštanju. Novo Velenje, nato pa v naš dom na Pohorje. Vožnja pa je bila kljub pustemu vremenu kar prijetna. Bilo nas je devet, trije inženirji in šest tehnikov — vsi z Ijubljan-. , . . , . v , . . . skega gradbenega vodstva. V Šo- dva dni, naslednjo noc betonirajo štanj smo prispeli ob devt tih, kjer so nas nadvse prisrčno sprejeli: tehnični pomočnik šefa celjskega gradbenega vodstva ing. Zerovnilk, sektorski vodja ing. IIrjave in zastopnik investitorja. Takoj po prihodu so nam na maketi im načrtih razložili funkcionalnost termoelektrarne, nakar smo si najprej ogledali gradnjo drugega hladilnega stolpa. To je res veličastna zgradba, ki terja od graditeljev polno mero tehničnega znanja im sposobnosti Povzpeli smo se na vrh. kjer smo si nafcim.ko ogledali potek gradnje. Nato smo si ogledali še gradnjo druge etajie termoelektrarne in tisti del. ki že obratuje. Posebno sta as presenetila vzoren red in ure-itev gradbišča. Tudi glede nekaterih organizacijskih prijemov smo se marsikaj naučili. Po ogledu elektrarne pa smo se odpeljali v Novo Velenje. Tu nas je sprejel sektorski vodja tov. Praprotnik, ki nam je v sektorski pisarni najprej razložil potek gradenj v Novem Velenju. Po kosilu, ki so ga nam oripravi-li v menzi, smo si ogledali predvsem že zgrajen del mesta. V novi dvorani delavskega sveta rudnika pa nam je zastopnik investitorja tov. Sašek s pomočjo diagramov raztolmočil dosedanji in perspektivni razvoj rudnika in Novega Velenja. Ko smo si zatem ogledovali osrednji del mesta, smo šele spo- znali vso veličino lega novega rudarskega mesta. Novo Velenje je vzorno sociali,stično mesto, kj ni razsežito vendar vsebuje vse kar je delovnemu človeku potrebno za njegovo kulturno življenje in vzgojo. Poleg mnogih stanovanjskih blokov in hišic je zgrajen kulturno prosvetni doni, delavska univerza, delavski klub. rudarska šola z internatom. športne naprave, moderno urejen park jn še mnoge druge naprave. ki dajejo novemu mestu res moderen videz. Naše jjodjetje je pri gradnji Novega Velenja prispevalo velik delež, na kar so naši tovariši iz celjskega gradbenega vodstva še poseljej ponosni. Pozno popoldne smo se poslovili od Velenja in se odpeljali proti Pohorju. Tovarišem, ki so s svojim požrt-vovanjeni in razumevanjem prispevali, da se je naša ekskurzija na gradbišču termoelektrarne in v Velenju tako uspešno zaključila, gre iskrena in prisrčna zahvala. V veselem razpoloženju so nas avtomobili odpeljali j>od pohorski klanec. Tu pa se je naša kolona razkropila. Tisti, ki smo mislili, da pot najbolje poznamo, smo zašli. V zasneženem jarku nad Ruško kočo smo spoznali da nrsnio na pravi poti. Pošteno je. bilo treba zgrabiti, da je naš avto snet zlezel na cesto. Obrnili smo, se spustili oo klancu in končno srečno pristali pred našim lepim domom, lu ie bilo že vse pripravljeno. Tovaiiš lanžekovič, komercialni šef mariborskega gradbenega vodstva, in tovariš Babič, upravnik doma, sta poskrbela, da je bilo bivanje v domu zares prijetno. Po izdatni večerji, ki smo jo zalili s pristno kapljico, se je začel »veseli del« ekskurzije. V' nedeljo dopoldne smo se naužili svežega zraka pohorskih gozdov, po kosilu pa smo s<; napotili nazaj v Ljubljano. Tovarišu šefu ljubljanskega gradbenega vodstva ing. Mesariču in njegovemu pomočniku ing. Vasletu gre zahvala, da se je tako koristna pobuda uresničila. Želimo, da bi bilo v bodoče več takili ekskurzij ki prav gotovo prispevajo k vzpopol-njevan ju strokovnega znanja in k še boljši povezavi med našimi gradbišči. Lojze Capuder želimo pri njihovem delu obilo uspeha. n a da 1 j n i e m L. Cepuš Obisk pri oajvečjem jiioslovanskei gradbenem podjetju Kot član plenuma Centralnega kov. Precej časa sva se zamudila v odbora Sindikata delavcev in u-sliiž- centru za izobrazbo in Uredništvu bencev industrije gradbenega ma- njihovega časopisa »Naš rad«. Izterjala in gradbeništva Jugoslavije menjali smo precej izkušenj, pred-sem se v Beogradu udeležil nedav- v»em_ pa se dogovorili, da bomo v ne konference, ki je razpravljala o bodoče bolj tesno sodelovali m to novih oblikah nagrajevanja po ne samo po strokovni temveč tudi učinku. O obširni razpravi, v kale- P° politični liniji, ri so sodelovali tudi naši člani ko- „ Tovarišem v daljnem Beogradu lektiva kot n. pr. tov. ing. Uršič, Capuder in drugi, predvsem pa o sklepih plenuma bomo v prihodnji številki kaj več napisali, kajti prav ti sklepi so naše nadaljuje naloge, kako bomo uresničili nove in boljše oblike kompleksnega nagrajevanja. Že pred plenumom sva se dogovorila s tov. Jožetom, da si bova, če bo le mogoče, ogledala poslovanje gradbenega podjetja »Rad« v Beogradu, predvsem pa naju je zanimala kadrovska politika, sindikalno delo, delo delavskih svetov itd. tega na j večjega podjetja. Razprava na plenumu je trajala pozno v noč in tako sva to nalogo lahko izvršila šele naslednji dan. Oglasila sva se pri direktorju podjetja »RAD« tov. Milošu Jariču, ki naju je nadvse prijazno sprejel. Tako sva bila kmalu seznanjena z organizacijo in poslovanjem podjetja. Podjetje »Rad« sodi med naj-yečja gradbena