štev. 4. V Ljubljani, v sredo 24. januarja 1917. Leto IV. Kronanje ogrskega in hrvatskega kralja. Nj. Vel. kralj Karel IV. s krono sv. Štefana na glavi, ogrnjen s plaščem istega svetnika, prisega pred spomenikom sv. Trojice s križem v levici. Prisego mu cita kardinal knez primas Jan Czernoch (poleg stoji palatinov nam. grof Tisza). Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalj«.) „Pozno je že," je dejal. „Biti bi morali že doma. S čim sem zaslužil, da mi izkazujete toliko uslugo?" Potem se je obrnil na Rodneya z besedami: „Nimam časti, poznati vas, gospod, toda prosim vas. da nemudoma in gotovo spremite gospodično Scullyjevo domov k njenemu stricu". „Lahko se zanesete name," je odgovoril Rodney medtem ko se je odkril. Všeč mu je bilo, da je starejši gospod sredi grozeče lastne nevarnosti še v skrbeh za njegovo nevesto. Trenotek pozneje ni bilo Maxwella nikjer več videti. Življene je bilo rešeno. Geoffrey in Mona sta bila zopet sama pod zvezdnatim nebom. »Pomagaj mi, da pridem doli," je rekla Mona svojemu zaročencu vsa onemogla, ko se je izgubil v dalji zadnji udarec kopita. »Trudna si!" je dejal nežno. „Da, nekoliko, sedaj, ko je vse v kraju. Hitro moram domov. Stric Besam se vznemirja, če dolgo izostanem, dasi ve, da sva [ napravila izprehod k zalivu- Pojdi, iti mo- I rava." Roko v roki sta šla molče preko ros-natih travnikov in nista srečala nikogar več, dokler nista dospela do dvoriščnih duri na farmi Mangle. Ondi sta naletela na zvesto Biddy, ki je iztegovala na vse strani svoj dolgi vrat in je bila vsa v strahu. »Izgubila sem že upanje, da vas vidim še kdaj," je kriknila stara dama razburjena in je planila k Moni. »Kje pa ste ostali tako dolgo, moj ljubi otrok? Joj, koliko strahu sem prestala zaradi vas! Ali veste, da je Tom Ryan nocoj zopet zunaj? Mi slila sem, da se zgrudim kar mrtva na tla, ko mi je Kantyjev deček to povedal. Nič dobrega ne pomeni, kadar je Tom zunaj. Pojdite hitro notri, saj morate biti vsa prezebla." »Ne, prav toplo mi je," je odgovorila Mona tiho. »O, kako sem molila za vas," je br-brala Biddy dalje, medtem ko je prijela svojo gospodično za roko in jo nežno poljubila. „Celi dve uri sem preklečala. A sedaj sem zadovoljna; samo da vas imamo doma. Oh to je bil strašen večer zame!" „In stric Besam?" je vprašala Mona boječe. „0, spravila sem ga že pred par urami v postelj, ker vem, da nima nikjer miru in obstanka, če vas ni dolgo domov. Saj pa tudi res ni prav" — njen glas je postal strog in trpek — „ne, ni prav, da še tako pozno v noči letate okrog." „Bil je tako lep, gorak večer," je odvrnila Mona pohlevno, „in pa, saj sem vedela, da ti pove Micky, da mi ne preti ni-kaka nevarnost." „Pa zakaj je šel domov, ta nesramni malopridnež," je nadaljevala Biddy bolj odločno kakor uljudno. Namesto da bi ostal pri vas in bi pazil, da se vam ne pripeti kaka nesreča." „Saj je moral domov, da je nakrmil žrebe in prašiče," je odgovorila Mona. „Ali vam je povedal to ? O, ta lažnivec!" je vzkliknila Biddy ogorčena. „Prav ničesar druzega ni delal kakor pri ognjišču je sedel, pa svojo pipo je kadil. Ampak jaz mu že preženem laganje! Poslala sem ga že spet na holm, iskat vas." »Bridget," je rekla sedaj Mona, „ali mi prineseš skodelico čaja, preden pojdem v postelj? Utrujena sem". »Kako rada, zlati otrok moj," je odvrnila Mona in je stekla v kuhinjo. Mona je položila svojo roko na Geoffre-yevo. „Obljubi mi, da