podjetja Jugoslavije, zaposluje letno povprečno 9000 delavcev. Njihova gradbišča so raztresena širom Srbije. Hrvatske in Makedonije. Delajo tudi v tujini. V letošnjem letu so v tričetrtletju izvršili za 9 milijard 4-93 milj. gradbenih del. Ko sva se v grobem seznanila ‘s problematiko sva si ogledala poslovanje posameznih oddel- l/ft&tda da vdai val&ato? Na vaš poziv v zadnji številki Gradisovega vestnika, bi radi tudi mi pomagati. Gradbišče v Zalogu sodi v vrsto manjših edinic našega velikega kolektiva, vendar je še vedno tako veliko, da bi mogli na-pisati o njem kakšno vrstico o uspehih. ki jih tudi pri nas ne manjka. dvomilo večkrat zasedala, le delavci za to ne zvemo, ker so dali le dvakrat ali trikrat sklepe na oglasno desko. Nagrade so debli pri nas menda trikrat, toda delavci ne vemo, niti kdo jo je dobil, niti koliko jo je dobil. Zakaj ne bi tega kolektivu javno povedali? Če si je na- Tako smo na primer na pobudo de- gradb zaslužil naj dobi zato tudi lovskega sveta organizirali toplo javno priznanje! In končno se v malico, kar bo nedvomno vplivalo kolektivu tudi ne bi mogle širiti na višjo delovno storilnost. Neka- take vesti, češ ta je dobil 30, ta 45 teri so jedli le suh kruh. proti zadnjemu v mesecun pa še tega ni bilo. Z delavskim upravljanjem pa se sicer pri nas ne moremo preveč hvaliti. Gre namreč za tole: delavski svet in upravni odbor sta ne- tisoč dinarjev itd., kar ljudi .močno razburja. Dalje smo že na več sestankih opozarjali, naj bi se naročili tudi na kakšen časopis v srbolirvatskem jeziku. Vselej so obljubljali, da bodo to neutegoma storili, tak je bil tudi sklep, časopisov pa še vedno ni od nikoder. Na ta vprašanja naj odgovori sindikalna podružnica naše edinice, ali pa kdo drug ki je zato poklican. Franjo Zvonarek Lovilni odri so se znova izkazali Na stavbišču v šiški — PBM — Rozeta II. so lovilni odri zadržali dva padca v globino. Železokrivec Anton Grilc se je pri polaganju železa v II. nadstropju (višina okrog 10 m) spotaknil in omahnil. Ujel ga je lovilni oder. Branko Pirnat pa se je v III. nadstropju (višina ca. 14 m) spotaknil na zanki za sidranje elementov, ki molj iz betonske plošče. Na lovilni oder je padel vznak, oba sta ostala brez poškodb.. ■ —M HWI—mi— Zgradba Zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu, ki jo je gradila naša mladina, lela 1954 pa je nadaljevalo aradnjo beograjsko gradbeno podjetje »RAD«. Dvoje kril stavbe je že vseljenih, osrednji del palače pa še dokončurjejo in bo končan leta 1960. V zadnji številki našega »Gradisovega vestnika« je uiredništvo lista pozvalo vse bralce, naj povedo svoje mnenje o časopisu. Ker je to res naš list, ki mas olbvešča, bviali ali graja, kakor si pač zaslužimo ter nas tesneje povezuje, je prav, da tudli pri nas v Mariboru spregovorimo o tem nekaj besed. O vsebini lista smio razpravljali na sestanku sindiilkalnili poverjenikov, ki so glede tega pripomnili naslednje; Poverjeniki menijo, da pišejo v list vise premalo delavci iz proizvodnje, zlasti pa se sindikalni odborniki kaj poredko oglašajo. Ti vedo .zadosti problemov, ki tarejo kolektive, opišejo jih pa ne, da bi se tudi drugi seznanili z njimi ter si- pridobili izkušenj, kako jih drugod rešujejo. Sindikalni odborniki se torej vse premalo zavedajo, da je Vestnik njihovo glasilo, torej glasilo kolektiva, ki ga redno prebere vsak član*. Bržčas niso še nikdar pomislili na to. da odleže članek v Vestniku za najmanj pet sestankov ,,in .da ga niti še tako dobro pripravljeni sestanki ne more-j-tvpovisem 'nadomestiti. Človek namreč prebere tisto, kar gp zanima : n mu ni treba poslušati dolgoveznih govorov o zadevah, ki jih že-pozna, ali pa ga ne zanimajo. Zalo je list odeni izmed najmočnejših motril'.za-torjev. No, poverjenike smo opozorili, da so tudi sami tisti fizični delavci, ki se v listu ne oglašajo, hkrati pa so še sindikalni odborniki, pa ni bilo opaziti, da bi bili kaj preveč »presunjeni«. Po nekajminutnem molku se je eden izmed njih oglasil tor dejal, da poverjeniki ne znajo pisali člankov. Blagajničarka pa mu je odgovorila, naj bi sindikalna podr. priredila tečaj, da bi se naučili pisati. Čeprav je ta njena pripomba povzročila precej smeha, je v njej vendarle nekaj soli. Ne bi bilo napak, če bi v listu odprli posebno rubriko uredništva z naslovom »Pogovori z dopisniki«. Nihče izmed nas ni vajen sukati peresa pa bi nam vsaka pripomba uredništva, kako naj pišemo, o čem naj pišemo, kaj je bilo v nekem dopisu dobrega in kaj slabega, nedvomno koristila. Tako pa nas iz uredništva nenehno le priganjajo »Pišite, pišite, pišite«, ne povedo pa, kaj bi radi, niti, kako se taki stvari streže. Dalje so poverjeniki opozorili na tp, da bi bilo prav, če bi se vajenci pogosteje oglašali v listu. Prav gotovo imajo dosti stvari, o katerih bi se dalo marsikaj koristnega in poučnega pisati. Morda ne bi bilo napak, če bi v listu odprli poseben kotiček za naše vajence, kjer bi objavljali razne njihove sestavke iz njihovega življenja, učenia in razvedrila. Ena izmed osrednjih prio-o-mb. za katero smo se vsi strinjali, pa je, naj bi objavljali krajše članke. Če se članka že ne da »krajšati, potem VEST je bolje, da se ga objavi v nadaljevanju. Potopise in podobne zadeve pa naj bi objavljali v podlistkih. Želimo tudi, naj bi članke objavljali brez tistih tako utrujajočih številk, ki jih le malokdo .prebere. Dosti bolje bi bilo, če bi pisec povedal v vezani besedi le nekaj najvažnejših podatkov ter razmišljal ob njih. Tako bi bila vsa stvar dosti bolj razumljiva in privlačna. Če je številke že treba objaviti, potem naj bodo združene v posebni tabeli. Glede tabel, ki jih v listu že objavljamo pa menimo, da je marsikatera izmed njih nepotrebna in taka, ki koristi le upravnim vodstvom gradbišč, obratov in gradbenih vodstev. To naj raje opravijo z okrožnico. Objavljajmo torej le tisto, kar velja za vse kolektive, ki jim je list namenjen, ne pa samo nekaterim izmed njih. Naslednja stvar, na katero kaže opozoriti so tujke. Zdi se, da pisci in tisti, ki pošiljajo rokopis v tiskarno. dostikrat pozabijo, komu je list namenjen, kakšna je splošna izobrazbena raven zaposlenih pri na*. Zato proč s tujkami, povejmo lepo po domače, kair mislimo, če hočemo, da nas bo bralec razumel. Ob koncu so poverjeniki predla-‘ gali, naj bi list pogosteje izhajal, če bi bilo seveda dovolj gradiva in če bi bil osrednji delavski svet pripravljen globlje seči v žep. Sicer pa so bili poverjeniki iz Maribora z listom kar zadovoljni. Pripomba uredništva: Tovariš Lo-Jo najbrž ne bo hud, ker smo njegov prispevek tako »sfrizirali« da bo ob objavi še njega zanimalo — kaj je sam napisal. Nekatere misli smo namreč še močneje podčrtali kot jih je sam in se z njimi seveda tudi mi strinjamo. Vendar moramo povedati še mi nekaj pripomb na te predloge, o katerih kaže posebej razmisliti. Mariborski sindikalni zaupniki (zakaj bi uporabljali za zaupnike > tujo besedo »poverjeniki«, če je pa zaupnik beseda, ki jo v delavskem gibanju že dolgo poznamo in je že udomačena?) predlagajo, naj bi dolge članke objavljali v nadaljevanjih. To je kaj dvorezna zadeva. Pozabiti namreč ne smemo, da je naš list mesečnik in da preteče precej vode od izida lista. Do takrat pa povprečen bralec že pozabi, kaj je bilo napisanega v prejšnji številki. Zato je tako nadaljevanje brez pravega haska. V uredništvu se torej kolikor le moč izogibamo nadaljevanjem Izjema so strokovni članki, pri katerih j.h bo tisti, ki se za stvar zanima^ list spravil do naslednje številke. Sicer pa se glede pripombe o dolgih člankih strinjamo in si že sedaj prizadevamo pisati čimkrajše članke. Nadaljnja pripomba mariborskih zaupnikov velja številkam in podobnim zadevam. Tudi glede tega stvar ni tako preprosta, kot je njen zunanji videz. Predvsem se mora- Človek ni stroj! Malo čudna primerjava. O stroju sicer večkrat razpravljamo, dosti manj pa: o človeku, predvsem, pa o tistem članu kolektiva, ki inu iz dneva v dan nalagamo vedno večja bremena in tako s"C dostikrat zgodi, da nima več časa za počitek. Večkrat sem že slišal, da se nekateri kaj radi pobahajo, češ saj ne potrebujem počitka in ne spanja. Delajo pozno v noč, toda to niso junaki, temveč le veliki nevedneži. Naše telo ni stroj in bo brezhibno delovalo le, če bomo skrbeli za dovolj hrane in .počitka. Se stroj se pokvari, če nenehno teče. Še prej pa se »pokvari« človek. Kdor hoče biti zdrav in dočakati visoko starost, ne sme postati suženj dela, temveč njegov gospodar. Današnje življenje je nekakšna dirka, vse drvi in je pravzaprav brez pokoja. Res, da je delo gonilna sila in vir vseh naših materialnih iji kulturnih dobrin, vendar moramo imeti vedno dovolj časa za počitek, kajti prav socialistična družba potrebuje čimveč zdravih in sposobnih ljudi. Najboljši počitek je spanje, kajti v spanju se živčne celice odpočijejo. Pri zdravem spanju počivajo vse živčne celice v našem telesu. In če smo dovolj spali, smo zjutraj zopet čili in sveži ter sposobni za nadaljnje delo. ■ Popolnoma drugačno pa je spanje tistega, ki je napeto delal pozno v noč. Kljub utrujenosti ne more takoj zaspati. Živčna razdraženost in razna jrremišljevanja mu ne dovoljujejo, da bi se živci umirili in tako postaja vedno bolj nervozen. Sčasoma preide to v bolezen in posledice nervoze se potem pokažejo pri delu. Človek nima veselja do dela, vsaka stvar ga razjezi, kriči, je utrujen itd. Vse to pa vpliva na okolje in odnose med ljudmi. Kako si pomagamo? Predvsem si moramo znati dan razdeliti: na delo, počitek in kulturno razvedrilo. Če pa že včasih občutimo, da smo nervozni, nam dostikrat pomagajo že kratki večerni sprehodi. Dobro je tudi, da se zvečer umijemo s hladno vodo in tako pospešimo krvni obtok. V težjih primerih pa se posvetujmo z zdravnikom. Čuvajmo svoje zdravje, ker to je naš največii zaklad. L. DDD mo zavedati, da je nenehna naloga našega lista, da vzgaja slehernega člana kolektiva v upravljavca, da mora list posredovati gradivo, po katerem bo mogel vsak član kolektiva sam sklepati, kako Iji bilo treba posamezno stvar urediti, o čem bi moral razmišljati delavski svet itd. Številkam se torej ne bomo mogli izogniti. Res pa je, dta se