se to noč ne vrneš v Coelnagurtheen," je prosila resnobno. „Prenočiš lahko v vaški gostilni." »Ali čemu, dragica? Niti najmanjše nevarnosti ni; konj je krepak in... „Ne morem te poslušati, kadar tako govoriš," je rekla Mona skrbipolno. „Pri-moran bi bil jezditi po oni poti," je nadaljevala ter se stresla od strahu. »Ne grem prej v hišo, dokler mi ne daš častne besede, da prenočiš v vasi." Ko je videl dekličino veliko bojazen, se je udal in je storil zahtevano obljubo. „To je krasno!" je vzkliknila hvaležno. In ko se je sklonil, da jo poljubi, mu je ovila roke okrog vratu in je zajokala. „Ljubica moja, predragi otrok moj," jo je božal Geoffrey, kakor da govori z otrokom, kar je v svojem srcu tudi resnično bila. »Tako lepega večera ne smeš jokati, nocoj, ko sta se našli najini srci- Ako bi bila prav tako srečna kot jaz, bi ne mogla jokati. Naj te gledam in naj ti poljubim solze s tvojih lic! Sedaj si moja, in upam da bova srečna v življenju. Na to hočeva miisliti in pozabiti vse druge skrbi. Združena kljubujeva vsaki, še tako veliki nezgodi." „Da, ta misel posuši vse solze," je rekla ljubeznivo; udušila je svoje ihtenje in dvignila obraz k njemu. »Osrečil si mel A sedaj pojdem spat, in ti, moj Geoffrey, boš na varnem. V vasi se ti ne more zgoditi nič hudega. Z bogom — torej do jutri!" »Lahko noč, moja Mona! Jutri pridem zopet k tebi." 7. Čas je zaljubljencema mineval po blis-kovo. Vsak trenotek je bil poln ljubezni, sreče in zadovoljnosti. Današnji dan ju je združil in naslednji ju zopet združi. Vse drugo ju ni brigalo. Rodney se je razgovoril z Moninim stricem; v priprostih besedah mu je razodel ljubezen do deklice in ga prosil za njeno roko. Stari mož je prisrčno rad privolil; bil je vesel in počaščen, da se njegova ljubljenka tako dobro omoži. Najsibodo Irci še tako demokratični, globoko v srcu pa vendarle globoko spoštujejo staro angleško plemstvo. Svoji materi ni Geoffrey še ničesar pisal o Moni, saj je predobro vedel, kako sprejme visoka aristokratka vest o njegovi bližnji poroki s hčerko »teh barbarov". Ni' ga zadrževalo strahopetstvo, nobena stvar na svetu bi ga ne mogla pripraviti do tega, da ostavi Mono, — storil je tako iz obzira na svojo mater. Vedel je, da jej bo povzročalo njegovo poročilo bolest, zato ga je nameraval odložiti do poslednjega trenotka. Kadar spozna Mono, jo gotovo vzljubi, — kdo bi se mogel odtegniti temu? Nameraval je torej molčati, dokler ne postane njegova poroka z Mono gotovo dejstvo, ker bi potem tožbe in očitanja nič ne pomagala in bi torej izostala. Mona mu je postajala vsak dan ljubša. Njena blagosrčnost, njena poštena, ljubezniva narava sta jo vezala čimdalje bolj nanj. Vsako popoldne, ki ga je preživel ž njo, je tvarjalo novo, nerazrušljivo vez. Danes je bilo tiho, jasno in solnčno, ko je stopal Geoffrey s puško na rami in s svojim zvestim psom za seboj po poti na farmo Mangle. V zraku je dehtelo po resi, in v daljavi je lesketal in žarel zaliv v solnčnem svitu. Posamezni ptički so še žvr-goleli v drevesnih vrhovih, s katerih se je usipalo listje ob najmanjši sapici. S koč so se dvigali lahni stebriči dima, ki jih je ve-trič polagoma raznašal. (Dalje prih.) stran 38 TEDENSKE SLIKE štev. 4 Kraljevski dvor v Budi ob Donavi, kjer so se vršile slavnosti kronanja. Obredi kronanja. Iz Loretto-kapele v cerkvi sv. Matije je korakala kraljevska dvojica do glavnega al-tarja in sedla na prestol, okrog