da marsikaj povedati, ne da bi mučili bralca s pustimi številkami, če so lete zaires »ipuste«. Dostikrat so namreč številke zgovornejše kot še tako. dolg članek Naj opozorimo samo na en primer. V tistih znanih tabelah o doseženem dohodku na zaposlenega, o produktivnosti je moč razbrati, katero gradbišče ali gradbeno vodstvo je glede tega na zadnjem mestu. Če se taki podatki nekajkrat ponavljajo ali ni to- močneje kot kakršna koli kritika? Al> ne bi bila dolžnost tisteg-a delavskega sveta, da se nad takimi š:-::- Razcvef domovine Naša domovina je mlada in srečna, njo danes občuduje oes soet. Vsaki dan postajaš nam ti lepša,, razeoetaš kol majski se coet. ,i ip. Jt Ponosno gradimo mi mladi zidarji, betonerji, kovači, na sl avbi tesarji; za lepšo prihodnost. za srečo, veselje, je pot ta edina, ki o socializem nas pelje. Trikrat po pet let smo plan si zadati in so nas o soetu za srečne priznali, ali mi se borimo še vedno naprej, za mirno sožitje o soetu brez mej. Hren, zidar Gradbeno vodstvo Ljubljana ■' ■4 r "ti 1 .::1 £ uči, odkod ti pojavi, zakaj so na ampak da se mu kar najbolj pribli-zadnjem mestu v Gradisu ter ukre- ažjo. Glejte, tako zgovorne sp številkami globoko zamisli, da jih po- nejo vse potrebno, da bi ne bil: več vtike in ni treba objaviti niti be,sestavi nemudoma na dnevni red svo- kamen spotike, da ne bi vlbkl: po- dice kritike! In dalje se po takih jega zasedanja in da korenito pro- v p reč ja celotnega podjetja navzdol številkah usmerjajo tudi drugi., delovni kolektivi. Tistim ha vrjhu ta-V \ \ bele je objava številk veliko pri- znanje za njihovo prizadevanje,, tistim v sredi, pa spodbuda, d« se ,še bolj potrudijo, da odpravijo ,še.,,vse tisto, kar jih danes zavira, da ne morejo doseči še boljših .proizvodnih uspehov; In vse.to je opravljeno samo z objavo številk, ki .niso samo napotilo upravnim vodstvom gradbišč, obratov in gradbenih vodstev, ampak celotnim kolektivom zlasti pa njihovim delavskim organom upravljanja. Če morda katerega izmed delavcev zdaj te številke še ne zanimajo, je dolžnost vseh sindikalnih odbornikov, da vzbude zanimanje za njih, da jih obrazlože na sestankih ter spodbude celoten kolektiv k temu, da se bo nad njimi zamislil Zdaj moramo pa nehati, da ne bo članek — predolg! Ura je bili neko soboto na gradbišču stanovanjskih blokov v Slovenski Bistrici. Prvo stavbo gradimo mi, drugo pa podjetje »Granit«. »w r dl I, u v vedtulk. udaja delav-ki svat pod-let/a Gradis — Ureia «a uredniški odbor — Odirovorni urednik Lour Cepuš Tiska liskama »Toneta Tomšiča« v Ljubljani __________ ° fihMO srečanje o Ko sem spoznala Igorja, je bil prikupen desetleten deček z vedno rosnim noskom. Ril je nezakonski otrok, rojen med borbo v partizanih. Njegova mati je bila čudovita žena. ena tistih žena. ki nikdar ne mislijo nase. ampak žive le za svojega otroka. Stanovali suro v isti hiši :h tako sva se z Igorjem videla vsak dan Prirasel mi je k srcu zaradi svoje odkritosti in neposrednosti. Tud: i n se je navezal name m pogovarjala, sva se kot odrasla. Nekoč sem pa opazila, da nosi med z. v ez.sk- in knji ganit, v svoji torb‘0: se e-drezke-do * r rmh nakaznic. Zanimalo me je, od kod otroku tako nič otroške zadeve. Ponosno nu je povedal da mu oče vsak mesce pošilja po tisoč dinarjev, takrat sem prvič slišala, da njegov oče živi. Povedal mi je še. da ic oče sedaj zaposlen nekje na Štajerskem in da rma ženo in dve punčki--ki sta, njegovi polsestrici .Začudilo me je. da ie vedel toliko podrobnosti. Pripovedoval mi je tako živo. da sem bila prepričana, da je .vse sam videl. Ko sem ga pa vprašala kakšen je njegov oče. me je začudeno pogledal in čudno žalostno dejal: »Dober, zelo dober. Maina pra-, vi, da je podoben meni. Tako rad bi ga videi. Mama mi je rekla, da me ima zelo rad in da je ponosen name.« Tedaj se je rodil v meni sklep,, da poiščem Igorjevega očeta Zvedela sem za njegov naslov in mu pisala dolgo, lepo pi-smo. v katerem sem ga seznanila s fantov- vr-e-o ežljo, da bi ga spoznal, in s čudovito vzgojo njegove matere, ki n.u >e znala vzbuditi tako veliko ljubezen do očeta, ki ga še nikdar ni videl. Odgovoril mi je nemudoma. P sal je, da Igorjevo mamo zelo spoštuje, da pa ima sedaj svojo družino in zaradi ljubega miru ni iskal stikov s sinom. Moje pismo pa je tudi v njem vzbudilo hrepenenje po srečanju z njim. Bržko bo mogel, mi bo sporočili in bova uredila snidenje. Poslal je tudi svojo si.ko — v vojaški uniformi, človek trdih, poštenih potez. Igor ni o vsem tem nič vedel. Bila sem y zadregi, kako naj pojasnim, od kod mi slika. Nišem mu namreč hotela pripovedovati o svojem načrtu, ker nisem povsem verjela v uspeh in sem se bala. da bi ga razočarala. Tisti dan sem mu pokazala sliko in mimogrede vprašala: »Kaj misliš. kdo je to?« »Moj oče,« je odgovoril tako hitro, kot da ga pozna že od davno. Bil je presrečen. Mati mi je kasneje povedala, da je hodil s sliko celo spat. Brzojavka je prišla prej kot sem pričakovala: Pridem jutri z avtobusom Prav ta dan pa je imel Igor majski izlet. Z velikim veseljem se je pripravljal na pot. Poklicala sem ga in mu povedala, da jutri lahko vidi očeta. Izlet je bil pozabljen, midva pa domenjena, da bova čakala od prvega avtobusa dalje, ker oče ni sporočil ure prihoda. Že pred šesto zjutraj sva bila na avtobusni postaji. Prihajali so avtobusi za avtobusi, toda njega ni bilo. Bala sva se da sva ga zgrešila. Ur je bila že devet, midva pa še vedno tam. Komaj sem prikrivala razočaranje -hi vzbujala v Igorju znova in znova upanje. Še en avtobus je prišel ob pol desetih; Najine oči so gledale j»o izstopajočih. Le tista slika, ki pa je bila že verjetno stara, naj bi posredovala.- da se spoznamo. Naenkrat je, pristopil k nama visok širo-kopleč. možak. Veliko starejši kot na sliki,“'se široko nasmejal in vprašal: »Saj . je .to. moj sin Igor, kajne?« Koma j sem odgovorila. Na ;-raje' bi zajokala, zajokala od sreče, da je prišel. Moj ptogled se je usta- vil na Igorju. Še nikdar se mi ni zdel tako majhen in nebogljen. Pa tudi nikdar še niso njegove lepe rjave očke tako žarele. Prvič sta si segla v roke — oče in sin, prvič se je oče sklonil, da poljubi svojega otroka ... Pustila sem ju sama in tako zadovoljna, kot že dolgo ne, odšla domov. -la IZ MARIBORA Niso jih pozabili Izvršni odbor sindikalne podružnice »Gradis« Maribor se je poleg priprav za novoletno jelko spomnil tudi tistih članov, ki so se jtred leti v kolektivu ponesrečili in žive ser daj kot upokojenci s sorazmerno nizkimi mesečnimi prejemki. Sklej-nili so, da bo Dedek hira?: obiskal tudi te člane in jih obdaroval. V ta namen so določili lOO.CKKT din. Ta primer nam dokazuje jdeme-nito gesto sindikalne podružnice,,da ne pozabi tistili članov, ki sp v podjetju bodisi na ta ali. oni načj.h izgubili zdravje. Prepričan sem, d.a bodo invalidi in upokojenci skromnega darila izredno veseli, da. še jih je kolektiv spomnil tudi takrat; ko ne morejo več ustvarjati materialnih dobrin in se kot aktivni člani vključiti v našo skupnost. L. Ha, tudi mi ne zaostajamo za Amerikanci. V naših Centralnih obratih so zgradili takole »raketo I«, ki pa ji je bilo usojeno le kratko življenje. Že po nekaj kilometrih se je razletela. Potlej so napravili novo. Tudi ta je verno posnemala ameriške. Od njiju je ostal le tale spomin. Razlika je le v nečem: niso bile krive »rakete«, ampak tisti, ki ju je vozil.., 003^||0^|[J 'zimskega dela Od visnost našega dela ed vremen-slkuh raizmer je ena največjiti težav, ki jiih mora prevladioivati naš grad-ibeni deteivec ipa tudi tehnik alt inženir operativec. Poletna vročina, deževno vreme, burja itd. občutno vplivajo na uspeh našega dela, na delovno siposoibnost pa tudi na učinek stro jev. Sl-albo vreme lahko povsem spremeni delovni postopek (posebno pri zemeljskih delih), zahteva dodatne ukrepe, kar vse podrarži storitev. Jasno je, da je od Uigodmili vremenskih razmer odvisno tudi glavno merilo dela — produk-tivimost. Od vseh teh zunanjih vplivov pa najoboutneje poseže v naše delo zimska doba, ko poleg snega in dežja še mratz im kratek dan mnogokrat popolnoma prekinejo ■ redno delo. Zato je pred vojno gradbena dejavnost v zimski dobi običajno popolnoma zamrla, vsaj za mesec ali dva. Danes se vsa gradbena podjetja trudijo, da bi z raznimi ukrepi omogočila čini večjemu številu delavcev redno delo tudi čez zimo im tako postopno zmanjševala sezonski značaj gradbenega dela. Tako smo začeli tudi v našem podjetju reševati to vprašanje z vrsto ukrepov, ki jih bo potrebno uresničiti z vso zavzetostjo. Prede« začnem obravnavati predvidene ukrepe za premostitev zimskih težav, bi rad naglasil samo še tole: Pri reševanju problema zimskega dela ne gre za to, da bi zaposlili čim več delavcev čez zimo za kakršno koli ceno. Važno je predvsem, da je potrebno oskrbeti za naše edinice oz. za člane našega kolektiva takšno delo, ki bo po produktivnosti čimmanj zaostajalo (Za delom v normalnih razmerah. Poiskati je treba delo, ki ga bo moč dobro organizirati, seveda z dodatnimi ukrepi, tudi pozimi. Slaba produktivnost, ki je pozimi običajna, ni samo zlo, ki spremlja delo v kritičnih mesecih, temveč se le prerada podaljša tudi še v prve pomladanske mesece in se le počasi zopet dvigne na normalno višino. Zato moramo s pravilno izbiro zimskih del omogočiti delo, ki se po učinku le malo razlikuje od normalnega v sezoni, torej delo, ki omogoča kombinacijo s strojnim delom in našega delavca čimmanj izpostavlja težkim zimskim delovnim pogojem. Naj preidem k obravnavanju nekaterih najbolj pogostih možnosti za uspešno organizacijo zemskega dela. 1. Sorazmerno lahko :>n tudi uspešno se da pozimi opravljati večino zemeljskih del in v kamnolo-mih posebno tam, kjer ni potrebno zemeljskih mas tudi ograjevati in kompriniirati v nasipe. Priprava kamna in drobljcnca v kamnolomih, priprava drobljenih agregatov za beton v naših separacijah, ki obratujejo z drobilci in brez pranja, to so dela, ki bodo lahko tudi pozimi nudila uspehe. Izkopi gradbenih jam za nove objekte, posebno če so ti kombinirani s strojnim delom, izkopi za vodnjake in ostale temelje objektov, so tudi dela, ki jih bo moč kljub zimi opravljati organiziramo in z upoštevanjem zmanjšanega zimskega efekta in naposled tudi akordirati. Tudi dela na regulacijah voda, na Gibalnih kamenometih, tlakovanje brežin s kamnitimi tlaki s filtri so dela, ki se dajo opraviti pozimi posebno še, ker je pozimi v rekah ponavadi malo vode. Seveda je treba delavca na teh delih zaščititi pred mrazom. 