katerega so stali državni zastavonosci. Na to se je začela velika maša, katere najslavnostnejši trenutek je. bilo kronanje. Kralj je pokleknil na stopnice pri velikem altarju in nadškof iz Kaloče se je obrnil do kneza-primasa z besedami, predpisanimi v rimskem pontifi-kalu: Veiečastni oče! Sveta katoliška mati cerkev želi, da bo navzočni prejssni Karel IV. povzdignjen na dostojanstvo kralja Ogrskega. Na to je knez-primas vprašal nadškcfa iz Kaloče: Ali veste, da je vreden in zmožen tega dostojanstva? Nadškof iz Kaloče je odgovoril: Vemo in verujemo, da je vreden in da bo delal na blagor cerkve božje in gos-podstva nad kraljestvom. Nato sta knez-pri- mas in od državnega zbora izvoljeni palatinov namestnik ministrski predsednik grof Štefan Tisza postavila kralju krono na glavo, pri čemer je izrekel knez primas besede: »Accipe coronam!" (Prejmi krono.) Kraljici so držali krono nad ramo. Po širokem prostoru častitljive stolne cerkve so zadoneli grmeči eljen klici. Sledila je nato pod milim nebom slovesna prisega. Grmenje salutnih pozdravov topov in zvonjenje vseh zvonov je oznanjalo veliki trenotek. Vsi navzoči so odšli na veliki trg, takoimenovani Trg sv. Trojice, pred katedralo, kjer je kralj v polnem or-natu stopil na estrado, in držeč v levi roki križ, na desni pa držeč kvišku tri prste, storil pred zbranim narodom prisego na ustavo. Razvrstil se je zdaj sprevod, da popelje kralja, na grič kronanja, kjer je kralj po starodavni navadi z mečem sv. Štefana napravil štiri udarce na vse štiri strani sveta, kar simbolizira, da je kot najvišji čuvar države odločen, braniti deželo proti vsem sovraž nikom, naj pridejo od koderkoli. Grič kronanja je bil napravljen na trgu Sv. Jurja, kakih 15 minut daleč od cerkve za kronanje. Vsi komitati so doposlali nekoliko zemlje iz zgodovinsko posvečenih tal. Tako je poslal komilat Jeher zemljo s prostora, na katerem je bil oznanjen veliki svobod-nostni zakon zlata bula. Prinesena je bila tudi zemjja z žalostno slavnega bojišča pri Mohaču, da dobita izraza pijeteta in spomin na zgodovinsko tradicijo. Sprevod, ki se je pomikal k temu pomembnemu griču, je bil nepopisno krasen in historično znamenit. Vodil ga je eskadron huzarjev, za katerim so korakali člani državnega zbora, zastopniki municipijev ter ogrskega in skupnega ministrstva. Potem so jezdili kraljevski ogrski glasnik, 11 banderonoscev in kraljevski ogrski najvišji čuvar vrat, zastavniki s kronskimi insignami, nadvojvode. Njega Veličanstvo kralj in, nekoliko spredaj na desni škof z apostolskim križem, na levi pa namestnik kraljevskega ogrskega najvišjega konjarja z golim državnim mečem. Za kraljem so jezdili kraljevski ogrski najvišji komornik, kapetan kraljevske ogrske telesne garde ter generalni adjutant; ob straneh so šli gardisti in potem čete ogrske telesne garde. Za temi so se peljali oba kraljevska komisarja in oba čuvarja krone in potem se je peljala visoka duhovščina. Sprevod je zaključil eskadron huzarjev. Kralj je pojezdil na grič kronanja in je navdušen in prevzet veličanstva tega trenotka, izvedel ceremonijo udarcev z mečem. Potem se je kralj z jezdeci svojega spremstva vrnil v dvorec. Zadnja ceremonija kronanja je bil kronski obed. Člani državnega zbora in notabilitete, ki so bile navzoče tudi v cerkvi, so se zbrali v posebe za ta namen prirejeni dvorani kraljevskega dvorca, kamor sta prišla tudi Veličanstvi z ožjim