2. Mnenje, da se ne da pozimi betonirati, je že dolgo ovržemo. Tudi pozimi se da opraviti precej betonskih del, če se seveda podvzame potrebne ukrepe za gretje vode, betonskih agregatov in če se ugraje-neimi betonu omogoči pravilno vezanje, da se ga torej zaščiti pred neposrednim ohlajevanjem. Talko se da betonirati vse temelje, kletne zidove, pa tudi masovne betone. Za zimsko betoniranje in potrebne ukrepe smo dali vsem edinicam potrebna navodila z detajlnimi skicami z našo okrožnico že 27. novembra. Poleg betoma, ki ga vgrajujemo neposredno v objekt, je v improviziranih betonarnah po gradbiščih moč organizirati izdelavo prefabri-ciramih betonskih elementov za že prevzeta dela. To so bodisi DIN st ropov i, plošče za prekrivanje strešnih, kanalskih ali drugih ploskev, montažne elemente za vodovodne javke itd. 3. Pri zidarskih delih je zimsko delo nekoliko težje. Zidarska dela je omejiti na notranje ometavamje tam, kjer je objekt možno zapreti in ogrevati, im na zaključna dela, kjer je objekt v tej fazi. Ponekod bi mogel v improviziranih zaprtih prostorih, ki se jih da ogrevati, organizirati izdelavo montažnih opečnih SAT, Rapid itd. nosilcev. 4. Tesamska dela bodo v zimskem času lahko v precejšnji meri napredovala. Izdelava mostovnih odrov, tesarskih premostitvenih konstrukcij, opažev za stebre, preklade, nosilce, izdelava in popravilo opažnih tabel, postavljanje opažev za betonska dela v kleteh in temeljih, vise to so dela, ki jih bo moč opravljati čez zimo v tesairskih lopah, morda v improvizirano zaprtih prostorih. 5. V kolektivih naših obratov bodisi kovinskih, lesnih ali v tovarni gradbenih polizdelkov bodo še najmanj občutili zimo, saj bodo lahko v gretih prostorih nemoteno opravljali svoje delo. Tu je pa tudi možnost dodatne zaposlitve za večje število članov kolektivov iz operativnih edinic na terenu, saj bi morali v teh obratih čez zimo stalež močno povečati im, če je to mogoče, preštudirati možnost dela čelov izmenah. Remont strojev, že prevzeta obrt. dela, prevzeta dela v betonarni, tesarske' storitve na konstrukcijah za objekte v drugem letu, vise to bi omogočalo zaposlitev večjega števila delavcev čez zimo v vseh naših obratih, kjer bi v ugodnejših delovnih pogojih lahko pro-duktivneje ustvarjali tudi takrat, ko je terensko delo otežkočeno. Navedel sem samo del možnosti za uspešno delo tudi v zimskem času. To je vprašanje, ki tako močno vpliva na našo realizacijo, naš finančni uspeh, našo pripravljenost na novo gradbeno sezono, da bi moral temu vprašanju posvečati največjo ipažnjo celotni tehnični im vodilni kader podjetja zlasti pa vsi delavski sveti in upravni odbori edinic. Tudi delavski svet in upravni odbor podjetja bi moral obrav- navati to problematiko. Ni samo finančna stran naše realizacije odvisna od dobre priprave na zimsko delo. Še mnogo važnejše je, da bomo v primeru, če bo dobro sprove-dena organizacija zimskega dela, na spomlad pričeli novo sezono s kolektivom, ki bo produktivno na višini, da bomo v novi sezoni takoj spočetka lahko razpolagali s starim kolektivom, dovoljnim številom mežbanih gradbenih delavcev. Naša akcija vključitve nove, sezonske delovne sile, bo lahko uspešneje dopolnjevala potrebne kapacitete. Jasno pa je, da bo kljub vsem navedenim možnostim za zimsko delo potrebno delno znižati število zaposlenih na naših edinicah. To vprašanje se da delno reševati z rednimi in zimskimi dopusti. Tudi bo potrebno nekatere vrste kvalificiranih delavcev, pa tudi nekvalificiranih, čez zimo prestaviti v edinice, ki imajo za zimsko delo ugodnejše pogoje. Opozoril bi tudi na možnost, da nekaj naših delavcev zaposlimo n.a potrebnih adaptacijskih delih v našem domu v Poreču, ki bi ga tako najlaže in tudi najhitreje usposobili za sprejem gostov. Na 'kratko bi rad načel še finančno stran organizacije zimskega dela. Mnen je, da je organiziran je zimskega dela za podjetje finančno breme, ki ga ni moč zagovarjati, saj stane kurjava, zapiranje objektov in delovnih mest, gretje agregatov, velike vsote, nikakor ne drži pavšalno. Nasproti tem stroškom so veliki stroški za prezimljenje delovne sile, ki ni pravilno zaposlena, stroški na nabiranju nove delovne sile ob pričetku sezijc, majhna produktivnost nove delovne sile, dokler se ta ne uvežba in vživi v delovne pogoje, slaba pripravljenost na nove naloge ob začetku sezone, ki zmanjšuje realizacijo prve pomladanske mesece. Treba je torej natančno preveriti, kateri teh stroškov so večji. Prepričan sem, da se bo vsak šef, vsak delavski svet in upravni odbor po trezni presoji raje odločil za smotrno in dobro pripravljeno organizacijo zimskega dela, kot za teažve, ki ga sicer čakajo ob vstopu v novo sezono. Moj namen je bil s tem člankom zbuditi voljo vseh naših upravnih organov, pa tudi kolektivov, da ' se čimveč ukvarjajo s tem vprašanjem, da do podrobnosti preštudirajo vse konkretne možnosti :n da ss po teh zamislih pripravljajo na zimsko delo tako, da bomo lahko ob novi sezoni z uspehom preverili rozoltafe, ki smo jih dosegli. Ing. Pelelii PRED NOVIMI NALOGAMI Iz pričujočega grafičnega prikaza je razvid,no, da se obseg del v okviru gradbenega vodstva Ljubljana iz leta v leto veča. Obseg del je v 1. 1959 skokovito narasel, še večji skok je pa predviden v letošnjem letu. Na področju stanovanjske izgradnje se bo ljubljansko gradbeno vodstvo letos angažiralo na na-slednijh gradnjah: montaža trinajstih stanovanjskih blokov sistema PBM v Šiški, dokončanje del na blokih malih stanovanj v Šiški, nadaljevanje del na petih stolpnicah v Savskem naselju, gradnja 24 dva-najst,stanova«jskih hiš sistema ZT-DOP v Novih Jaršah, dokončanje del na stanovanjskih hišah sistema ZiDOP v Gerbičevi ulici, kjer je v gradnji 2;t hiš, od tega je 7 hiš že vseljenih, gradnja stanovanjskih stolpičev in blokov sistema ZIDOP ob Tržaški cesti za Zavod za zadružno gradnjo. Poleg naštetih stanovanjskih objektov se bo dejavnost gradbenega vodstva odvijala na sledečih stav-biščih: Poslovna zgradba Titova 3, Obratno poslopje za »Delo«, nadzidava poslovne zgradbe »ŽITO«, nadzidava dvoriščnega trakta RADIO doma za televizijski studio, dograditev preskrbovalnega centra v šiški, dokončanje del na rekonstruk- ciji obrata gradbenih polizdelkov. Vajenska šola raznih strok ob Titovi cesti. Javne garaže, industrija opečnih izdelkov INDOP Št. Vid, tržna hala za podjetje »Trg na debelo« (poleg stare klavnice), bolnico za TNZ v Šiški, pisarniški provi-zorij za Direkcijo za ureditev Jjub- 2S00 kajti staro jedilnico v naselju na šmartinski cesti so morali demontirati obenem s stanovanjskimi barakami in tako pripraviti prostor za gradnjo novih objektov. Stanovalci iiz teh barak, kakor tudi iz barak v Litostroju, so- se pred državnim prazni,kom vselili v nova sta- Ntkaj o popisu osnovnih sredstev Kot vsako leto, tako tudi lotos popisujemo osnovna sredstva po navodilih centralne inventurne komisije skladno z izdanimi predpisi. Zaradi obsežnega dela ni mogoče izvršiti celotnega pregleda osnovnih sredstev v enem mesecu, pač pa j-e za delo potrebno dalj časa. Upravni odbor podjetja je imenoval tričlansko komisijo, ki je dolžna pravočasno in pravilno izvršiti točen popis. Pregled in popis se je pričel že ob koncu avgusta ter teče postopoma pa vseh edinicah podjetja; to zato, ker prisostvuje pregledu član popisne komisije, ki je bila zadolžena za to de- lo. Pri popisu se hkrati ugotavlja, v kakšnem stanju so osnovna sredstva ter se po pregledu komisijsko odredi popravilo. Pri pregledu so navadno na Vseh sektorjih sodelovali trije člani in to: član centralne popisne komisije za osnovna sredstva, strojni referat edinice in sektorski delovodja. Po pregledu osnovnih sredstev v edinici sestavi komisija zapisnik, v katerem se poleg drugega ugotavlja primanjkljaje in presežke. Zapisnik se pošlje evidenčnemu oddelku me-hamizacije, kjer se preveri stvarno stanje po kartoteki in rešijo sporna vprašanja. Na vsak pregleden zapisnik se odgovori edinici zato, da se vskliadi evidenca edinice s centralno evidenco osnovnih sredstev. Če po izvršenem pregledu in popisu strojni referat edinice po navodilih pravilno in vestno vknjižu-je dospela osnovna sredstva in iz-kinjiži odposlana osnovna sredstva, se mora popis na dan 31. XII. ujemati z izvodom popisa, ki ga sproti dopolnjuje evidenčni oddelek mehanizacije. Tako bomo dobili za vsako evidenco pravilno stanje ob koncu lete, ki bo osnova za zadolžitev osnovnih sredstev za na sl odjemu a r ja bodo dobi le edinice celoten popis, ki predstavlja stanje 31, XII. 19l>9, oziroma stenje, kakrš- no bi moralo biti tega dne v edinici. Dolžnost strojnega referenta je, da takoj preveri stanje s popisom in vsako nepravilnost sporazumno ter z dokumenti razčisti z evidenčnim oddelkom mehanizacije. Pripomniti moram, da dobe edinice ob vsakokratnem obračunu najemnine, to je po vsakem četrtletju, popis vseh osnovnih sredstev, s katerimi so zadolženi. Popis je napravljen po centralni kartoteki, v katero se beleži vsak premik, če je čil sporočen pravilno z odpremnim listom. Ce bi strojni referenti vsakokraten popis, ki je priložen obremenitvi za četrtletje, preverili s stvarnim stanjem v edinici ter skrbeli za takojšnjo odpravo nepravilnosti, bi lahko trdili, da popisujemo osnovna sredstva štirikrat letno. Zanimivo je tudi to — na kaj vse se naleta pri popisu in podrobnem pregledu. Čeprav so bila izdana vsem edinicam enaka navodila, kako naj vodijo osnovna sredstva, kakšne knjige naj vodijo in kako naj za-dolže sektorje oz. posameznika, smo ugotovila, da le malokje točno upoštevajo navodila. Pomanjkljivosti in omalovaževali je navodil sta mnogokrat ovirala delo. Upam, da v bodoče tega ne bo več, ker je bil vsak referent poučen, kako naj pravilno vodi enotno evidenco osnovnih sredstev. Kratek opis o poteku letne inventure osnovnih sredstev naj služi vsem v