spremstvom ter sedli na estradi za pogrnjeno mizo. Pri tej mizi so poleg kralja in kraljice sedeli še knez-primas, nadškof iz Kaloče in palatinov namestnik Stregli so Veličanstvoma pod vodstvom najvišjega točaja in najvišjega stolnika za ta namen določeni^člani državnega zbora. Po ceremoniji kronskega obeda sta se Veličanstvi z ožjim spremstvom umaknili v notranje prostore. Vekoslav Spindler: Brez doma. Vogrinčev Peter ni imel za seboj rožnate preteklosti. Porojen v revni kočici spodaj ob Sotli, je že kot otrok mnogokrat moral na paši žvižgati mesto da bi bil grizel košček kruha. Reveži so mu bili starši, komaj da so si s težkim trudom pridelovali baš najpotrebnejše, in še tega je dostikrat zmanjkalo. Saj je bilo poleg Petra še jednajst črvičkov, ki so hoteli imeti živež. Tako je prišlo, da je Peter, še kot šolar na Ij+idski šoli, moral iti za pastirja k tuji hiši. Ko je šolo dovršil — in sicer s prav lepim uspehom, zakaj dobro glavo je imel in rad se je učil! — ga je mikalo v daljni svet. štev 4. TEDENSKE SLIKE Stran 39 LVIllN KECATlLMEBODI :SEI LORSi lsZLa5?C«^i»rtS•DM^iŠIDSSZ^OK' : NM«eR6KOS:*ES«M>OSTOU ' Kii?Ai.m 1's/u\l<».-V/ 1-1 0«I.bll.XPf>BC)lr \IK«.\\I\D!\-S/F .\lF!l.>f. , 1 \/«isri ^ ' ¦ ¦ n V} !Ps/AG«S*H ¦\-f N\\rop,s/ Kt-.. v . , > \«.¦..\Il,¦•^•IX¦.v¦| i ii A(,yf \*PF\IHI*1. \Kt\S\! I«JOC.,\]K-1l AhASt KIVAl I .•>AO.\Ilv».V\ > b/.Wi \IXS \-f fcHlKaV\cSZAU .\V\!KB \\? lOIii |\r\>T.IKBKN^W'C.I«j6'i:s«n[ x-> jliAGN'OI r^S/OlvVS.MKR W ' T.\m.\sr>j\ iK f MixiM:.\Ki\r C>(^S/.\t. s HCWVAI-,S/S XN\f. I"ORM\N| -> nit rs ir pui f, II tpsi u'!. \ ^^\POQ>/\Oi.\l EC.^T ''\Ml hO/0^^i•^. ".T-h .V[ \\0\- r s \\ \,K)k>S/AO<>K» . (. .Pi 1 v.; \] I s s-^ps/ \t.OS* M.KOT^ H VO' \r* Sf" K' I H (• \U! - f r\T \R L\NI> ^' \^ n r, KIVIA !• .v\IN,n \/oxAi r..\ir^ u MM K \I IN ¦.k¦^ .KI /norMK^,.QUODSI I \l.PO-iVOV>t.Oi.vr N-A/ON-S/ANAKIG--1 si\ pi-ppi riHnv-FAcui !\n n"f.\vf:G^ HOP\ \l-,*,S/t' '«^0.\- f- s-DAl VlOPSžV-gok« U.\T \mi I * Ls-A'•¦M*}: I F\» OPSZV' '" - "C>Z«a\P^V 'v T.S.cLnu VT/^R-^ LO iYJf C^AJJAPITJllK" ES.KI-„ . • ./.SZT.A,IKtS.>lEC-.teend.jQKi^ NDAZrr^AMfl »OPSZAOAINK yzjmmmdiv .c;ei?e»&-Oreg-: 'E . IGAZ.SAGdS \X .^lEGTEHE' "fVIs'.* ISTEN»M1NKET.IJG>5.^S^ lJUl>I?S»ANXAIs:' iVfflMDEK^' • I Kronanje v Budimpešti: Inauguralna diploma kralja ogrskega, hrvatskega, slavonskega in dalmatinskega. A kaj, ko ni vedel kam in kako. Tedaj je nekoč prišel domov starejši brat, ki je že bil delavec v tovarni v M. Peter ga je mnogo izpraševal, in zvedel je, da bi se dalo morda v tej tovarni kako mesto dobiti, ne sicer bog ve kako lepo plačano, vendar za prvo silo bi šlo, in pozneje bi se že našlo kaj drugega. Peter je tedaj sklenil, da pojde za bratom. Temu ni sicer nič povedal o tem, toda ni minilo niti dva tedna, in Peter jo, je pri-mahal peš v M-, poiskal brata in ga prosil, naj mu pomaga do poslužka v tovarni. Ravno je bilo prosto mesto, in Peter je vstopil v tovarno kot priprost delavec Služil je toliko, da se je za silo preživel. Do potratnosti, v katero so ga hoteli zapeljati nekateri tovariši in celo njegov brat, mu ni bilo, marveč je v prostih urah mnogo čital. Vstopil je v delavsko društvo, si tam izposojal knjige in časopise, čital in se izobraževal. Ker je bil telesno lep dečko, je seveda ob določenem času moral dati tudi cesarju, kar je cesarjevega, ter odslužiti svoja tri vojaška leta. Potem pa se je povrnil v