pojasnilo, kako sploh poteka delo. Posebej pa naj bo v pouk tistim, ki so nedavno tega trdili, da se na posameznih sektorjih oz. edinicah popisujejo osnovna sredstvo tako, da delovodje na lističih dostavijo strojnemu referentu, ki ga vnese v svoj seznam. Do seda j sem vsako leto prisostvoval popisu v vseh edinicah, zato ue morem trdiLi, da bi lističi služili pregledu in popisu, ki sem ga kot član komisije bil dolžan opraviti. Trdim lahko le, da sem v prvih letih svojega službovanja v podjetju po takratnih direktivah prepustil popis strojnim referentom in naletel na to, da je bilo v popisu prikazano le toliko osnovnih sredstev, kolikor je imel referent strojnih listov. Zaradi netočnosti in mnogih napak sem moral naknadno izvršiti pregled, ki pa je terjal zaradi premika strojev veliko več dela. Način, ki ga uporabljam sedaj, se mi zdi najprimernejši, vsakomur pa bom hvaležen, če mi bo povedal kaj novega in boljšega. Glede presežkov in primanjkljajev ne bi mogel že sedaj kaj reči, ker popis še ni zaključen. Povedal bi le, da so registrirani in bodo objavljeni ob zaključku popisa. V teku je popis v Obratu gradbenih poliiraielkov — ostane pa še skladišče mehanizacije. Ljubljana, 18. XII. 1959. Anton Vovk VKLJUCno REA L HA C! JA > BETOMA RME < IA > PBAA Ijanskega železniškega vozlišča ter paviljon za parkiranje avtomobilov na Gospodarskem razstavišču. Ta povečani obseg del terja postavitev novih delavskih naselij, povečanje števila delavcev in uslužbencev, zagotovitev mehanizacije za ta dela itd. S tem v zvezi je predvidena postavitev treh zidanih provi zori jev za samska stanovanja v Šiški, provizorično naselje v okviru stavbišč tržne hale in industrije opečnih izdelkov ter verjetno ko.m-pletiramje delavskega naselja v Tomačevem s še dvema provizorijema. V tomačevskem delavskem naselju je dograjena nova jedilnica, novanja v bloku XVII v Savskem naselju. Kljub temu, da je podjetje vložilo znatna sredstva v gradnjo novih stanovanj v Ljubljani, je ostalo še nerešeno vprašanje 19 družin, ki so ostale nastanjene v treh barakah v Litostroju in eni baraki na Šmartinski cesti. To vprašanje bomo morali letos rešiti. Gradbeno vodstvo je pričelo že s pripravljalnimi deli na novih stav-biščih tržne hale, industrije opečnih izdelkov, stanovanjskih stolpičev ob Tržaški cesti ter stanovanjskih hiš v Novih Jaršah. Kolikor bodo pravočasno na razpolago glavni projekti, bodo že v zimskem obdobju pričeli z gradbenimi deli na teh stavbiščih. SKLEP! UPRAVNEGA ODBORA • Sprejme se periodični obračun za 111. tromesečje 1959 s tein, da se ga predloži v potrditev delavskemu svetu podjetja. • Potrdi se ocenjevanje v smislu pravilnika o nagrajevanju za III. tromesečje 1959. Tov. direktorju in vodilnim uslužbencem centrale podjetja se določijo naslednje točke: Ing. Keržan Hugo, direktor podjetja 18,9 točk Ing. Uršič Jože, tehnični direktor 18,0 točk Ing. Peteln Alfred, organiz. inženir 18.0 točk Debevec Božo, glavni računovodja 15,5 točk • Odobri se odprodaja odpisanega poltovornega avtomobila Tatrn sindikalni podružnici gradbenega vodstva Maribor, s tem, da SIP sprovede odprodajo po knjižni vrednosti. • Četi predvojaške vzgoje Predilnice in tkalnice v Mariboru se odobri denarna pomoč v netto znesku 10.000 din. • Upravni odbor potrdi predlog akordnega cenika za ključavničarska dela. A Odobri se izplačilo premije v netto znesku 771.557 din po naslednjem ključu: Ing. Skaberne Ljudevit 37 V«, ing. Trepno Lenard 37°/». Habat Stane 8°/», Gregorič Alojz 7 “/o, Fras Marjan 6 “/o, Krašovec 5 °/«. 6 RA Dl SOV HUMOR Delovodja Jaka se postavi »raji« na gradbišču pravi: »Treba tole bo skopati niti minute ne smete stati.« :..........- ^.................................... Drugače pa je v lastni hiši: »Jaka, pod mi brž obriši skuhaj mi še zdaj kosilo zdaj ni čas za razvedrilo.« NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ■ 10 II ■ 12 13 14 ■ ■ 15 ■ 16 17 ■ 18 ■ 19 ■ 20 ■ 21 22 23 24 ■ 25 26 27 28 ■ ■ 29 ■ ■ 30 31 32 ■ 33 34 ■ 35 36 1 1 1" Vodoravno: i. glasbilo, 5. gradbeno orodje, 9. tišina, 10. okrasna ptica, 12. svojilni zaimek. 13. tuje moško ime, 15. odžre, 16. del meseca, 18. kratica za bivše krajevne odbore, 19. Ludolfovo število, 20. moško ime, 21. 18. in 9. črka abecede, 23. vrsta ribe, 23.francoska reka (fonetično). 28. španski spolnik, 30. okrajšava za Češkoslovaško, 31. ime naše tovarne iz Ljubljane, 33. vrsta pesnitve, 36. ogledovanje, 37. živina po srbohrvatsko. Navpično: 1. orientalsko moško ime, 2. glavno mesto evropske dr- žave, 3. gradbeno podjetje v Sloveniji. 4. pesnitev, 5. okrajšava za kilovolt, 6. državica v Pirenejih, 7. mesec v letu, 8. vrsta padavine, 11. podredni veznik, 14. predlog, 15. pivo 17 del obraza, 18. kos lesa, 19. bančna vloga, 22 vrsta glodalca, 23. časovna enota, 24. ruska reka, del kolesa, 27. žensko tuje ime, latinski predlog. 32. okrajšava slično, 33. predlog, 54. igralna ka 35. kratica za mestni odbor Tri pravilne rešitve bodo izžrebane. Razpisane so tri nagrade po tisoč dinarjev! V ČASU KOLIN »Vraga, pa nisem vedel, da ima Sica tako lepe noge ...« Si