tovarno. Gospodar, kateremu je bilo za pridnega, vestnega delavca ves čas žal, ga je seveda takoj sprejel in mu dal celo takoj boljše mesto in boljšo plačo. Od te plače si je Peter vsak mesec prihranil lepe svo-tice ter jih pridno kot čebela nalagal na obresti; Med tem je tudi spoznal Blažonovo Anico. Bila je delavka v isti tovarni, a imela je poleg tega malo posestvece s hišico v okolici M. Podedovala je to po svojih starših in imela pri sebi svojo starejšo sestro Mico, ki ji je doma gospodinjila in gospodarila. Anica je bila prikupljivo, lepo dekle, polno resnobe in pravega pojmovanja življenja. Spoznala sta se pobližje in že prihodnjo spomlad je bila poroka. Kar je bilo na posestvecu še dolga, sta s Petrovimi prihranki poplačala, in potem pridno gospodarila. Anica ni hodila več v tovarno, zakaj kmalu je čutila, da postaja mati. In ko je porodila prvega zalega sinčka, je bilo veselje v mali hišici, nepopisno. Tako je poteklo leto in kmalu že tudi drugo. Od koncu drugega zakonskega leta se je mala rodbina že zopet pomnožila, tokrat za zalo dekletce, ki je bilo sprejeto od staršev z isto ljubeznijo in radostjo, kot sinček. Le nekaj jih je preplašilo: mati se je v porodni postelji prehladila in le z veliko težavo jo je zdravnik rešil. A tista, kot je bila poprej, Anica ni bila več nikdar. Prej cvetoča kakor črešnja, je zdaj bledela vedno bolj. Težke ure je imel Peter, ko jo je opazoval, kako očividno hira, dasi je živela neprestano v svežem, čvrstem zraku, in z nenavadno pazljivostjo je vedno opazoval obraz zdravnika, kateremu jo je dal včasi preiskati. Ko pa je zopet videl Anico, kako se vsa srečna igra s svojima malčkoma, ga je nekoliko minila bojazen za njo in upal je, trdno upal, da se bo sčasoma popravila in ozdravila. Koncem julija 1914 je bilo, ko je šel Peter nekega večera z dela v tovarni domov. Čudno se mu je zdelo, da je po cestah toliko ljudi in da je vse nekako nenavadno živahno. A ko je prišel do prve gruče, je takoj vedel, kaj vse to pomeni. Na zidu je videl velik lepak, ki je oznanjal mobilizacijo ar.made. Stopil je bliže in pogledal natančno: da, tudi on je zraven, tudi on mora tekom 24 ur iti. Pobledel je, pomislil na svoja malčka in na bolno Anico. Toda — cesar kliče in dolžnost do domovine! In šel je — ponosnih korakov, odločnost v licu, proti svojemu domu. A bridkost v njegovem srcu ni hotela ponehati, nekaj ga je težilo in tiščalo k tlom, čudna, strašna misel: kaj počneta otroka sama, če v njegovi odsotnosti umre Anica, zakaj njena starejša sestra je med tem že nenadoma na pljučnici umrla. Pa čemu te čudne misli! Saj se vendar njeno zdravje obrača vedno na bolje, saj mu vendar ona sama vedno zagotavlja, da ji je vedno bolje. Ko pa je prišel domov in je našel Anico vso bledo in objokano za mizo z obena malčkoma, mu je zopet nenadno in vedno pogosteje stopalo pred dušo vprašanje: kaj bo z malima, če Anica v njegovi odsotnosti umre? A zopet se je tolažil, da dolgo itak ne bo trajalo. S Srbi bo naša zmagovita armada kmalu obračunala — in potem se vrne domov — in še bolj jo bo negoval, še bolj bo skrbel, da bo čim preje ozdravela. - (Dalje prih.) stran 40 TEDENSKE SLIKE štev. 4. ¦t Kronanje v Budimpešti: Kralj (X) s krono na glavi jezdi po kronanju na hribec. Prvi na sliki jezdi grof Tisza. Spomeniki junakom. Kdor čita časopise, najde večlonesreči se nikdar. Te domače plače se poleti zauživajo lahko ohla-ene in pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom stane K lO'— fianko po povzetju. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje. Jan Rrniirh drogerija pri angelju v BRNU an UrOIICn,--št. 645, Moravsko.-- Diamanti za rezanje stekla za steklarje in domačo rabo. št. 1 za steklo v oknih K 3S0. „ 2 za _ navadno močno steklo K 530. St. 3 za vse vrste brušena stekla K 810. St. 4 za močno brušeno steklo, neobdelano, in za zrcala K 1170. Povzetje 55 vinarjev — Za reelno in solidno blago jamči Jan Grolich, drogerija pri angelju v BRNU --št. 645, iVloravsko.-- Frfim\ir\n\ sredstvo za pomlajenje ri C1lliyUUI las ki rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno barva. 1 steklenica s poštnino vred s*ane K 2'70. Rydyol je rožnata voda, ki živo pordeči bleda Hca. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov za naročila; Jan Grolich, ^tii'^o^^ 500 kron v zlatu če ne odstrani kretna Grolich z zraven spadajoč'm milom v.«e solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, o-brazno rdečico itd. in ne ohrani kože mladostno sveže in nežne. Cena K 575 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16—, 6 porcij K 30 70. Vse brez kakih nadaljnih stroškov Nas ov za r.aiočila: drogerija pri angelju v BRNU — št. €45, Moravsko.-- i Jan Grolich, Išče se Božič Anton, fu ^ilif! Reg. Nr. 97, Masch.-Gew.-Abt., Feldpost Nr. 63. — Ranjen je bil dne 6. junija 1916. — Družina Božič, Bokavce št. 4, pošta Dobrova pri Ljubljani, prej stanujoči v Mirnu pri Gorici. Starejša oseba, vsakemu kmečkemu delu vajena, naj se zglasi. Karoiina Schwaschnig, veleposestnica v Majš-pergu, pošta Ptujska gora pri Ptuju. Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je = mojstrsko delo urarske umetnosti! = Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku^ katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. ^ Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. :: Vse ure so natančno preizkušene :: I- Tako sodijo vse stranke! Tisoč takih pisem Vam lahko pokažem! Po letih še ni popravila potrebna ! Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona kovinasta ura, katero sem pri Vas kupil za K 410, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 410 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Fr. Mlinaric, pos. Lastna znamka .IKO' svetovnoznana. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner t Ljubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Hli se hočete revmatizma, protina, ^^^^ ishias ^^^^ korenito iinebiti? Na tisoče je ozdravljenih! Bolečine v udih in členkih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, bodenje v raznih delih telesa, celo oslabele oči 80 posledica revmatičnih in protinskih bolečin. Nujam Vam naraven produkt za zdravljenje! Nobena univerzalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna narava daruje bolnim ljudem. Vsakemu brezplačna poskušnja. Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. — Postanete hvaležen moj privrženec. Ekspedicija: Opern-ApothekeBudapest.Vl. AM. 255. Naročnina za list .Tedenske Slike'; za Avstro Ogersko: V* leta K 3—, '/2 leta K 6—, celo leto K 12—; za Nemčijo: 1/* 'eta K 4—, 1/2 leta K 8 — celo leto K 16—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20—. Za ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, L nadstropje. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tiskarna Dragotin Hribar v Ljubljani.